Leto XIV. Štev. 138
TELEFON	UREDNIŠTVA:	25-fi7
UPRAVE: 25—67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON	LJUBLJANA:	46-91
Maribor, četrtek 20. junija 1940
NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RAČUN:	11.409
Cena din 1.—
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Francija ne bo sprejela? ^dssssss
pogajanja - Po vseh najnovejših vesteh se zdi, da bo Francija pogoje od* kloniia in se vojskovala dalje • Del francoskih čet že odhaja v Anglijo *
Kolonije se ne bodo vdale
WASHINGTON, 20. junija, Ass. Press. V SREDO PONOČI SO FRANCOSKI OPOLNOMOČENCI ODŠLI PO HITLERJEVE MIROVNE POGOJE. DANES ZGODAJ ZJUTRAJ SO SE PRIČELI RAZGOVORI. URADNO SO SINOČI V BORDEAUXU OBJAVILI, »DA BODO OPOLNOMOČENCI PREŠLI NEMŠKE ČRTE, DA IZVRŠIJO SVOJO MISIJO«. NA ČELU FRANCOSKE DELEGACIJE JE VERJETNO 74 LETNI SENATOR HENRI BERENGER, BIVŠI FRANCOSKI VELEPOSLANIK V USA TER DOLGOLETNI PREDSEDNIK SENATNEGA ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. V BORDEAUXU SE ŠE NE VE, KAKŠNI SO POGOJI; ČE BI BILI PREVEČ OSTRI, BI FRANCIJA EVENTUALNO RAJŠI SPREJELA ANGLEŠKO PONUDBO O UNIJI TER SE BORILA NAPREJ DO KONČNE ZMAGE. TO BI SE ZGODILO KAKOR ZATRJUJEJO URADNO V BORDEAUXU, ČE BI BILI POGOJI »SRAMOTNI«. MED TEM PA SE BOJI NADALJUJEJO. NA KONFERENCI BODO, KAKOR SE SLIŠI V BERLINU, SAMO NEMŠKI IN FRANCOSKI PREDSTAVNIKI IN NE BO ITALIJANSKIH.
ko verjetno zaznala za vsebino nemških pogojev, vzela v resen pretres angleški predlog o britansko francoski uniji.
Sprememba v francoskem stališču
LONDON, 20. junija. Reuter. Nemški odgovor na zaprosilo vlade maršala Petaina za sporočitev mirovnih pogojev, je-bil francoski vladi že včeraj izročen. —
Angleška javnost s popolno hladno krvno stjo pričakuje objave vsebine tega odgovora, ki vsebuje nemške mirovne pogoje. Značilno pa Je, da se je stališče francoske vlade že tekom nocojšnje noči bistveno spremenilo. To stališče postaja še od ure do ure odločnejše. Kakor se Izve iz najzanesljivejšega vira, se Je franco-
Pogoji so baje preveč trdi
ska vlada že odločila, da vojno, četudi pod najneugodnejšimi okolnostmi, raje nadaljuje, kakor pa da bi sprejela tak mir. Že tekom noči so bile izdane na-redbe, ki kažejo na nadaljevanje odpora.
BORDEAUX, 20. junija. Havas. Francoski radio je včeraj ob 19.30 uri objavil uradno stališče vlade. To se glasi: »Odločeni smo, da ne sprejmemo nlkakih mirovnih pogojev, ki bi ponižati čast francoskega orožja.«
NEW YORK, 20. junija. Ass. Press. Tako »New York Times«, kakor »New York Herald Tribune« prinašata pod velikanskimi naslovi vest Ass. Pressa, po kateri se Je po še nepotrjenih vesteh raz nesla govorica, da smatra francoska vla-da nemške pogoje za pretrde in da se je francoska vlada zato odločila, da vojno nadaljuje. Bo® se bodo vodili iz Severne Afrike. Prezident Lebrun se bo ali se je že v spremstvu predsednika senata Jean neneya In predsednika parlamenta Her-riota poda: v Severno Afriko. Agencija
Prevažanje čet v Anglijo
LONDON, 20. junija. Reuter. Iz avtentičnega vira se je izvedelo, da so v zadnjih dneh prispeli znatni kontingenti fran coske vojske na angleška tla. Nova francoska vojska na angleških tleh predstavlja že znatno silo in je dobila popolnoma novo najmodernejšo opremo.
»Mutual Broadcasting Company« pa je iz Švice razširila vest, da nemški mirovni pogoji predvidevajo: Prvič zasedbo fran coskih pristanišč In vsega ozemlja sever no od Lolre po Nemčiji, drugič izpraznitev Tunisa, francoske Somalie in Džlbu-tija, tretjič izročitev francoskega bro-dovja do konca vojne proti Angliji, četrtič garancije, da se Anglija ne bo posluževala nobenih francoskih posesti za boj proti Nemčiji, petič dokončna sklenitev miru tekom 60 dni po sklenitvi premirja z Anglijo.
LONDON, 20. jun. Havas. Večje skupine francoskih čet sov dospele na Angleško. Pričakujejo nadaljnjih, čet, ki se bodo skupaj z Angleži borile proti sovražniku do končne zmage.
Vprašanje unije v pretresu
LONDON, 20. junija. Reuter. Francoska vlada je tekom včerajšnjega dneva potem,
Francoska vlada je to vprašanej natančno pretresala tekom celega dneva.
Zadnja poročila
Švica: Francija bo kapitulirala
LONDON, 20. junija. Reuter. Francoski radio je objavil, da so francoski opolnomočenci že na poti v nek kraj v okupirani Franciji, kjer se sestanejo s predstavniki Nemčije. Odpotovali so tja radi informacij, da izvejo za vsebino mirovnih pogojev. Imena francoskih odpolnomočencev so: Zun. minister Boudoin, general Hincinger in Nocl. Istočasno je objavil francoski radio, da Francija ne bo sprejela nečastnih pogojev. V tem slučaju bo nadljevala vojno na strani zaveznikov.
BERN, 20. juniij, Stefani. Francoski opolnomočenci, kt so potovali v belem letalu, so se sestali z nemškimi opolnomočenci In takoj po sestanku odpotovali nazaj v Bordeaux. Računa se, da bodo boji prenehali še v teku današnjega dneva ali pa jutri. V Lyonu so nemške oblasti pozvale francoske uradnike, naj ostanejo na svojih mestih. Nemci so davi ob 6. vkorakali v Lyon. Okupiran }e tudi Ro-annes ter Culoz v Savojl. Nemški napad je naperjen proti St. Etieneu, k}er Je cen ter francoske oboroževalne industrije.
BERN, 20. junija. Ag. Suisse. IZ BORDEAUXA PRIHAJAJO POROČILA, DA FRANCIJA NI VEČ V STANJU UPRETI SE HITLERJEVIM ZAHTEVAM, PA NAJ BI BILE KAKRŠNEKOLI. VLADA JE TELEGRAFIRALA FLOTI, NAJ ČAKA V TOULONU IN ALŽIRU NA DALJNA NAVODILA.
Italijanski komunike št 9
NEKJE V ITALIJI, Stefani, 20. junij. Komunike št. 9 italijanskega vrhovnega poveljstva: Naše letalstvo Je neprestano bombardiralo Bizerto, Ghisono, Chlso-naccio, Ajaccio, Borgo, Calvi, Bonifacio in Porto Vecchk) TorpUjiran je bil francoski kontratorpilier (2500 ton). V Cirenaikl je avijacija uničila več sovražnih tankov. Eno anleško letalo je bilo uničeno v boju, dve italijanski letali se nista vrnili. V Vzhodni Afriki Je naše letalstvo bombardiralo Aden, Zeiio, Port Soudan, in druga oporišča v Sudanu in Keniji. Povzročeni so bili požari in uničena letala na tleh. Eno letalo se ni vrnilo. Sovražnik Je bil nad Ligumijo in Sardinijo.
Boji v Franciji se nadaljujejo
Po nemških poročilih napredujejo nemške čete proti jugu in zahodu * F r a n c o z i pa pravijo« da so Nemce ustavili za Loiro
LONDON, 20. jun. Reuter. FRANCOSKI RADIO JAVLJA, DA SO PREDNJE NEMŠKE ČETE VKORAKALE V LYON. PREFEKT RHOME IN NADŠKOF LY-ONSKI GERLIE STA OSTALA V LYONU. NA PREBIVALSTVO JE BIL IZDAN PROGLAS, NAJ S EMIRNO ZADRŽI. PROMET V MESTU NI USTAV-LJBN. NEMCI STRAŽIJO MOSTOVE.
NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 20. jun. DNB. Vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo poročilo, v katerem pravi, da je francoska vojska v čedalje večjem razsulu. Nem. motorizirane čete, ki napredujejo v Normandiji, so zav zete Cherbourg in pri Rennesu prispele v Bretagno. Med Orleansom in Neversom so nemške čete na več mestih prekoračile Loiro. V Burgundiji se je nadljevalo naglo napredovanje proti Lyonu. Zahodno od Miilhausena so predirale naše oklepne divizije do Beiforta dalje, da se združijo s Četami v Vogezih. Na severu smo zavzeli Nancy. Na Maginotovl črti pri Dieden-hofnu se sovražnik že upira. Naša letala So uspešno bombardirala železniške pro.
ge, pohodne kolone% zbirališča sovražnih čet. Posebno so pa sodelovala pri operacijah za zlomitev onega dela sovražne vojske, ki je obkoljen v Loreni. Dalje so naša letala potopila pri Cherbourgu neko
10.000	tonsko trgovsko ladjo. V Angliji so napadla več letališč in skladišč bencl. na, ki so jih zažgala. Aegleška letala so tekom noči znova bombardirala kraje v severni in zahodni Nemčiji. Pri tem je bilo 18 mrtvih. Sovražnik je izgubil 6, mi pa 5 letal. Dodatno poročilo pa je javilo, da do nemške čete zavzele tudi Luneville in trdnjevo Toul ter vdrle v Strassburg.
ZAVEZNIŠKO POROČILO
BORDEAUX, 20. jun, Havas. Francoski sinočnji vojni komunike pravi m, div,
da je nemško prediranje doseglo Bretagno in da gre v smeri proti Nantesu ter proti Rennesu. Nemške predhodnice so prispele že tudi 40 km pred Angers. Med Orleansom in Neversom so Nemci preko-
račilo Loiro, vendar so jih francoske čete južno od tod ustavile. Ob švicarski meji je položaj nepregleden in so nemške in francoske čete medsebojno pomešane. Voj ska ob Alpah še ni stopila v boj.
LONDON, 20. jun. Reuter. Najnovejši vesti o bojih v Franciji javljajo, da so nemške predhodnice dosegle Lyon. Sinočnji francoski vojni komunike javlja, da so nemške čete dosegle Bretagno in da pre. dirajo v smeri Nantesa, mesta, ki Je od Biskajskega zaliva oddaljeno le še 50 km.
Amerika odstopila 20 bojnih ladij
NEW YORK, 20. jun. Reuter. Z ozirom na najnovejši razvoj evropskih dogodkov, zlast z ozirom na izpad Francije iz obrambe demokracij, bo verjetno že v bližnjih dneh sklicana nova panam. ska konferenca vseh ameriških republik, da napram evropskemu konfliktu, ki se
vedno bolj širi v svetovni konflikt zavzamejo novo stališče. Ameriška vlada Je včeraj odstopila zaveznikom 20 vojnih ladij: 10 rušilcev In 10 lovcev na podmornice, ki so bili naročeni za USA mornarL co in so stali tik pred dovršitvijo.
