165. štev. V Ljubljani, nedelja 11. julija 1920. ■ PoStn'na pWana' eoto,in[- nL leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto pol teta ietrt leta »a mesec K 240-— » 120-- 60 -.. 20 - Za inozemstvo: celo leto pol teta. Četrt teta xa mesec K 400--„ 200*— „ 100— « 35— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje Četrtletno. . . 2 dolaija naj pošiljajo aznici. Utok proštu. tacajo po .toro In sicer ter 55 mm ra enkrat 2 K ta vetkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -■ štev. 8. Telefon štev. 44. — Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja t krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — - Rokopisi 6e ne vračajo. : gg Naši pogoji za znižanje vojne odškodnine. LDU Beograd, 9. julija. Ministrski predsednik Vesnlč Je obvestil ministrski svet o rezultatih zavezniških konferenc v Bruslju hi Spal. Ministrski svet le sklenit, da se •prejme zavezniški sklep o 5 odstotni od- škodnini, ako se nam zajamči prvsmtvo v Izplačilu la ako se nam dovolijo oUIfavt v vprašanju raznih dolgov hi ako se oovoljno riši za nas vprašanje Jedil na Jadranskem morju. Giolitti za sporazum z Jugoslavijo. LDU Rim, 10. Julija. Na vprašanje Je italijanski ministrski predsednik v zbornici Izjavil, da mora k svojim prejšnjim Izvajanjem o zunanji politiki samo še dostaviti, da, kar se Uče Jugoslavije, ne more razumeti, zakaj ne bi dva civilizirana naroda uredila svoje zadeve v medsebojnem sporazumu. V splošnem Je Olollttl poudarjal, da vlada v zunanji politiki ne namerava doseči Improviziranih rešitev In da polaga važnost nato, da ima proste roke. Qlede tavčne politike Je ministrski predsednik Izjavil, da se bodo novi davki določili brez ozira na odpor Imovltejšlh slojev. Dre v prvi vrsti za to, da se reši gospodarsko ravnotežfe države. Dunaj, 10. julija. (Izvirno poročilo.) »Neue Prele Presse« poroča iz Rima, da se Je ministrski predsednik Olollttl Izjavil v poslanski zbornici za popolna samostojnost Albanije. Pripomnil Je obenem,^ da Je treba žlvotl z Jugoslavijo v mirti, ker želi, da pride Italija v normalne odnošaje z vsemi državami. Italijansko - albanska pogajanja prekinjena. LDU Milan, 9. julija. »Corlrlere della dera« poroča Iz Rima: Pogajanja med baronom Allottljem In albanskimi voditelji POLOŽAJ NA REKI — VEDNO SLABŠI! LDU. Milan. 9. julija. Kakor poroča »Secolo«, se položaj na Reki vedno boli ooostruie. Pečaio se z iz-bolišanlem valute. Banke so pripravljene, dovoliti potrebno oosoiilp. zahtevajo pa kot jamstvo pomožne vire mesta. Reški Narodni svet noče Rnreieti predloga, ker bJ se sicer mestne finance na ta način za dolgo časa obremenile. so se prekinila, ko se še niso določila načela za sporazum. DOKAZ ITALIJANSKIH SIMPATIJ ZA RADIČA. LDU Trst. 9. Juliia. Oblasti so Dri-lele Stlepana Doliča, atentatoria bivšega bana barona Skerlecza. Dolič le bil na noti v Ameriko in ie imel seboj mnogo brošur, naperjenih proti Radiču. Italijanske oblasti so mu odvzele brošure in nieea zaprle. Ni mnogo uoania. da bi mu dovolile nadaljevati potovanie v Ameriko. mirovna Doeodba že ratificirana. Na-dalie te tožil, da so izpostavljeni nemško misleči prebivalci cone A hudemu nreeanianiu s strani jugoslovanskih oblasti. Zahteval ie. nai zasede cono A antantinc voiaštvo. NADALJNA MOBILIZACIJA V GRČIJI. (Izv. por.) Grška le z dekretom 4. Vuliia mobilizirala letnik 1905. to le moške stare 36 let. ki niso bili poklicani pod orožie niti za časa svetovne voine. Za enkrat ie ta letnik določen za etapno službo, vse druge čete gredo pa v Malo Azilo. more taliti, da se te zadnie čase položal na fronti razvil ugodno za boltševike. Vendar pa ta trenoten Doložai nima nikakega pomena za mir. Poljska ie vedno pripravljena skleniti z boliševiki mir po načelih samoodločbe. —K. VSTAJA V MADŽARSKI? LDU Pečuh. 9riullia. »Baranjski Glasnik« piše: Tukajšnji madžarski listi cbiavliaio brezimno pismo viš-iega častnika madžarskega dela narodne voiske. po katerem zakUučuie-1o. da bo v Madžarski izbruhnila vo-laška in kmetska vstala. Trdi se. da le ta vstaia že na pragu in da io po-miriaio samo častitjki narodne vojske. ki odvračaio odgovornost na upravnika Horthvfa in druge madžarske državnike, ki pa zooet odvra-ča’o odgovornost radi belega teror-1a na nje. Hujskajo madžarske kmete proti gospodi, ki dosedai še ni razdelila zemlie. dasiravno Se obetala, da bo to storila. Listi trdijo, da vodilne državne osebnosti na Madžarskem brez moči čakalo izbruha te nove državne katastrofe. K stanovanjski krizi. KOROŠKO VPRAŠANJE V DUNAJSKEM PARLAMENTU. Dunak 9. iulila. (Izvirno poročilo.) Na današuii seli Narodne skupščine ie govoril v razpravi o izvršitvi sen-žermenske pogodbe poslanec Ange-. rer o koroškem plebiscitu. Pritoževal se ie. da antanta plebiscit na liubo Jugoslovanom zavlačuje, čeprav le VERA.' fKonec.) Okoli dvorca le bila gnieča nai-večia. Kdor ie le mogel dobiti ondi nekoliko prostorčka, le čakal, da vida kneza, ko se odoelie na kolodvor. Splezali so na drevesa, ozidia. na stole in lestve, vse ie bilo dobrodošlo. Pogledati samo za hip na dvorišče gradu, kier so se zbirale kočiie. le bila naivečia slast, in vse ie zavidalo one. ki se iim le to posrečilo. »Kako dolgo bo še tralalo? Sedai 1 Da res že mogel priti.« se se mu ie preišnie ča- se boh mudilo.« AMERIKA DOVOLILA TRGOVINO Z RUSIJO! LDU Washington. 8. julija. Državni departament ie ukinil omeiitve za trgovino z Rušilo. Ostale so samo še one določbe: ki se tičelo snovi, iz katerih se izdeluje volni materilal. Za izvoz takih snovi te Botrebno posebno dovolJente. POLJAKI SO PRIPRAVLJENI SKLENITI MIR. LDU Dunal. 9. julija. Poročevalec »Neue Freie Presse« ie povprašal pri poljskem poslaništvu po volaškem in političnem položaiu Poliske. Odgovorili so mu. da se ne OLAJŠAVE ZA NEMČIJO. LDU Pariz, 9. julija. »Echo de Pariš« poroča iz Spaie. da so se Nemcem glede voiaških klavzul v versailleski mirovni d godbi dovolile nastopne olajšave: 1. V število 4000 nemških častnikov, ki jih pogodba dovoliuie Nentčiii. se ne vštejejo zdravniki in žtvmozdravniki. katerih število se ie določilo na 400. oziroma 300. 2. Ne vštele se v to Število 735 upravnih častnikov. 3. Nemčiia sme imeti rezervo 8000 pušk in 2 milijona naboiev. da izravna izdatke, ki bi lih Imela v sled notraniih boiev. 