Št 360.
V Ljubljani, ponedeljek dne 27. februarja 1911.
Leto 11.
Posamezna štev. v Ljubljani in Trsta 4 vin.
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj.
—	Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto •eloletno K 18 —, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. i	Telefon števHka 118.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
:	Izven Ljubljane n Trsta 6 vin. :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski trtici t. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravhištv« Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. •	Telefon	številka	118.
Obmejna mesta.
Mi radi in pogosto govorimo o narodni obrambi. Toda pri tem veliko premalo mislimo nanjo in kar je glavno, veliko premalo delamo. Imi-■»o pa tudi veliko premalo zaupanja ▼ svojo silo, popustljivi smo in neža-upni. In kar je glavno: ne branimo dovolj svojih pozicij, umikamo se s svojega in ne stojimo trdno na svojih pravicah. Kako malo je naše zanimanje za severna mesta in vendar smo tafli bili iri bi morali ostati. Brez posebnega odpora smo se umaknili iz Celovca, Beljaka umikali * smo se iz Maribora, puščali smo svojo mejo brez obrambe.	,
Nekoč sem govoril s Cehom, ki je rekel: Vi do Gradca, mi do Dunaja. Človek bi mislil iluzija, utopija in vendar mi ne bi smeli tako pustiti svoje ljudi v severnih mestih. Čehi vestno gredo svojo pot do Dunaja. Nobena sila, hujskanje, nemške demonstracije jih ne motijo.
Le poglejmo, kaj je govoril predsednik društva nižjeavstrijskih Nemcev K Bergner o širjenju Cehov na Dunaju; njegov govor je prinesla „Deu-tsche Schulvereins zeitung*. Podatki, ki jih je navedel Karel F. Bergner, se opirajo na najnovejša data in so zelo zanimivi.
Bergner je govoril najprej o protestnih shodih dunajskih Cehov proti »epravilnem ljudskem štetju, ki jih je bilo v zadnji dobi čez 10. Z reklamacijami upajo preseči število 130.000 (toliko je bilo Čehov naštetih uradno.) Za češki Narodni dom na Dunaju (Tschechischer Trutzbau ga imenuje Bergner) je zbralo 13 730 K. Češko društvo za preskrbovanje službe je 1. 1910 nastavil 2326 Čehov (327 vajencev, 1320 služabnih 679 drugih oseb) Za 6371 služb se je oglasilo 7213 o-seb. Bergner svari pred češkimi posli, ker češko društvo skrbi, da ostanejo češki. Društvo Komensky je zbiralo po vinarji za drugo češko šolo na Dunaju, zbralo je 5614 66 K- Izobraževalno in agitacijsko delo 1. 1911. Društvo čeških uradnikov je imelo večer v korist druge češke šole, društvo Pokrok v korist s'ovanske besede A-kademično društvo prireja predavanja o čeških političnih strankah ki jih je otvoril prof. Drtina. Odbor društva Komensky prireja predavanja o »Razvoju češtva na Nižjim Avstrijskem.* Prvo češko javno čitalnico je obiskaln 585 oseb.
Marca meseca bo brnsko narodno gledališče priredilo celo vrsto predstav. Cel predpust je poln čeških zabav. Slovanski ples, Slovanska Beseda, Slovansko pevsko društvo Sokol ni-žjeavstrijski, Komensky in druga slovanska in češka društva.
Tako govori Nemec Bergner o deški nevarnosti.
V drugem delu govori Bergner o čeških denarnih zavodih na Dunaju, ki so najbolj nevarni Nemcem in najbolj omogočujejo trdna tla slovanskemu življu. Na čelu denarnim zavodom stoji dunajska Živnostenska
banka, ki je imela že 1. 1908 5jn pol miljard prometa.
Bergner popisuje njene filijalke in razne akcijske družbe, ter popisuje veliki uspeh čeških bank in akc. družb. Poleg Živnostenske banke je na Dunaju Ustredni banka in Prumy-šlova banka. Letos pride še filijalka Češke banke in bo tudi uspevala. Bergner kaže, kako dobro je organiziran češki napad in kako se Že češki Živelj drži nemških tal.
Nemci se Čehdv na Dunajh boje, to se vidi v tem, da pozivajo ria boj proti njim. Pri ljudskem štetju se 'je naštelo 331.000 Cehov. Dunaj sicer če ni V nevarnosti, kakor kriče Nemci, ne bo postal češki, ampak Čehi so na Dunaju in nič jih ne izžene.
Glavno mesto države ne more biti samo nemško, ampak imajo v njem pravico vsi narodi. Dunaj mora danes s Čehi računati, tvorijo velik del prebivalstva, ki se svoje narodnosti tudi zaveda. V njihovem gospodarskem in kulturnem delovanju vidimo, da se tudi zavedajo svoje pozicije, Sedaj pa poglejmo sebe na naši severni meji. Kako manjšino imamo še danes v Mariboru in kako smo ponižni. Kake pozicije smo imeli, da bi se ohranili v Celovcu, iz katerega so nas izrinili. Kako v Gradcu izginjajo naši ljudje v nemštvu. Enako po drugih gorenještajerskih mestih. Sedanje ljudsko štetje bo pokazalo marsikaj; iz česar bomo videli, da bi moral biti naš boj odločnejši, da se ne smemo dati izriniti iz mest, ampak moramo v njih dobiti silne in stalne pozicije. Kako je treba delati, kažejo Čehi. Samo slučaj Budjejovice in druga mesta riam kažejo, kako je treba izvesti boj. Ne le v obrambi je rešitev, ampak — in to pred vsem — v samozavestnem napadu, ki varuje pridobljene pozicije.
Tržaška draginja.
O tržaški draginji se je pisalo v Trstu marsikaj, a v izventržaškem časopisju se piše le o gibanju, povzročenem vsled te draginje, ne pa o draginji sami. Da izve torej tudi »zunanji* svet o tej draginji, naj navedemo danes nekoliko številk, ki jasno kažejo, kako se motijo oni, ki mislijo, da je Trst vsled svoje lege ob morju, mnogo cenejše mesto, kakor pa druga mesta. Začnimo pri živilih, najpotrebnejših, prav vsakdanjih.