Turški interes za Sirijo
ANKARA, 20. jun. Reuter. Med Turčijo in Sirijo so se začela posvetovanja o bo. dočnosti te dežele. Vprašanje Sirije je za Turčijo največje važnosti in je turška vlada sinoči na posebni seji razpravljala o tem.
ŠPANCI IN NOVA EVROPA
MADRID, 20. junija. »Informationest piše, da se je bitka za Evropo začela že s špansko državljansko vojno, ko je general Franco po prelivanju krvi milijon Špancev dosegel zmago. To dejstvo bo treba pri ustvarjanju nove Evrope upoštevati*
Akcije Sovjetske zveze
Zbiranje sovjetskih čet • Načeto vprašanje Besarabije? « Turčija se je odiočiia za naslonitev na Sovjetsko zvezo « Angleži se pogajajo za dobavo orožja
LONDON, 20. junija. Reuter. Koncentracija sovjetskih čet na zahodnih sovjetskih mejah se še zmirom nadaljuje, istočasno se pa tudi opaža, da privažajo tudi Nemci svoje čete v Vzhodno Prusijo in na zasedeno Poljsko. Pogajanja med Berlinom in Moskvo zaradi ureditve vprašanja sovjetskega prometa skozi Klajpedo, so ustavljena. Nemška delegacija, ki se je v ta namen mudila v Kaunasu, se je vrnila v Berlin. Nemška vlada je izdala oklic na vse nemške državljane v baltskih državah, kakor tudi v Voliniji in Galiciji, naj se nemudoma vrnejo v Nemčijo. Doslej je prekoračilo mejo že okoli 2000 Nemcev.
PRITISK NA RUMUNIJO?
BUKAREŠTA, 20. junija. United Press. Poziv sovjetske vlade romunski vladi, naj pošlje v Moskvo svojo delegacijo za pogajanja o vseh spornih vprašanjih, ki obstajajo med obema sosedinjama, je vzbudil v Bukarešti veliko vznemirjenje in zaskrbljenost. Očito gre za ureditev vprašanja Besarabije. Vsi znaki namreč
kažejo, da hoče Sovjetska zveza sedaj, ko je zasedla Balt, utrditi svoje pozicije tudi na jugovzhodu. Tu se je pričakovala sestava skrajne desničarske vlade, ki naj bi Romunijo vključila v os Rim-Ber-Lirt, vendar se doslej to še ni zgodilo, ker je bilo s strani osi sporočeno, da mora Romunija prej urediti svoje zadeve z Madžarsko, preden bi bila Rim in Berlin
priparvljena pomagati ji proti Sovjetski zvezi s primernimi diplomatskimi koraki.
To je vznemirjenje še bolj poostrilo.
BUKAREST, 20. junija. DNB. Romunski kralj je sprejel včeraj profesorja Ho-rio Simo, ki velja v krogih Železne garde kot njen voditelj in naslednik pokojnega Codreana. Prof. Sima je bil pred nekaj meseci ob prekoračenju meje prijet in šele nedavno izpuščen. Njegova avdienca pri kralju je vzbudila zaradi tega veliko senzacijo in jo spravljajo v zvezo z nameravanimi spremembami v vladi.
V UKRAJINI 44 DIVIZIJ
BUDIMPEŠTA, 20. junija. Stefani. Turški zunanji minister se pripravlja na pot v Moskvo. Turška vlada naj bi svoje zu-
Uničevalni letalski napadi
Nemška letala so v pretekli noči znova bombardirala kraje v Angliji, angleška letala pa kraje v Nemčiji, Holandiji, Belgiji in Franciji
LONDON, 20. junija. Reuter. Letalsko in notranje ministrstvo je izdalo davi sledeči komunike: Nocojšnjo noč je bil na vzhodno Anglijo izvršen že drugi veliki sovražni letalski napad. Alarm je bil dan v grofijah Lincolnshire ter v vzhodni Angliji in južnem Valesu. Ubitih je bilo 6 oseb, 60 pa ranjenih. Takoj so stopile v akcijo protiletalsko topništvo in lovci. Sestreljenih je bilo 10 sovražnih letal.
LONDON, 20. junija. Reuter. Letalsko ministrstvo je izdalo davi drugi komunike, po katerem je bil včeraj popoldne ter tekom noči izvršen na Nemčijo ter na zasedeno severno Francijo množestveni letalski napad angleških letal. RAF je
bombardirala letališča ter jih zažgala v Amiensu ter v Rouenu. Ponoči medtem, ko so nemška letala bila nad Anglijo je RAF bombardirala Porurje, Porenje ter severozahodno Nemčijo. Zlasti železniške proge ter komunikacije, napadalo vojaške objekte v Hamburgu, Homburgu, Bremenu, Diisseldorfu, Kolnu, Frankfurtu in Essenu. S teh poletov se eno naše letalo ni vrnilo. Dalje so bili naši bombniki nad Belgijo, Holandijo in sev. Francijo, kjer so zažigati sovražna bencinska skladišča. Zlasti so napadala sovražne kolone, ki so prodirale proti Cherbourgu. S teh poletov se 3 naša letala niso vrnila. V samem Dusseldorfu je bilo prejšnjo noč zanetenih 21 požarov. V Kolnu je
bila uničena električna centrala, nad Essen je bik) v 10 minutah zmetanih 250 bomb.
LONDON, 20. jun. Reuter. Včerajšnje sovražno bombardiranje Velike Britanije ni napravilo na angleško javnost najmanj šega vtisa. Vsi računajo s tem. To je^šele uvod, toda nemške izgube, ko so včeraj utrpeli sedem aparatov, pričajo, da je letalska obramba Velike Britanije na višini svoje naloge. Takšnih izgub niso imeli angleški letalci nad nemškim ozemljem na en mah. Če se Angliji posreči, vzdržati odprto morje do virov surovin v domlnionih, potem Je poraz sovražnika zagotovljen.
Angleški ukrepi za nadaljevanje vojne
Govor ministra Duffa Cooperja — Trideset kilpmetrov širok obrambni pas v Angliji — Ukrepi v kolonijah — Akcija palestinskih Zidov
LONDON, 20. junija. Reuter. Angleški minister za informacije Duff Cooper je imel sinoči preko radia nagovor na angleški narod. Dejal je: »Francija je bila v veliki bitki za Francijo poražena. Ni prvič, da je kak velik narod poražen. S tem pa ni rečeno, da bi ga bilo tudi že konec. Tudi Francija bo vstala. Kar tiče Vel. Britanije, je to zanjo gotovo hud udarec. Celo strašen udarec. Naša bližnja bodočnost nam ne prinaša drugega, kakor bombardiranja in poskuše invazij. Borili se bomo s hrbtom ob steni. Toda ta stena je masivna. Tvori jo ocean, na katerem je gospodarica britanska vojna mornarica, dalje Kanada in ostali domi-nioni ter kolonialne posesti, končno USA in ostale ameriške republike. Vse to pred stavlja neizčrpen vir surovin in materiala, potrebnega za vojevanje. še nekaj mesecev, in vse te dobave bodo začele vreti v Anglijo z istim vrtoglavim tempom, s kakršnim se bodo zmanjševala sredstva našega sovražnika.
LONDON, 20. junija. Reuter. Visoki komisar za Kanado je sinoči na radiu dejal, da je ves imperij tesno za Anglijo. Ta vojna ni le vojna za lastno eksistenco, marveč za bodočnost človeštva. Tega že milijoni več ne smejo reči. Toda drugi milijoni, ki to lahko še rečejo, morajo pomagati. Pomagati morajo še bolj in takoj, kajti to ni vojna leta 1941 ali 1942 marveč je to vojna leta 1940.
LONDON, 20. junija. Ass. Press. Velika Britanija ju utvarila vzdolž svoje vzhodne obale 30 km globok obrambni pas, v katerem je na tisoče vojakov, ki imajo nalogo preprečiti eventualni nemški na-pod. Ta cona je dolga čez 450 km in se razprostira od Brightona do Lincoln-shirea. Pri zadjnem nemškem napadu na Anglijo je bilo 40 mrtvih
MADRID, 20. junija. DNB. V pristanišču za trgovinske ladje v Gibraltarju so
postavili nove zakope, peščene vreče in jarke s topovi. Angleške oblasti so zaplenile 7,000.000 litrov težkega olja,
7,100.000	litrov bencina in neko holandsko petrolejsko ladjo.
KALKUTA, 20. junija. Angleški podkralj je dejal sinoči, da bo obramba In-
dije kar najbolj povečana. Indija je oddala ogromna naročila za orožje.
JERUZALEM, J20. junija. Reuter. Židje v Palestini so predlagali, naj se osnuje posebna židovska vojska, ki se bo borila na strani Anglije.
Posesti v Ameriki nedotakljive
WASHlNGTON, 20. jun. Reuter. Vlada USA je sporočila vladama Nemčije in Italije, da USA na zapadni poluti ne priznavajo nikakega prenosa ozemelj od enega neameriškega posestnika na drugega ne-
ameriškega. S tem so USA dale vedeti, da bodo vstopile v vojno, čim naj bi prešla kaka francoska ali angleška posest v Ameriki v roke uvodoma imenovanih dveh sil.
Italijanske vesti iz Francije
RIM, 20. junija. Stefani. Tok franoo&kih beguncev v Švico narašča. V Visoki Sa-voji stojijo še francoski cariniki ob meji. Maršal Petain je pozval vse Francoze, naj molijo k Mariji Lourdski za blagor Francije. Ob španski meji se stalno povečuje število beguncev. Na Majorki so včeraj ves dan opazovali neprestani tok francoskih eskadril, ki lete v severno Afriko. Na špansko mejo je prišlo veliko število francoskih in belgijskih poslancev. Neka francoska torpedovka je zaradi kvara na strojih pristala v nelci španski toki, kjer je bila internirana. Tudi ne-
kaj francoskih letal je iz istih razlogov pristala na Majorki. Bila so internirana. Iz Bazla javljajo, da je 100.000 nemških vojakov že prekoračilo reko Loiro. Tudi, da sta se ta vojska in ona, ki predira z vzhoda že združili. Nekaj francoskih letal je pristalo v Švici, kjer so bila razo-rožena. Na meji Švice pri Ženevi ni več opaziti francoskih čefe Republikanski kan didat za predsednika USA Wi,lkie je izjavil, da se USA ne smejo zaplesti v vojno. Francozi v Šanghaju z zaskrbljenostjo opazujejo stališče Japonske na-pram francoski Indokini.
češkoslovaška vojska je pripravljena poseči v boje. Nikoli ne bo padla češkoslovaška zastava, ki sem jo prevzel iz rok Masaryka.«
Benešev govor po radiu
LONDON, 20. junija. Havas. V nagovoru po radiu je dr. B e n e š naslovil na češkoslovaški narod naslednje besede:
»V trenutku, ko se odloča o usodi velikega francoskega naroda, ugotavljamo, da se z boji v Franciji zaključuje šele prva faza sedanje vojne. Velika zmota je, če se misli, da je s tem že vojne konec.
Bliža se začetek dolge vrste dogodkov, | bilo tesnejše sodelovanje obojnih uprav-ki bedo zadali sovražniku hude udarce, j oih oblasti Barikade so bile odstranjene.
Sporazum o Tiencinu
LONDON, 20. junija. Reuter. Včeraj je bil med Anglijo in Japonsko podpisan sporazum o Tientsinu. Dogovorjeno je
nanjepolitično stališče vskladila z novonastalim položajem na Sredozemlju ter sprejela stališče Moskve. V Bukarešti vlada dramatična atmosfera. Govori se, da je Rusija na zahodni meji Ukrajine zbrala 44 divizij.