4. Dovoliuie se majhno zvišanje števila strojnic, tako da le vsem formacijam omogočeno braniti se. Razen tega ie Nemčiia zahtevala pomnožitev orožja in mumicije, da more opremiti z orožjem vse formacije, dopolnilne oddelke in šole. da bi mogle odbiiati napade: zahtevala ie tudi. da se ii dovoli kratka voiaška službena doba z jamstvom, da se to ne bo zlorabljalo. Zadnje zahteve se ii niso dovolile. Na drugi .strani na dobi. Nemčiia pravico, da ■ sne začasno vzdrževati v nevjral-n oasa deset bataljonov, pet es-ii«Srrrrmv tn eno baterijo. M. Zevaco: KRALJEV VITEZ. zgodovinski roman. mmmrnrnmmmmm * Gosarleva stanovaniska naredba ie dvignila toliko prahu in povzročila tak vihar, da naša lavnost, kakor ponavadi, kmalu ne bo več razlikovala. za kal gre. Nam se zdi. da težišče vprašania nikakor ne leži v problemu, ali ima. dr. Gosarjeva naredba politično-strankarsko ost ali ne. Res ie. da smo imeli dosedai več ko dovoli Prilike, spoznavati pristranost klerikalne stranke, in kakor ka-žeio znamenja, ni izključeno, da se nam taki časi še povrnejo. Mnenja pa smo. da se ie treba pri reševanju tako težkih gospodarskih kriz kakor le stanovaniska kriza, dvigniti nad strankarsko stališče, in premotriti zadevo globlie. Gotovo so upravičeni dalie tudi pomisleki o ustavnosti in postavnosti tako dalekosežnih ukrepov pokrajinskih vlad Dokler nimamo najvišiega upravnega sodišča, oa bo ostalo to vprašanje nerešeno. Saj le n. pr. mnogo slovenskih in uglednih juristov. ki ne odobravajo razsodbe deželne vlade a moči in veljavnosti stanovanjske naredbe in so naziranja. da ta razsodba pravno ni utemeHena. Mi pa mislimo, da se stanovanjska kriza in problem Gosarjeve naredbe tudi na ta način ne more in ne sme reševati. Brez dvoma le. da le Iz stano-vaniske naredbe en edin izhod, in ta ie: zidati, in zopet zidati. Gre le za to. kdo naj se prisili, da gradi nova stanovanja in nove hiše. da spravimo pod streho one tisoče brezstanovahi-cev. ki se potikaio. danes po vagonih in napol podrtih barakah. Ena vrsta ljudi ve takoj za rešitev: država nai zida! Ne le za svoje urade, tudi za svoie uradnike nai poskrbi stanovanja. Ali stvar ni tako priprosta. Vsi vemo. da so državna sredstva zelo pičla, tako da niti tekočih izdatkov ne more pokrivati. In noleg tega ima država druge, še večje dolžnosti. Skrbeti mora za splošno važne inštitucije, prosvetne, gospodarske. prometne itd. Spričo položa-la. v katerem se nahajamo, bomo veseli. če država to svoio dolžnost izpolni. Seveda pa s tem ne trdimo, da ne bi megla in ne bi morala tudi pri stanovaniski bedi vsai delno pomaga-gati. Mnogo uradov ie. ki bi se brez škode za poslovanje lahko namestili v barake. Koliko napol podrtih barak gniie v okolici Liubliane in drugih mest! Zbralo nai bi se iih. pa bi se z razmeroma malimi stroški postavile lične zgradbe za razne pisarne. Na-nadalie bi mogla država nakloniti za omilienie gospodarske bede del davka na voine dobičke. Sociialno naiboli pravično bi sploh bilo. da se pritegnejo k rešitvi stanovanjske bede volni dobički. Ti kot ona so nastali vsled nemoralnih, per voini povzročenih razmer. V Kolikor temelji Gosarjeva politika na tem principu. Ii kljub strankarskim razlikam ne smemo odrekati ur*iav'čeno-eti. Druga seveda ie. če ie tudi njegova taktika pravilna. Pomisleki proti nlei so težki in v mnogih ozirih uteinelieni. Če bi si dr. Gosar izbral samo one milijonarje, ki so res tudi do današnjih poimih miliionarji, in ki bi lahko zidali Vrez rizika svoie eksistence. ib njegova naredba naibrže na naletela na tak odpor. Tako pa je dobilo odpovedi mnogo liudi. ki. so šeb* s tem s čudom doznali. da so — milijonarji in ki bi postali čez noč berači. če bi vlada vztraiala na stanovanjski naredbi. kakor ie bila prvot-nn zamišliena. Kakor sodimo iz današnjega uradnega komunikeja, ie ie tudi vlada sama to uvidela. Ali se le to zgodilo po lastnem prevdarku. ali z Ozirom na odpor, ki se le poiavil tudi v Beogradu. le postranskega pomena. Zdi se nam pa. da le sociialno poverjeništvo krenilo s tem na pot. ki lahko dovede do ugodnih rezultatov. Razloži naf Hudem, ki so v stanu izvesti naredbo. da le tudi v njihovem lastnem interesu. da se uklonilo. Premožni sloii se meraio zavedati, da le po eni ali drugi poti potrebno vsai deloma izenačiti razlike med oomanikaniem in razkošjem. Kaiti podzemni vulkan še vedno tli. in lahko še sedai izbmV\ Obenem naj vlada postri obstoječe stanovanjske predpise — še vedno so stranke z dvoinimi ali prevelikimi stanovaniL z nepotrebnimi lokali. itd. — priredi za stanovania številne za to pripravne zgradbe, si ogleda podstrešja, kler bi se dalo prirediti na stotine skromnih, a danes dobrodošlih stanovanj. I< temu delu se bodo lahko pritegnili tudi »milijonarji« druge vrste. In tako se zna s skupnim naporom vendarle posrečiti, pripravi li najnujnejše za zimo. —č BORZA. Dunaj, 10. julija. (Izvirno poročilo.) Zagreb 23/5—265, Budimpešta 97—107, Proga 362—382, češkoslovaške krone 364—384, Varšava 90—102, dinarji 925—975. Curih, 10. JuIUa. (Izvirno poročilo). Berita 14.70, Newyork 656, London 222, Pariz 47.16, Milan 33.50, Praga 12.60, Beograd 32, Zagreb 8J5, poljske marke 3.20, Budimpešta 3.50, Dunaj 3.85. mm 'iaiiocii:!ie«mc^:rxij.jiiiii(i. ■■■■■BunusHnaMl »Samo ako kratkim ni zopet zbolel. Pred »Ni čuda?«* ,G Drav slabo godilo.« Taki in slični razgovori so švigali semmtia. Knez, ki so ga soodai tako želino pričakovali, le stal zgoraj v svoii sobi. Dernhof mu ie dr/al čelado in rokavice. Prosil bi. da oopiie vaša Visokost še par kaoliic vina.« »Hvala, ni treba.« »Kako se počuti vaša Visokost?« »Hvala, tako!« »Knez moi —« .f[*n knezov pogled mu ie pre-bcsedo. Ko bi ne bil vedel, da vella Se kal svofemu gospodu, sedaii bi ne mogel opaziti tega. »Visokost, dovolil bi sl samo opozoriti. da ie čas odnehati se.« »Cas? Ze dobro. Nekdo trka. poglejte. kal Je?« Prišla Je ordonanca z brzojavko. Nepopisno veselfe se ie mahoma polastilo kneza. Morda ne nrlde prin-csa. mogoče le zbolela ali ie v zad-niem trenotku odstopila. Razgrnil Je urno brzojavko, buljil vanio ter se s strašnim krikom opotekel navzad ptoti mizi. Prestrašen Je pobral Dernhof telegram ter čital: »Kneginia Libanova izvršuje žalostno dolžnost ter iavlia Niega Visokosti knezu Egonu N -škemu nenadno smrt svoie varovanke Vere Sepa-nove. Pisma, tudi od drage pokojnice, slede.« Zavladala ie smrina tišina. Id ie traiala več minut. Nihče Izmed obeh ni mogel naiti besed. Dernhof si ie pokril z roko oči. Nenadoma Je začutil roko svojega gospoda in težko mlegovo glavo na svoii rami. in gospodarjeve solze so kanale na niegovo lice. Bili so strašni trenotki. »Dernhof. hvalite z menoi Boga, da spadam med one izvoljence, katerim ie odmerieno le še kratko živ- žice. lienle... Mila moia — mila mola — kmalu poidem za tebol — zvest ti do groba!