Kruh pšenični, je v Trstu po 48 do 52, da celo 56 vinarjev kilogram, koruzni po 40 do 42 vin. ravno tako kruh iz mešane moke. Žemlje in sploh vse malo pecivo, ki se drugje prodaja po 6 komadov za 20 vinarjev, je v Trstu po 4 vinarje, torej 5 komadov za 20 vinarjev.
Goveje meso s priklado K 176 kilogram, brez priklade 2 K in višje. Telečje in svinjsko meso je za navadne ljudi kratkomalo predrago, vse daleč nad 2 K kilogram. Argentinsko meso je bilo v Trstu vzlic temu, da se je vpeljalo v Avstrijo
vil (?)	(%/	<?.■	LO	Oj	v£	(.*	>	Oj	<d>	W	OJ	vO	'O	Qj	'J	v£)	0)	'Jj	9	O)	»S)	G)	c-	0	i)	<J)	O	‘L>	<'' Ci (£) 0> C° <
preko Trsta, dražje kakor v
vsakem drugem mestu, celo	---------
č entfiJ \ t k 'o° 'v t , s i	^ko bo devettisočdevetstodevetindevetdesetega
leta po’dr. Lampetovem rojstvu v Ljubljani?
večkrat pri vsem tem samo toliko »kranjske* kakor je bil »kranjski* tisti »ihaha*, ki dirja po njih. Vsaka mesnica je splošno za 25 do 30 odstotkov dražja, kakor n. pr. v Ljubljani.
Tržaški mesarji so tički, in če človek ne pazi, bo jedel celo oslovsko meso namesto telečjega, kar se je že večkrat zgodilo in je celo posredovala tržna oblast	-
Mleko je v Trstu po 32 vinarjev, ali da ljubljanske mamice
iTjfirr
t      ____________________________
boljše razumejo, poTtŠ krajcarjev liter X >
*“ tu je le težko dobiti mlekarico ; lice, kajti te oddajo mleko vsled
1f*»lrA»*AO+i eilviA 1aU1/a in'	«a j	»/”	c	1	*
jr
in še iz okolice,
dobre kakovosti silno lahko, in če je j ne dobiš, moraš jemati mleko iz mlekarne (latteria), kjer večkrat ne veš, ali dobiš mleko ali le belo-plavkasto vodo.
Rekel bo kdo, da imamo Tržačani zato ribe tembolj po ceni. Da, vraga. Tržaške ribe so na Du
naju in celo v Pragi boljše
in cenejše, kakor pa v Trstu, ker veliki izvaževalci pokupijo najboljšo kakovost in jo odpošljejo iz Trsta v Gradec, na Dunaj, v Prago itd., dočim ostane v Trstu slaba »roba* in tudi dražja, kakor pa izven Trsta. Pozna se to, kajti cena djferira do 10 vinarjev pri kilogramu. Če danes najcenejša, torej najslabša ribica stane v Trstu okrog K 1 20 kilogram, je pač dovolj rečeno, kajti potem je umljivo, da ped dolge ribe katerekoli vrste ne dobiš skoraj izpod 2 K kilograma, temveč vse se suče okrog j 2 kron 50 vinarjev.
Rekel bo kdo, da je kava in druge take stvari cenejše v Trstu, kakor pa drugje. Res je to, toda s kavo in takimi »redilnimi* jedili delati celi dan, no, pojdite le poskušat, pa bodete videli, kako se dela. Treba je, da se človek nekoliko bojše podpre. Toda tudi za kavo je treba mleka, kruha itd., in to je pošteno drago!
In sedaj najhujše — stanovanje. Evo primera: stanovanje v ne ravno razkričanem a tudi ne najlepšem delu mesta z dvema sobama, kuhinjo, shrambo za jedi in straniščem, vpeljano vodo in plinom v tretjem nadstropju, z okni v stransko ulico, stane na leto z navadnimi dokladami (razsvetljava stopnjic, najemninski novčič, vodovodna ura) — K 650'—! Vodo je treba plačevati posebej. Kleti ni nič, drvarnice nič, podstrešja nič! Celo stanovanje ima 47 76 m2 površine in 1443 ms zraka. Za dvadratni meter tal je torej treba plačati na mesec K 1'15, za kubični meter zraka pa okroglo 40 vinarjev na mesec. Sobi sta dolgi po 475 m, široki 3 75 m (3 4 m), shramba 123 m dolga, 80 cm široka, kuhinja 3 35 m ^dolga in 2 35 m široka, ostalo spada na temen hodnik in stranišče. Namestitev plinove ure je treba plačati posebej 10 K in sicer za kuhinjo posebej in za sobe posebej. Vse naprave za
S
m
m
1. — Dr. Ivan Tavčar, prvak liberalne stranke, je v svarilo vsemu svetu javno obešen vrh stolpa ljubljanskega gradu, potem ko je dobil od škofa samega generalno odvezo.
3. — Adolf Ribnikar, vodja mla-dinov, stori žalostno smrt pod streli katoliških flint, ki So jih Sy. Oče nalašč za to priliko blagoslovili in poslali v Ljubljano.
5. — Dr. Karol Triller, eden najvplivnejših starinov, izgubi na zelo občutljiv, pa vendar obziren način dve tretjini svojega jezika; operacijo opravi plemeniti Šuklje lastnoročno.
2. — Ivan Hribar, panslavist* se razdeli na štiri dele; ti se odpošljejo slovanskim bratom na severu in jugu; onega, ki se ga drži glava, dobe seveda Rusi, desno nogo pa Čehi.
4. — Anton Aškerc, krivoverski pesnik, zgori po zasluženju ▼ plamenih; Sveta Mati Cerkev ga v zadnjem trenutku spet sprejme v Svoje usmiljeno naročje.
6. — Bav-bav, nevarni konkurent Boltatuga Pepeta, se na jako originalen način seznani in na veke združi s tinto, svojo najljubšo pijačo; umrje nespokorjen; gre naravnost v pekel.
