__UST ZA SLOVENS* ^ DELAVCE V AMERIKI.__. , .... ' , . H ——r—* .......... "-'- -„ _____________ 1 - - ■ - ,' — ——————————■ i i.i ■ ——— —* i■■■■ —. "Mati je ubila očeta" je povedal 5 letni otrok duhovnu. | —(Policija je zaslišala duhov- (< * na ' Rev. John Tomasefka na 1 l 2268 Columbus Rd. kateremu Ije neki petletni deček razodel, ■ da je njegova mati ubila njego- ! pvega očeta in skrivej pokopala. 1 I Dečko je sin neke ženske, ki je 1 Bpližla v Cleveland lanskega 1 I avgusta s 5 otroci iz Oakdale, j I Pa. Pripeljala je pet otrok s se- i KbOj in pripovedovala sorodni- 1 I ikom, da ji je vc\oz nekje v Pitt- 1 frsburgu zginil. V Clevelandu je < I postala zadnji teden mati še-istega otroka, in se nahaja sedaj 1 ■t 'bolnišnici. Ko je policija za- 1 Hpšala duhovna Rev. Tomase-Rca. se je slednji izjavil, da mu gjje petletni sin dotične ženske t ■p^yedal sledečo zgodbo; "Ata ni zgubil. Nekega večera j S 1 prišeK domov pijan. Mama mu 1 je nekaj zagnala v obraz, in ata I je-padel na tla. Mama je zveza-flaatata z'vrvjo-okoli telesa, potem ga je pa vlekla v klet. '! '«■• 11 sta pa mama in 'moj brat kla očeta na jard, in mama skopala veliko jamo in je vr-očeta not je policiji, pobegnil, in sicer od onega policaja, kateremu je pobegnil. Ujela ga je policija 7. pjecinkta. Policiji je 1 >11 -dobro znanfc. ker so imeli njegovo sli- l ko na galeriji zločincev že cela tri leta. —123 prošenj za ločitev zakona je bilj> uloženih pretepeni teden. 115 prošenj je prišlo k t obravnavi zadnjo soboto. 2en-j s>ke hočejo biti proste, svobodne, možje pa tudi. Kadar se že- j nijo in možijo, ne pomislijo naj posledice,, zato pa je tako. —Razni ljudje, ki imajo do- , volj časa, si zmišljajo vedno nove dneve za praznovanje te ali one stvari. Prihodnji mesec imamo Lincolnov in Wasliing- m.Tv i naTi , pn tem imamo dan za propagando, ida mož poljubi svojo ženo, pre-' dno gre na delo, in sedaj je iverner države Ohio odločil 3. februairja kot 'lan, da se Ijud-!stvo poduči kako se varčuje, j Dan se imenuje "Thrift Day*' in je nfenda še največ vreden izmed vseh. Varčnost nam1 je , >4 I vsem potPebna.y •" —TatoVi so urli v stanovanje sodnika Levine na Drexel Rd. ko se je sodnik mudil na nekem banketu. Odnesli so mu nekaj denarja, zlatnine in dru-! gih predmetov v vrednosti en "tisoč dolarjev. Otroci sodnika j so v gorenjem nadstropju mirno spali, ko*so tatovi spodaj ropa: li. —267 oseb čaka. da nortane-jo državljani Zjed. držav na zvezini sodniji, ker ni nobenega sodnika, ki bi jih potrdil. Prej-šni sodnik Hon. J. H. Clark je bil imenovan za najvišjega sodnika v Washingtonu, in sed^j se prepirajo že <7 mesecev; kdo bo njegov naslednik. Ljudje .pa čakajo in čakajo in novi sodnik ima 1123 sodnjih slučajev za odločiti, ko nastopi svoje mes'to. —17 ropov se je zvršilo med petkom in soboto na vzhodnem koncu mesta. Noben tat in ropar dosedaj še ni prijet. —Mestni šolski odbor je odločil, da se poviša maksimalna plača učiteljicam .od $1000 na $1200 na leto. Silna draginja je vzrok povišanju. —'Volivni odbor je odkril v soboto, da je bilo leta 1915, ko smo volili župana* v Clevelandr oddanih 53 goljufivih glasov v 12. vardi. In nič se ne ve, pravi volivni odbor, kdo je dobil onih 53goljufivih glasov. ' —-Dve kari od Cleveland Southwestern ulične železnice (zelene kare") ste trčili v soboto zvečer tri milje južno od Strongsvllle, ena v drugo. Kare so popolnoma razbite in so pogorele do koles. Štiri osebe so bile ubite in devetnajst rae njenih. £na kara. napolnjep-a s potnikr je vozila ir Cl^eljjn-da proti Medina, druga kara V' je prihajala iz Medine projti Clevelandu in je vozila tovorno blago. Tri milje južnijf rd Nemška fronta v Moldaviji je prebita _ —»———— Ruska'armada je po enodnevnem boju v Moldaviji ob Kimpolung železnici prebila vojno fronto avstrijskih * čet. V Berolinu pri2rajo, da so se morali Nemci in Avstrijci v Rumuniji ponovno umaknutL Krvavi boji se vršijo okoli Verdun a za posest hriba št. 304. Rusi zmagoviti. ' London, 2& jan Rut»ke čete so se zagozdile v avstrijsko ar- \ mado na severni karpatski fron- r ti v Moldaviji in so prodrle f skozi oba krila avstrijske ar- j made jiod poveljstvom nadvoj- I vode Josipa pri Kimpolung že- i leznici. Ruslko uradno poročilo A pravi, da so Rusi nevzdržoma \ -napredovali in dobili mnog" c vojnega plena in ujetnikov. To f je prva pomembna ruska zma- t Iga v Rumuniji, odkar se je r kampanja pričela. Dočim ni ni- A ničesar slišati iz Berclina o kakem napredovanju nemške ar-imatle, imajo Rusi vsak dan us- c pehe. Ruske ogromne nove ar- f made so pravkar začele priha- j jati na ogromno fronto ob Do- ; navi, in pričakovati je važnih i 'dogodkv. . f Nemci priznajo poraz. 1 Berolin, 28. jan. Radi siln# > premoči ruske armade pri Me-ste Cenesc v Zlata Bistrica do-flini na Rumunskem, so bile av- { jstro-nemške čete prisiljene se 1 umakniti od reke in železnice. ' j Rusi so dobili več uspfeliov. Angleži so'po doljšili artilerijskih i j predpripravah na Somme fron- 1 ti naskočili naše prve pozicije < in jih zavzeli. Umaknili smo se i za pol mil j* ' 1 Boji ob Rigi, < Petrpgrad, 29. jan. Uradno ^p^^ffemc^apadno o pri Verdunu napadajo, da skri- 2 jejo operacije na dri^gi točki, j Iz hriba šit. 304 se da izvrstno t napadati ostale glavne točke 1 Verduna, zato je posest tega c hriba absolutno potrebna Nemcem. Iz hriba št. 304. se pride preko Avocourta do hriba 5 tvega človeka", Francozi se bo- 1 rijo z največjim junaštvom pri i Verdunu. fl 1 Nemci in kusi pri JjRigi. ] Najstrašnejši bojite vršijo!1 okoli Ruši napldajo, da 1 odvzamejo Nemcem dne postojanke, katere so dobili Nemci zadnjih 14 dnij. Poročila iz Be- s rolina naznanjajo, da so bili ru- 1 ski napadi odbiti, nadirje da so'1 bile poražene tudi ruKe rezer- i ve. ' ij^B 1 Uradno rusko poročilo, i IFetrograd, 28. jan. Uradno ' se naznanja, da so bil nemški 1 napadi južno od Kige odbiti z 1 velikim- porazom za Nemce. 1 Veliko paniko so jovzročili 1 Rusi med Neme j južno od Mi- ] tave, kjer so Rusi napaklli Nem- 1 ce s strupenimi plini. Nemci s« imeli velike zgube. kij se nrka-' kor ne morejo nadomestiti .z 1 onim, kar so Nemci nridobili. 1 700,000 F^ncozov jria za ^ Pariz. 