« »Bodi vam Bo* milostljiv, knez mol ter podeli nJeni duši večni mir!« »Amen. amen!« Knez Je stal gologlav Jn le sklepal roke nad čelado. Bog edini Je slišal molitev nieeove duše .. Snodai pred gradom se Je pre-mtniala straža z bučno glasbo. Visoko vzravnan, mrzlega, trdega in praznega pogleda Je stopal knez k vozu. Videl in slišal ni raduioče se mno-Od tega časa ie postal tuiec med svoiirni. Kai Je koristilo princesi lepo okrašeno mesto, veselo nozdravlianie naroda? Sciala ie solze in bo tudi žela solze na strani mračnega, bledega soproga... Vera ie bila poizkušala,živeti brez lhega. a ni mogla. Da ne podleže iz-kušniavi. da se z enim samim, hre-Denenia polnim krikom svolega izmučenega srca ue Dovme k niemu. ie segla po naiskraineišem. Našli so io nekega Jutra mrtvo pred niegovo sliko, z niegovim medaljonom v roki... »Kclo vrže kamen nanio?« KONEC. Iz Bele krajine. Belokranjska skupina ie vzbudila mnogo zanimanja v sprevodu ob priliki regentovega sprejema. Zdi se nam. da ne bo odveč če seznanimo čitatelje z nekaterimi belokranjskimi posebnostimi. Kdor ima kako sliko sprevoda pri roki. lahko opazi za prvimi moškimi 4 deklice. To so »kresnice«, ki »kresuicio« na kresni večer od hiše do hiše. Se danes Je ohranien ta dekliški običai po vaseh okoli Adlešič. Melodiie spominiaio na staroslovenske obredne, tekst pa Je sledeči: Bog dai. Bog dal dobar večer, daj Bože dobro leto! Za večerkom bolie iutro. dai Bože dobro leto! Rante, rante rano i peli rano' i peli Peteline, dai Bcže dobro leto! Tu ie lepo pometeno pometeno, ograjeno. • dai Bože dobro leto. Sredi dvora lepo kolo, dai Bože dobro leto • leno kolo devoiačko. dai Bože dobro leto! Dajte, dajte darovajte dai Bože dobro leto mi nimamo kada stat J kada stati postavati dai Bože dobro leto. (Ko dobijo dar): Hvala, hvala na tam daru dal Bože dobro leto s kim ste nas obdarovali dai Bože dobro leto. Nai povrne Hubi Jezus ljubi Jezus i Marija, dai Bože dobro leto! Običaj zelenega Jurija Je odpadel zaradi tega. ker ni mogel deček zdržati 4 ure roVezan na taki vročini. kakoršna je bila tisto soboto. »Zeleni Juraj« mora biti namreč povezan od glave do nog ves. tako* da se skorai ne pozna, da ie človek. Pied .niim koraka »piskar«, ki piska na »piščal« ali »diplje«. Dva dečka vodita »Juraia«. Pri tem pa poieta sledečo zanimivo pesem: ProŠel ie prošel pisani vuzem došel Je došel Zeleni Juraj. Donesel le pedenj dugu travicu latek dugu mladiču. Daite mu iaiec. da ga ne bi zaiec. daite mu kruha, da ga ne bi muha. dajte mu vina, 165. štev. Primorci in rekonstrukcija dež. vlade. (Iz begunskih vrst.) Na Hrvatskem imamo bana Istrana in ie gotovo, da se to imenovanje ni izvršilo zeoli iz strankarstva, ampak tudi z namenom, da se napram inozemstvu manifestira edinstvo naroda in narodnih teženi na obeh straneh demarkacMske črte. Tudi prva Irvatska vlada ie štela med svojimi člani enega Primorca. Sploh so v banovini skorai vse stranke brez izletne dokazale v vprašanju zasede-neea ozemHa toliko razumevanja in vnetosti, da liro to nri vsei razkosa-nosti in strastni medsebojni borbi služi v čast. V S'oveniii smo sicer doživeli, da so nas veliaki v polemikah z domačini malkontenti indentificirali z vc-rižniki ter smatrali za kugo. ki ueor nabila moralne temelie domače družbe: da niso privoščili našim beguncem. ki so opravljali v Jugosla-vi!i prepotrebna in prekoristna dela, niti železniških voz za stanovanja, da so družinam primorskih borcev za Koroško odrekali podpore za preživljanje Nismo oa doživeli, da bi si ena ali druga stranka zmislila. da imamo tudi Primorci zaslužnih in sposobnih ljudi, ki bi se lahko upoštevali pri neštevilnih konstrukcijah in rekonstrukcijah deželnih vlad. Nihče ne bo oporekal, da. imamo tudi mi v borbj za narodno svobodo osivelih Hudi, ki so v naitežiih čas'h stavili svojo eksistenco na kocko in ki so sedal, ko so fih izgnali iz zasedenega ozemlja. obsojen! na »privatiziranje«, ne vede. kako se bodo danes preživeli fn si filtri pomagali. Spričo tolikih navdušenih iziav o neoooustliivosti naših strank v borbi za zasedeno ozemlje. nismo v naši naivnosti čutili v si- { s tematskem ignoriranju našega Pri- I mrvia pri delitvah stolčkov deželnih vlad očividnega pomanjkanja rahločutnosti in razumevanja. Danes uvi-devamo. da le bilo naše idealistično stališče popolnoma neumestno in celo dTžavi ftkodiiivo. ker le bila dio sedal v^aki vladi v Sloveniji potrebna mirna, razsodna jn nad strankarstvom vzvišena osebnost. Pri sedanjih političnih razmerah obstoja nevarnost, da bi se ta ali ona Stranica poslužila naših argumentov ter forslrala v vlado Primorca, ki le v prid stranki zatajil čisto narodno razumevanje primorskega vprašanja, kakoršno te za uspeh naše akcije ne-obhodno potrebno, take zagovornike odklanjamo. Zastopnik Primorcev ie lahko samo mož. ki ie s svojo preteklostjo dokazal svoio politično sposobnost In ki je že ored vojno stal v prvih vrstah borcev za narodne ideale ter že v časih, ko se le velika večina naših današnjih narodnih voditeljev še ironično smejala takim »prenapetim fantastom«, žrtvoval svoie osebne koristi idefl narodnega osvobo5en|a. Ni treba naglašati, da bi oovsod drugod bili že davno izvršili. kaT te danes še naša skromna želja. M! zahtevamo samo ta da se povsod da prednost zaslužnim tn sposobnim borcem za narodno svo- bodo. ki imajo na vsezadnie tudi pri nas pravica da uživalo plod svojega dela. Stranke v Sloveniji Imajo sedaj priložnost, da z deianli do/kažeto vnetost za usodo našega Primorja in da omogočilo sodelovanje v naši vladi vsaj enemu članu našega naroda, ki ie med volno v resnici izpolnjeval svoie narodne dolžnosti. ABC. da mu ne bo zima. daite mu pleče, da bo k letu večle. daite mu grošek. da bo imal za trošek. daite mu krivo kost. da poide laglje čez mostl Jurievska pesem ima več varf-lant. ki so pa le malce različne od naše. Mnogo zanimanja so vzbmffle predice. ki so nredle ves čas sprevoda. Ljubljansko občinstvo ie s zanimanjem povpraševalo po tel stroki ročnega dela in žene se niso moele dovoli načuditi spretnosti prstov, ki predeio in motajo tanko laneno ali konooneno nit na lepo rezliano v - ' tence. Noša Adlešičank Je preprosta, a snažna. Brez težke šumeče svile in zlatega nakita ie ta