SARADŽOGLU POJDE V MOSKVO
ANKARA, 20. junija. Reuter. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo turški zunanji minister Saradžoglu na sovjetsko željo v kratkem odpotoval v Moskvo, kjer bo nadaljeval lani prekinjena pogajanja za ureditev raznih vprašanj, ki in-teresirajo Sovjetsko zvezo in Turčijo. V turškem tisku se opaža veliko zanimanje za politiko Sovjetske zveze in prijateljsko razpoloženje nasproti njej.
PO ZAŠČITO V RUSIJO
ISTAMBUL, 20. junij, United. Turčija smatra, da je njen 8 mesecev stari pakt z Anglijo in Francijo mrtev ter se bo sedaj obrnila k Rusiji po zaščito.
POGAJANJA ANGLIJE Z RUSIJO
LONDON, 20. junija. Reuter. Na seii spodnje zbornice je izjavil državni podtajnik Buttler, da se Velika Britanija pogaja s Sovjetsko zvezo za dobavo letal, topov, tankov in tmmidje. ad Egipt
Odločilni dogodki v Egiptu
KAHIRA, 20. junija. Reuter. Pričakuje se, da bo egiptska vladna kriza kmalu rešena in da bo sestavil novo vlado voditelj wafdistov Mustafa Nahas paša. Da se odstranijo nesporazumi, je angleška vlada izjavila, da ne zahteva vstopa Egipta v vojno, ampak le spoštovanje prevzetih obveznosti.
KAHIRA, 20. jun. Reuter. Predsednik vlade Ali Maher paša je ponovno naglasil ravno pot egiptske politike, ki hoče ohra niti državi popolno neodvisnost. Ponavljam, je dejal ministrski predsednik v parlamentu, Egipt izpolnjuje in ‘bo izpolnjeval vse obveze do svojega velikega zaveznika, Anglije.
KAHIRA, 20.'junija. Reuter. Egiptski ministrski predsednik Ali Maher paša je izjavil, da je egipt svoje čete z libijske meje umaknil, da se tako preprečijo dalj-nji incidenti, predno parlament ne sklene definitivne odločitve. Povdaril pa je, da Egipt pripravljen Vel. Britanijo v celoti podpirati.
KAHIRA, 20. jun. Reuter. Italijanski poslanik z osebjem konzulatov, ki bi moral snoči zapustiti Egipt, je ostal še v Kahiri.
PETA KOLONA V URUGVAJU
MONTEVIDEO, Urugvaj, 20. junij. — United. Vladna komisija ie odkrila delovanje »pete kolone« v Uruguaju. Odkrit je bil načrt za državni udar v Uruguaju, ki bi ga izvršile neke evropske udarne čete. Dokazanih je 32 primerov pripravljanja udara.
MONTEVIDEO, 20. junija. Uruguajska vlada je prišla včeraj na sled široko zasnovani zaroti, ki naj bi izvršila državni udar v Uruguaju ter tako stopila na stran dinamičnih sil. Vlada je odredila splošno mobilizacijo. Tudi v Mexiki so odkrili tako zaroto še pravočasno.
VOJNA SE KONCA ŠE LETOS?
NEW YORK, 20. junija. Reuter. Ameriški veleposlanik v USA lord Lothian se je včeraj zahvalil USA za veliko dosedanjo pomoč. Dejal pa je, da mora priti še vet sredstev in sicer nemudoma v Anglijo, kajti borba se bo, kakor vse kaže, končala že letos.
IZGINILA BO ŠE ENA DRŽAVA
MADRID, 20. junija. Stefani. ciones« poročajo, da po smrti skota Odurgela preneha suverenost republike Andore in dobi s tern Španija popolno pravico do priključitve njenega ozemlja.
TOULON SE BO BRANIL
TOULON, 20. junija. Stefani. Poveljujoči podadmiral je izdal proglas, da sc bo Toulon v slučaju kakršnega koli sovražnega napada z vsemi silami postavi v bran. _________
Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno in nekoliko vetrovno vrenre. Včeraj je bila najvišja toptota 22.6, danes
najnižja 11.6, opoldne 20.5.
Curih 20. VI. Devize: Beograd 10, London 15 50, Newyork 4.45, Milano 22.50, Berlin 178'/«, Sofia 3, Budimpešta 79, Bukarešta 2.25, Helsinki 8.50. Buenos AireS 98 G.
Mowee
Nevzdržno stanje občinskih cest v Slov. goricah
Kakor se ceni po urejenosti posestva vrednost gospodarja, tako je mogoče oceniti tudi po stanju občinskih cest skrb in delavnost naših občin :n to predvsem občinskih odbornikov in krajevnih starešin. Žal, da moramo ugotov ti, da v naših podeželskih občinah v tem pogledu ni tako kot bi moralo biti. Naše. občinske ceste so nam stvaren dokaz, koliko pozornost posvečajo nekatere občine za splošen gospodarski napredek občanov. V jesenske-/, m spomladanskem času so te ceste zvečina neprevozne za težki kmetski promet, da se neštetokrat trpinči
ufccga žival po krivdi ljudi, ki jim je poverjena v občinah skrb za ceste. Priznati moramo, da iz navadne občinske ceste ni mogoče urediti prvovrstne ceste, ker za to primanjkuje po večini potreben material, kakor kamenje in gramoz, a kar se tiče strokovne ureditve odvodnih jarkov in kanalov, bi se dalo več narediti in na ta način stanje izboljšati. So slučaji po nekaterih občinah, da se za redni letni kuluk sploh ne zmenijo, ne da bi še izvajali potrebna nadzorstva in dajali za strokovno vzdrževanje potrebne nasvete. Na drugi strani nastaja od leta do leta problem za vzdrževanje
občinskih cest I reda, ki zavzemajo po večini v pogledu rednega prometa važno vlogo in nadomeščajo potrebne banovinske ceste. Kakor je znano, morajo te ceste vzdrževati kmetske občine iz svojih sredstev, kar pa so razmeroma najob-čutnejša bremena, ki pa vkljub temu ne zadoščajo, da bi bile ceste v dovo'j urejenem stanju in da bi odgovarjale potrebam rednega prometa. Mnoge obč. ceste I. reda se nahajajo v izredno slabem položaju, kar je zlasti najobčutnejša ovira v obmejnih krajih, kjer ni razmeram ustrezajočih potrebnih cestnih zvez.
Omejitev potniškega prometa z Italijo
Ker so na italijanski strani ukinjeni priključni vlaki, prenehalo z današnjim dnem tudi na naši strani voziti tile br-zovlaki:
na progi Ljubljana . Postojnna brzo-vlaka št. 4 in 1, odhod iz Ljubljane ob
1.33, prihod v Postojno ob 3.14, odhod iz Postojne ob 2.40, prihod v Ljubljano ob 4.16.
na progi Jesenice - Podbrdo vsi brzo-vlaki z odhodom iz Jesenic ob 7.05, 18.15 in prihodom v Podbrdo ob 8.03 in 19.06, povratkom iz Podbrda ob 10.18 in
22.00	in prihodom na Jesenice ob 11.16 in 22.56.
na progi Rateče - Fužine izostaneta potniška vlaka iz Rateč - Planice ob
11.20 in 15.25 in s povratkom v Rateče-Planico ob 12.47 in 16.48.
Zaradi ukinitve priključnih vlakov v Italiji izostanejo od 20. t. m. dalje na naših progah ti-le vlaki: na progi Maribor-Postojna brza vlaka 501-602 in 601-502 z odhodom iz Maribora ob 2.48 in prihodom v Postojno ob 7.22, ter s povratkom iz Postojne ob 22.46 in prihodom v Maribor ob 320. Na progi Pragersko - Mu-rakerestur izostaneta brza vlaka 1102 in 1101 z odhodom s Pragerskega ob 3.12, prihodom v Murakerestur ob 5.22, s povratkom iz Muraikerestura ob 0.48 in prihodom na Pragersko ob 2.58.
Celje
Iz sodne dvorane
/ petek in včeraj so se zagovarjali pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju: 26 letni delavec Peter Štante iz Celja, 47 letna branjevka Vera Plaskan iz Št. Ruperta pri Braslovčah, 251etni delavec Mirko Plaskan iz Št. Ruperta pri Braslovčah, 37 letni mehanik Ivan Piki iz Latkove vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu, 29 letna Marija Piki iz Latkove vasi pri Št. Pavlu in 35 letni slikarski pomočnik Jože Turk iz Grajske vasi pri Gomilskem. Vsi so bili obtoženi po čl. I., točki 2 in čl. IV. zakona o zaščiti države. Vsi so bili oproščeni obtožbe po čl. .1, točki 2, pač pa je sodišče spoznalo
vse za krive prestopka po čl. IV. zakona o zaščiti države in so bili obsojeni: Peter Štanta na 12 mesecev, Vera Plaskan na 4 mesece, Mirko Plaskan na 6 mesecev, Ivan Piki na 6 mesecev, Marija Piki na 7 mesecev in Jože Turk na 8 mesecev zapora. Vsak pa je bil tudi obsojen na 120 din denarne kazni. Državni tožilec je prijavil revizijo, obsojenci pa so si izgovorili premislek. Pri tej razpravi bi se morala zagovarjati radi istega prestopka tudi zobni tehnik Slavko Šlander iz Št. Pavla in odvetniški pripravnik dr. Dušan Kraigher. Obtožena pa nista bila, ker sta že dalje časa odsotna.
Znamenitosti šmarskega okraja
Prilično malo znani so kraji kozjanskega pragozda celo Slovencem in vendar imajo toliko ne samo pokrajinsko lepih, marveč tudi zgodovinsko in umetniško znamenitih krajev. Pojdimo kar na pot: Pri Prevorju razgled proti sloveči Planini s Sv. Križem na vrhu, nato Pilštanj, kjer je bila rojena sv. Ema in kjer še stoji sredi trga sramotni kamen, nato Kozje, Podsreda tudi s prangerjem, o katerem je pisal Aškerc, ko je bil v Podsredi kaplan. Preko gorskega hrbta pridemo k Sv. Petru in znameniti božji poti na Sv, Gore, ob sotočju Bistrice in Sotle so bile odločilne bitke s kmetskimi puntarji (1573), nato preko Sotle k Sv. Katarini, da imamo razgled črez Obsotelsko,
k znamenitim freskam pavlinskega samostana in apoteke v Olimju, na podče-trteški grad, v Lemberg, sloveči trg, k Ilovškovim slikam na Sladko goro, skozi Mestinje v Šmarje in k Sv. Roku, najznamenitejši s štukaturami okrašeni cerkvi in mirno znamenitih 14 kapelic... Toliko se more spoznati že en sam dan, pač vredno, da nihče, ki ima ljubezen do slovenske zemlje ne zamudi te prilike. To pot bodo napravili Mariborčani 30. junija letos. Prijave sprejenta Putnik te dni. Zato pohiti najprej tja, nato pa 30., v nedeljo, k zgodovinskim in umetniškim znamenitostim šmarskega okraja. Na svidenje! — Pst.
c. Pregled članskih legitimacij. Sokolsko društvo Celje matica je z ozirom na sedanje prilike pozvalo svoje članstvo, da prinese v pregled legitimacije, ki jim bodo priključena še posebna potrdila o pravici nošenja sokolskega znaka. Temu pozivu se je do sedaj odzval le del članstva, zato društvo ;:nova opozarja brate in sestre, da pridejo bodisi v sredo med 18. in 19. ali pa v četrtek po 20. v društveno pisarno v mestni osnovni šoli in prinesejo s seboj legitimacijo ali pa fotografijo za izstavo nove legitimacije, če je še nimajo. Toliko časa bo pač imel vsakdo, da bo ustregel umestnemu sklepu društvene uprave in pomagal utrjevati v naši organizaciji disciplino, ki jo današnji resni časi nujno zapovedujejo. Zdravo!