28. jan. 700.000 Fran cozov dela za Nemce v onih francoskih krajih, katere so Nemci zasedli. Nemci prisUijo z orožjem Francoze, da kopljejo ja^ke in delajo pota. Tako se je izjavil župan Dibudeville, ki je pravkar prišel iz zasedenih kra-jev. Dovolj hrane v Avstriji. Berolin, 28. jan. Nemški minister lakote, Adolf Batocki, se je izjavil, da po'ročila, ki prihajajo glede ,pomanjkanja živil v Avstriji niso resnična. Bajoeki je dejal: "Lahko potrdim, da na Ogrskem še niso nič'občutili pomanjkanje Tirane. Sprva se je mislilo, da zaloge žita v Avstriji ne bodejo trajale do prihodnje žetve. Za ta slučaj pa smo imeli v Nemčiji pripravljenih vsaj stotisoč ton žita, da ga prepeljemo v Avstrijo. Toda to ni bilo potrebno, ker so Av strici dobili dovolj žita v Rumuniji. (Čudno je, da morajo Nemci trditi, da v Avstriji ni lakote, dočim se iz Dunaja U-s-lišijo glasovi, da je lakota in avstrijska vlada ni še nikdar naznanila, da ima -vsega do volj.) Z mečem bo prisilil mir—-kajzer Berolin, 28. jan. Brzojavka, katero je poslal nemški kaj*e~ ob priliki svojega 58. letnega rojsthega dneva, se glasi: "Ne-omajana volja nemškega naroda, da zmaga, ki je pripravljeni za vsako žrtčv na premoženju in krvi, bo konečno z božjo vodijo rešila našo deželo iz nevarnosti. Mi bodemo z mečem prisilili mir, ki je za bodočnost Nemčije jako p6trel>en." Nemci deportirajo Srbe. • 'Pariz, 28. jan. Sledečo izjavo je podalo srbsko časopisje z glavnim stanom na otoku Kr-fu: Iz bulgarske snžnjosti je pobegnil Todor Jiovanovič in dospel med naše vrste. On je prisegel, da so ga Avstrijci, ko so udrli v Srbiji, ujeli in'mriogo njegovih tovarišev in so jih prisilili, da so kbpali strelne jarke za Avstrijce, kjjub temu, da so na drugi strani Srbi streljali na ' Avstrijce, in so bili ujeti Srbi v nevarnosti, da bodejo ustreljeni od lastnih rojakov. Avstrijci so pobrali iz Srbije vse m<>škc od 12 leta paprej, ki morajo niki odrekli mir, bo on dokazal, r da ljubi mir, in sicer s ponudbo, * da se -zavezniki in centralni za- J vezniki nemudoma snidejo in c začnejo' govoriti o miru. Kajzer 2 je baje celo pripravljen povrni- r ti Belgijo in Srbijo in darti Lor- \ raine provincijo Francozom .1, \ obdržati Alzacijo. Amerika napade? Bern, Švica, 27^ jan. Švicar- f sko časopisje se obširno bavi z ^ noto predsednika Wilsona. Ca- 1 sopisje je deloma mnenja, da r bodejo Zjedinjene države na- r povedale vojno onemu narodu, * 'ki W se prvi drznil napasti šc T Kak nevtralen narod ali državo. J Špansko mnenje o Wilsonu. Madrid, 28. jan. Špansko ča- * sopisje v splošnem priznava \ veliki pomen Wilsonovega ^o- 'vora, toda dvomi, da bi bil \Yil- ' ■ • 1 son odkritosrčen za svetovni mir. List "Epoca" piše: "Vi1 istem času, 'ko Wilson pošilja v svet mirovne note in želi * ustvariti mir v Evropi, pa sili ! doma v Ameriki na večjo oho- I roževanje in večje vojne izdat- . ke. Najbrž namerava Wilson priboriti Zjed. državam večjo moč. i,. Kajzer prinese mir. i Pariz, 28. jan. Francosko ča : sopisje se bavi z novim mirovnim prizadevanjem nemškega kajzerja. Baje bo kajzer v, krat- -Jkffm.ftf i.Tjniril.1 da bo ww * delati za Avstrijce. Hrana v 1 Srbiji je tako slaba, da ljudje ) zaporedoma umirajo. : Tisoč deklet ubitih. ) Pariz, 28. jan. Glasom pisma, ' katerega so dobili Francozi pri 1 ; nekem ujetem nemškem voja- " . ku/ se je razletel arzenal v Dre sdenu na Nemškem jn je bilo ubitih pri tem en tisoč žensk in . mladih deklet. Vsa okna dva-: najst milj v Okolici so bila raz-. bita. Vlada je skrila ta dogo-r dek in nihče ne more i železni- 1 i co v Dresden. l Na angleški fronti, i London, 28. jan. Kot darilo . k rojstvenemu dnevu nemške- - ga cesarja so Angleški voja«\i - na Somme fronti naskočili ne- ' i ko močno nemško ,pozicijo, jo . dobili v svojo oblast in ujeli t 300 Nemcev in 6 častnikov. 1 1 Napad se je zvršil v snegu in ledu. Angleži so nekaj časa ob-. jstreljevali nemške pozicije z > večjimi topovi, in ko se je an 1 j gleška infanterija približala k > > napadu, niso mogli nemški vo-1 jaki pri strojnih puškah, ki feo - bili napol zmrzli, uspešno streljati. Kakih 600 Nemcevtje bilo ubitih ali ranjenih. r . Boji okoli Verduna. • Boji okoli Verduna so zopet - začeli svoj smrtni ples. Pogla-t vitni boji se vršijo za posest . hriba.št. 304, katerega so Nem-. ci napadli s petimi divizijami in , kjer so dobili nekaj dpornih i točk. Francozi so zopet in zo- - pet naskočili Nem-ce, ki so se - prikradli na hrib št. 304, in se - jim je deloma posrečilo dobiti c nekaj ozemlja nazaj. Nemški poročila trdijo, da so imeli Francozi pri tem jako teške ■y zgube. Francozi mnogo žrtvu-1 jejo za posest hriba št. 304, ki . je jako važna točka, in se od-s tod lahko napada na vse stra-t nt, e ^-o- 3 Pozor, rojaki v Collinwoodu! e V Collinwoodu se je ustano-3 vila slovenska večerna šola za 1 angleščino. Pouk se vrši vsak v torek in četrtek zvečer v Kun-čičevi dvorani na Waterloo i Rd. Želimo, da collinwoodski c rojaki ofrlo zahajajo v to šolo, i ki jim bo koristila. Angleški delavci so za mir kot predlaga Wilson. Manchester, Anglija, 28. jan. Angleški delavci so enoglasno odobrili ideje kot jifi zastopa predsednik Wilson glede svetovnega miru, in glede lige narodov, ki bi-prisilile svet, da se ne vršijo več tako silne vojne. Angleško delavstvo je pri svojem zborovanju sprejelo resolucijo, v kateri se pozivlje vse zastopnike pri mirovni konferenci, da se po vojni naredi liga narodov po načrtih, kakor jih je predložil ipredsednik Wilson. Zajedno je unija angleških delavcev sprejela resolucijo, ki pozivlje angleškp vlado, da dovoli delavskim zastopnikom, da imajo besedo pri prihodnji mirovni konferenci, da se ne lic naredil tak mir, kot bi bil mogoče po volji kajzerju Viljemu. ' Petrograd, jan. RuMkr vnanje ministerstvo je priobčilo v javnosti sledeče besdeitn glede Wilsonovega poziva, d t se ustvari .svetovna liga za njii\ "Ruska vlada je bila vedno v polni simpatiji glede humanitarnih tprincippv, in sicer na isti način, kakor se je izjavil predsednik Wilson v svojem govoru pred ameriškim sena- torn., Wilsonov govor je naredil med ruskim narodom najboljši u-pljiv, Rusija bo z veseljem p»4|l zdravila vsako dejanje, ki bo ^ povzročilo in pomagalo, da seH ne ponovijo več krvavi dogodki vojne. /Mi z veseljem odobravamo govor predsednika Wilso*ij na."' ■ ■' tfJl ^Washington, 28. jan. Ameriška javnost je jako razdeljen i glede \V i 1 s o n o v e ga govora pred senatom. Demokratični senatorji, ki imajp večino v se-,natu. so se izjavili, da nc bede jo podpirali Wilsona, kar se tiče svetovne zveze, in ne bode- : jo dopustili, da se krši Monroe doktrina, t. j. da bi se Amerika S umešavala v zadeve Evrope, pač pa bodejo predsednika podpirali 7. vsemi močmi v toliko, da f-e čimprej sklene mir v Ev- J ropi. Večina ameriških držav- /J nikovje mnenja, da se Amerika ne sme umešavati v evropske razmere, kajti tako vmešavanja bi dalo Evropi povod, da bi se ■ tudi iSvropa vmešavala v-ameriške razmere, kar je proti Mon ■ roe doktrini, ki je najbolj svet.i 1 ameriški politiki. i, 1. ^ijtffa Silne volivne[ goljufije v Cin-cinnatiju.|61asovi po $1.00. Cincinati, O-, 27. jan. Vladal je prišla na sled ogromnim go- vrŠlTe že mnogo let pri volitvah. 