kroj. vendar ga spoštujejo žene in dekleta nad vse. Kako bi ga ne. vsai so ga naredile prav same: »i spredle i stkale i sd-šile« Belokranjice so edine Slovenke. ki so ostale zveste svoii narodni noši do današnlega dne. Žalibo«, da ne skrbi vlada ali pa verižnikl. da bi nabavili ljudem potrebne botnba-ževinaste preie. ki io rabilo dekleta za mešanje konepnene ali lanene preja' Daite Bclokranjicam mesto črvivih rožičkov iiji ravnotakik laških fig potrebne preje! Potem boste Še lahko videli belokranjsko nošo. ki mora sicer Dropasti kakor vse druge Za Veliko noč nam ie adlešič-ka šola razstavila čez 700 pisanic, k! i.ta ie občinstvo z veseljem sprejelo. Delale so iili prav tista dekleta, ki so korakala v sprevodu... so ustrašili plebiscitnega ©zemltfa. Uoalmo. da jih v kratkem pride več. Nihče naj se ne vstraši eventualnih manjših težkoč. Je pač začetek. Vsak bo imel to zadoščenje, da ie s tem doprinesel malhen dar na oltar domovine. Vsakemu pa se bodo tukajšnji lepi krali tako vzljubili, da bo tudi bodoča leta rad semkaj prihajal. Narodna dolžnost Vas kliče! B. Letoviščar?!. V Rožu. 9. julija 1920. Primoran sem pisati o tein predmetu. Prebivalstvo ob Vrbskem jezeru na Koroškem le imelo vsako sezono veliko korist od tujskega prometa. Tega se zavedajoči so Nemci v svoiih pmnagandnih soisih in potom agitatoriev strašili naše prebivalce. češ nod Jugoslavijo bujski promet popolnoma propade. Vrbsko jezero izgubi vsako veliavo. ker Jugoslovani kot agrarci nimaio stanov. Iz katerih se rekrutirajo letoviščarji To trditev smo iznodbiiali in trdili, da se bodo prebivalci tostran jezera, kmalu na lastne oči prepričali, da Nemci lažeio. Bill smo tako naivni, da smo verieli. da so bodo naši letoviščarji odzvali narodni dolžnosti, nr katero so lih opozarjali malodane vsi slovenski časopisi. Ali ni bilo zadosti jasno povedano? Da bi inteligenca tega ne razumela! Ali le res treba direktno govoriti in zalagati nemške časopise z materiialom? Vse pisanje nič ni pomagalo ali oa prav malo. On zapadnem jjeiu iezera imamo zdai same nemšlce letoviščarje. Nemški restavraterli že vedo. zakal so vili vabili. V rekah imam »Klagenfur-ter Zeitung«. v kateri dela propagando in vab! nemške letoviščarje re-stavrater Auenhofa R. Knes. Pravira, ni vseeno, kdo ie tu. Nemci moralo sicer podpisati reverz. da ne bodo agitirali proti Jugoslaviji. Toda kai to pomaga’. Kdo iim more zabraniti hvaliti razmere v N. Avstriji? Kdor le mislil nasprotno, ta ne pozna Nemca. Danes sem čul Dunalčana. k! Je Hudem razlagal, da se na Dunatu vse dobi. da ni tako kakor pišedo časopisi. Zakaj se laže? Nekateri pa m L niso končnaveliavno tatadto aJM&m Splošno mobilizacijo turškega vojaštva Je odredil, kakor Javljajo privatne vesti Iz Carigrada, Mustafa Ketnal paša v celem področju Turčije, kjer ima zaslombo posebno v Anatolijl. Praška časnikarska visoka šola «« otvori 1. oktobra na filozofski ln juridlčn! fakulteti. Predavanja so obvezna ln brezplačna. Položiti Je treba končno Izkušnjo. Bolgarski socijalistl so imeli te dni leongres, na kateremu so sklenili, da bodo v bodoče odklanjali vsako sodelovanje a meščanskimi strankami, ter da se bodo boril! za politično oblast ter diktaturo revolucionarnih narodnih mas. Kongres je dalj« sklenil pripraviti vse potrebno za pristop v moskovsko tretjo internacionala Sestavo nove madžarske vlade Je poveril guverner Horthy grofu Bethlenu, ki Je ponudeno mu nalogo sprejel s pridržkom, da vrne mandat, Če se mu ne posreči najti formule, po kateri bo mogoče sestaviti enotno vlada Gospodarstvo. + Jadranski Merkur. V Splitu Je začel (shajati neodvisen gospodarski tednik »Jadranski Merkur«. V prvi številki prinaša med drugim poročilo, da se Je v Dubrovniku ustanovite nova paroplovna družba »Jugoslovanski Lk>yd«, Id se bo pečala predvsem s prometom med Angtijo te Dalmacijo. Tvornlca svetilk »Luman« v Karlinu na Češkem (preje Žiga Eger) se Je preosnovate v delniško družbo s glavnico 2,500.000 kron. Dosedanja lastnika Inženir O. Levy fn O. Eger sta prevzela uajveijl M ta bo 9. itose tmetell omteooA tvomlce, ki Je edina svoj« vret« v češkoslovaški republiki. + Državna svilama v Pančevu, ki M morala svol čas ustaviti obratovanje radi pomanjkanja premoga, Je zopet začete delati. + Cena žitu za Avstrija Poljedelsko ministrstvo objavlja, da J« odstopilo centralni upravi za trgovinski promet z inozemstvom za Izvršitev pogodbe z Avstrijo 1500 vagonov pšenlpa po ceni 160 do 180 dinarjev hi 4000 vhgonov po 96JM) d<) 120 dtaarltv WQ kg. * rr Dnevne vesti. — Naročnikom in čitateljem. Z današnjo številko zakliučuiemo roman »Vero«, ki ie vzbudil v vseh krosrih naivečie zanimanie. Prihodnii teden bomo priobčevali znamenito Strindbergovo episodo iz svetovne zgodovine »Atila«. V kratkih, karakterističnih potezah nam slika švedski moister zadnie trenutke zagonetnega hunskega vladana. — Nemška propaganda na Koroškem. Kakor poročajo- se ie v Celovcu v kmetiiski šoli vršil pred kratkim inštrukciiski kurz za agitaciio v coni A. Udeležili so se ga bale samo begunci iz rnše cone. Izmed teh so izbrali naizanesliiveiše in najsposobnejše nemško-nacijonalne agitatorje ter iih poslali k nam. Ti zaupniki so dobili navodila, da moralo skrajno previdno nastopati in nikdar govoriti o kakšnih vsenemških fantazijah, temveč le vedno o tem. da hočeio rešiti Koroško Korošce*,** Zabranjeno iim ie tudi prepevati vsenemške pes mi »Pie VVacht am Rhein«. »Deutsch-land uber alles«. da ne bi izrabilo tega slovensko časonisle in da ne, bi eventuelno tega zvedeli trudi v Parizu. kar bi zelo slabo uolivalo na naklonjenost napram Avstriji. — S tem so celovški Nemci priznali, da ie v coni A velika večina slovenska, katero bi blo treba šele na kakšen način preslepiti, da bi glasovala za Nemce. Zato so tudi začeli izdajati tednik »Koroško Korošcem«, ki udriha proti Srbom. Kranjcem itd., nrav izrecno proti Slovencem oa malokdaj. Zavedalo se. da čuti koroški kmet v sebi slovensko zavest, ki se ne da lahko iztrebiti. Znaiostudneiši-mj lažmi, ki iih je kar kupoma naero-madenih v tem lističu, hočejo zastrupiti nas narod. Zato moramo biti skraino pazljivi, da se ne bo list vtihotapljal k nam. List. ki ie pisan v dobri slovenščini, ureiuje brez dvoma roien Slovenec, ki se jim je za Judeževe grošeorodal . Dobro bi bilo poizvedeti za nieeovo ime. — Blaua na prebitek imajo trgovci v Sarajevu. Trgovine so z različnimi predmeti tako založene, da po-nniaio blago do