c Vpisovanje novincev ua okoliških ljudskih šolah. Vpisovanje novincev za 1. razred na okoliški deški in zasebni dekliški ljudski šoli šolskih sester v Celju bo v ponedeljek, 24. in torek, 25. t. m., od 8. do 11. Starši nuj pripeljejo vse one otroke, ki bodo lelos dopolnili 7 let in še ne hodijo v šolo. Sprejemali se bodo tudi oni, ki so že dopolnili (S let v kolikor bo prostora. Otroci bodo tudi zdravniško pregledani. Za otroke, ki niso vpisani v krstni knjigi v Celju, morajo starši predložiti krstni lisi.
c Koncert tenorista Angela Jarca bo drevi ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma.
c Novi grobovi. Umrla sta na Marii cesti 20 68 letna žena čevljarskega m
Mariborski
 *  ------------------- ...ga mojstra
Tkalčič Filomena, v Košmci 22 pa 80 letni zasebnik Anton Lenhart. c Davčna uprava v Celju razglaša. Vse
one osebe, ki so vložile prošnje za odpis davčnih in taksnih zaostankov po stanju 31. decembra 1937, morajo predložiti davčni upravi v Celju v smislu razpisa ministrstva financ z dne 31. maja 1940, do vštetega 30. junija t. 1 vse k tem prošnjam potrebne priloge. Ivdor prilog do 30. junija ne bo predložil, temu se tudi prošnja ne bo obravnavala.
c Mestno poglavarstvo v Celju namerava nabaviti za stražnico mestne policije posteljne vložke, napolnjene z morsko travo za 9 postelj in 9 podzglavnikov. Ponudbe je vložiti do 30. t. m. pri mestnem poglavarstvu in priložiti vzorce blaga.
c Šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja bodo 4. julija ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Prošnje je vložili čimpreje pri sreskem načelstvu v Celju.
c Kronika nesreč. 14 letna zasebnica Neža Maroh iz Zabukovce je padla in si zlomila desno roko. — 19 letna delavka Marija Guzej iz C ret a je padla s kolesa in si zlomila levo nogo. -- 36 letni mali posestnik iz Pameč pri Jurkloštru se je s kolesom zaletel v neki voz in se močno
pobil po glavi. — 52 letni posestnik Franc Usar iz Volarjev pri Pristavi je padel in si zlomil desno roko. — 79 letnega Franca Levičuika, zasebnika, je v Prešernovi ulici povozil neki voznik in mu zlomil levo ključnico. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
Stote
in najpraktičnejše modele pisarniškega pohištva dobavlja najceneje
Remt&Ca.
tovarna upognjenega pohištva, Kamnik Poilovalnicat Ljubljana, Kersnikova ul. 7 Telefon 22-66
i sporočamo, otvorili v Mariboru, Prešernova 4 novo lastno poslovalnico. G. ing.R. Luckman pa je prenehal biti naš zastopnik.
iillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllir.
Ljubljana
a Naknadna zaprisega vojaških obvezni-nikov bo v četrtek, 4. julija, točno ob 11. v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu. Kdor izmed v Ljubljani bivajočih obveznikov doslej še ni prisegel, naj se najpozneje do 30. junija zgiasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu.
a Rdeči križ v Ljubljani se obrača na Ljubljančane z nujno prošnjo, naj darujejo, kar imajo doma odveč perila, posteljnine, morda tudi kaj obvezilnega materiala in podobno, ker vse to potrebuje Rdeči križ za svoje sanitetne ustanove. Glavna nabiralna aneva bosta v soboto, 22- in v nedeljo, 23. t. m. — Kar imate, pripravite in javile to v pisarno Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-II, telef. 10-31, kdaj lahko pridejo po te stvari.
a Pravniški izpiti na univerzi. Na pravni fakulteti ljubljanske univerze so bili včeraj zaključeni prvi diplomski izpiti za prvo leto, kakor so predpisani po novi fakultetni naredbi. Le-ta odreja, da morajo kandidati opraviti osem diplomskih izpitov — vsako leto dva — nato obiskovati še eno leto doktorski tečaj in napisati disertacijo, s čemer si pridobijo pravico do naslova doktorja prava. K izpitu sc je prijavilo v junijskem terminu 42 kandi-
datov, od katerih je uspešno napravilo izpit 30 kandidatov, 11 jih jc bilo odklonjenih, ede» pa je odstopil.
Zdravje
je nsse nafvečfe boga&too. Z bolnimi zobmi noben človek ni zdrav.
C h Sorodont
Seja slovenske SDS
Kakor nam poročajo iz Ljubljane, je imel Akcijski odbor Samostojne demokratske stranke skupno z ljubljanskim mestnim odborom v torek zvečer sejo. na kateri je predsednik dr. Šuklje poročal o svojem obisku v Zagrebu in o konferencah, ki jih je imel s šefom stranke ministrom dr. Budisavljevicem ter senatorjema Vilderjem in Kosanovičem in ki so se v glavnem tikali strankine organizacije in dela v zvezi s sedanjim političnim položajem.
PLANINCI!
ki posečajo naše obmejne planine, se morajo zavedati, da so sedaj strožji predpisi v obmejnem prometu in da vršijo obmejni organi težko in odgovorno službo. Obmejnim organom je treba pokazati takoj izkaznico. V obmejnem ozemlju naj planinci ne nosijo s seboj foiografičnin aparatov in naj ne fotografirajo v teh gorskih predelili, da se izognejo neprijetnostim. Dokler ne nastopijo stalne in mirne razmere, ne smejo planinci fotografirati v obmejnem ozemlju.
PROSLAVA BOLGARSKIH ŠTUDENTOV V ZAGREBU
Včeraj so proslavili bolgarski študenti v Zagrebu rojstni dan prestolonaslednika kneza Simeona Trnovskega, ki je te dni končal tretje leto življenja. Bolgari so prisostvovali shižbi božji v pravoslavni cerkvi, nato pa je imel slavnostni govor podpredsednik bolgarskega akademskega društva g. Iv. Minkov. Zvečer je bil v restavraciji »Kolo« prirejen »Bolgarski večer« s prav pestrim sporedom.
iranjevet protestirajo... Medtem ko
življenjske potrebščine od lanskega
PfllJ
p Branjevci
so se življenjske pot septembra podražile preko 45 odst.,, se procenti zaslužka branjevcem pri razprodaji kruha niso dvignili, temveč celo nasprotno, odkar se jc podražil kruh po komadu, so peki zbili branjevcem polovico zaslužka. Prej so imeli 20 odst. zaslužka, sedaj pa samo 10 odst. Zalo nekateri
{»tujski branjevci v znak protesta ne spe-emajo več kruha v prodajo.
p Iz živinskega sejma. Na zadnjem živinskem sejmu so bile te cene: voli 5—-7.50 din, krave 4—7, junci in telice 5—7.50, biki 5—7 din za kg; konji so bili od 1300—6000 din. Od ©5 komadov je bilo prodanih 252. Na svinjskem sejmu so bile debele po 10 din, pršutarji in plemenske po 9 din kg. Od 81 komadov je bilo prodanih 37.	*	j
p Preminula je 60 letna Gregorič Terezija iz Vičave, vdova po uradniku.
Izplačevanje prejemkov v mobilnem
in vojnem stanju
Ob morebitni mobilizaciji ali če nastane vojna, državni upokojenci in invalidi ne bodo več dobivali svojih prejemkov po pošti. Po uredbi o izplačevanju prejemkov arž. plačevaneev v mobilnem in vojnem stanju bodo v takem primeru prejemke izplačevale vse državne, blagajne brez razlike proti pobotnicam in sicer na podstavi plačilnih knjižic za mobilno in vojno stanje. Predmetne plačilne knjižice je finančna direkcija za svoje plačcvance že izstavila. Državnim upokojencem, invalidom in ostalim vojnim žrtvam jih bodo vročile pristojne občine. Vsaka stranka bo morala prevzem svoje plačilne knjižice potrditi s svojim podpisom na posebnem spisku in plačati zanjo 3‘— din. Le v izjemnih primerih sme občina izročiti knjižico pooblaščencu, če ji lc-ta izroči upnikovo nekolkovano pismeno pooblastilo.
Plačilne knjižice so izstavljene po stanju prejemkov iu odbitkov izza novembra 1939. Poznejše spremembe se bodo upoštevale šele v primeru, če nastane mobilno ali vojno stanje. Državni plačevanci se bodo morali tedaj zglasiti pri najbližji, kateri koli državni blagajni, ki bo spremembe v prejemkih iu odbitkih vpisala v njih plačilne knjižice za mobilno in voj-
no stanje na podstavi kupona zadnje čekovne nakaznice, po kateri bo upokojenec, invalid ali vojna žrtev posleanjikrat dobila prejemke po pošti. Kuponi čekovnih nakaznic so torej, oaslej zelo važna listina. Vsakokratni poslednji kupon naj vsaka stranka zelo skrbno shrani, ker bo morala z njim, če nastopi mobilno ali vojno stanje, dokazati, da ima
do prejemkov.
ima še vedno pravico
S prejemnikovo plačilno knjižico in z njegovim zadnjim kuponom se bo moral pri najbližji državni blagajni izkazati tu<}i pooblaščenec. Prejemnik sme namreč pooblastiti svojo zakonito ženo, zakonske ali pozakonjene otroke ali svoje starše, da smejo mesto njega prevzemati njegove prejemke. Svoje pooblastilo vpiše na drugi strani plačilne knjižico. Pooblastilo mora overiti pristojna občina.
Ce se kdo pred mobilizacijo preseli s področja ene na področje druge izplačilne blagajne (finančne direkcije itd.), mora predložiti svojo izplačilno knjižico za mobilno in vojno stanje novi izplačilni blagajni, da leta vpiše vanjo nastalo spremembo in da ga sprejme v evidenco v svoji knjigi za mobilno in vojno stanje.
Maribor
Obmejno učiteljstvo polaga svoj obračun
Skupščino okrajnega učiteljskega sveta v krčevinski šoli je vodil okrajni šolski nadzornik g. Leopold Kopač. G. nadzornik je podal nato zelo izčrpno in zanimivo poročilo o stanju ljudskega šolstva v svojem nadzomiškem okolišu. Predvsem je ugotovil hibe ki ovirajo napredek tukajšnjega obmejnega šolstva, saj je od 18 šolskih zgradb le 5 v prav dobrem, 12 v dobrem in 1 v slabem stanju, predpisom odgovarja 12 zgradb, manj odgovarjajočih pa je 6. Na vseh šolah je premalo učilnic in sicer je za 104 razredov le 63 razrednih sob, tako, da se v 41 razredih mora vršiti popoldanski pouk. Razširiti bi se moralo vsa šol. poslopja in obenem zgraditi stanovanja za učiteljstvo, ki mora po večina stanovati izven šole in šolskega kraja. Obmejno šolstvo tudi zelo ovira izredno naraščajoča fevščina dece. Samo v tem okolišu manjika kar 7 učiteljev. V ostalem je poročal sledeče: glede vzgoje in pouka je treba reformirati zlasti jezikovni pouk, gojiti vse več praktični kmetijski in gospodinjski pouk, naglašal važnost vzgoje v nacionalnem duhu in treznostnem življenju. Med ovirami pomika je navajal pomanjkanje učnih pripomočkov, osobito šolskih knjig, premestitve učiteljstva med šolskim letom, premalo učiteljstva in
učilnic, revščino otrok, oddaljenost šole itd. Učiteljstvu je priporočal več hospi-tacij, zlasti mlajšemu, delo v šoli označil pravilno kot prvo, obenem pa priporočal delo izven šole. Njegovo jedrnato poročilo je učiteljstvo vzelo z glasnim odobravanjem v znanje.