39 mestnih uradnikov in politi karjev je bilo prijetih. Zagovarjati se boflejo fnorali pred veliko poroto.' Večinoma so sami ^republikanci. Detektivi Zjed. .držav so dognali, da so politt-karji kupovali glasove po 50c iri po. $1.00. Včasih, ko je bilo cenejše življenje so bili glasovi po 50c, danes ko pa "vlada .splošna draginja", so bili glasovi oddani po $1.00. Mnogo tisoč glasov je bilo oddanih po go-, P i ji za Hyghesa, da bi pre-čili izvolitev Wihonajje^ so podkupovali volivce, večinoma nevedne desperatne ljudi. Na ta način se je detektivom , posrečilo izvedeti za vse one, ki so plačevali denar za glasove. Mestni councilmani, odveHl niki, bivši sodniki in drugi so ' med osebami, ki so povzročale volivne sleparije. Sumi se, da je bilo kakih 5000 podkupljenih glasov oddanih v Cincinatiju. ; Napad Meksikancev na Amerikam Tucson, Ariz., 28. jan. Mek-sikanci so na,padli ameriške, čete ob meji pri Storte House, in ibitka se je vršila več ur, dokler ameriške čete niso dobile pomoči. iMleksikanci so napadli kavalerijski oddelek državne ga^le iz Utah, toda ko je prišla pomoč, so'Meksikanci zbežali preko meje v gorovje. Su mi se,. da so bili Meksikan i Carranzovi vojaki iz obmejne garnizije. Noben Amerikanec ni bil ubit ali ranjen, dočim je padlo več Meksikancev. Bitka se je začela, ker so hoteli Me-ksrkanci odpeljati ameriško živino od farmarjev. Washington, 28. jan. General Funston, vrhovni poveljnik na- ■ ■ — ....------U-,--------------- £; j Ših čet na jugu, je dobil povelje, da nemudoma sprazni Me? I ksiko. Tekom 48 ur se bo naha^i jala vsa ameriška armada na potu proti severu. Vojaške oblasti so odločile, da se začne umikati vsa ameriška armada naenkrat in koraka skupno, da se Meksikancem ne da prilika posamezne čete napadati. V treh tednih bo izpraznjena vsa j Meksika ameriških čet. in potem se bo videlo kaj žmore general Carranza, ki se je izjavit da le zato ni miru v Meksikt,; ker stoje tam ameriški vojaki. Milicija od meje odide domov, in redna armada prevzame stražo meje. 11 '»v Ogromni požar v Pittsburgh Pa Pittsburg, Pa., 28. jan. V soboto je nastal v dolenjem delu mesta Pittsburg, v srcu trgovskega okraja, velik požar, ki je povzročil za tri milijone dolarjev škode. iBogorela je veletrgovina Frank & Seder, Grand Opera House, The. Hilton Clothing Co. in dvanajst manjših hiš. Štirje ognjegasci so,dobili nevarne - poškodbe, ko so gasili, in dvanajst jih je moralo v bolnišnice radi manjših poškodb- Prvotno se je mislilo, da bo zgorel ves dolenji konec mesta, toda neu»>orno delovanje požarne brambe je to preprečilo. Štiristo policistov je bilo ves dan na straži. Vladal je .v/ tj1: Lw-ia iwi-s ■ I, ....i. itak mraz, da so nosili gorko vodo, da so ogreli hidrrante. Da je bila panika še večja, je pričelo popoldne goreti en blok vstran, in ognjegastvo se je moralo razdeliti, da se bori proti drugemu ognju. Sedem ur neprestano so ognjegasci spuščali tone in tone vode v goreče razvaline. Vsa požarna bramba je bila na delu. Kako. ; je ogenj nastal, še niso mogli ; dognati. Zgorela poslopja so '* med najstarejšimi v Pittsburg gu, razven Grand Opera House ki je moderno poslopje. -----L_ Naročnina znala n« leto. $3. IZHAJA V PONDELJEK, SJŽEDO IN PETEK. NAROČNINA« EBo Amtrfte - fJjOO I Za CM d. po polti f+J>0 Xa Evropo - J4-.0017*asammJCfia JtexJilKja - Jc T« Hm, U te* Ml M mUJ. M "Cl. I lllfcl tMlkl" KM K. CUM* AVE K. «.. CUVdAMD. OHIO. nUW« CUT. nUMOnOM Ul | EDWARD RAUSH, Publisher LOUIS J. PIRC. Editor. ■—t-—-i ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY. _ _.' Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, Ohio under the Act tf March 3rd, 1879.__i No. 13. Monday, Jan. 29. 1917. ♦ Wilsonov govor in javnost. Wilson jc s svojim govorom v senatu tine 22. jam razburil Hvso ameriško javnost. Mnogo jih je,ki ali ne razumejo Wil»o-| ; na ali jim pa ne ugaja njegov. govor. "The Mew lurk iunes J ? tiska več dopisov glede predsednikovega govora. Da vidijo naši otatelji, tej mislijo Ame-|. rikanci o \\ ilsonovem govoru, natisnemo t« nekaj kritike o Wilsonu: "Dnevi prerokoy so baje minuli, in meni ni ničesar znane-L "kaj zvezde govorijo, toda drznem se prerokovati nesmrl -Eiost dneva 22, januarija, 1917. To bo prvi svetovni praznik, prav tako ka'kor je mož, ki je naredil ta dan znamenit, prvi ( svetovni državnik. Preroki so . molili, poeti so sanjali in filozofi so gradili šolske vizije, toda Woodrow Wilson je naredil praktično politično delo za hu- ' maniteto. ''VVilsonova doktrina" bo temeljni kamen veli ' ; kanske stavbe mednarodne postave. na katerem bo slonela ! svetovna federacija. Wilson »I 1 I ne bo osvojil sveta z meceni. J ampa'k s lučjo in pravico. Vsaka ogromna zmaga na bojišču ( je liliputanska v primeri z Wit- J gi^antno loBfiko in brat- | sko ljubeznijo do človeštva. "Kralje in cesarje mora biti J fesram, in njih žezla sp tvctno- . Igočna, kadar se prikaže Wil- 1 #on. Dnevi so lahiko temni, leta J ra/lična, toda , »upremni glas . predsednika bo enako mogočno vselej donel. In ko se posa- . mezni rodovi ne bodo več na- y >padali v tatvini in sovraštvu, t bodeio vsi zapeli slaVo 22. ja- ( |miariju, 1917, flan ki je odkril j "moža človeške "dinosti — , Woodrow Wilsom " Winter Russell. mž- * Druga kritika Wilsonovega I govora: "Mnogo hvalevrednih stav- 2 ^ kov v Wilsoncvem govoru pred 7 senatom ne more preprečiti, 7 da ne bi Wilsonovega govora 2 obsodili -radi teš'ke napake, i zapustil za seboj grenke spo- 7 mine, na katerih bi sloneli mi- v rovni pogoji, ne za vedno, am- J pa k kot zidani na pesku. 8 "In mi se čydimo, da more 11 Wilson podati tako izjavo, ko s je vendar dobro poučen o Izgo- 1 dovini. Imamo mnogo poduč- I1 nili vzgledov. In ravno pri nas 11 doma v Ameriki. Imamo južno in severne države? Ali vlada * kako sovraštvo v naši uniji ra- . -ditega, 'ker so severne države 11 leta 1H65 zmagale »južne? Vsi n bodemo odgovorili: Ne! Ali je r; bilo zadnje stoletje med Fran- 7 cozi in Angleži kaka vojna, P kako sovraštvo, raditega ker \ so Angleži pomagali premaga- ^ ti Francoze pri Waterloo leta n 1815? Vsi Francozi vam botle- tl jo odgovorili: N>! —— iBra vica je pravica m če zmaga pravica in zapusti grenke spomine, je to le začasno in veliko bolje kot pa poraz. Ce bi Napoleon vladal po letu 1&1; v Franciji, bi neprestano ogrožal mir in pravico. In Hdlven-zollernc, ki bi vladal v Nemci- f< ji po današnji vojni, bi bil ne-!d prestana nevarnost za svetovni u mir. Ce bo de&potizem in mili- t< tarizem, ki danes vlada Netn- s< čijo. poražen, tedaj bo Ev- d ropa imela mir, in Nemčija bo blagoslavljala onega, ki jo jo v 1 rešil njenega največjega rab-Uja." Jesse F. Orton. -j Tretje mnenje kritikov" \Vil-I sonovega govora: ♦'Kdor je bral Wilsonov go-' • vor pred senatom, si bo stavil ■ veČ vprašanj. Najprvo vprašanje je: če Witacn želi "mir brez zmage", ali pomeni to, da Nemčija ne sme obdržati Bel-( gij'e, Srbije in Rtmninije ali; misli predsednik VVihcn, da sa-! 