izredno znižanih cenah. Kava in sladkor se n. pr. ponuja pn 50 kron. Občinstvo pa kliub temu noče ničesar kupovati, ker ie prepričano. da moraio pasti cene še nižje. Tudi denar, s katerim so nepoklicani elementi prei trgovali na brezvesten način, le zelo izgubil na vrednosti. Dolane ponuiaio prevarani špekulanti po 50 kron in še ceneie. Sarajevski listi še vedno delajo na to. da občinstvo čim mani kupuie. ker so mnenja, da so si nergemi trgovci do voini na-kuničiti tako velika Dremoženia. da vrnejo lahko vsaj polovico nepošteno Dirdoblienega denarja narodu na ta način, da bodo sedai prodajali blago po nižiih cenah. — Osebne vesti s pošte. Imenovani so: Za računskega asistenta računski praktikant Frančišek Perko pri strokovnem računskem uradu I. v Ljubljani; za poštarje poštni oficijanti: Miroslav Kragl v Meži, Ivan Praprotnik v Moškanjcih, Dragotin Tcrtnik v Zgor. Sv. Kungoti ter poštni odpravnik Jožef Kermek v Ouštanju, za po-Štarico poštna oflcijantka Marica Smerdu v Podnartu, za pisarniška oflcijanta pisarniška pomočnika Oskar Šušteršič In Vojteh Kolman pri poštnem In brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani — Podeljeno je uprav-niško mesto: Koprivnica pri Brežicah poštnemu odpravniku Emilu Brišarju, Vuhred poštni oficijantki Antoniji Kvas, l oka pri Zidanem mostu poštni oficijantki Pavli Qo-eš Bistrica pri Mariboru poštnemu aspirantu Janku Kuntanlču. _ Premeščeni so-Poštni kontrolor Milan Zemljič iz Ptuja v Maribor, poštar Fr. Fludemlk Iz Cme prf Prevaljah v SInčoves, poštarlca Anict Rihtaršič iz Stične v Lukovico in pa poštna oficijantka Anika Rodič iz Šoštanja v Mari bor. — Začasno vpokojena je poštna oflci-iantka Albina Hiti v Metliki. Odpuščen Iz državne službe je asitent Valter Hofbauer V Tržiču. Avtomobilna zveza Kranj - Železna Kaplja. Poštno ra- nateljstvo nam sporoča: "f dopis Železne kaplje pona- 161 z dne 7 juuta /f"16"6” 1,StU V Stev' potniških pristojbin^' to ^<7* uprava za enkratno vožnu. teva po5tna mo, da omenjeno avtomobilno vožnjo vzdržuje poštna uprava, temveč »Avtomobilska prometna delniška družba v Ljubljani*. ki je edina poklicana določati prt. stojbine za prevažanje potnikov in njih prt. liage na svojih progah. Ako s« Je torej vo*. cina zvišala, jih ni zvišala poštna uprava marveč omenjena avtomobilska družba. Kolikor nam je tuuradno znano, se pobira za voz,’io med Železno kapljo in Kranjem z°Det nižja voznina, kaor jo navaja ome-dopis, ter se jele kratek čas zahtevata Yozphia 50 K vsled nesporazumljenja, le ružba na tci uroai uvedla pov. av- tomobil, ki le imel dva razreda ter se le pomotoma za oba razreda pobirala enaka voznina. — Na državni vinarski in sadjarski šoli v Maribora sc prične šolsko leto 1920/21 dne 15. septembra t. 1. Sola je dvoletna. Prošnje za sprejem le vložiti pri podpisanem ravnateljstvu do 31. julija t. 1.; prošnil se mora priložiti: krstni list, domovnica, odpustnica, oziroma zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopilo v zavod neposredno 1* kake druge šole ter izjavo starišev oziroma varuha, s katero se tl zavezujejo plačevati stroške šolanje. Za sprejem ie potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemalo se bo samo kmetske sinove, ki ostanejo po končani ljudski šoli doma. Obskrbnina ie nastavljena mesečno 300 K in se 'more plačati event. tudi v pridelkih. Sinovom ubožnih posestnikov se morejo dovoliti popolnoma ali do polovice prosta mesta. V tem slučaju le treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnitn spričevalom. Programe, kakor tudi vsa natančneja pojasnila daje ravnateljstvo drl vinarske hi sadjarske šoie v Mariboru. — Razglednice z zanimivimi slikami sprejema prestolonaslednika v Ljubljani le založilo »Društvo jugoslovanskih novinarjev« v Ljubljani (Knafljeva ulica 5), Serija 8 različnih razglednic velja 16 K. Trgovci in drugi prodajalci znaten popust. — Kdo ve kaj o Filipu Krištofu Iz Velike vasi štev. 39, pešcu lir 4 bivše Avstrije, rojen l. 1883? Zadnja dopisnica je došla 24. maja 1918 iz Verboturja, gubern. Perm iz ruskega vjetništva. Poroča se nai imcljl Krištof v Vel. vasi 39 p. St Jakob v Rožu. Koroško. Liublfana. — Udeležba civilnih rezervnih častnikov pri cerkvenih in vojaških slavnostih na Petrov dan. Komanda mesta Ljubljane nas naproša, da objavimo sledeče: Vsi rezervni častniki, ki niso v vojaški službi in ki se nahajajo v Ljubljani, naj se blagovolijo v uniformi udeležiti cerkvenih slavnosti v Stolni cerkvf. Evangeljski cerkvi tu ▼ Mestnem domu (pravoslavna shižba božja), katera se vrši 12. t. m. ob 10. uri zjutraj v proslavo rojstnega dne kralja Petra I. Po službi božji naj se gg. rezervni častniki pri paradnem maršu postavijo na Vodnikovem trgu na levo od komandanta Dravske divizijske oblasti ter naj se udeleže ob 12. url v poslopju Dravske divizije čestitanja. — Opozarjamo vse ljubitelje glasbe In lepe zabave, da posetijo današnje narodno slavje pevskega društva »Slavec« v hotelu »Tivoli«. Po končanem Koncertu se vrši ples pri »Veselem Kranjci*« v veliki dvorani. Začetek ob 5. url popoldne — Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana ima v nedeljo dne 18. julija t. f. ob ll.uri svoj redni občni zbor v Ljubljani Na občnem zboru morajo biti prisotni po1 c g zveznega odbora in župnih načelnikov po en odposlanec vsakega gasilnega društva. Oasllna društva opozarjamo, da Izvolijo In odpošljejo na občni zbor po enega odposlanca. k — Ognjeni medved t. 1. L|ub. gas. in reš. društvo slavi v nedeljo 18. julija t L svojo petdesetletnico, katere se udeleže poleg Srbov In Hrvatov tudi bratje CehL Kdor jih hoče videti in se radovatl med slikovitimi samaritank na) pride v Ljubljano, kjer bo spoznal, da Še žlvf in cvete ljubezen do bližnjega. jj — Našla se je 7. t. m. damska niklasta ura. Dobi se na Tržašld cesti št. 38 pri Kuncu. — Opozarjamo na oglas tvrdke Jos. Stopar v Ljubljani. Priporočamo jo vsem Slovencem! Maribor. Zaltal mariborski ikot ni pozdravil regenta? Mariborski »Delavec« poroča, da le bila dva dul pred regentovim prihodom v Maribor pri vladnem komisarju dr. Leskovarju in okrajnem glavarju dr. Lajnšiču de-putacija, v kateri so bili železniški In poštni nameščenci: Škerjanc, Pust, Dekleva, Buž-don in Černe, ki so protestirali proti temu, da bi škof Napotnik, kf se Je še ob prevratu kazal kot nasprotnik naše narodne dinastije, pozdravil ▼ imenu mariborskih In štajerskih Slovencev regenta Aleksandra. Okrajni glavar dr. Lanjšič Je nasproti temu protestu naglašal, da ima škof kot edina »ekscelenca« v Mariboru pravico pozdraviti regenta, obenem pa je priznal, da se škoi dr. Napotnik ni nikdar čutil Slovenca. Nato je deputacija Izjavila: »Ako proti našemu pričakovanju pride res dc škofovega pozdrava, ga Izžvižgamo, da bo strah!