Sledil je referat »Akcija podpiranja nadarjencev in s tem povezani problemi šolstva, predvsem vaškega«, ki ga je podal v znanstveno in praktično utemeljenih izvajanjih e. Vauda Mirko z Sv. Marjete ob Pesnici. V prvem poglavju je proučil ta problem s pedagoško-psiholo-škega in didaktičnega, v drugem pa z vaško-občestvenega in vaško-kulturnega vidika. To akcijo je načela prav umestno banska uprava in jo je vse slov. učitel-itvo pozdravilo, sekcija JUU je pri svojem predsedniškem posvetu poleg tega še zavzela stališče, da mora pri odbiranju nadarjencev sodelovati enako ves učiteljski zbor vsake šole s katehetom vred. V prvem poglavju je referent prikazal pravilno pojmovanje nadarjenosti in tozadevne izsledke priznanih psihologov in pedagogov, s posebnim ozirom na psihotehnične preizkušnje. V drugem poglavju pa je pokazal na nevarnost pome-ščanjenja naše izobrazbe in zahteval pod
pirnje nadarjencev predvsem iz vasi! Sprejeta je bila obširna resolucija.
Končno so bili sprejeti zelo aktualni predlogi, kakor: potreba priznavanja II. plač. drag. razreda učiteljstvu obmejnih šol, odprava učit. premistitev med šol. letom, zakonita zaščita učiteljstva pri šolskem in izvenšolskem delu, izpopolnitev praznih učit. mest, sprememLa šol. zakona in izdaja pravalnika k zakonu, izvrševanje šol. zamudnih kazni po okr. načelstvih, vprašanje brezplačnih šol. potrebščin revni obmejni deci in prispev kov za obutev in obleko, omejitev zbirk v šolah, izgradnjo učilnic in učit. stanovanj — zlasti v obmejnih okrajih, prvenstveno vpoštevanje obmejnih šol pri dosegi podpor iti zvišanju proračunskih postavk, več kmet. in gospodinj, nadaljevalnih šol v teh okrajih, za enako delo enako plačilo. Poročenim učiteljicam, na vsaiko obmejno šolo javno nar. knjižnico, ob rednih uradnih učiteljskih konferencah iz plačam’e potnin učiteljstvu in ocenjevanje učiteljstva z oceno: »zadovoljuje« in »ne zadovoljuje«.
Ob sklepu je g. nadzornik ugotovil lepo sodelovanje med prosvetno upravo in tuk. učiteljstvom ter bodril k vztrajnemu delu za blagor mladine in domovine.
Nekaj besed ob sprejemnih izpitih
Zdaj se bodo kmalu pričeli izpiti za sprejem v srednjo šolo. Če greste takole opoldne, ko Mariborčani radi ležejo v senco, iz mestnih ulic ven, pa zaslišite na kaikem dvorišču debel glas skrbnega očeta, kako razklada nekomu: »Moj sinko bo pa šel v gimnazijo...« In to s ponosom, češ, osem let, hop, pa smo na konju in gospod. In takrat bi stopil najraje k njim, pa bd jim razbil iluzije: »Ali pa veste, da bo tudi uspel?« Da, to je danes vprašanje! Starši, največkrart meščani, pošiljajo svoje otroke v srednjo šok) ne glede na njihove zmožnosti. Kakor da morajo vsi postati gospodje! In potem se začno leta, polna zagrizenosti za takega »prisiljenega« študenta, za starše pa polna skrbi in nepotrebnih izdatkov. Nasprotno pa bi bili otrok in starši zadovoljni z njim, če bi se oprijel druge stroke, v kateri bi gotovo uspel. Potem bi z veseljem izvrševal ta po-MSc, prihranil bi staršem izdatke, sebi pa zamujen čas. Pa še nekaj! Cela vr-
sta primerov je, da otrok, ki je zelo talentiran in si želi šole in izobrazbe, ne more radi teh in onih prilik to doseči. To se dogaja zlasti na kmetih. Tako se talent zapravi. Zato bi bilo zdaj zelo koristno, če bi se starši malo pobrigali za zmožnosti svojih otrok, preden jih odpravijo na tako pot. Da navedem primer! V četrtem razredu ljudske šole, torej tik pred naslednjo višjo stopnjo, učitelj naredi psihične poizkuse z učenci in sestavi zapisnik. Recimo, toliko odstotkov sposobnosti ima učenec za študij, toliko za mehaniko, trgovstvo itd. Potem'o tem informira starše in svetuje to in ono, kajti kot učitelj gotovo pozna tudi napake otrok, ne kot starši, ki v svoji preveliki ljubezni često vidijo le »angelčke, malčke, pridne, pametne« itd. Še nek drugi predsodek igra važno vlogo! Ljudje mislijo, da si manj spoštovan, oziroma manj vreden, če si krojač in ne profesor »H podobno.	K.	V.
Pred gradnjo nove realne gimnazije
Po dveh neuspelih licitacijah je tretja licitacija za oddajo del uspela. Zidarska in žefezobe bonska dela je dobil najni^ji ponudnik J. Gabrijelčič iz Ljubljane, tesarska dela Prva produktivna zadruga ljubljanskih tesarskih mojstrov,
kleparska dela tvrdka A. Š t u k iz Celja, krovska dela pa ljubljanski krovski mojster K. Kocjan. Potrebna je samo še odobritev bana in gradnja poslopja državne realne gimnazije v Mariboru se bo pričela.
Brezmesni dnevi in prodaja drobovja
Naši mesarji in gostilničarji so potom svojih stanovskih organizacij pričeli akcijo, da bi smeli ob brezmesnih dnevih, t j. ob torkih in petkih prodajati drobovje od goveda, teleta in svinj. Iz-gjoda, da je ta akcija uspela, ker stno od
odločujoče strani obveščeni, da se bo prodaja drobovja ob brezmesnih dnevih dovolila. Naredba je od resornega ministra že podpisana, podpisati pa jo morajo še ostali ministri in pričakujemo v kratkem rešitev.
Kolesar do smrti povozil starko
Včeraj se je blizu mestne oskrbnišnice v Strossmayerjevi ulici pripetila smrtna sesreča, katere žrtev je postala 761etna posestnica Marija Perličeva iz Ka-ajanerjeve ulice. Starka je bila na zele-ljadnem trgu, kjer je marsikaj nakupila. Okoli poldneva se je vračala domov. Ko je šla pred mestno oskrbnišnico čez ce-ito, ji je pripeljal nasproti neki raznaša-bc kruha bi jo s kolesom podri. Starko je oblila kri in obležala je nezavestna. Ljudje, ki so M priskočili na pomoč, so »oklicali reševalce, ki so Perličevo pre->eljali v bolnišnico. Kljub takojšnji zdrav »iški pomoči pa je starka kmalu po prevozu izdihnila, ker je imela prebito loba-jja Na kraju smrtne nesreče je bila tudi »olicijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan.
m Prvi koncert vojaške godbe v mestnem parku bo pod vodstvom g. kapetana Jiranka to. soboto ob 20.30. Program je zelo pester in bo prav gotovo vsakogar zadovoljil.
m Opozorilo lastnikom konj. Mestno po-
flavarstvo v Mariboru opozarja vse lastni-e konj v Mariboru, da ob vpoklicu konj na orožne vaje ne ovirajo dela vojaških oblastev s privedbo bolnih oziroma nesposobnih konj ter vprežnih vozil. V iz-ogib kazenskim posledicam, predvidenih za netočno izvrševanje vojaških naredi}, opozarjam lastnike konj, da točno ustrežejo vsem pozivom vojaških oblastev brez odlašanja in da dajo za vojaške namene res le dobre in sposobne konje. Vsak poskus, izogniti se tej dolžnosti, bo mestni vojaški urad v Mariboru zasledoval in takoj naznanil pristojnemu oblastvu. Proti kršiteljem bom brez ozira na vojaško uvedel tudi upravno kazensko postopanje. — Predsednik: dr. Juvan, s. r.
m Na Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju odide I. skupina otrok na letovanje za 30 dni 1. julija. Ako se bo do 15. julija prijavilo zadostno število otrok za II. skupino, bo II. skupina otrok letovala od 2. do 31. avgusta. Skupina v mesecu juniju je odpadla, ker letuje deca v šmarskem srezu. Prijave sprejema Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine, Slrossmajerjeva ulica 30.
m Dospela je nova pošiljka filmskih razglednic. Knjigarna „Tlskovne zadruge", Maribor, Aleksandrova c. 13. Telefon 25-45.
m Bogato izbiro izletov z modernimi avlokari Vam nudi „Putaik“, Maribor. Zahtevajte prospekte še danes.
m Obsojena kaznjenca. Včeraj smo poročali o razpravi glede pretepa med kaznjenci v moški kaznilnici. Steg Ivan jc bil obsojen na 6 mesecev in 15 dni strogega zapora, Karl Stem pa na 6 tednov poostrenega zapora z 8 dnevnim trdim ležiščem ter z omejitvijo hrane vsak drugi dan in to 11 dni.
m Napad na cigančka. V bolnišnico so pripeljali 6 letnega cigančka Rudolfa Horvata s Tržaške ceste, ki so ga včeraj popoldne neznanci tako pretepli, da je bil ves razmesarjen.
m Lahkoživki je nasedel delavec Matija B. iz Svečine v neki gostilni v Dravski ulici. Neka mlajša ženska mu je ukradla vse dokumente m ves denar, ki ga je imel pri sebi.
m Višji tečajni izpiti na I. realni gim* na/.iji v Maribor«, za odd. a in b so se končali danes. Ustnega izpila so bili oproščeni Kesler Amalija, Frelih Anion, Mihev Ivo, Senica Ivo, Škof Stanko, Zavadlav Dušan, Fornazarič Živa. Izpit so uspešno napravili Čretnik Rozalija, Drevenšek- Silva, Geč Mira, Hafner Gcmu, Hergouth Erika, Hrovat Zdenka, Lah Romana, Poljanec Milica, Prelog Nevenka, Rehar Lelja, Rode Sonja, Sardoč Nada, Skerbinjek Majda,' Slokar Zorka, Skorjanec Zdenka, Zemljič Lea, Kardinal' Amalija, Nievergall Zlata, Černe Alfred, Černigoj Pavel, Leskovec Janko, Sentočnik Leopold, Delak Mi-lutin, Domicelj Mitja, Gniušek Borut, Gregorčič Danilo, Gruden Leon, Koražija Ivan, Koren Srečko, Kranjc Bogdan, Kranjčič Jože, Kržič Branko, Leban Sava, Lopič Viljem, Ojsteršek Martin, Riegler Ivan, Robnik Ljubomir, Škerl Marko, Škofič Srečko, Troha Franc, Klarič Zora, Merčun Sonja, Brecelj Silvester, Czerny Albert. Za dva meseca je bilo odklonjenih 12 pripravnikov in pripravnic, za eno leto pa 4 pripravnice.