1110 zavezniki ne smejo zmaga-1 ti? Z»kaj zahteva Wilson "mir brez zmage'', ravno te^aj, 'ko Nemci ponujajo mir in zave/-^ nfki kričijo za nadaljevanje vojne, za zmago? In nadaljt-, iko predsednik govori, da se "vsi državniki vsepovsod strinjajo, da mora biti "zjedinjena, svobodna in avtonomna Poljska", ali se Wilson spominja, da ste Avstrija in Nemčija rekli, da Poljska ne sme biti zje-d in je na, ker Nemčija drži Še vedno 3 milijone Poljakov pod . seboj, Avstrija pa pet milijo-1 nov ? In ko predsednik govori 1 da mora imeti vsak narod izhod na morje, ali misli s tem. da Nemci obdržijo Belgijo in njeno obalo ali misli Rusom vzeti njih pravico do Carigrada? Priedsetjtitk je sarti sebe naredil za govornika "molčeče mase človeštva vsepovsod, katere mase nimajo prostora ne prilrke. da bi pod sedaj mm i vladami spregovorile to. kar jim leži na srcu." Zavezniki so jasno povedali svoje1 pred loge za mir. Zakaj pa Wilson ne po- 1 ve, pod katerimi pogoji bi bil ' mogoč, če že svetuje mir? Toda centralne oblasti ne .govori- ' jo ničesar o mirovnih pogojih, 1 ničesar o svobodi morja." Stephen H. Olin.. 1 «. I Se ena kritika \\ ilsonovega govora: "Zdi se mi, da predsednik Wilson dela silo naši lastni dp ' želi, ko govori o "miru brez 1 zmage." Kako se to strinja zmago severnih ameriških dr- 1 žav in s porazom južnih držav, in kako se to strinja z zmago ' Zjedinjeuih držav nad Anglijo i v vojni za ameriško neodvis- ( nost. In kako se to strinja z našo zmago v spansko-ameriški J vojski? Ali bi bilo bolje za A-J meri'kance, če bi doživeli "mir brez zmage"? Seveda, nekaj ^ ponižanja, grenkih spomin&V, ! žrtev so imeli premagani v ' vsaktjm slučaju. Toda da bi 1 temu izognili, ali naj so ameriške čete pustile Angleže pri t miru? Ali naj bi zmago vrgle i1 ^ stran? Ali naj bi imeli še danes ' tukaj kralje? Ali naj bi v civilni vojni pozabili na zmago in ' imeli še danes sužnje v Ameri- t ki,? Ce je tako, zakaj smo p 1 začeli te vojne? t "Ali pa če vzamemo izjem«) 1' in imamo vojno za pravico, vojno, da dobimo svobodo, in 1110- t ramo tako vojno nadaljevati do s zrnate, ne oziraje se. kaj misli • premaganec, 'kaj pomeni torej š Wilsonov govor? Ali misli Wilson, da se nobena stranka 2 ne bori za pravico in svobodo?" ' 1< Eugene Twin g. g s -o- Koledar za februarij. n Tu imate koledar za mesec p februarij. Zapomnite si te zgo- 1 dovinske datume. Zgodovina te učiteljica življenja. Izrežite si I to in spravite 1 in spominjajte S se vsak dan kakega važnega v dogodka v naši zgodovini, ti 1. februartja: Zastopniki pr-j9 vih 13 ameriških držav so se ti * • •■ - . v,;; i I leta 1776 zbrali k prvi konfei "»• renči glede posvetovanja, kako naj se otresejo kraljevega = jarma v Ameriki. 2. februarija: Prvi parla- 0 ment v današnjem smislu je bil Fc odprt v Angliji in na Irskem le-= ta 1801. Leta 1889 na isti dan je bil velik ogenj v Buffalo, ki ~ je povzročil tri milijone dolar-, jev škode. I 3. februarija f Rojistni dan = j največjega ameriškega časni-e.1 karja, Horace Greely, leta 1811 1 Rojstni dan glasovitega glaz-J ' benika Felixa Mendelssohnat \d leta 1809. ) 4. (februarija: Na ta dan le-1 - ta 1783 so prenehale sovražno- sti med Amerikanci in med An-" gleži v vojni za svobodo ameriškega naroda. 5. februarija: Na ta dan so leta 1889 odkrili v Parizu na j Pasteuil Sužnji so podobni onim fari-e- zejerti v cerkvi, ki se tolčejo z m rokami na prsa, in hočejo očitki no in pred v£emi ljudmi doka-' r- zovati svoje plemenito, rodob-, ljubno delo, ki je baje vse na-in perjeno v korist naroda. Sui-i- nji. Sužnji tujih/ sužnjev. In v u čem obstoji njih rodoljubno de-z- j lo ? V gaženju svojega lastne-ia' ga imena. To niso Slovenci pred j javnim svetom, V javnosti so s-1 "Avstrijci", ki kot taki dajejo >- velo izjave po nemških listih, 1- a v pričo vas bodejo trdili, da i- so .Slovenci. In ali ni beseda , Slovenec in Avstrijanec različ- 0 na kot dan in noč? a In v svoji bedastoči se bode-r- jo nekateri tako daleč zalateli, da se smatrajo Nemcem. Nava-jeni da se jih neprestano pre - ttpa kakor živino na paši, jim - imp>onirajo Nemci v svojo vbj-:. imponirajo Nemci s svojo vojno - pripravljenostjo in njih zma- - ge delujejo na njih pokvarjene - možigane s toliko silo, da se •- mirno vestjo odrekajo svoji na- , rodnosti in se izdajajo za dru- ( - gorodce. Kaj enacega niti suž- , , nji vstarili časih niso delali. , , Sužnji stare dobe so trpeli raz- | 1 na pomanjkanja, roganja, po- 1 . nižanja, toda nikdar niso zata- \ • jili svoje narodnosti. I Pri razgovoru, iz oči v oku, ; ; brez prič, vam bo priznal svo- , jo neumnost in jo opravičil z j : nekakim maščevanjem od stra- < ni avstrijskih oblastij. Govorili 1 : vam bodejo ti moderni sužnji j > o silni želji, da zopet enkrat vi* s dijo svoj rojstni kraj, po kjjte- ( 1 rem hrepenijo. Pripovedovali 1 . vain bodejo o lepoti tega kraja in 6 jlepih časfh, katere so 1 preživeli v njih. t Siromaki! MisernikiI Ne r sprevidijo kako s tem opravi- f čilom sebe neprestano bolj tla- t čijo v blato. Priznavajo, da se \ Avstrija maščuje, in ^ narod. ta jč pravi izdajalec, ker vladarja izdati n f izdajstvo, če i- tak vladar ni bil izvoljen in pri-7. .poznan od ljudstva, ampak je t- samolastno se vrinil narodu, da vlada. 1- -o-c- v Srbija in Zjedinjene države. t-*.-............ ^ Pred kratkim je dospel v 0 Zjed. države g. Ljubomir Mi- 0 halovič, srbski poslanik za Zje-'' dinjiene države. Ta degodek je 1 jako značilen za odnošaje, ki a vladajo med Srbijo in našo ve liko republiko. ■Naši neznaniči in pridaniči " so trobili na vse kraje, da Srbi-' je ni več, da 'je za vedno "spravljena". In glejte, sedaj je ena največjih in najbolj svo-, 1 hodnih držav na svetu sprejela poslanika te "uničene" Srbi-' je in ga uvrstila med one ambasadorje, kakor jih imajo prve sile na svetu. Če bi Srbi tudi : ničesar druzega ne imeli, toda " dejstvo, da ameriška vlada uradno priznava Srbijo, znači da " se s Srbijo tudi računa, in kar je še več — Zjedinjene države ni-" kakor ne pripoznajo avstrijske • vlade, ki se nahaja danes v Sr-< " biji. In ravno ob času. k(j nas- piotniki Slovanstva trde, da • Srbije ni več, pa Zjed. države! uradno in s častjo sprejemajo) : predstavnika hrabre Srbije, in s tem je ameriška vlada urad-1 no pokazala, da se hoče držati 1 ' navodil, kakor jih je dal pred- | sednik Wilson, kis e je izjavil, i da mali in zatirani narodi mo-j^ijo biti svobodni. V jdanašnjih zmešanih raz-1 merah se položaja Zjed. drža\i ne sme podcenjevati. Ameriška republika se je pokazala kot fa'ktor prvega reda. O tem najbolje svedoči zadnja Wilsono-va nota. In rili se raduj^mo, kert je Srbija poslala svojega zastopnika v Ameriko, da čuvfi srbsfke in — jugoslovanske in-, terese. Novi srbski jo^lanik bo imel toliko laglje dela, ke/ inu za seboj simpatije vseh inteli-gentnilr in poštenih JugOslova nov, a za prodane duše,, ki sle dijo pregntfnemu Dumbi ^b, drnom in strnom se nihče nr zmeni. Poleg Amerike in Švice je jSrbija gotovo najbolj demp-l kratična in svobodna dežela n* >„ svetu. "Mi govorimo i^ti jezik svobode," se je izjavil kralj-Peter nekemu ameriškemu čas nikar'ju, "in ta jezik svobode bo zbližal ameriški in jugoslovanski narod." iPoleg te mednarodne dolžnosti pa čakajo novega posla . niika še,druga dela: Jugoslova- Dalje na tretji strani, ^iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimia ] SLOVENSKA I I GOSTILNA I = - i s —————— s 5 kjer dobite fino pijačo, dobro poatre- £ 2 bo. Prodajamo 3 i žganje in likerje ; ~ ,3 tudi x« domače po- S trebe na steklenice S _ in galone, E 5 ■ s = § S Cene xra«ra«! Dobra aaloea 1 — j JOSIP KALAN, I 6101 ST. CLAIR AVE. * * ........ ■ * ■ "......r^K lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllU" mtmmammmm OBRESTI i SE ZAČNEM VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE 1 BANK Is pravilih plavamo do 4% •■pulil -j ' _ ! HllM,ak I ta teto IW7 Je sedaj tot ov. Vprnlajta sanj. dobita fa sa-stonJ. Ako ga on a Ima, pilite nam. tioij naaiaznm pojavov od pomore ta bolazni, ■pHMMMlW HiMfMNMIll i SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). Otroci, kakor tudi odraSčeni smejo vživatf to zdravilo, da> . oelo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove do- | brote. Rabite je proti kaši ju, prehladu, hripavoBli, pri ne* difterično bolnem vratu, proti bronhialnenrkašlju, krčevitem kašljii in kail ju sploh, kakor tudi pri irifluenci. Cena: 25 in 50 centov. Vpralajt« sa Sevarova Zdravila v vnSl Ickurnl. Irocnito se ponaredb, s torn da ' vedno zahtevata prist nu S« v »rova sdravlla. Ako jih no moroto <1 ubili v lekarni. Jih narojlu naravnoit od ■ W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa TEL. PRINCETON 1S38-L « FRANK ČERNF A SLOVENSKA TRGOVINA ■ i ti S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Are. Kadar {elite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofbne, plošče ▼ raeb jestkib, posebno importirane aloTenske ploiče is a tare domovine ter vse ▼ to stroko spadajoče predmete, obrnite ae zaupSo na svojega rojaka. Prodajam tudi na meseSna odplačilo. Točno popravljanje ur, clatnine in grafofonov. Vsako blago je jamčsno. • 1 • " s ■ 'isnm SSDrRichters« TAINEXFEIiHr Ce trpite na n»vmat^ma ki vam pnvsroča v«6- ■SMlS."^ Pc5n-Expc!!er. f*L Oxdnt'-el vas bn v kr ikem — in co m hneta a « A. «ijim diyniH In4im (Me *jutrAj in r- iiVr, vas JF^BL oidrsvi popolnoma Hrani e eno k M-V leant) ta- I ga laka vsJnr v Lini. Z-travilo je dob o xa rev-matisem, viiftj«, <»!>romel«uprti«, bolečii^s v vAUfLI ^^"f. Ad. Richtcr & i JOSIP ŽELE, j msmmm 6108 St. Clair Avenue. ----- Slovenski d^1 grebni zavod, zaloga <. pohištva, pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike. Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjenost in podporo I Po-^ strežba vedno točna in poltena. Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam POSEBNOST 1 Varnostni bondl sa društvene uradnike pe 2Se. od $100.00 na leto. — Javni notar. — Poj sunila in nssvetl zastonj. '■f AUGUST KAFFNER, 1203 Norwood Road Cisterne in likanje oblek. DOBRO DELO. NIZKE CENE. Moška obkks................$\M I Ženske kiklje.....................50e Moške luknje.................$1.00 I Ženske dolge snkqje.......J$IM? Jopiči...............................80s | Ženske obleke...............,$1410 Ttl DAMM DRY CLEANING Co. S-L2S2T 1574 E. 55th ST. !s£ SSi A. J. DAMM, poslorodja • ' > SmI f ' \ . . « I Blown. Dobrodelna Zveza. I •UaMbM Ostttl SrariU Xtm'm. I UST. 13. NOV. ttlO. V DRŽAVI OHIO INK. 13. MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO s.d.i: Cl.r.Und, Qhio Tel. O. S. Princeton 127f R Vrhovni uradi 1052 E. 62md SL | . UPRAVNI ODBOR: HHE v - ' ti ■ »Fredsednik: PRIMOŽ KOGOJ, -39Q4-St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave. Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik|| JERNEJKNiAUS, 1052 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: LOUIS J. PIRC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 10$i Addison Road. I ANT. 'M. KOLAR, 3222 Lakeside, ave. \ POROTNI ODBOR: • JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKAR, 1081 Addison FRlANK ZOJRICH, 5909 Prosser ave. FINANČNI ODBOR: a • FRANiK M. JAK5IČ, 1203 Norwood Rd. FRANK' CBRNE, 6030 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 612; St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: , FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. it . J < GLASILO ZVEZE: "CLEVEiLANDSIvA AMiERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj »e pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, k\ j »h je rešil društveni porotni odbor, «e (pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. .Seje vrh.'odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni -vrhovnega urada. Nadalje van *e ix a. strani. i; nov je v Zjedinjenih državaii) jako mnogo. Večjidel Jugoslovanov je prekinil vse razmerje z državo mraka in političnega gnoja, t.j. z Avstrijo, in večjidel Jugoslovanov gleda Sr-g-bfjtf kot nositeljko jugoslovanske misli. Kljub nevarnosti, katerim; so slovenski in hrvat-Sski stariši izpostavljeni radite-ga stari domovini - ker "vi~ teska" Avstro-Tvfadjarija se v*-' dno najraje maščuje nad sla-botnimi — pa se je to naredilo brez strahu, ker to je edina pot, I ki vodi k svobodi. In novi srb-ski poslanik bo gotovo skrbel za vse Jugoslovane. Srbski poslaniki so drugačni gentlemani ; kpt avstrijske varalice kot so I? Dumb i in drugi falotje, katere je morala ameriška vlada zapo-| dit iz Amerike, ker so celo tukaj na tujih tleh, uprizarjali tiranije in zarote, kakoršnjili kar mrgoli v Avstriji. Pozdravljamo g. Mihajlovica in mu želimo uspešnega dela • ♦ * * > l.jubomir Mihajlovic je b'.l I rojen v Belgradu od stare, poznane rodbine. Po končanih študijah na vseučilišču, v Bel- grUdu, je nadaljeval svoje študije v Parizu. Pozneje je stopil Iv diploniaticno službo. Bil je jdiplomati^ni zastopnik Srbije j v S7.00 Brinjevec, 12 steklenic...----....................»13.00 O fosamezna steklenica................,........................I 1.36 < 5 Troplnovec. galon............. ».25, $2.50, »2.76 ln » 3.00 $ 5 6 steklenic...............................I 6-60 m g 12 steklenic..................................................................»10.00 P z Slirovka, galon »2.75 ln........................... » 3.00 > < Nafte slavna znano "66" žganje, 7 let staro, 5 6 steklenic.....................................» 6.00 £ 3 12 steklenic............................................»" «0 S , Concord vino, rudeCe, barel..............*................»32.00 ^ S, Concord vino, rudeče, pol barel........................................»16.00 ^ O Po 6 in 10 galon sa gatono.........*...................» 73 O Pesamezna ......................................................................I J.JJJ > < Beio "vino, barel...................v............................JHM* ^ d Belo vino. pol barel..............................................................J1*™ = ™ Za 6 ln 10 galonov, sa galono..........................................» 100 Z $ Posamezna galona......................................» 5e Pri wo«1m t-UJ d—w y order aM <•!». ® Za posodo so posebne cene in sicer za 3, 4, ln 4% ga-I Ione posode 50c vsaka, 5 A 6, ln 10 gal. »osode up »L00 , I ln za 25 gal. »1£0. Barelnl so saatonj. THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY, •tOMIM ST. CL/UR AVE., CLEVELAND* OHIO | času kot pa ameriške tovarne, j 1 Amerikanci se torej mpraviče-1 j no vprašujejo, ka!ko je to, da so ' ameriške tovarne dražje kot pa •'angleške. Kajti ameriški držav-; ljani morajo v obliki davkov r plačati šraipnele in drugo inu-;nicijo za Zjed. države. Pomniti moramo, da je v An-Igliji danes 2800 tov aren, ki ne izdelujejo ničesar druzega kot municijo. Kot se je irjavil za-1 stopnik angleške vlajle v Ameriki: V Angliji imamo toliko 1 municije, da je ne moremo porabiti niti v petih letih, četudi htraja vojna na vseh frontah. IPbmorskih bitk je bilo jako malo tekom evropsike vojne, torej se je tudi municije malo porabilo, Zato pa hočejo arogle-!