« Ko je okrajni glavar nato pripomnil, da M lahko regent protest obrati nase, le deputacija Izjavila: »Mi napravimo Napotniku »godbo« tele po govoru.« Končni uspeh te deputacije Jo bil, kakor znano da Je bil ikofov pozdrav odstavljen t programa. Vsled zavžltja strupenih gob s» fe zastrupila v Mariboru družina petih eseb. V pravem času poklican zdravo^- |e rešil družino.gotove smrti, v Umrl Je v Mariboru 8. t. m. po daljšem bolehanju bivši iinančni komisar gospod Martin Voh, ki Je svoj čas dolga leta služboval v Celju. Bil je zaveden narodnjak. N. v m. p.! * Na državni realki v Mariboru so 5. in 6. julija napravili zrelostni izpit 3 Slovenci, 2 Hrvata in 8 Nemcev. »Enakost«, političen list za delavno ljudstvo, nameravajo izdajati dvakrat na teden mariborski socijalni demokrati. Kuhinja ameriške pomožn# akcije za jugoslovanske otroke. Tekom šolskih počitnic delujejo v Mariboru tri kuhinje ameriške pomožne akcije za šolske otroke ir sicer v Cankarjevi ulici, v samostanu šolskih sester in v mestnem zavetišču. Porota. Pred mariborsko poroto se Je zagovarjala 231etna služkinja Terezija Ktiss, zaradi tatvine mesa. Obdolžena je bila tudi, da je ukradla 4000 kron ter 12 posrebr-njenih gumbov. Priznala je samo tatvino mesa, dočim je glede denarja očivldno lagala, da si ga je prihranila v neki službi na Ogrskem. Porotniki so Ji verjeli in zato je bila samo radi tatvine mesa obsojena na en mesec zapora. — Zaradi vloma v trgovino Jakoba Cizeka v Radgoni je bila obsojena Matilda Polak na eno leto težke ječe. — Zaradi tatvine ie bil obsojen na pet let težke ječe Franc Bizjak Iz Ščavnice Aretiran hujskač. Ker je pripovedoval, da se namerava izvršiti na regenta atentat je bil v Limbušu pri Mariboru aretiran Fran Autingcr, čeviiar iz Vrbovega dola Izdal ga je lOletni Ivan Murko. Autinger ne priznava, da je kdaj o atentatu kaj govoril. Autingerja, katerega je orožništvo že 14 dni zasledovalo tudi zaradi poneverjanja m tatvine. So izročili okrožnemu sodišču v Mariboru, Cel'e. Za zasluge ob priliki lanskih vojaških operacil na Koroškem so bili odlikovani od celjskega topničarskega polka: major Bo-gumii Burnik, poročniki Vladimir Suput in Peter Kiler, rez. poročniki Vinko Vošnjak, Vladimir Kalan in rez. podporočnik Božidar Pauer z zlato kolajno za hrabrost rez. podporočnik Janko Kovač s srebrno kolajno za hrabrost; od celjskega pešadijske-ga polka: generalštabni podpolkovnik Slavko Kvaternik z redom Belega orla. Pol'*'* tega je bilo odlikovanega od obeh poi«,_ In od celjske havbične baterfje več moštva. Poročil se je g Ivan Kranjc uradnik Zadružne zveze v Celju, z gdč. Fantco Božičevo, sestro g. dr. Antona Božiča. Mnogo sreče! Goveje meso so pocenili. Zadruga mesarjev ie sklenila, da bo prodajala gcve'e meso od ponedeljka naprej po 24 K kg. Fijabarskl tarifL Celjski mestni sosvci Je v svoji seji 8. t. m. sklenil glede preo-laganih fijakarskifi tarifov za vožnjo v okolico (Dobrna, Vojnik. Petrovče, Žalec Itd ». ki so nastavljeni silno visoko in glede icate-rih je že gospodarski pododsek predlagal petodstotno znižanje, naj se naroči mestnemu uradu, da sestavi nov tarif po kilometrih. Leg ar še je pojavil v Celju trt okolici. K SPREJEMU PRESTOLONASLEDNIKA V CELJU. Od uglednega Celjana smo prejeli naslednji dopis: Štirinajst dni poteče kmalu, kar Je zapečatil prestolonaslednik Aleksander s svojim obiskom za večne čase Jugoslovanstvr prijaznega celjskega mesteca. Nervozuost slavnostnih dni je minula, zato lahko sedaj mirno in trezno presojamo vprašanja, ki so razburjala takrat celjsko prebivalstvo in žal zelo kalila veselje nad kraljevičevim pose-tom. Nočemo nikogar napadati, hočemo samo opozoriti na napake, da s« Jim bo mogoče drugič izogniti. Zdi se nam to tembolj potrebno, ker Je priobčil »Slovenski Narod« v svojem dopisu iz Celja o regentoven sprejemu precej netočne podatke. čudno Je bHo postopanje merodajni! gospodov s Sokolstvom, ki se je udeležil sprejema. Pripravljalni odbor Je bil določil Sokolu prostor tik ob magistratu v najožji bližini regenta. Ko pa Je Sokol svoje mestc zavzel, so odkazali omenjeni gospodje do tlčnl prostor narodnim damam v narodnih nošah, Sokola pa potisnili v špalir proti Narodnemu domu. Tudi deputacijo celjske sokolske župe ao hoteli potisniti v ozad)e. Direktive iz Ljubljane so bile očlvidne. V svoji preveliki obzirnosti do Nemcev so odkazale oblasti celo njihovi deputaclji boljše mesto kakor za Celje tako zaslužnemu Sokolu. Na trg pred rotovž so nagnetli vse polno lJudL Kar trli so sc tam; ostale ulice, po katerih se Je vozil regent, pa so bile skoraj prazne. Posebno neod-pustuo je, da so stlačili pred rotovž tud! vso šolsko mladino, tako, da je bilo izmed malčkov le malo tako srečnih, da so videli regenta. Koliko drugih Je plakalo, ker ga niso mogli uzreti. Ko je bil regent na to opozorjen, se Je sicer sam podal med mladino hi se prisrčno nagovarjal z nekaterimi fantki In deklicami v prvi vrsti, n ogromna večina ga iz globokih vrst vseeno ni mogla videti. Aranžerji bi bili storM »nogo bolje, ako bi razvrstili korporacije in šolsko mladino po celi progi. Sprejem bi izpadel mnogo bolje ln zadovoljstvo med udeleženci M Mo neizmerno večje. Po regentovem odhodu se )e postopaj*: mnogo pronsKileno. P«Y5ko društvo .le ie pelo, glavar pa Je 2e govoril svoj pozdravni govor. Predstavljanje deputaclj se je vršilo na način, ki Je upravičeno povzročil mnoge razburjenja in nejevolje. Čeravno je bite natančno določeno, kdo bo regentu predstavljen, so mu bili predstavljeni samo nekateri, drugi pa prezrti. Celo Sokol bi menda ne prišel na vrsto, če ne bi opozoril regenta naravnost dr. Kukovec, zato pa se Je potem regent tem presvčneje razgovarjal s sokolskimi zastopniki. Tudi begunci so sl morali sami pomagati, pozabili so tudi nanje. Izročili so regentu krasen šopek belih nageljnov z žalnim trakom. LETNI OBRAČUN STROJNIH TOVARN IN LIVARN D. D. V LJUBLJANI. Dne 23. junija se je vršil v uradnih prostorih Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani pod predsedstvom veleindustrijca gd. Vinko Majdič-a drugi občni zbor te družbe, na katerem je upravni svet podal poročilo o obratnem letu 1919. V tem poročilu je predvsem omenjeno, da napreduje organizacija in preosnova združenih tovarn tako, da se lahko z upravičenjem računa z vodilno vlogo tovarn v strojni Industriji Jugoslavije. Občni zbor je sklenil, da se zviša akcijski kapital od 10 na 25 milijonov in sicer za enkrat za 5 milijonov, torej na 15 milijonov. Nadaljna zvišanja naj slede v doglednem času. Čistega dobička je izkazala družba za leto 1919 K 635,392.82, od katerega se izplača delničarjem 6 % dividenda. Ostanek se je deloma razdelil v dobrodelne namene na sledeči način: Penzijski fond uradnikov je dobil K 50.000.