1
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
Ko je bil tek velikana skoraj da čisto potolažen, je jel z »ekakim začudenjem gledati Juano, in zdelo se je, da prvikrat opaža lišp, ki smo ga že popisali — tisti ubogi lišp, ki sta ga tvorita rdeči trak in ovratnica iz žoltih in modrih biserov.
Skalabrino je široko zavzdinnil.
— Pri moji dušil je zarenčal, življenje je vseeno nekaj prijaznega! Ves še strmim, in še vedno se vprašujem, ali sem res tu, pri tej mizi, in pri svoji mali Juani! ... Ohl Ječa pod svinčenimi strehami! In tisti težki dnevi, ko aem zaman ječal po kapljici vode, da si omočim jeziki . . .
— Revež til . . .
— In temnica! ... Ah, svinčene strehe še niso nič v primeri s temnicami ... In če pomislim, da je bil on vedno tam! je dodal orjak in vztrepetal.
— Kdo, on? v	.	,
— Molči, Juana! Ce bo hotel, ti sam pove. Jaz sem samo suženj njegov . . . Toda kako si zrastla! Kako lepa si postala! Daj, da te še enkrat poljubim.
Juana se je vrgla orjaku okrog vratu.
On jo je nežno pogledal.
— Da, lepa si postala je povzel ... in, človek bi celo dejal . . . tudi lišpaš se bolj kakor nekdanje čase . .. .
Juana je prebledela.
— Oh, oh! je nadaljeval Skalabrino . . . rdeč trak v laseh? Ovratnico okrog vratu ?
Juana je sklonila glavo.
Skalabrino jo je pozorno meril z očmi.
Mimogrede bodi omenjeno, da med orjakom in med debetom nikdar ni bilo govora o ljubezni. Našel jo je bil še čisto 5ajjino, bržkone zapuščeno. Vzgojil jo je, kakor je vedel in znal. Cuvstvo, ki ga je gojil do nje, je bilo nekakšno grobo nagnenje
brata do sestre. Ona ga je ljubila kakor svojega starejšega brata; sama je govorila tako. In to je bilo vse.
— Ali imaš ljubimca ? je vprašal Skalabrino naravno«.
Ona je odgovorila, kakor vzdihoma:
— Ne! . . .
— Torej? . . . Tak povej že vendar! . . .
Ona je prebledela še bolj in je začela plakati.
— Oh, zdaj razumem I je dejal Skalabrino zamolklo. Uboga mala! Uboga Juana! . . . Potemtakem te je revščina, ki si jo morala trpeti v moji odsodnosti, pahnila v to strašno obrti . . .
— Torej me ne zaničuješ? je vprašalo ubogo dekle izmed ihtenja.
— Jaz da bi te zaničeval! . . . Glej no! Kdo pa sem, da bi imel pravico, zaničevati kogarkoli ? ... In tudi če bi imel to pravico . . . Plakaj, uboga mala, a name se ne oziraj . . .
Juana si je otrla oči in je dejala:
— Dober si, brat . . .
— Daj, potolaži se. Zdaj sem jaz zopet tu, in Madona mi bodi priča, da postaneš spet to, kar si bila prej!
Ona je zmajala z glavo.
— Vsa moja nesreča, je nadaljevala, je porojena tisti dan, ko je svetnica, ki je delila z menoj moje stanovanje. —
Vztrepetala je in premolknila.
Skalabrino je silno vzdrhtel.
— O kom hočeš govoriti? je vprašal, zadihaje se.
— Le spomni se, je dejala Juana. Spomni se . . . bila je tista, ki si jo prinesel semkaj v oni noči upora in boja . . . tista, pred katero sem te prvikrat videla jokati ... le spomni se...
— Da, da! . . .
— Ali veš, kdo je bila? . . . Bila je žena doža Kandiana, in mati nesrečnega mladega moža, ki so ga na večer njegove zaroke pahnili v ječo . . .
— Vem, vem! , . . Molči! . . .
— Uboga žena! je povzela Juana.
— Kaj se je zgodilo z njo?
— Umrla je.
— Umrla 1 je vzkliknil Skalabrino in prebledel.
Ta hip pa so se odprla vrata, ki so vodila v sosednjo sobo, in na pragu se je prikazal Roland. Bil je bled kakor zid. Toda
zdel se je čndno miren, in niti najmanjša guba ni drhtela ni njegovem obrazu.
Preplašeni Skalabrino je silovito stisnil Juano za roko.
Roland je zaprl vrata in se naslonil nanje.
Z rahlim, prijaznim glasom, ki ni trepetal niti malo, je iz-pregovoril:
— Pripoveduj mi, kako je moja mati umrla . . .
— Gospod! je zaprosil orjak.
Vaša matil je bolestno vzkliknila Juana in planila kvišku. Vi ste torej ...
— Roland Kandiano sem, dete moje. In ker si videla moja mater umirati, želim, da mi poveš, kako je umrla.
In čisto naravno se je zgodilo, da kliče mladi mož žensko prilično svoje starosti »dete moje*, in v njegovem tikanju je bilo nekaj svečanega, ne pa odurnega ali vsiljivega.
Juana je trepetala ter ga gledala z nekako grozo, družečo se z bolečino.
— Gospod, je zajecljala, nekaj strašnega zahtevate od mene . . .
— Ah, je dejal on in si otrl čelo. Torej je tako strašno?
Da 1 Oh, da! . . .
— Nič ne škodi, pripoveduj mi vseeno . . . Dobro in pravično je, da sin izve, kako je umrla njegova mati ...
— Vi torej hočete, gospod?
— Hočem! Ne izpustite nobene podrobnosti . . .
Juana je nekaj minut zbirala svoje misli Nato je dejala:
— Kje naj začnem pripovedovati, gospod?
— Odondot, ko je Skalabrino odšel z doma in ga ni bilo več nazaj . . .
— Naj bo, ker že hočete . . . čeprav je zgodba žalostna zame in strašna za vas . . . Torej gospa Silvija . . .