ške tovarne svoje blago, kar. 'ga imajo preveč odložiti Ame-Lriki, Četudi ceneje, ko| velja iz [ delava sama te tovarne. Leta 1914, v začetku janfiarija, je I bila ista angleška trdka, ki nu- j d i danes cenej »0N11 uniči jo, d raz 1 ja od ameriških. Toda pomniti 1 j moramo, da so tedaj ameriške (tovarne nalašč Ifeneje delali, j samo da dobijo naročilo. Ktr j I tedaj ameriške tovarne niso š« ' [■imele drugih naročil. Danes pa,1 ko vidijo ameriške tovarne, da I se je Evropa zapletla v vojno,1 pa računajo domači, ameriški ( L vladi, dražje Ves materijal koti I ga računajo •evrcipskim državam. Nadalje so Angleži tudi ra-Lditega cenejši, iker so tekom h vojne izumili novo mašinerijo. ! J ki je velitko cenejša, ker je bolj lipraiktična. In kar je še več: Angleške tovarne naznanjajo, 'da lahko prestojijo s svojo mu-jnicijo vsako ipreskušnjp ameriške mornariške oblasti, dočim je znano, da je ameriška vlada zavrnila mnogo ameriških izdelkov, ker niso odgovarjali fehtevam. Vrednost surovega materijala je v Anigliji manjša kot v Amerltki, ikjer j«e danes (železo in jeklo ja/ko visoko, in (tudi angleški delavci so približno za 100 odstotkov slabejše t plačani kot ameriški, j Prvič 'W- 'a^fodovini so Zjed. države naročile 16 palčne šrapne-le. In ke^- so angleške trdke ceneje kot ameriške, se nahaja vlada sedaj v zadregi, kam naj da' naročilo. Čudno je pa tudi. da amerr&ki ikaipitalsti tako fi-soko cenijo ,svoj "preparedness" (program, da so pri eni sami topovski krogi jI za $200 dražji kot pa njih angleški kom patrijoti. Če se hočejo ameriški kapitalisti braniti radi svojih visokih cen, naj razložijo svetu, zakaj dražje računajo svoji h-stni' vladi vojni materijal kot ga računajo Angleži. In zanimivo bi bilo tudi zvedeti, po čem so ameriške tovarne računale municijo Angliji in dru-'gim državam, in po čem jo računajo ameriški vladif Kajti, da bi Ainerikanci radi parnega patrijotizma in domače sebičnosti računali $200 več za šrapneje kot angleški, presega tudi vse meje graftarstva. Nekje mora biti nekaj gnjilega. Slovenka dobi službo pri fmi družini. 14.283 Euclid ave. blizu Five Points. Plača po dogovoru. (181 BARVE. f m. ' y ' Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da sedaj imamo zopet barve v zalogi in sicer sledeče: črne. modre, zelene in rudeče. Ako imate kako blago, da ima slabo barvo ali da hočete imeti drugo barvo, sedaj je čas, da pošljete nam, da vant uredimo po vaši žtlji." The Frank's Dry Cleaning Co, 1365 E. 55th St. čistimo, likamo, barvamo in popravljamo obleke. (14} V uredništvu "Clevelandske Amerike*! dobite knjigo "Kako se postane ameriški državljan". To je edina knjiga te vrste, na katero se lahko zanese te, da je v njej popolnoma vse pravilno, ker je knjigo potrdila zvezina sodni ja v Clevelandu in jo priporoča vsem Slovencem. Tu dobite vse postave o državljanstvu, celo ameriško ustavo, pro-, glas ameriške neodvisnosti, vsa vprašanja in odgovore, katere ,,, —^a. ^ —, . j.*! * aiuihdiAititiHl morate znati, ce nočete postati 1 državljan, poleg mnogo drugih 35 centov. Samo norci se ne učijo iz skušnje drugih ljudij. Pameten mož tvori svojo sodbo o zdravi 0 uspehih, ki so priobčeni v ča- i sopisih in se jih opominja, ks^- | dar nanese potreba. Berite, kaj ipiše Mr. Mirnitru Drig, ioo0' Monroe ave. Detroit, Mich, o Trinerjevem ameriškem gren^ 1 'kem vinu: "Trpel sem jako na želodcu 8*let. Jemal sem razna zdravila. Konečno mi je neki lekarnar dal Trinerjevo antensko grenko vino, in zopet sem močan in pri dobrem zdravju." s Nobenega zdravila ni, ki bi tako točno in zanesljivo delovalo proti zaprtju, napetosti in drugim neprilikam želodca, kot Trinerjevo ameriško grenko vino. Cena $i;00. Po lekarnah. — 1 Tisoče oseb ve, koliko dobrote jim je prinesel Trinerjev liniment pri revmatizmu in nevral-giji. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 6oc. Trinerjev "kojedar. je fin okrasek vašega doma. Pošljite ioc za ipoštne izdatke. 'Jes. Triner, I333-39- So. Ashland ave. Chicago, 111. VABILO . na plesno veselico in maškerado katero priredi Slovenska 'Delavska Zadružna Zveza v prostorih J. Kiunčič, poprej Bati*] manova dvorana in sicer dne j 10. februarja. Začetek ob 8. uri , zvečer. Za maske so namenjena , krasna darila. Za obilno uelež^ , bo se. priporoča (16) ] Odbor. .........—-—. , Naprodaj je hiša s 7 sobami, na 49.. cesti blizu'ž>t. Clair ave. Cena $2600. Nadalje druga hiša 7 sob, elektrika iti vse moderne naprave, samo $3300. Lah- 1 ka odplačila. Blizu Lake Shore j tovarne v Collinwoodu. Napro- < daj je tudi več dobrih farm 1 Vprašajte pri O. G. Wellman, 1 1371 E. 80th St.. Tel. Rose- 1 dale 2370 J.__(13] ate $10 00 se vam garantiraš« #| 1 zemljišče 1 Manjša semljilfa, 5 ali lOakrovra li koko ftjo farmo, ribji lov ob jeteru, lov po 1H . zimi Srn in jelenov v obilici. Nobemh ob- I resti sa prv i h 5 let. Za pojasnila piSitr na f|: North American Land & Timber Co. 334 So. C*na!St. Chicago, III. •U N. PIKLOR, 004 Giby Hotel, CUveUnd, Okie JOSo 111 W 6408 ST. CLAIR AVE. SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN • POSET MOJE TRGOVINE. Velika zaloga finih moških klobukov, kap, hlač, iti war VSA MOŠKA OPRAVA. 1 TOČNA POSTREŽBA, CENE PRAVILNE. | Pošiljateljem denarja! • ** s.: Se vedno se lahko denar pošlje v staro domovino po brezžičnem brzojavu in potoni pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojeni, da se vsled vojne mogoče izplača z zamudi Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamofcjo le zamude. Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo 1 oslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan izpremeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje pri-občevati natančne cene denarja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone po ceni, katere bodo naznanjene v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke denar, 'mogoče ■ tudi po nižji ceni, £a slučaj, *da m razmere nanesle tako. Kdor zeli, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, ^ naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno." Za cene glejte v listu * "GLAS NARODA" " ' ' ' * ' - TVRDKA FRANK SAKSER, 8a. Cortlandt Street, New York, N. Y. *f*Mf ' f Rff;' Milan in Milena Ljubezenska pravljica. • i Ogledaval in poslušal je dru-Ijšjtt, fki so bili prisji okušat slad-§|§pti "velikomestnepa" življenja. Videl jih jo pr. m-hk*. za-f^ftfte, glasne; ali srečaval jih je i tudi, ko so prihajali od Bo# vedi kod, s težkim korakom, pre-| jtebli in upognjeni, lica tipala, siva in starikava, ustna opalje-1 na, oči zakrvavele. £e je ogovoril tovariša ter ga vprašal: i "iK.od si hodil, da te je sama smrt?" — ga je zavrnil z utru- 1 jenim, debelim smalhljajem; 1 Nebeško je bilo...ne moreš : . si misliti;. .nebeško!" Kaj da l je bilo nebeško in za)kaj, ni povedal. In če je mežikaje namignil, se je Milan v srcu razzlo- I | volji!: "Kaj gnilo jabolko — 1 jtv «aj še lesnika ni!" — 1 "Boj se knjig!" ga je opo- i |i tninjal star tovariš z zabuhlim f obrazom in zgodnjo plešo. "Skisal se boš se prekmalu in ! narodno voditeljev«, 'i ne <>di- 1 K:de. /daj je treba živeti f \ '"Saj!" je vt-selo "d^.vuril § Milan. "Saj živel bi rad do f I lOglušelosti in onemoglosti,'ali i pnikogar ni, ki bi ml povedal in c ipoka/al, kje da je tisto življe-nje!" p"Ti ga pokažem!" je rekel k j zabuhli modrijan. — . t || Ko se je Milan zjutraj vzbu- i dil, je strmel dolgo xčasa v r | strop, na zabledele, od praha in i ||pajčevine zamazane rože, ki so n jfbile nekdaj rdeče. Lica so se s |!fej polagoma širila na smeh, n f| ki je bil vkoraj joku podoben. Hi "To je torej življenje!" d »JV spominu mu je migljalo in g fpmrgolclo, prerivalo se in gnet- d lt>, 'bleščalo se in smejalo -1 i -, r luči, tisoč neznanih obra- č svetlih, šumečih oblek, d pivortkih glasov. Ali vse je bilo k Bjkakor o daljni megli; in tista t Ftfftgla je bila zadušena, strupe- k liiie, vse je'bilo zastrupljeno y g ih!( kc. snieh, misH m srca. s •stelji, kakor da se ie bil prika- t | zal tik pred njim znan obra* t; pter ga pozdravljal molče s pla- v Kitni, zvestimi ocini. Vse, kar t\ fjp bilo še drugega v spominu, r; Mt utonilo — tisoč pisanih oh-plck, tisoč belilh' luči, tisoč ne- h . sramnih smehljajev. Ostal ;e i« i Milan je z eno samo hitro d mislijo premeril vso noč. k "Kje sem jo videl?" r« | In kakor da jo je bil naglas ppoklical, mu je bila blizu, da je Bi&rtil opojni duh njenega te-| lesa in njenih las. Spomnil smehljaje, da mu je nekje v b Jpatehli, za'kafjeni, slabo razsvet- v« lojeni sobi sedela na kolenih ter sJ jEga brez nehanja ipoljubovala. b Ifniela je rdeča, okrogla, zel ) EpOpla lica in nekoliko zalite, vi jjjnotne oči. Našemljena je bila mr svetlosinjo, s čipkami in tra- si Kkovi naščeperjeno obleko, ki se bi Bii podala in ki se ji je poznalo, KBfi;je izposojena, ali pa kuplje-plf iz tretje roke. Ko jo je Milan ni f'kar tako", brez posebne mis- bi lli in nekako iz dolžnosti polju-| bil na beli, dišeči vrat, se je ne-jg na doma zasmilila sama sebi in o; | začela je pripovedovati dolgo, pi i romantično in sila neumno po- in rapfi o svojem življenju. Mila- ta I mi je bila povest zato pogodi, SIcer je vedel takoj, da je zlaga- za PM» prav poseben način. Ni ki | bila namreč očitna, zavedna či ^ kz, tudi ni bila gola domislji-| ja; temveč zgodilo se je bilo čl I najbrž tako, da je nekoč brala v podlistku predmestnega dnev n< nška strasen roman o nesreči gi I Evfrozini, ali kakor ji je že bi- A lo ime, in da se je potem, ko jo za je J>ilo spodobno oblečeno živ- dt Ijenje pahnilo od sebe, sama nt prerodila v tisto Evfrozino, za- <ča sanjala se v vse njene žalostne p< zapletene in strahotne prigode, f zaljubila se vanje, preobrazila fe S| jifiT po svoje ter navsezadnje ni je ^ več vedela, kje je resnica, kje v domišljija in kje roman. Njeno di | resnično trpljenje je bilo pozab- cm | ljeno, je izginilo popolnoma, iz ostala je samo še sladka in či I solzna Evfrozina. | ie i "Videti jo moram, to gen- di Ktevost!'- je rekel Milan in je | -e /..vstal. Sel je ,k nji; in tako je šel k idi i- nji vdrugič in še ' v tretjič in 1- vsak večer, dokler mu ni bilo dolgčas. Tisti večer, ko ji je t- nameraval veselo in prijazno e povedati, da mu je dolgčas, se ga je vsa trepetajoča oklenila krog vratu ter se je razjokali i, naglas, sunkoma, brez besed. !-1 Bil je v zadregi ; ni vedel, če >- bi se smejal, ali če bi se razsrdil. ■i "Julija!" je prosil ter se je - ljubeznivo in narahlo umikal : njenemu objemu. Klicali so jo š za Julijo, pravzaprav pa je bila i Francka. "Julija, kaj so ti storili?" Čisto ponevedoma mu je bi- - la prišla iz ust, ne iz srqa. me- - lika in sočutna beseda. Oklenila se ga je še tesneje, na licah - in na ustnicah je začutil njene i skeleče solze. "Saj je bilo fse laž!" je ihte-i !a. "Vse laž! vse laž L .. Kaj ti- - sto. da mi pravijo Julija, saj veš, da* sem Francka)" 1 'Milan se je nasmehnil, če-) prav so mu bile zopertie tiste i njene solze, ki si jih je z rob-i ceni brisal iz usten in lic. "Ta obleka, ta čipkasta, ne čimerna, nesramna, ta ie oble 1 ika Julije, pijanke, nebrzdanke; 1 ono Franckino sem bila slira- 1 - iiiila in jo hranim še zmirom; nima ne čipk, ne trakov, ne ža- i metnih zvezd, zeleno, pohlev-) no revišiče je iz barihenta.. .Oh ! saj tisto o baronih ni kar čisto , nič res; še nikoli nisem videla (barona, kaj bi vedela, kakšen ; da je!...Ne, potrpi, nekaj dru- < i igega ti bom povedala! -Glej, i • danes sem te čakala ves dan, od < rane ?ore; ne samo dpnes, ves i •čas, ves čas...in sem mislila, da ti kar povem, kar razložim, i kakor je. Saj ni človeka na sve- , ./til, ga ni, da bi slišal besedo, !kaikor jih govore.. .kakor jih govore objoikani otroci, kadar j so sami.,. .V tebi pa je zvesto- • ba, je ljubezen, nič grdega ni v . tebi —'oči te razddevajol, Nic \ ni trdta tesed, nobenih zgodb, \ tdb žalostnih. Bog se usmili — ti vidiš vse, od začetka ^i videl ' vse spoznal. ..Rada te imam, \ rada, rada...tudi ti me imaš K rad!" Milanu je zasekalo v dušo, ' hkrati mu je šlo na smeh. Prijel jo je krepko zo obedeve lakti ter jo počasi odrinil od sebe, J da je sedla na zofo, na tisto, na kateri sta se bila tolikokrat go- 1 reče objela. "Julija, pij kozarec vina!" [ -Stopil je k mizi in je točil. "Nisem žejna!'' j Odgovorila je tiho skoraj t brezglasno; strmela je nanj z \ velikimi očmi, roike je tiščala ? sklenjene med koleni, život ie ( bil globoko upognjen. t "No, če nisi žejna...pa se p vsaj nikar tako ne drži!" (j Ogrnil si je suknjo, pni vihal -si ovratnik ter si -potisnil klobuk do obrvi. .Stal je sredi izbe. •P "No, zbogom f" t; Strmela je nanj in še ni ge- ^ nila; z njenih ustnic je dehnilo z brez glasu; ^ ''Zbogom!" 'd Okrenil se je sunkoma; ni sle ozrl nanjo, ko je odpiral in za- 11 piral duri, hitel je po stopnjicah in po veži tiho in bežno kakor D tat. • I Ko je bil že daleč, v sivem, ^ zaprašenem predmestnem par- 7 ku, ga je nenadoma prešinila c čudna misel: " d "Zdi se mi, da sem umoril n človetka!'' — * \ .i,. . t> •listo uro ni vec mislil nanjo, - ne na njeno ihtenje, ne na njen grozepolni pogled ob ^lovesu. P Ali ostalo mu je v srcu vse do zadnje, plahe, proseče besede, b do najrahlejšega utripljaja ros-!