—, fond za onemogle delavce Strojnih tovarn in livarn d. d. K 60.000.—, za Jugoslovansko Matico Je bilo voiiranih 5000 K, za dij. kuhinio K 2000, za akademsko menzo K 1000.—, za mestne reveže K 1000.—, za društvo za varstvo vajencev K 5000.—» za »Domovino« kron 2000.—, za otroško zavetišče K 1000.—, za »Vincencijevo in Elizabetno konferenco« po K 1500.—. Na novi račun se prenese K 35.152.30. Račun bilance kaže sledeči sestavek: Aktiva: Blagajna 1,869.75; dolžniki 4J122.169.72; supskripcljskl račun 7 milijo« nov 993.500; nepremičnine 3,261.572.37J premičnine (stroji, orodje) 1,761.717.38; zaloga (surovine in fabrikati) 2,919.109.20* skupaj 20, 459.938.58. — Pasiva: Delniške glavnica: I. emisija 6,000.000.—; II. emisija (participira na dobičku od 1. I, 1920.) 4 milijone; rezervni zaklad 2,831.264.38; upniki 6,993.281.38; čisti dobiček 635.392.82» skupaj 20,459.938.58. Letno poročilo kaže, da je domače industrijsko velepodjetje vkljub težavam časa ne sama zadostilo svoji nalogi, ampak tudi vsled zaupanja javnosti, ki se je a velikim zanimanjem udeležila ob koncu leta 1920 druge emisije delnic, okrepilo svoj finančni temelj. Družba namerava sezidati si moderne delavnice in dvigniti se na ta način na višino, ki jo bo varovala pred tujo konkurenco. V ta namen je družba koncem preteklega leta nakupila za več milijonov kron novih modernih strojev za delavnice. Na fabrikacijskera programu družba stoli vsled preosnove tovarn Izdelovanja vodnih turbin, strojev za obdelovanje lesa, predvsem polnojarmenikov, venecijanskih jarmenikov, skobelnlkov, strojev za izdela« vanje lesenih cvekov, vpognjenega pohištva, tračnih žag itd. potem stiskalnic za klobuke, transmisij, ventilatorjev, kovinskih Izdelkov, armatur, sesalk, brizgalk, vseh vrst litin, železnih, bronastih in medenih in konečno posebne špecijalltete zvonov Iz najfinejšega brona, katere izdeluje slavno znana stara zvonarna družbe. Iz fabrikacijskega programa pa se je a ozirom na neobhodno potrebno špecljallza-cljo v smislu zgoraj opisanega novega programa izločilo prevzemanje malih reparatur, ki spadajo v delokrog malih obrtnikov. Seveda bodo tovarne tudi v bodočnosti izvrševale popravila Ustnih Izdelkov. Nogometna tekma med S. K. Dlrija (rezerva) proti S. K. Svobodi Ljubljana s« vrši v ponedeljek dne 12. t m. ob pol 7, url zvečer na prostoru S. K. Ilirije nasproti državnega kolodvora. K Mali oglasi. Proda s®: PRODA SE posestvo, obstoječe iz 3 mladih gozdov, 4 njiv, enega travnika in vrta na tepem kraju Dolenjske. Ponudbe pod 1000 na upravo tista. 1167. __ K1S sadjevec, prvovrstno biago, približno 300 1, proda po ugodni ceni J. Povše, Stara cerkev, Kočevje. . It6i. “prodam sedemletneoaTepeoa- , KONJA za vožnjo In ježo ter močno, dobro ohranjeno kočijo, novo konjsko prsno opremo in elegantno sedlo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Prodaja«. 1162. DVE MOLZNI KOŽI in plemensko Junico proda Janko Homan, Podpurpelca (Zminec) št. 21, pošta Skofja-loka. 1150. NEKAJ POHIŠTVA se ceno proda. Ogleda se Stari trg 2, tretje nadstropje, levo, od 2. do 3. ure. 1154. OKNA IN VRATA kompletna, stara, dobro ohranjena, se proda po jako nizki ceni. Poizve se v pekarni Avg. Jenka, Gosposvetska cesta T. 1178» KOČIJA NAPRODAJ! Enovprežna, napol krita, rumene barve, popolnoma nova. Druga dvovprežna, črno barve, že precej rabljena. Cena po dogovoru Jožef Valand, Lesce št. 13. HIŠA NA PRODAJ v ljubljanskem predmestju blizu električne železnice. Uporabljivo sa gostilno ali prodajalna Več pove upravništvo »Jugoslavije«. UDA. VILA »ANTONIJA«" OB~ VRBSKEM JEZERU blizu Majemika na prodaj. Zraven spada 9000 kvadratnih metrov, krasen vrt h uta za čolna 1140. _ pR0DA ^ 10 različnih vozov, za težko vožnjo, neka) lahkih voz na peresih z oljnatimi osmi, ena nova, na pol krita kočija, več kompletnih novih prsnih oprem za konje za lahko in težko vožnja Mihael Osottn, sedlar, Domžale. 1153. ~ ZNIŽANE CENE SEMIšKEMU~vSflL Rumeno vino prej liter po 24 K, sedaj po 20 K, belo vino prej liter po 20 K, sedaj 16 K. Poljanska cesta 11, gostilna prt Jurju. 115«. ELEGANTNA KONJSKA PRSNA OPREMA iz rumenega usnja za par konj, ter ena la črnega usnja se proda. Rožna ulica 18. ŽENSKO KOLO, še malo rabljeno, ter nov koncertni kostim za močnejšo damo ter eventualno tudi narodna noša, se ceno proda. Poizve se Rožna ulica 18 1148. MOTORNO KOLO 4 S s prestavami, Neckarsulm, v dobrem stanju. se proda. A. Maček, Vrhnika 248. LOKOMOBILA 18 HP 1 pritiklino, v dobrem stana, se prod*. Informacije v pisarni drja. Ivo Benkoviča, odvetnika v Ljubljani, MlkltfičfVa cesta ‘ št. 6, ' * 1137. DOLENJSKO IN HRVATSKO VINO pristno, večjo množino, se proda. Naslov v upravništvu »Jugoslavije«. 1131 ACETTLENSKA NAPRAVA kompletna, dobro ohranjena za 25 luči od tvrdke M. Weigel, Wels, se proda Več se poizve pri g. Jerici Hočevar, Ljubljana, Prisolna utica št. 6. 1131, PRODA SE dobro ohranjen glasovlr svetovno tvrdk« Kutschera. Poizve se Prešernova ulica 26, 1106, Kupi se: Kupim po najvtt)! cen! SVEŽA BUKO* VA CEPLJENA DRVA, franko vagon, tel vsako množino BUKOVIH IN HRASTOVIH ŽELEZNIŠKIH PRAGOV, franko postala Ponudb« J« poslati na Franc Drobnič* Laška 11214 Sluifoe: DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA sprejme takoj proti dobri plači »od kosa% ter s hrano in stanovanjem Ivan Pogačar* čevljarski mojster, I*redtrg (Radovljica). HO. KOT VODJA ČEVLJARSKE OBRTI išče mesta vdova po čevljarskem mojstru. Hrana in stanovanje ter nekaj plače s« dogovori. Marija Korošec, Bohinjska Bistrica 130. U49. MESTA IŠČE TRANSPORTNI ŠPREmT LJEVALEC (Beglelter) v vsaki stroki, bodisi lesne itd. Znani« Jezikov: slov, četica srbobrvatsko, poljska Italijanska za silo: francosko, madžarska Garancije 200.000 K. Ponudbe n« upravo lista pod 1000. 