Roland se je stresel, ko je začul ime svoje matere.
— Gospod, je vzkliknila Juana, ali naj rajše počakam . . .
— Ne, ne, izvedeti moram takoj . . .
— Torej, gospa Silvija je zaman čakala, da se Skalabrino vrne. Kaj se je bilo zgodilo z njim. Mesec dni kasneje sem izvedela, da so ga prijeli. Plakala sem . . . Toda kaj so premogle moje solze?
Uboga Juana! je dejal orjak.	(DalJr.)
razsvetljavo in kurjavo s plinom si mora preskrbeti stranka sama, za plin so napeljane cevi edino v zidu. Plin za kurjavo in eno svetilko je po 14 vin. kubični meter, za razsvetljavo samo 28 vin. Drva, šopek trdih polenčkov, dolgih okrog 25 cm stane 10 vin., a obsežeš ga lahko skorej s prsti obeh rok. Drv v sežnju ne moreš kupiti, ker jih nimaš kam djati, ker ni drvarnice in nikakršnih za to primernih drugih stranskih prostorov. Premog je po 4 K 100 kg, a 100 kg ga ne moreš spraviti nikamor, kvečjemu 50 kg. Edina sreča, da imaš v celem stanovanju eno samo peč, morda pa tudi nobene, in zato ti pozimi ni treba kuriti, ker ti je stvar predraga, ali pa ker sploh ne moreš, ker nimaš peči.
Sedaj pa še kratek mesečni račun za družino, recimo s 3 otroki. ‘Trr;
Stanovanje stane na mesec 55 K, voda 2 K, plin za kurjavo in svečavo v kuhinji 8 K, svečava v sobah 5 K, mleko (2 litra na dan) K 19 20, kruh (2 kg na dan) K 27 80. — Samo to skupaj znese že K 116'— Ako računamo potem za vseh pet oseb skupaj še za zajutrek 30 vin. na dan (kava, sladkor), je to 9 K na mesec, z zgornjim torej K 125-—. Mislimo, da se za družino pet oseb sme potem za obed in večerjo skupaj računati vendar po 2 K na dan, torej 60 K na mesec, in imamo že K 185*—. Seveda mora biti gospodinja prava umetnica, oziroma čarovnica, da napravi s temi
2 K na dan obed in večerjo. Najnižja plača državnega uradnika (vsi prejemki) v Trstu znaša 2240 K na leto, na mesec torej K 186 66, torej v mesecu s 30 dnevi K 166 »prebitka", v mesecu z 31 dnevi pa okroglo K 2 50 deficita.
In tu ni ne nedelje ne praznika, danzadnem ista polenta, tu ni niti vinarja za obleko, niti krajcarja za kako razvedrilo, da, niti za davke, kazni, sploh za prav nič drugega, kakor samo za to, da ima človek streho nad seboj, pod seboj 47 m' tlaka in toliko vsakdanjega kruha, da ravno ne strada. Toda gorje, ko se obrabi obleka, ako je treba otroke pošiljati v šolo itd.— dolg za dolgom! Še večje gorje pa, ako je bilo dolga že prej kaj, če je treba odplačevati na mesec! Dolgovi rastejo, družina strada, a nič ne
f)omaga, pride rubežen, plače ostane e še 1600 K, torej K 133-33 na mesec, in človek, ki ni mogel izhajati s 186.66 K na mesec naj ob mnogih višjih potrebah izhaja s 133 K 33 vin. — Uničena eksistenca! In koliko je ljudi v Trstu, ki nimajo 186 K 66 vin. na mesec, a morajo vzdržati rodovino petih in še več osebi Kako naj izhaja n. pr. provizorični pismonoša z 2 K 60 vin. na dan, kako naj izhaja pomožni pisar pri državni železnici s
3 K na dan, s čim naj se preživlja, oblači ?
In potem naj se še kdo čudi, da je izbruhnila pasivna resistenca državnega uslužbenstva!
Splošni pregled.
Slovansko ienstvo je podalo drž. zboru po »Slovanski Enoti* in po raznih klubih slovanskih poslancev sledeči dve peticiji:
Odqor za žensko volilno pravico se obrača na poslansko zbornico s prošnjo, da bi pri izpremembi društvenega zakona bila v i 30 izpuščena beseda .ženske*, ker so sicer po tem zakonu polnoletne državljanke postavljene na enako stopinjo z mladoletnimi tujci ter.ne morejo biti članice političnih društev v cislitvanski polovici avstro-ogrske države.
Ta zakon je še izza časov, ko so se morale ženske zadovoljiti le z majhno izbrazbo, ki jim jo je nudilo tedanje
MALI LISTEK.
Klasični ali naturalistični stil?
Moji razpravi, ki sem jo podtem naslovom objavil v podlistku »Jutra* je g. gledališki kritik tega lista posvetil kratko repliko.
Žal, da je zašel v ton, ki stvarnosti takšnih razprav nikakor ne more biti v prid. Bavi se namreč takoj začetkoma s svojo in mojo osebo in govori proti koncu celo o meni in mojih kolegih.
Ravnotako obžalovanja vredno je tudi, da je posvetil mojemu izvajanju le zato kratko repliko, ker vpodlistnu apostrofujem (baje) na nekaterih mestih poleg njegove kritike tudi njega samega. Torej n e radi stvari same, temveč radi svoje osebe mi odgovarja. Govori o očitanju, o zagovarjanju kolegov itd, kar pač ne spada v stvarno razpravo.
Končni stavek imenovane replike se glasi: »Ono dociranje končno o razliki kreacije Henschla oziroma Cae-sarja je bilo sigurno namenjeno zeld naivnemu delu občinstva, kajneda itd?*
šolstvo. Takrat so se vzgajale ženske le za dom, ker je bila družina njih edini poklic, kar je v oni dobi tudi zadoščalo, da so bile preskrbljene. Toda že takrat je bilo to poniževanje milijonov mater, od katerih zahteva država, naj ji vzgoje dobre državljane, od katerih zahteva država toliko ljubezen, da dajo v njeno obrambo svoje lastne sinove. S tem zakonom so bile matere postavljene na isto stopinjo z mladoletnimi svojimi otroci, ki jih same vzgajajo in s tujezemci, od katerih nihče ne zahteva toliko požrtvovalnosti do države.