111 itdeči križ obvešča vse udeleženke in udeležence, ki so se prijavili za bolničarski tečaj, zlasti zadrugarke, da se prično predavanja v petek, 21. t. m., ob 19.15 v poslopju klasične gimnazije v Mariboru, Koroščeva ulica.
in Gasilska vest. Studenški gasilci se pridno pripravljajo na njihov praznik, ki bo 7. julija t. 1. ob priliki blagoslovitve novega gasilskega doma v Studencih. Ob tej priliki se bodo vršile tudi nagradne tekme gasilcev, ki jih je razpisala gasilska župa Maribor, desni breg.
m Svojo mater jo pretepel in opsoval z najgršimi psovkami 27 leLni F. N. iz Taborske ulice. Mater je z metlinim držajem večkrat udaril po hrbtu in nogah, da je dobila krvne podplutbe. Morala sta prihiteti stražnika, da sta brezvestnega sina ukrotila in spravila v zapor. Na državnem mostu in na Kralja Petra trgu se je zbrala velika množica ljudi, ki so obsojali divjaško početje nehvaležnega sina.
m Policija je aretirala 24 letnega pekovskega vajenca Oskarja Smigovca, ki je včeraj do smrti povozil 74 letno posestnico Perkičevo. Izročili so ga sodišču.
m Kolo so ukradli mehanikarskemu vajencu Lovru Polančiču s Koroške ceste. Ukradeno kolo je znamke Eceles z evid. štev. 23241.
* V Rogaško Slatino s Putnikovim av-tokarom v nedeljo, 23. junija. Vožnja v udobnem avtobusu samo 60 din.
fffno
* Grajski knio. Danes sijajna veseloigra ,,Kitty in svetovna konferenca". Smeh, zabava in zopet smeh. Hanelore Schnot, Paul Horbiger.
* Kino Union. Od četrtka do vključno
nedelje simfonija muzike in barve v vele-filmu „Mikado", ki jc v živih naravnih1 barvah posnet Kenny Baker in Jean Coiin v glavnin vlogah.
* Esplanadc-kino. Senzacija dneva ,,Ni' nočka“, najboljša komedija sezone z Greto Garbo. Edini in najnovejši film zadnjih dveh let Grete Garbo.
Radio
Petek, 21. junija
Ljubljana: 7 poročila in veseli zvoki; 12 iz naših krajev in gajev; 12.30 poročila; 13.02 iz jugoslovanskih logov; 14 poročila; 14.10 turistični pregled; 18 vzgojna posvetovalnica, 18.20 angleške in škotske pesmi; 19 poročila; 19.50 naš triglavski varstveni okoliš; 20 ura skladb; 21.30 vesele pesmice; 22 poročila; 22.15 trio na flavto, kitaro in violo. — Beograd: 14.20 salonska glasba; 14.40 poročila; 17.45 tatnburaški orkester; 18.20 plesna glasba; 19.10 poročila; 20.10 simf. koncert; 21.40 poročila; 22 sodobna glasba; 22.40 poročila. — Sofija: 18.15 narodna glasba; 19.05 Gouno-dova opera „Faust“; 22.10 lahka glasba.
— Praga: 20 simf. koncert; 22 godalni kvartet. — Kalundborg: 20.10 koncert na violončelu; 21 odlomki iz operet; 22 lahka gl.
— Radio-Andora: 20.45 simf. gl.; 21.15 salonski orkester; 22.15 lahka gl. — Budim* pešta: 18.10 »alonski orkester; 22.10 godba na pihala; 23.20 ciganski orkester. — Bukarešta: 20.15 Straussova opera „Kavalir z rožo“. — Bratislava: 19.40 slovaške narodne pesmi; 21 zabavni koncert; 22.15 lakha gl-
Tako ceni mladina dobrega vzgojitelja
Kakor čebelni roj krog svoje matice, ki zapušča svoj panj, prav tako so se pretekli ponedeljek strnili gojenci ban. de-čjega doma krog svojega upravitelja g. Ivana W o m e r j a, ki odhaja na svoje novo službeno mesto na 3. deški šoli.
Tako prisrčnega slovesa še v Mariboru ni bilo zlepa. Ne kot predstojnik ali vodja temveč kot dober oče se je poslovil gospod Womer od svojih malčkov. In kakor ljubeč otrok, se je gojenec zavoda v imenu vseh tovarišev zahvalil g. upravitelju za dolgoletno očetovsko ljubezen In skrb. Z lastnimi pesnitvami so otroci izražali čustva svoje udanosti, hvaležnosti in boli in iz zvokov treh ljubkih pesmic je zvenela globoka otroška ljubezen. Izroditev šopka rdečih nageljnov, prisrčne poslovilne besede in
solze v očeh so zaključile ta izredni sloves, ki bo ostal živ v srcu vseh.
G. Womer je bil takoj po prevratu prevzel vodstvo obeh združenih ljudskih šol »a obmejni Muti. V 7 M letnem službovanju na tej šoli je bil kakor čebelica marljiv narodnoprosvetni delavec, ustanovil je obrtno nadaljevalno šolo in kmetijsko podružnico ter vodil tajniške posle tamkajšnje posojilnice. Daši se v sodobnosti obveljavlja prislovica »nehvaležnost je plačilo sveta«, sta vendar tam, kjer je sodnik ljudski glas, še vedno priznanje in hvaležnost doma. Tako živi čut trajne in iskrene hvaležnosti za Womer-jevo delo na Muti še danes med narodom.
Skoraj 7 let je nato poučeval na 3. deški šoli v Mariboru. Izmed številnih pro-
šnjikov za upravi tel jsko mesto v banovinskem dečjem domu je bil radi obsežnega praktičnega znanja in kot odličen vzgojitelj izbran gospod Womer za to službo, kateri je posvetil vse svoje sile in vso ljubezen. To vedo vsi, ki so imeli priliko videti ga v njegovem poslovanju in v njegovem občevanju z deco. Ni čuda, da je prožil svoje delavne roke v pomoč tudi Društvu za zaščito otrok in mladine. Razen tajniških poslov je pre vzel na svoje rame tudi večji del skrbi in dela za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju, kateremu bo ostal zvest tudi na svojem novem službenem mestu, svest si življenjske resnice: V delu je na-> ša rešitev, v mladini naša bodočnost.
Ipomnift se CMD!
Zansm*vGstB
Velika plodnost Francozov v Kanadi
Od £0.000 prvih priseljencev so se razmnožili v nad štiri milijone prebivalcev
V severni Ameriki, ki je pretežno anglosaška zemlja, živi nad štiri milijone Francozov. Naseljni so v posameznih krajih ter govore še vedno svoj materni jezik. So po večini potomci ribičev in lovcev, ki so prišli iz Francije v 17. in v prvi polovici 18. stoletja. Postavili so si domove ter se znali tako spretno vživeti v nov položaj in sosedstvo z Indijanci, da so prodrli precej globoko na jug. Srna trali so jih nekaj časa za prave gospodarje Severne Amerike. V sedemletni vojni so Francozi podlegli Angležem na morju in morali prepustiti svoje kolonije v Severni Ameriki. Po miru v Fointaine-bleauju so odstopili Francozi Kanado Angležem. Sam Voltaire je tedaj ironiziral »nekaj štirijaških kilometrov snega«, za katere se ni izplačalo bojevati...
Od tedaj je Francija pozabljala na svoje izseljence v Kanadi. Toda, ti se niso hoteli izgubiti v tujem morju anglosank-sonskega priliva doseljencev, ki so v vedno večjih množinah pritisnili v Kanado. Najstarejše francoske kolonije so nastale v Novi Škotski. Tvorilo jih je nekaj stotin Francozov. Leta 1755 e naraslo njih število na 1500, danes jih je tam že nad 200.000, z lastnimi šolami, samostani kolegij, političnim in kulturnim zastopstvom naroda. Katoliškim duhovnikom stoji na čelu francoski nadškof.
Tako je bilo s francoskimi doseljenci tudi v ostalih delih Kanade. Od nekdanjih 60.000 Francozov, ki so se doselili tja, živi danes nad štiri milijone na tleh
Hliukina akademska garda je obiskala Nemčijo. Vodil jo je podpolkovnik dr. Galvanek, ki je za ekskurzijo daroval 1000 litrov slovaškega vina.
Kanade. Velemesti Ouebec in Montreal sta večinoma francoski. Te potomce nekdanjih Francozov prištevajo med najlepše ljudi na svetu. Ohranili so v sebi rasno značilnost svojega naroda v Evropi, postali so pa v Novem svetu višji, vitkejši. Njih postave so prikupnejše, izrazitejše kot v domovini. Kanadski Francozi so zelo plodni. Družine z 8, 10 ali 12 otroki niso redke. Tudi kanadske petorčke so francoskega porekla.
Naravno, da Anglosasi v Kanadi niso gledali na ta pojav" z veseljem. Vedno
številnejši francoski živelj potiska iz služb Angleže, boje se, -da bi njih številčna premoč prišla počasi tudi v vladi do večje besede. Toda kanadski Francozi so lojalni državljani velikobritanskega cesarstva. V svetovni vojni so dali isto število mož na bojišča kakor Angleži. Tudi v tej vojni so dali kanadski Francozi mnogo vojakov, ki štejejo z Avstralci in Novozelandci med najboljše vojake britskega imperija. Velik odstotek kanad skih Francozov je v službi angleškega letalstva.
Prijatelj živali:
— Pes mora imeti nekaj gibanja ...
isill
zlomom tudi drugega svetovnega imperija, Velike Britanije, bi bilo svetovno ravnotežje sil uničeno in USA izpostavljene največji nevarnosti. Zato je razumljivo, da USA budno pazijo na vse, kar se dogaja na Daljnem vzhodu in v Evropi. Intervencijska misel je prišla jasno do izraza na vodstvu USA in le notranje politični položaj je ovira za aktivni poseg v dogodke, dokler ne bodo končane predsedniške volitve, ki bodo letos v cktobru. Medtem pa se postavlja vprašanje, če bi Veliki Britaniji grozila velika nevarnost, ali smejo USA zaradi lastnih interesov, kljub notranjim političnim prilikam dopustiti uničenje angleškega imperija? Zadržanje sovjetske Rusije je zdaj najodločilneiše važnosti. Kot svetovna velesila mora tudi ona voditi politiko ravnotežja, pravi »Hrvatski Dnevnik«, ki .razpravlja o tem in zaključuje: »Delati mora tako v interesu svoje sigurnosti, tako na Vzhodu kakor v Evropi, kjer se rušijo stari imperiji in stvarja novo ravnotežje sil. Največje važnosti je, kako -se bo ona opredelila k novemu stanju, ki se ustvarja. So znaki, ki kažejo, da bo skoro zavzela popolnoma jasno in določeno stališče.«
Prevrnjen tank na zahodnem bojišču
Korziko Je Genova prodala Francozom
Sicilija je največji otok Sredozemskega morja. Takoj za njim je Sardinija, sledi Ciper, nato pa Korzika, ki meri 8722 kvadratnih kilometrov m šteje blizu 300 tisoč ljudi. Otok je dolg 183, širok 83 kilometrov, oddaljen je od francoske obale 160, od italijanske 84 km. Najvišja njegova točka je Monte Cinto 2707 m.
Velike industrije otok nima. Goje ovčarstvo, sade precej tobaka, bavijo se z
vinogradništvom. Precej dohodkov nudijo oranže in citrone. Večje važnosti je le rudnik Orezze.
Italijani so dospeli na otok 1077 iz Piše. Pod genovsko oblastjo so se Korzičani vedno upirali, dokler ni Genova 1768 prodala otok francoskemu kralju Ludoviku XV. za dva milijona frankov. Med 1793 in 1796 so se Angleži zaman prizadevali, da bi Korziko osvojili.
USA, Rusija in ravnotežje velesil
USA igrajo važno vlogo čuvarja interesov- zahodnih evropskih kolonialnih sil v Tihem oceanu. One skrbno pazijo, da
se ravnotežje v tem morju ne prevesi na stran, ki bi utegnila ogrožati ameriške interese. Z zmago osi Rim - Berlin in
. mBasommsm Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
28 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
Pazite, da mi ne
»Ali boste jedli?«
»Pa še kako!« pravi Lord'.