^< nth trepalnic in zas'kelelo ga fe 'časih, kakor nož v rani. Bil je \ potrt, skoraj telesno bolan. v Predpustom je bilo, koncem 2< februarja. Močen, topel' veter " je bil v par dneh posušil ulice ; v /raku je zadišalo po pomla- ^ di. Dunaj je plesal, plesal do / omotice. S plakatov je takrat ^ izginila napol gola princeza s čašo šampanjca v roki, izginil L. lie ttuii počesani kavalir v' m o-1 \ (dnem oblačilu; ostal je edino i še ples. ples. ples. Zvečer in po- j zne v noč je srečaval Milan lju- p di. ženske in moške, tki se jim t; nju svile pod dolgim plaščem, na rosno bleščfčih se, pričakovanja in poželenja polnih oceh, da so namenjeni ikam v veli'ko, kričeče razsvetljeno, gTobo pozlačeno, s prašnimi girlandami ozaljšano dvorano, kjer se bo-llu do v vročem, težkem vzduhu, kužnem po preobilice perečih in vonjev in sopare, potnih člo-lo veških teles vrtili, objemali se je zibali in ^netili do trudne zo-10 re, do pofpolne zasoplosti, do Je sladke, pregrešne t>rezzavesti. ja če je stopil zjutraj na cesto, [a jih je sreča val, ko so se vračali. Korak se je leno plazil, ali ;e pa je drobil nerodno, mukoma, ob topem spominu n^ zadnje, že onemogle. • glasno »opeče, ;e jecajoče vrtnice strasti in na-šemljene pohote; lica so bila 0 upala, ostarela, šminka se je a bila v sopari raztqpila ter se ' pomešala s pudrom, oči so bile kakor oslepele, prazne, še odsev tistih nesramno -kriče- ( čili luči je bil že ugasnil v njih j. (Dalje prihodnjič). h--;----—-- ; c Naznanilo in vabilo. iSlovpnsko pevsko i;i podpor- no dr. Zvon priredi dne 4. feb- 5 j. ruarija maškeradni zabavni ve-. 1 j čer v M. Plutovi dvorani 3611 J E. kj s-t St. ob 6.. uri zvečer. ; VZPORED:. 1 1 Petje, posta zabava in \A s } r Med plesom sodeluje hrvatski .< orkester. Za najlepše in najgr- " še maske j6 društvo odredilo 6 krasnih daril. Jed in pijača je . prosta proti vstopnici, ki se za- _ menja za tikete. ' (' 15)' K obilni udeležbi vabi. ' Odbor. ________f POZOR! c 1 . , ; t i Člani dr. trance IPrešeren, št. - 1 17 SDZ se oipozarjajo, da. se 1 zglasijo glede društvenih za- T - de v v uradu Haffner Jakšič, t , notarska pisarna vsak vsak u- 1 čer od 7—8 ure, kjer sem jim z i vedno narazpolago. C Frank Verbič, tajnik, v ' IMENIK I krajevnih društev SDZ 1917. ; 1 |j Slovenec, št. i. t r Preds. A. Oštir, 1158 E. 61. St. b taj. Jos. 2oikalj, 6408 .St. Clair .z [ blag. F, Osredkar, 1068 E. 68. C ' zdrav. J. M. Slešikar, 6127 St. v ' Clair ave. Zboruje vsako prvo v j nedeljo v mesediv ab 1 uri pop. S v John Grdinovi dvorani, 6025 ' St. Clair ave. Svob. Slovenke, št 2. - preds. A. Kalan, 6101'St. Clair ' ' taj. Al. Čebular, 1207 E. 6o* St. \ blag. M. PoznJk, 1177 E. 60. St i zdrav. F. J. Kern, 6202 St. ' J Clair ave. — Zborujf vsaki j drugi četrtek* v mesecu ob 7. i zvečer v Jos. Birkovi dvoran', ' 6006 St. Clair ave. ' | Slovan, št 3. \ preds. A. Jankovič, 1166 E. 61. j taj. J. Skupek, 6025 Bonna ave blag. R. Perdan, 6024 St. Clair { zdrav. F. J. Kern, 6202 st. j ' Clair ave. — Zboruje vsako četrto aiedteljo v mesecu ob 9. do- j poldne v Jos. Birkovi dvorani, i 6006 St. Clair ave.' Sv. Ana, št. 4. •preds. G. Supan, 5422 Stanard I taj. M. Modic, 1033 E. 62nd St. A blag. J. Grdina/6127 St. Clair zdrav. J. M1. Seliškar, 6127 St. I Clair ave- — Zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani. 6025 St. Clair ave. Napredni Slovenci, št. 5. preds. F. Cvar, 3857 Lateide taj. F. Weiss, 6926 Hecker ave. blag. F. Butala. 6410 St. Clair zdrav. F. J. Kern, 6202 St-Clair ave. — Zboruje vsako druigo nedeljo v mesecu ob 2, pop. v John Grdinovi dvorani. 6025 St. Clair ave. Slovenski Dom, št. 6. preds. J. lvančiič, 1280 E. 168. taj. J. Korenčič, 766 E. 200. St. blag. J. Fabcc, 766 E. 200 St. zdrav. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. — Zboruje vsafko prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v John Fabec dvorani, 766 E. 200th St. , —'-■ i' ■ Novi Dom, št. 7. preds. J. Markelj,7i7 E.157 St. 1 taj, L.J. Safran,• r'372 E. 45. St. zdrav. F. J. Kern. 6202 St. Clair ave. — H^ruje vsako pr- ! vo nedeljo v mesecu ob 10 dop. ! v Jos. Birkovi dvorani 6006 St. Clair ,ave. ■ Kras, št. 8. preds. F. Rajer, 14823 Saranac taj. J. Černe, 986 Ivanhoe Rd.' » r t r1 erjh"k , ^oo ivanhoe I aL^a^-'Zboruj vsTko pr-vo ffiedeljio v mesecu ob 2. pop. x v cerkveni dvorani na Holmes. Glas Clev. Delavcev, št. 9. preds. F. Bazene, 104^ E. 61. II taj. J. Bro v John Grdinovi dvorani, | 6025 St Clair ave. k A. M. Slomšek, št 16 preds. J. Meglic, 6614 Schaffer ; taj. L. Kušljan, 6315 Carl ave.|| blag. ]*. Žnidaršič, 5710 Bornea 1 zdrav. J, M. Seliškar, 6127 St. j Clair ave. -rt- Zboruije vsako ipr-11 vo nedeljo v mesecti oil) j. pop. | v šolski dvorani sv. Vida. I m. I .-,.,..1111 k I a France Prešeren, št. 17» preds. F. Spdnikar, 1084 E. 64. I taj. F. Verbič, 6102 St. Clair | blag. F. Jalkšič, 1203 Norwood | zdrav. J.iM, Seliškar, ^127 St. J Clair ave. —^ Zboruje vsako pr- g vo sredo v mesecu ob 8. zvečer | v John Grdinovi dvorani, 6025 J St. Clair ave. Sv. Ciril in Metod, št. 18. 1 __A __ I— I ■iifiartiHHIi i*i idlfcl HM iiiB^ilMIMMiiifiiMi iHil iliMfliiM WilliiHIMlimlil (iH">«>ili |i i .d« ■■' 'v "'"ff, . t NE IGRAJTE SE Z ZDRAVJEM ' 1 .J \ ' : Zdravje je več kot premoženje. Če se ne počutite dobro, ne stavljajte vašega zdravja v nevarnost z raznimi alkoholičnimi grenčicaipi. ki aamo oslabijo kri in paralizirajo krvne celice. Kri je dragoceni tok življenja. Kri se pretaka skozi žile in prinaša hrano vsaki celici telesa. Ob istem času odnaša nabirajoča se nečiste snovi in se bori proti bacilom, ki napadajo telo. Raditega se morate znebiti vsega, kar slabi krvne celice. Samo močne in živahne krvne celice so zmožne pravilno * delovati za rast telesa. Čisto naravno vino ne škoduje krvi pač pa utrdi telesni sistem, živce, odpravi nervoznost in tako povzroči v telesu, da lahkomprbvlja svoje življenske dolžnosti, pravi dr. Armand Gautier, član Francoskega Inštituta v listini, ki se je brala pred kratkim pred francosko akademijo. To je vzrok, zalcaj bi morali uživati Trineijevo ameriško grenko vino. To neprimerljivo zdravilo je narejeno iz zdravilnih zelišč, korenin in lubja, ki imajo veliko zdravilno vrednost in iz Čisto naravnega rudečega vina. V njem ni nobenih kemikalij ali strupa. Pomaga prebavi, učvrsti živce. Je pomoč zoper ZAPRTJE, . \ NAPETOST, GLAVOBOL, , BRUHANJE, NERVOZNOST, SLABA KRI, POMANJKANJE ENERGIJE, SiPLOSNA SLABOST. ,• • ' Ozdravi hitro in varno. Zavrnite slabe ponaredbe, ki samo kradejo vam denar, Nas namen je narediti zdravilo kolikor mogc^e dobro, in cena je kljub silno wisanim potrebščinam vsega, stara: $1.00, po lekarnah. Sedanje vreme prinaša s s^boj razne goste ko.t- revmatizem in nevralgijo. Ali se jim znate upirati? Najboljše je, če rabite Trinerjev liniment. To močno zdravilo je jako uporabno tudi pri otrplem vratu, napet ju in razpoklinah. Cena 25 in 50c, po pošti 35 tn 60 centov. Pri vseh boleznih, katere spremlja kašelj, zahtevajte Trinerjev pomirjevalec kašlja. 25 in 50c, po lekarnah. Po pošti 35 in 60 centov. JOSEPH TRINER, ** / * j 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, III. ! SODNIJSKO ODOBRENO Navodilo, kako se postane ameriški državljan. Ustava, proglasitev svobode in postave ameriške republike. 1 ■ ■• ■ .........—-—......—..........-......—■ 1 11 AMERIŠKI DRŽAVLJAN USTAVA IN POSTAVE Cena 25c tiskala in založila "CLE VEL AN DSK A AMERIKA" 6119 st. clair avenue, v cleveland, ohio Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati državljani. To kqjilicoje odobrila sodnija Zjed, držav. M-M1P'*" .M,. i i " l Dobi se edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 ST. CLAI^ AVE. CLEVELAND, OHIO * f < u,^'" . • . ' ..•••,.,!•. »• » ■* t - .Vi ■