Danes pa so ženske s šolami, ki so jih večinoma same postavile, dobile pristop na univerzo. Izobrazile so se za vse različne poklice, v katerih jih na stotisoče samostojno služi svoj kruh. Dandanes so ženske v taki meri pokazale zanimanje za javne stvari, da jih je stotisoče organiziranih v političnih strankah, da, celo politično neorganizirane sklicujejo na odgovornost sklicateljic politične shode, ki so mnogoštevilno obiskani in se na njih stvarno debatira.
Danes izpolnjujejo ženske svojo volilno dolžnost v občinah, udeležujejo se volilnih shodov in državnozborskih volitev (do 96 odstotkov), imajo že svoje kandidature (na Češkem, v Galiciji) in dobivajo tudi glasove zavednih moških volilcev. (16 do 20 odstotkov).
Zato dandanes ni več mogoče odrekati politično zavednim ženskam pravice, biti članice političnih društev, pravice, ki jo imajo ženske v trans-litvanski polovici naše države. Nasprotno je dolžnost države, da da svojim državljankam priliko do politične izobrazbe, ko vendar zahteva od njih točno izpolnjevanje vseh državljanskih dolžnosti.
Zato prosimo: Bodi pri izpremembi društvenega zakona cislitvan-«kim ženskam dovoljeno — kakor moškim — da morejo biti članice političnih društev.
Ob tej priliki je ponovilo avstrijsko ženstvo tudi svojo staro zahtevo po ženski volilni pravici ter je podalo tudi sledečo peticijo:
Odbor za žensko volilno pravico se obrača na visoko poslansko zbornico z prošnjo, da bi bili iz § 7. drž. zak. z dne 26. januarja 1907 št. 17. drž. zak. (novi volilni red) izpuščeni besedi »moškega spola*, da bi nadalje kakor moškim tudi ženskam bila dana splošna, enaka, direktna in tajna volilna pravica.
Po sedanjem volilnem redu so ženske izločene iz volilne pravice, kar docela nasprotuje pravičnosti ter nasprotuje temeljnemu državnemu zakonu samemu, ki daje vsem državljanom enake pravice pred zakonom.
Ženske morajo kakor moški izpolnjevati svoje šolske dolžnosti, delajo in pomagajo vzdrževati družine, in množe državno blagostanje. Ženske plačujejo davek od samostojnega poklica ali imetka, kakor moški, ali pa s svojim delom množe dohodke in s tem davke svojega moža. Ženske so kakor moški podvržene vsem določbam zakona, zato tudi zahtevajo enakopravnosti : Pri enakih dolžnostih tudi enake pravice. Nikakor ni možno opravičiti, da bi v državi, kateri je enakopravnost podlaga temeljnega zakona, ki določa vsem državljanom enake pravice, da bi v tej državi ne imele enakih pravic tudi one, ki se od njih zahtevajo enake dolžnosti.
Prejšni volilni red, ki je bil izza časov, ko ženske še niso javno nastopale, ni splošno izločal žensk; volile so vsaj veleposestnice. Novi volilni red, ki je nastal v času boja za osvo-bojenje ženstva, pa določa mnogo manj pravic ženskemu spolu. Zastopniki ljudstva niso videli žensk in njihovega dela, niso videli zaslug mater
Po tem stavku sodeč je g. kritik pač mnenja, da se naj pišejo take razprave in potem — takem tudi kritike le za inteligenco, ne pa za naivni del občinstva. Po mojem mnenju je naloga kritike ta, da vzbudi občinstvo iz njega naivnosti, da ga vzgoji k pravemu umevanju in uživanju u-metnosti. Ge pa imam govoriti inteligenci in nenaobražencem obenem, bom pač govoril v jeziku zadnjih, da me bodo razumeli vsi, ne pa narobe. Zato je bilo pač tisto dociranje čistno u-mestno; saj je bilo namenjeno najvažnejšemu delu občinstva. Žalibog, pa ni mogoče pisati vedno kritik v takšnem slogu, ker zavzemajo po svoji temeljitosti in obširnosti premnogo časa in prostora. Tudi je težje pisati o takšnih stvareh nenaobražencem ko inteligenci. Uglobiti se je treba v njih način mišljenja in izražanja. Kadar se pa nudi prilika izpregovoriti par besedi temu delu občinstva, bi bil greh jo zamuditi.
Z ozirom na to je potrebno, da razpravljam predvsem o stilu sploh, predno govorim (odgovarjajoč imenovani repliki) o kakovosti stila.
Kaj je to, stil?
Z ozirom na prostor bom podal tu le površno skico na to vprašanje
in dobre vzgoje bodočih državljanov, niso videli inteligence ženstva, ki se kaže v poklicih zdravnic, učiteljic, uradnic, profesoric, delavk itd. Niti človeškega dostojanstva niso videli v ženskah, niti državljanskega. Le na ta način so mogli sprejeti volilni red, ki odreka ženskam vsako volilno pravico in jih postavlja na isto stopinjo z mladoletnimi, slaboumnimi, z zločinci in lenuhi. Ne najdemo vzroka za tako poniževanja ženstva.
Često se navaja vzrok, da nismo vojaki. Toda militarizem dandanes ni podlaga državnega razvoja. Saj tudi telesna nezmožnost mož ni ovira, da bi ne smeli voliti in vojaštvo sploh ne voli. Poleg tega ženske kot matere dajejo državi vojake in plačujejo ta krvavi davek z nevarnostjo lastnega življenja.