»Koliko vas je?«
»Poleg nas treh še sedem«.
Bombina je pričela pripravljati večerjo. Cilinder je dejal, da je utrujen in ne bo jedel. Odšel je v sosednjo čumnato, kjer je legel.
Cez dobre pol ure smo se z dvema jer-basoma, polnima jedače vračali na ske. denj. Bombina je šla pred nami in nam svetila.
Fantje so radostno sprejeli Bombino. Vanka Bolševik se je spet slinil okoli nje. Nekaj ji je moral reči, česar pa nisem slišal.
»Za psa ni klobasa!« mu je dejala Bom bina.
»Popolnoma prav!« ji je pritrdil Lord.
»Pravim vam, fantje, in povem,« je vlekel Komet, »da je tale naša Bombina pravi studenec modrosti! Zaboj zlata,a ne ženska! In zategadelj je treba piti na njeno zdravje! Bombina naj živi sto let!«
»Petsto let,« ga je popravil Lord.
»Tisoč!« vpije Krisa
I ioni bina se smeje in pije z nami vodko. Pojedli smo. Bombina je vstala' ter pograbila svetilko.
»Lahko noč, fantje! zažgete skednja!«
Potem se je obrnila k meni in mi rekla:
»Prosim vas, pomagajte mi odnesti jerbase!«
Pobral sem v jerbase posodje in odšla sva z Bombino s skednja. Ko sva zapirala vrata, sem zaslišal Bolševikov glas. Krisa se smeje in mu nekaj pripoveduje. V hiši sem postavil jerbase na klop in se hotel vrniti na skedenj.
»Kam odhajaš?« je vzkliknila Bombina.
»K fantom ... Spat...«
»Pri meni bi bilo slajše, kajne?«
»Seveda, toda...«
»No, kaj?«
»Ni lepo... Kaj si bodo neki mislili fantje?.., Smejali se nam bodo in zbijali šale...«
»Naj se kar smejijo! Vsaj jokali ne bodo! Ali si mar tak zelenec, da ti sežejo njihove besede do živega? Glej — jaz se ne bojim! Požvižgam se na vse!«
Kasno ponoči, ko je Bombina že ugasnila svetilko in zadremala, sem se spomnil Velikega voza in posameznih imen, ki sem jih izbral zvezdam. Spoznal sem, da doslej še ne vem imena svoje ljubice.
Bombina vendar ni ime. Spala je že. Zbudil sem jo. Leno se je pretegnila.
»Kaj hočeš?«
»Kako ti je ime?«
»Zakaj me povprašuješ? Mar si me le zaradi tega zbudil?« Očividno je bila presenečena.
»Kar takole... Rad bi to vedel...«
»Lena.«
»Lena? To pomeni Leono? Kajne?«
»Da. Ali ti je všeč moje ime?«
»Zelo! sem ji odkritosrčno dejal.
Pričela se je smejati na vse grlo. Potem pa me je objela tesneje kot kdajkoli preje.
Poslej sem jo vedno imenoval s pravim imenom, kadar sva bila sama. Kadarkoli pa sem se ozrl na sozvezdje Velikega voza, sem se vselej ob pogledu na sedmo zvezdo spomnil imena Leona... in sem zahrepenel po njej. Od te dobe so' postali najini odnošaji toplejši in prisrčnejši.
12.
Zlato obdobje je jemalo slovo. Dvakrat je že zapadel sneg, ki pa je po nekaj dneh skopnel. Toda v bližnjih dneh utegne zapasti »bela stezica«. To pa bi silno zavrto naše delo.
Fantje so neutrudno delali in napenjali vse sile. Do konca bi radi izrabili še tistih nekaj pozno jesenskih dni.
Proti koncu zlatega obdobja pa je prihrumel na tiliotapce plaz nesreč. Začeto je s tem. da so celo Hrebikovo krdelo zajeli. Iz skrivališča blizu meje so planili nanjo obmejni organi. Izsledil jih je
Toplo zahvalo ob čestitki vstopa Italije v vojno je poslal dr. Tisu italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel III.
Finska bo plačala prve obveznosti svojega dolga USA, ki zapadejo 15. junija. točno po dogovoru.
Nemški tisk
o ruskih ciiiih
&
»Berliner Bdrsenzeitung«, ki je zelo blizu nemškemu vrhovnemu poveljstvu, piše med drugim, kako je bilo včeraj končano vkorakanje ruskih čet v baltske dežele. V Rigi je policija hotela preprečiti manifestacije prebivalstva za Rusijo. Prišlo je do spopadov in so oblastva morala odnehati. Vlado v Litvi je sestavil publicist Gustav Palecki, ki je simpatizer sovjetske Rusije in je bil dalje časa interniran. Obče je prepričanje, da bo sodelovanje baltskih držav z Rusijo poja-čalo njih politični in vojaški položaj. Glede jugovzhoda Evrope pravi list, da so Madžari z velikim navdušenjem sprejeli nemško zmago na zahodu. List zaključuje: »Kolikor je še odprtih vprašanj na jugovzhodu, bodo rešena pravilno in brez kriz v okviru novega reda v Evropi. Zato ni čudno, če se v Bolgariji naglasa želja, naj se nemška vojna zastava izve-si ne samo v Trianonu, nego tudi v Ne-uHlyu.« Nemški tisk prinaša tudi demanti sovjetov, da »Rusija ne pripravlja vojaškega pakta z Romunijo, Turčijo in Jugoslavijo proti aspiracijam Rima in Berlina. Dogodki v Romuniji da so le posledica novega stanja v Evropi.«
izdajalec Makaro c. Nikdar ga št nisem videl, toda mnogo so mi fantje pripovedovali o njem. Makarov je bil sam svojčas tihotapec in je hodil s krdelom. Potem pa se je sporazumel s čekisti ter je pričel izdajati krdelo za krdelom. Ker je dobro vedel, kako delajo tihotapci in ker je poznal naša skrivna pota, nam je zadal marsikateri udarec. Neprestano se je potikal v obmejnem pasu.
Fantje so mi opisali Maikarova. Bil je visok in izredno močan možakar okoli štiridesetih let. Nosil je kratko pristriženo rdečo brado, na levem licu pa je imel dolgo brazgotino.
Novico o zajetju Hrebikovega krdela je prinesel Branislav Mrenka, ki se je edini rešil. Ponoči je hotel iz skednja na dvorišče ter je zaslišal za vrati šepet in šum. Ne da bi vedel, kaj je, se je za vsak slučaj splazil pod slamoreznico, ki je bila na desno za vrati. Ko so čekisti vdrli na skedenj in jeli vleči fante iz sena, je sedel v senci pod slamoreznico, tresoč se od strahu. Ko pa so čekisti odvedli uklenjene tihotapce s skednja, se je splazil izpod slamoreznice na prosto. Do jutra je v teku dosegel poljsko mejo — potem pa je vse naokoli pripovedoval o nesreči, ki je doletela Hrebikovo krdelo. Židi so poslali v Minsk Šloma Hrebca, ki je imel ondi dosti vplivnih ljudi, naj bi poskusil odkupit predvsem Judo, in če bo mogoče, kar celo krdelo. Še tisti dan je Hrebec s pettisoč dolarji, ki jih je imel všite v škornje, prekoračil mejo v družbi s Hrebikovim bratom Mihaelom.
Soort
V nedeljo nogometni finale
Ves športni Maribor pričakuje nedeljski prvenstveni dvoboj med ISSK Mariborom in SK železničarjem, ki se pripravljata za odločujočo borbo za nogometni primat Slovenije. Maribor slopa s tem znova kot eenier slovenskega nogometa v (ospredje in zalo ni čuda, da vlada že danes v vseli
s Sipoš je bil najboljši igralec v nedeljski lekmi med Hungario in Rapidom (Bukarešta). Zabil je oba gola.
s V finalu turnirja BTK-a za prvenstvo Srbije je Cakovčan Milan Branovič, član BTK-a zmagal proti Radovanoviču 6:1, 6:3, 6:2 in si tako osvojil naslov prvaka Srbije.
s 111 golov je bilo zabitih v nogometnem prvenstvu Jugoslavije 1940. Največkrat je stresel mrežo Božovič (10 golov); sledijo I.ešnik in Glisovič po 9, Petrovič 8, po 5 golov Cimermanič in Wolfl itd.
s Povratna medmestna juniorska tekma Zagreb—Varaždin bo to nedeljo.
s Velika motorna dirka bo 7. julija na dirkališču Miramare, ki jo priredi Hrvalski motoklub.
s V nedeljo je gostovalo v Guštanju mladinsko moštvo SK Slovenj Gradca in v trening tekmi proti guštanjskemu Slovanu zmagalo z 1:0. Moštvo gostov je nastopilo okrnjeno samo z 8 igralci in to zato, ker nekaj igralcev ni moglo dobiti koles.
Drobne vesli
BIRMA V PRLEKIJI
Vsa Prlekija bo ta teden na nogah in svečano razpoložena. Po šestih letih bo tu zopet birma. Začetek svečanosti bo danes, ko bodo v Križevcih sprejeli pre-zvišenega iknezoškofa g. dr. Tomaži-ča. Birma bo ,po sledečem redu: v sredo Iv. .trn. v Križevcih, v četrtek 20. t. m. v Iljutomeru, v petek 21. t. m. v Veržeju, v soboto 22. t. m. v Cazanjevcih, v nedeljo 23. t. m. pri Mali Nedelji, v ponedeljek 24. t. m. pri Sv. Jurju ob Šč. 25. t. m. na Kapeli in v sredo 27. tm. v Gor. Radgoni. Povsod se ljudje pripravljajo na birmo in krasijo svoje vasi. Veseli se pa posebno deca, ki dosti pričakuje od svoj#i botrov in botric.
krogih največje zanimanje za težavno preizkušnjo naših nogometašev. Lepi zmagi obeh moštev v semifinalnih tekmah sta dovolj nazorno pokazali, da je težišče slovenskega nogometa v Mariboru. Tekma se bo vršila ob 17.30 uri na stadionu SK Železničarja.
s Gradjanski—Ujpest 4 :0, Slavija—Fe-renezvaros 3:0. Včeraj sta bili dve tekmi za SE-cup, in sicer v Zagrebu in Sarajevu. Gradjanski je imel Ujpest v gostih, Slavija pa Ferenczvaros. Obe naši moštvi sta dobro zaigrali, kar nam pričata rezultata. Iz rezultatov se da sklepati, da sta si kluba skoro gotovo z.asigurala vstop v drugo kolo. V nedeljo se bosta odigrali povratni tekmi.
Beograd 4.90 din, Niš 4.98 din, Skoplje
4.90 din, Novi Sad 4.93 din. Sarajevo
4.90 din, Kotor 4.93 din, Ljubljana 4.90 din, Maribor 4.92 din, Celje 4.92 din. V prodaji na drobno se lahko na to ceno nabije največ od 0.66 din do 0.78 din na kg z ozirom na vrsto in količino železa.
o Izvoz novega krompirja ni dovoljen.