1166. kl ju c AVNi Carske po aiočnbke dobro Izvežbane sprejme takoj v delo tvrd« ka Karel Pavelka, ključavničar, Ptuj. 1144 MESTO ADJUNKTA na večjem posestvu Išče absolvent Edel« hoferjeve šole z dobrimi spričevali, 18 le( star, slovenščina, češčine hi nemščini zmožen. Prijazne ponudbe prosim na La« dislav Pelikan, Zaplana 8, pri Vrhnfld. AKADEMIK-JURIST ~ Uče v Ljubljani primerne službe. Ponudbt na R. Si. Janž na Dolenjskem. 1140., korespondentT * Išče ss francoski In Italijanski korespou-dent eventualno samo za popoldanske ura Ponudb« pod »Lesni eksporU na uprav*. nlštva ii39. Razno: meblovano sobo Išče knjigovodja *kl bi eventualno za p roti uslugo podučeval gospodarjevega sin« (hčerko) v trgovskih predmetih. Ponudb« pod ttev. inserata na upravo lista 1036« ~ SOBO NA DEŽELI, V bližini kake železniške postaje, event > navadno domačo hrano, išče s 1. avgustom sa nekaj mesecev — soliden gospoa-Naslov na upravo Jugoslavije pod 1887. ____________________________________11484 DRUŽABNIK. Zeltm stopiti kot sodelujoč družabnik v kako podjetje, najraje že upeljano, z 80.000 K. Ponudbe na informačnl zavod »Vedež« v Mariboru, Gregorčičeva ulica št, 6, telefon šj, J33, 1W Prvovrstnega francoskega ponuja tvrdka Cenjenim odjemalcem na debelo In drobno uljudno naznanjam, da ostane trgovina vsled počitnic osobja od 12. jul. do 16. avg. zaprta. Vaso Petričič nasl. J. SAMEC, Ljubljana. ALEKS. OBLAT dostavlja na dom v vsaki množini naj ceneje Srebotnjak, Kolodvorska ul. 31 trgovina s čevlji Ljubljana, Sv. Petra cesta 28 Valentin Maček tovarna slamnikov v Domžalah. Sprejema v popravilo vsakovrstne sir tonike in klobuke za gospode in dame po pošti ter vsalto soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani. Oblike na vpogled. Prodajam tudi nove file klobuke za dame Pozor industrijalci Pnevmatike za kolesa (kompletne garniture) prodaja po zelo nizkih cenab, samo na debelo Knrel Florjančič, Celje, Glavni trg 10. Posestvo v Sloveniji z vodno močjo (20 K. S.) francislurbino, lastno elektriko in vodovodom, gozdom in vrtom ter dvema poslopjema se proda. Naslov pove Anorčni zaved Drago Beseljak, 1004 Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5. ee Žično vrv (Daahisell) pocinkano ISO te debelosti 12 mm ii 7 St po 3*8 mm debelih 710 kg debelosti 12 mm tz 7 lic po 31 mm debelih 380 kg debelosti 9 mm iz 7 lic po 31 im debelih D^'°do"J‘°J!,lry Staro železo Ljubljana, Kolca«, ul. 37. lito, kovaško in dele starih železnih strojev kupuje za celo Jugoslavijo po najvišjih cenah je najboljše in najcenejše povsod za dobiti Rudniška kantina Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to sveče in toaletno milo. varna mila Maribor, se v kratkem odda. Prosilci naj pošljejo pismene prošnje direktno na Rudniško ravnateljstvo v Rajhenburg. Hotel — Restavrant l ..Kozliček” I ^ Jz kavčuka ^ Ciril Sitar vr>. UUBUANA A.J Giijosvtlska Me Mit) uili 1 Oblačilno blago Toplice — Dobrna pri Celju je za sprejem gostov preskrbljen 8 dobro kuhinjo in sortiranim vincem. Hladilne naprave in dober obisk omogočijo vedno sveže pivo. Lasten voz k postaji proti naročilu — ta hotelske goste po znižani ceni. blačevine, medrotiska, zefirja, klota, razne podloge, štefov, sukanca 1. dr. Manufakturna trgovina JOS. STOPAR Ljubljana, Dunajska cesta štev. 5. S Priporoča set l ALIČE KAMENŠEK S prej restav. zdrav, doma v Dolenjskih Toplicah, Razprodam! konceptni, črtani, karirani, fini Abadie patent, Golub, Casino, pisarniški, pisemske mape, svi- Tabu, Abadie-knjižica, Ottoma n, leni, risalni trgovski pergament- Samum, Oleschau ter vse vrste ni papir in vse hlskt potabSIsi. stročnice štev. 2—3. Na debelo in drobno. Dunajska c. 6/1. Jos. Omersa, Ljubljana Danajska c ort, Za odgovor naj se priloži znamko. Prirodni malinov syrup se zopet dobi: SREČKO POTNIK, LJUBLJANA Metelkova ulica (poprej zaloga Mengiške pive). pristne Werthelm št. 1,3,4, Ima za oddati po ugodnih cenah Karol Florjančič, Celje, Glavni trg 16. Salmfafcova SOL pristna, za telegrafične elemente iu električni materijal, za močni in slabi tok. Dobavlja od skladišča Maribor: Melistroja d. z o. z. Centrala: Gosposka ulica št. 8. Telefon 267. Obrat: Aškerčeva ulic št. 22. Telefon 94. Brzojavi: MELISTROJA Maribor. Državna uprava vlasteiinstva grofa Festetida u ( nkovcu. Prodaje najbojjctu nudlocu cko •I »; 14.000 kiiogr. naprane vune od merino-clektorni-negrefi pasmine. Cijenjene ponude umoljava se slati pismenim putem do najkasnije 15. srpnja o. g. CAKOVAC, 28. juna 1920. Uprava vlasteiinstva. ZAGREB, Boškovičeva ulica 7. Brzojavit Spirttusindustrlja. Telefon frderutben 4— Se. Iincde u Ljubljani ikledilte ffr.eg ra!infrer.e& Cpirttf kod „BALKAKU trgovska sp«d. in kentls. delniška dni b, it dobavlja iz svojih tvomica turovi špirit za tvornice oeta i denaturirani Špirit na veliko. Naiudžbe prima glavni zastupnlk NAVRO fOrST, Ltubijuc *r, Sodna ulica Stav. 5. Vtki Svetovno znana tvrdka Muholovnike (trakovne) priporoča gg. trgovcem Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, Bleiveisova e. 18. Bencin In vse avtorcobilne potrebščine za avtomobile, motocikle, kolesa za 40°/o v ceni i Pnevmatika znižana, kolesni plašči / od K 265*—, zrač- / nlce od K 130 — /S& Iz prvovrstnega šved- / . If/vtoca skega jekla, mirovni /-So / IVOlCsd izdelek in vse po- / V1 / trebštine / \* / CČ V Ustanovljeno t©03. naznanja da otvori svojo podružnico v Ljubljani Aleksandrova cesta 1; dne 12. julija 1920. Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda S t y r i a ■m ■"ran—mi —— ■■■■m «i m' n--auac.»vmh vrelec, medicinalna voda Donat-ski vrelec, medicinalna voda najmočnejše vrste. miimiim—nnaai hiiii——— — Zastopstvo v vseh večjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : Pojasnila daje Vcčii partija Jcdnač, rabljene prima vreče Iz jute bez rupa, za brašno, šeder, žito, šljive i inc svrhe nudjn sa ovdašnjeg skladišta .VESTRA*, trgovinsko dioničarsko društvo, ZAGREB Brzojavit VeMrndlon. ILIČA 81. Brzojavi: Vestrndion. Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina Slavnemu občinstvu se priporoča K&Umm CENTRAL Denarce vlogi. — Hakup in prodaja: etektov duiz, talni — eskompl menic akreditivi — Dona, Intcrurb. telefonska Itev. 146.. tesna skupnssl s hrvatilro tikumplao Iranko In m srbsko banko v Zasrtbo. h Brzojavni naslovi „ESKOMPTNA(l. mmm Tiska .Učiteljska tiskarna4 v LiublianJL Odsovorni urednik Anton Pesek. Stran 4. JUGOSLAVIJA* dne 11. iuliia 1920. —*"-' "‘,LIL.........—M.UIU.H i -r........ i .i ,. J .. 165. gtev.