Edini izgovor, da je bil sprejet volilni red, ki izključuje žensko volilno pravico, je kratka doba, ki je bila določena za obravnavo volilne reforme. Tega se je zavedla bivša poslanska zbornica, zato je hotela izraziti, da ni bilo v njenih intencijah, da bi ta krivica ostala zakon, v vsem obsegu in za vselej, zato je bila obenem z volilno pravico sprejeta 1. decembra 1905 resolucija (predlagana od čeških poslancev), ki poživlja vlado, naj stori vse potrebne korake, da poda čimpreje predlog o ženski volilni pravici.
Zato se obračamo k visoki poslanski zbornici, da sprejme to zahtevo bivše poslanske zbornice za svojo in da čimpreje v duhu napredka in pravičnosti doseže, da se izpremeni § 7. drž. zak. z dne 26. januarja 1907 št. 17. drž. zak. kakor je zgoraj označeno.
Ti dve peticiji je podal tudi češki »Ženski klub*v pri svoji avdijenci v parlamentu. Češki poslanci so obljubili peticiji podpirati. Prva je že ugodno rešena.
Turški proračun kaže veliko svoto 8,951.141 deficita. Pred par dnevi je začela zbornica posvetovanje o njem. Finanični minister je podal eks-pose, v katerem je zavračal laži tujega časopisja, češ da ni resnica, kar se piše o finančnih zavodih na turških tleh. Dalje je minister opravičeval svoje postopanje pri zadnjem posojilu in je rekel, da vsled posojila ni prišla Turčija v zamero pri Franciji, ker ima Francija itak v Turčiji dovolj materijelnih interesov. Tudi je kazal minister na napredek v gospodarskem, trgovskem in poljedelskem ozjru ter je skušal opravičiti veliki deficit.
Mladoturkl In Albanci. Ob priliki pogreba nadškofa Gverinija so imeli Albanci v Skadru veliko zborovanje. Predmet zborovanju so bile politične razmere v Turčiji. Sprejeta je bila resolucija, da bodo Albanci mla-doturški sistem s početka z mirnimi sredstvi uničevali, ako ne bo pomagalo, se bodo poslužili skrajnih sredstev.
Admiral Tremaute je o angleško francoskem ladjevju rekel: Angleško brodovje mora biti zmožno obenem braniti angleško in francosko -obrežje v atlantiškem oceanu. Francija pa naj bi se omejila na sredozemsko morje. Tako bi francosko ladjevje 1. 1920 lahko presegalo italijansko in avstrijsko. Admiral si želi zveze med Anglijo in Francijo ter med Anglijo in Japonsko. Francija bo 1. 1920 imela ne 22 ampak 30 velikih bojnih ladij.
V Groznim so napadli okoličani tovarne Angleža Garweya. Pri tem so bile tri osebe ubite in več nevarno ranjenih.
V Moskvi je bil velik požar v
hiši za delavce. Ljudje so skakali skozi okna na ulice. Pri gašenju je bilo okoli 30 oseb ranjenih, Zgorelo je 5 oseb. _________________
preidem prek« izvora in prvotnega pomena te besede takoj na njen prenesen pomen, ki znači predvsem slog jezika. Širši pomen izraza stil, pomen, ki ga ima v umetnosti sploh naj razložim v naslednjih vrsticah.
Splošni pojem besede stil se krije z estetičnim značajem kakšnega umotvora. Torej način, po katerem je izvedena kakšna umetniška naloga. Naravno je, da so različni časi s svojo jim lastno kulturo in s svojim u-metniškim umevanjem vstvarjali različne stile. In ti stili prejšnih stoletij tvorijo za nas že vsak zase neko gotovo odmerjeno vrsto pravil, ki so bila v posameznih dobah preteklih stoletij merodajna. Te stile imenujemo historične stile. Ali tudi vsak posamezni umetnik si vstvari po svoji individualnosti svoj posebni stil. Umetniki sorodnega ali enakega stila se združujejo v posamezne skupine in v takozvane različne šole, ki tvorijo po manjši ali večji sorodnosti zopet večje skupine in vstvarjajo tako z a-časne stile, ki so v nasprotju z historičnimi stili v vedni pretvorbi.
Tu žalibog ni prostora za dolgo in široko razlaganje stilov igralske u-metnosti, kakor so se tekom stoletij porajali, razvijali in izginjali, počenši s klasičnimi in končajoč z onim naj-
Sodba katoliškega moža o klerikalnemu gospodarstvu.
IV.
Vzor poslovanja v »Mlekarski zvezi*.
Na čelu vsakega podjetja mora stati veščak, izvežban kot mojster-obrtnik na čelu svoje delavnice. Kaj bi rekli, če bi na čelo vojaškega polka postavili izučenega mlekarja-sirarja ? Kaj pa porečete k temu, da so na čelo novo ustanovljene »Mlekarske zveze* res postavili stoinika, ki o živinoreji le toliko ve, da je včasih konja zajahal. In njegov naslednik? Grof Barbo se res nekoliko več razume na mlekarstvo. On je velik prijatelj bikoreje, pije včasih tudi mleko v kazini in če nadzoruje deželno kmetijsko šolo na Grmu, ga poleg buteljk zanima tudi cviček v vinski kleti.
Kakor načelnik, tako je v mlekarstvu izvežban tudi njegova desna roka, poslovodja. Je bil namreč skladiščnik in da je imel tam z mlekarstvom veliko praktičnega opraviti, to bodo najbolje njegova dela dokazala.