Sklep izvoznega odbora Narodne banke prepoveduje izvoz našega zgodnjega krompirja, ker ga mi sami potrebujemo.
o Veliko sadno sušilnico in skladišče bo gradila pri Sv. Lenartu v Slov. gor. blagovna zadruga. S tem bo zadoščeno dolgoletnim željam okoliških sadjarjev. Potrebno bi bilo, da bi se slične sušilnice in skladišča zgradila v vseh večjih sadnih okoliših Slovenije. Na ta način bi ne bil več naš sadjar toliko odvisen od milosti raznih prekupčevalcev in posredniških špekulantov, ki bogate na račun našega kmeta
MALE OGLASE
ZQ sobotni »Uečernlfc**, oMolte iz u petek popoldne do 18. u
MENINGITIS V KRIŽEVCIH
V Križevcih pri Ljutomeru se je poja-vilna nevarna bolezen meningitis. Posebno v Borečih je bilo ugotovljeno več primerov. Najtežje je obolel 12 letni učenec V. razreda Koren Marjan, katerega so takoj odpremili v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer je v ponedeljek predpoldan umrl. Starši so zelo v skrbeh za svojo deco in se bojijo, da bi se bolezen, posebno sedaj, ko je tu birma še bolj razširila. Tudi v Vučji vasi se je bolezen pojavila. V Križevcih so že povzeti potrebni ukrepi, da se oboleli otroci izolirajo.
CENE ŽELEZA SO MAKSIMIRANE
Urad za kontrolo cen v Beogradu je predpisal maksimalne cene za železo v palicah (okroglo, polokroglo, štirioglato), ploščato železo ter železo za platišča, nadalje za betonsko železo, za fasonira-no železo, železo za okna, klinasto, segmentno itd. Cene so naslednje za 1 kg
o Draginja v Zagorju ob Savi narašča
iz dneva v dan, da so rudarji zelo zaskrbljeni. Tam je. potrebno strogo nadzorstvo cen vseh vrst živil in življenjskih potrebščin.
o Svinjska rdečica se je pojavila v občinah Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Trojica, Sv. Rupert in Sv. Ana v Slov. gor.
o 32 let gasilske čete v Poljčanah. Na
praznik Petra in Pavla praznuje gasilska četa Pekel-Poljčane 52 letnico obstoja z veliko gasilsko vajo in vrtno veselico. Prireditev bo na prostoru zaloge pivovarne „Union“. Slavje bo pričelo zjutraj ob 6. z budnico skozi Pekel, Poljčane in Sp. Poljčane. Ob 10. bo služba božja, od 11. do 12.30 pa bo pred hotelom Bauman promenadni koncert. Ob 15. bo velika gasilska vaja z orodjem, nato pa prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilskega orodja, se vrši prireditev v lastni režiji. Pri vsej prireditvi sodeluje godba „Drava“ iz Maribora.
o Iz Poljčan. Od vozil, ki se ne rabijo "izključno v kmetijske svrhe, je plačati posebno takso in se morajo taka vozila takoj prijaviti na občini. — V soboto, 22. t. m., bo v Poljčanah živinski in kramar-
ski sejem. Ker je v šmarskem okraju ukinjena slinavka in parkljevka, je odslej dogon živine tako v Poljčane, kakor v Slov. Bistrico dovoljen! — V nedeljo bo v Poljčanah občinska seja in zato tega dne za stranke ne bo uradovanja. 21. t. m. bo v Slov. Bistrici žigosanje sodov. — V prihodnjih dneh bo prišla na občino cenejša koruza, ki jo bodo dobili predvsem siromašnejši sloji.
o Protituberkulozni dispanzer v Slovenjem Gradcu posluje odslej do nadaljnjega zaradi tehničnih ovir samo ob ponedeljkih od 15. do 17., na kar se opozarjajo vsi interesenti, da ne bodo po nepotrebnem hodili v Slovenj Gradec.
o Nesreča otroka pri slamoreznici. V torek se je ponesrečil pri slamoreznici 11 letni sin kočarja Breznik Vinko iz Bu-kovske vasi pri Slovenjem Gradcu. Mladi ponesrečenec je šel mimo slamoreznice na ročni pogon, zadel ob njo, nakar mu je nek vijak, ki drži rezila močno raztrgal desno roko. Ponesrečenca so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico.
'	r nflr	m	iTlTU !!>ii ’	p »irfji«
(jy»	Ji g t rs	d	,i'UU t.	a iVi nfi
H J '.V ij.' 3 \J l,f .J I '.L i.< j| 11 MUli' .ji ,	lotili 1» l>	i jj !	ji* l»J*(U	lj|l ll : 1.1
ril	'jim	I' 1*1 i \f	L" r. ’' V	1 > ! ri i":
Iti'j lilij -1 11 i • iti ‘4 111U j 1‘H l» /j
rji.iV ijlti m T),fVi?Lu t'" I jf 'ijl
'in i.UAt* J 11« r i i j ji i ali lih
Uhior.rijru .Lt.uj L L UTI- )1 'ihi IIMT 1» h izii Ji u IL n j n; mr Lj-vlV.i 1 U	'4.f/j 71 'JL'; VJ&U'
man m ‘k. j ?	ji	ju ni iiilli
ihV	dil im i i. .it.ii.iil.iil '('juhi
.ittrii mi) iijJlo ,iu iiuT ‘Jifjh pjiHT*
(tuliUij. U.LLail! Iti t.iHufjiVu rj,U ilfll HiBjulIai meji ikniTifi
n Sarajevski arhitekt toži gledališče. Arhitekt Levin Kabiljo iz Sarajeva toži sarajevsko gledališče oziroma državni erar za odškodnino 90.000 din, ker mu ni bila poverjena izdelava podrobnih načrtov za gledališče, čeprav je dobil prvo nagrado za idejno skico.
n Zmanjšanje obrata v naših ladjedelnicah. Zaradi težke mednarodne situacije in pomanjkanja dela je bilo obratovanje v splitskih ladjedelnicah zmanjšano na minimum. Odpuščenih je bilo okoli 200 de-lavcev, pravijo pa, da bodo redukcije delavstva in uradništva še večje.
Ne pozabi naročnine!
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oglasih slane vsaka beseda 50 par, nalmanlša pristojbina za to oglase Je din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovaniski oglasi din 1— po besedi. Nai-manlši znesek za te oglase ie din 12.— Debelo tiskane besede se računalo dvoino. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se piačuie takol pri naročilu, oziroma ga ie vposiati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni' račun št. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
VHBESSSBOKM
VINOTOČ TRAFENIK pepj 'Viher odprt, najlepša Izletna točka mimo Wolfzetla na Grič.	3755-1
SENZACIJA! ■ SENZACIJA! Hrenovko s kruhom dobite ZASTONJ
če popijete čašo ali vrček piva v bifeju Kumin, Valvazorjeva 30 v palači dr. Sedaja.
4538-1
SLUŽBO IŠČE
SLUŽKINJA
zmožno voditi samostojno go spodinjstvo želi službe k dobri družini- Naslov v ogl. odd. »Včernika«. 4629-3
KOVANJE ODDA
Odda se
ENOSOBNO STANOVANJE Aleksandrova 16, Pobrežje.
4508-5
DVOSOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami odda s 1. Julijem ali 1. avgustom-»Ljudska samdpomoč« v Mariboru.	4519-5
SVEŽE FILME,PlOŠČE, PAPIRJE IN OSTALE F0T0-P0TREBSCINE 1|TE NAdCENEdSE
V DROGERIJI
anc
V novogradnji komfortna TRISOBNA STANOVANJA
z vsemi pritiklinami v bližini parka in kolodvora se s 1. ju lijem oddajo. Vprašati stavbena pisarna Peklar. Tomšičeva utica.	4494-5
	UR
^VSCHMEIPER ^ "'ImbH -‘T*™	barmonilce so od vseh najboljše
STANOVANJE
oddam. Zgornje Radvanje 26. Vprašati popoldne, Radvanjska 9, Maribor. 4535-5
Sončno
TRISOBNO STANOVANJE
v II. nadstr. s 1. avgustom oddam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	4532-5
Lepo
MANSARDNO STANOVANJE
sobo in kuhinjo, novo renovl-rano, z vrtnim deležem se ta koj odda v vili Aljaževa ulica 24, Magdalena, Mesečna najemnina din 300—. 4533-5
PREHRANA
Sprejmeta se
DVA GOSPODA
na vso oskrbo. Koroška cesta 62, levo.	4524-7
SOBO ODDA
MEBLIRANO SOBO
Sočno, oddam solidnemu stal no nameščenemu boljšemu go spodu ali gospodični. Stritar jeva ul. 5-1.	4497-8
ODDAM SOBO
veliko, sončno, opremljeno, z kopalnico In uporabo kuhinje. Ob železnici s-I, vr. 5, 4540-8
Čitajte„Večernik‘'
VosjusmU:
mati ogtosi a "Veterniku”!
Lepo
OPREMLJENO SOBO
z uporabo kopalnice oddam. Glavni trg 24, Simončič-
4536-8
»Sprejme se
GOSPOD
na hrano in stanovanje. Puškinova 21, Studenci. 4528-8
Do* in
nadkolenke
praktično za vroče dneve prinaša po raznih cenah
C. Bidef
Maribor
LOKAL
Iščem
LOKAL ZA BIFE
v centrumu ali okolici mesta. Pismene ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Bife«.
4526-10
POSEST
STAVBENA PARCELA
na sončni legi s Sadnim drevjem blizu mesta ugodna na prodaj. Naslov v ogl. odd-»Večernika«.	4507-11
R	(RULluHI	
A		
D	na	
6	obroke	
KRALJA PETRA TRG 6
DENAR
Hranilne knjižice
vrednostne papirje kupujemo
stalno In po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12
OBRT - TRGOVINA
STRIŽENJE 3, BRITJE 2 DIN
Znižane cene v brivnici »Ra-pid«, Meljska 1 .	4321-13
TRGOVCI, OBRTNIKI!
Poslužujte *e naših malih oglasov, najcenejšo in najuspešnejšo vrst reklame!
DEŽNE PLAŠČE iz prave balonske svile, posebnost v kroju, nudi modna trgovina Jos. šral. Maribor.
4523-13
POHISTVO-OPREMA
OTROŠKA POSTELJA
emajlirana, lepa in čista z vložki (madracl) ugodno na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Večerniak«,	4527-17
HIŠO
z vrtom vzamem v najem. Naslov v ogl- otdd. »Večernika«.	4531-11
MIZA
in 6 stolov za jedilnico, pult s šipami, klubska garnitura, razno drugo pohištvo radi se lltve poceni naprodaj. Gregorčičeva 14-11. vrata 6.
4525-17
ŽENSKI KOTIČEK
TRAJNI KODRI
od danes nat/rej samo 50 din z Mažlk preparatom. Garancija 6—8 mes. Salon Drljevič, Valvazorjeva 30	4537-18
SVILE ZA OBLEKE
vedno, v novih vzorcih prinaša modna trgovina Joe. šraj, Marbor.	4521-18
RAZNO
TRAFIKO
kupim. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	4491-28
BLAGO FROTIR
za kopalne plašče, v veliki izbiri nudi JoS. Šraj. Maribor, palča Banov, hranilnica.
4522-28
MARKO ŠTUHEC
poobl. zidarski mojster. Mari bor, se priporoča za vsa v zidarsko stroko spadajoča de la, katere Izvršuje solidno in strokovnjaško.	Informacije
Ivanjkovci.	4534-28
Za vroče dneve
lahke poletne srake
prinaša v bogati izbiri
tekslilana Budeleldt
Maribor, Gosposka ni« 14
Aka
želite oglaševati, pokličite telefon:
I
25-67
Hi
|zda|a In urejuje ADOEF RfBNIKAR r Mariboru. Tiske Mariborske tiskarne d. d., predstavnik STANKO DETELA * Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi s« tm vračajo. — Lle&deiftvo ki ugntvert Maribor, Kopališka ulica 6. — Telaton uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67„ — Poštni čekovni račun st«v, 11. 40»,