Z vpokojenim stotnikom na vodilnem mestu, z bivšim skladiščnikom kot vse poslovanje izvršujočim organom, s 3000 K glavnice zadružnih deležev, s 15.000 K kreditom »Zadružne Zveze*, z 20.000 K dolga za upravo ter z mastno plačanim nadzornikom Legvartom je »Mlekarska Zveza* začela koncem 1. 1907. poslovati. Njen namen bi bil v prvi vrsti ugoditi potrebam domačega trga z mlekom, sirom, surovim maslom itd. Še-le kar bi preostajalo čez obseg potreb na domačem trgu, bi se smelo uporabiti za izvoz izven dežele. V resnici pa se je delalo ravno nasprotno. Gosp. stotnik in pozneje njegov grofovski naslednik z oprodo-poslovodjo vred so skušali Zvezo proslaviti v prvi vrsti le na zunaj. Zlasti so to prakticirali pred prazniki. Zgodilo se je, da so ljubljanski trgovci, same solidne tvrdke kot: Mencinger, Leskovec & Meden,	Kham,
Ravtar, Buzzolini, Lapajne,	Stacul,
(mlekarne): Fabjan, Pistotnik i. dr. ob takem času največjega prometa in potrebe za božjo voljo prosili n. pr. za surovo maslo — a zaman! Namesto, da bi bila Zveza prodala blago doma po 3 K, ga je raje pošiljala v Trst, Pulj, Reko in celo v Afriko po 2 K 70 vin. Tu doma so same trdne	solidne
tvrdke, ki bi blago plačevale sproti, a gospodje so blago raje zaupali tujim prekupovalcem brez jamstva kredita, Le en primer: Zveza je delala v Tistu kupčije z nekim F. S. »trgovcem*, o katerem je znano, da obstoji vse njegovo imetje iz enega vozička, na katerem prevaža od Zveze mu poslano blago od hiše do hiše. Kaj ne, eksport per ekscelenc!
Temu »trgovcu* so dali za več kot 2.000 K blaga, ker ni hotel plačati, so ga morali tožiti. Tožba pa je tako izpadla: Dr. Pegan je zaslužil zraven lep denar, dolžnik je utajil dolg tako daleč, da je zahteval še on odškodnino od Zveze, dolžeč jo nepravilnosti po pošiljatvah. Pa g. poslovodja je ta posel še lepše izvršil v prid in korist iveze seveda. Nekaj dni pred obravnavo pred iztirjanjem starega dolga za 2000 K, so s svojim dolžnikom sklenili novo pogodbo za pošiljanje masla in sicer brez vsakega jamstva za celo leto ter najboljše maslo iz res najboljše mlekarne v Vodicah.
Ta »trgovec* F. S. najbrže še danes ni plačal niti onih prvih 2.000 K niti blago iz nove pogodbe. In to na-zivajo naši gospodje v deželnem zboru kot »vzor* gospodarstvo!
modernejše, naturalistične šole.
Dotaknil se bom tega vprašanja le v toliko, v kolikor me bo zapletlo vanj reagovanje na imenovano repliko »Jutrovega* kritika.
Ta pravi: »Igralska umetnost je postala realistična v enaki meri, kakor so sčasoma postajali realistični tudi novi pesniki — dramatiki. Do tedaj (!) pa je vladala na vseh odrih tradicija (!), da se vedno stilizuje itd.*
G. člankar misli torej, da se je stilizovanje nehalo, kakor hitro so postali pesniki-dramatiki r e a 1 i s t i č-n i, in da se je stilizovalo iz t r a-d i c i j e.
Le stile c’ est 1’ h o m m e m d m e (stil, to je človek sam) pravi Buffon. Ne tradicija, temveč človeška narava je vstvarjala, vzdrževala in iztrebljala različne stile. —- Pisateljeva dela stoje vedno pod vplivom moralnega iri verskega prepričanja, kulturne stopnje in umetniškega naziranja njegove dobe. Razun tega daje njegova osebnost, njegovo individualno čuv-stvovanje in njegova volja pesnitvi posebno barvo, posebni — stil.
Iz tega je razvidno, da ima vsaka doba, in v tej vsak posamezni pisatelj svoj stil. Da razlika stila se razteza celo na posamezna dela istega
Drugi temu sličen slučaj se jč vršil z mlekarno v Fehringu na Zg. Štajerskem. Vodil jo je neki Italijan, katerega so lastni pristaši v Trstu označili kot nezanesljivega plačnika. Res je tudi ostal na dolgu. Opominjali so ga v času ko je zopet poslal novo naročilo. Z opominom za stari dolg so mu poslali novo blago, on pa je bil še modrejši, in je ostal oba dolžan.
Za danes bi le še na vse zadruge po deželi stavili sledeče vprašanje: Ste že kdaj šli pogledati v knjige »Mlekarske zveze* i n a 1 i ste se prepričali iz njih je-li vam zveza vLjubljani za vaše ji v prodajo poslano blagokot provizijo računa le 2 od sto k o t je pogojeno, ali 12 od sto kot vam morda zaračunajo?
*
* *
V	včerajšnjem članku je tiskarski škrat v koloni na tretji strani mestoma ponagajal. Tako je 25 vrsti od zgorej čitati prav „če prijavljeni" (namesto priljubljeni); v 28 vrsti se besedilo prav glasi „se Zveza ne poslužuje"; v 37 vrsti je čitati namesto ra privolila, pravilno „ni porodila". Morebitni drugi pogreški se po smisla besedila popravljajo sami.
DNEVNE VESTI.
Bav-bav je spet zajahal pegaza.
Ker je Bav-bav zvedel, da se celo Sveti Oče zanimajo za ljubljanske občinske volitve, se je o stvari obširneje informiral in je o tem spesnikoval storijo, ki jo objavi jutri »Jutro*. Samo ob sebi se razume, da bo Bav-bavovo storijo pojasnjeval »pildek* veliko lepši od tistih, ki jih Boltat« Pepe iz Hribarjeve tiskarne — hočem reči iz Kudeluga ljudem po izložbah na ogled postavlja.
Zopet argentinsko meso v Ljubljani. Predvčerajšnjem je prišel v Trst iz Argentinije parnik »Argentino*, Id je pripeljal seboj večje množine govejega mesa. Prihodnji teden se bo argentinsko meso zopet prodajalo v Ljubljani, četudi to ni všeč klerikalcem in čeprav je vzadnjič čez argentinsko meso brusil jezik vsega siti klerikalec Jarc.
Tržaška »Edinost" se kar ne more potolažiti, da smo se drznili podvreči upravičeni kritiki postopanje drž. poslanca dr. Rybdfa v zadevi pasivne resistence državnega uslužbe-ništva v Trstu, da smo obsodili njegov predlog na revizijo službenih predpisov, ki ima namen onemogočiti vsako pasivno reslstenco. Ako pravi »Edinost*, da ji prihajajo izrazi obsojanja »tega napada* in obenem zaupanja do dr. Ry-b4fa, ji prav radi verjamemo, kajti če bi ne bilo takih »izrazov*, bi jih „Edi-nost* sama sfabricirala; a čisto navadna laž pa je, ako se drzne »Edinost*, ko pravi, da je »glasilo pretežne večine tržaške javnosti*, s tem morda trditi, da večina tržaškega slovenstva odobrava dr. RybArev nedemokratičea predlog, ki gre za tem, da se iztrga državnemu uslužbenstvu iz rjok edino obrambno sredstvo
—	pasivna resistenca! »Edinost* naj se nikar le preveč ne baha s svojo »pretežno večino tržaške slovenske javnosti* posebno v tem slučaju, kajti kakor je gotova resnica, da je najmanj 80®/o tržaškega slov. prebivalstva delavstva, kar je priznal večkrat tubi dr. Rybžf sam, kakor gotovo je to delavstvo stanovsko zavedno in je stalo z vso odločnostjo na strani državnega uslužbenstva, tako gotovo ja poleg vsega državnega uslužbenstva, ki je stalo v pasivni resistenci, tudi teh 80*1» tržaškega slovenskega prebivalstva — obsojalo dr. Rybžrevo dvorezno politiko!
pisatelja, ako ta dela vporabljajo različne snovi, ali pa so celo pisane v različnih pesniških oblikah. Ni se torej stilizovalo samo do tistega časa dokler niso »postajali realistični tudi novi pesniki
—	dramatiki.* Stilizovati se je moralo še naprej in se bo še tudi, dokler bodo nastajali novi časi, vnjik novi pisatelji, in od teh nova dela.
Naša naloga pa je, najti za vsakega pisatelja, zn vsako njegovo posamezno delo, ki ga vprizorimo, oni stil, ki je zanj primeren in pravilen. Z eno besedo, treba je — oprostite mi ta paradokson! — stremiti za stilom, ki ni stil, in ne trdovratno oklepati se kakega posebnega stila.
G. člankar pravi nadalje: »Še, nekako (!) rekel bi (!), zunanjosti, sem imel in sploh mogel imeti v mislih, ako sem zahteval klasični w e i m a r s k i stil itd.*
Poglejmo si te zunanjosti klasičnega weim ars k e g a s t i 1 a, in videli bomo, ali nam svetuje citirani stavek dobro ali ne.
Da spoznamo te zunanjosti moramo preje vedeti, kakšen je bil ta klasični weimarski stil.
V	tistem času se je igralo na Nemškem v stilu, ki je bil nastal po vplivu Francozov.	(Dalje.)
: Dne 2: marca *•1: nova manufakturna trgovina
se otvori ^	p0r0^ava za mnogobrojen obisk.
na start"£gu st-1 JESIH & WINDISCHER JEsfiT& WINDISCHER.
Bal v Škofovih zavodih. Prijatelj našega lista nam piše: Pustno nedeljo dopoldne sem imel opraviti ob gorenjski progi. Ko pridem blizu Viž-marjev, zaslišim v onem velikem poslopju, ki stoji ograjeno na polju, veselo godbo igrati prav poskočno polko, za njo valček in mazurko. Postojim in vprašam okoli stoječe poslušalce, kaka vojašnica je to. »To ni vojašnica" mi smehljaje odgovori eden, ampak to so škofovi zavodi, kjer študirajo fantje za »gospode*. Po tem odgovoru še bolj presenečen, ga vprašam dalje: Komu na čast pa igra ta banda take poskočnice? .Komu? poglejte gor napis sredi glavnega poslopja*. Res, jaz gledam, kar zagledam z velikimi zlatimi črkami zapisano: Kristusu Izveličarju Sveta. Toliko, da me ni kap zadela, ko sem te besede prečital. V zavodu s takim napisom, pa cela banda na pihala in z velikim bobnom igra polke, valčke in mazurke, med tem ko nasproti tega zavoda v šentvidski farni cerkvi duhovnik opravlja božjo službo. Potem pa ternajo, da vera peša. Pozneje sem v St. Vidu čul, da škof namerava v svojih zavodih prirediti bal v proslavo pnstne nedelje in ne v čast Kristusu Zveličarju Sveta, kakor stoji zapisano na pročelju njegovih zavodov. Banda pa se je dopoldne vadila za vsporede, ker škof veliko drži na to, da se prav igra in pleše. — Če tudi stvar glede bala morda ni bila tako resna, vsekakor zelo čudno pa je, ako v škofovih zavodih eela banda igra take okrogle, ki jih škof zunaj po gostilnah prepoveduje. Morda pa se je škof vendar le poboljšal vsaj na — pustno nedeljo. Op, ured.
Pazite, kače so že zunaj! Kakor nam poročajo, ne le prve vijolice, ampak tudi že prve kače so se videle včeraj na prisojnih krajih na Šmarni gori. Po opisu soditi, so bili to gadi, katerih ima Šmarna gora precej veliko v zalogi. V tem času je kačja zalega že lena, takoj ko prileze na solnce, skoro popolnoma še otrpla, ko jo solnce ogreje, leno zaspana, navadno še ne nevarna; a če ostane dlje časa na solncu, je bolje, da se ne poizkuša ali je nevarna ali ne. Nevarnost pa je ravno sedaj tem večja, ker ob tem času navadno nihče tistih, ki se plazijo po solncu izpostavljenem skalovju, prav nič ne misli, da zna gorko solnce tudi pred običajnim časom izvabiti kače na dan. Torej rajše več pozornosti, posebno velja to za mladino. — Sploh pa je bilo^včeraj neizrečno veliko »gadov* na Šmarni gori. Posebno na vrhu, kjer stoji cerkev in gostilna. Čudno je le, da jih je bilo v cerkvi prav malo videti, dočim je v gostilni kar gomazelo raznovrstnih gadov. Nekaj se jih je celo splazilo na peč, veliko se jih je tudi solnčilo zunaj na verandi. Pa čudno domači in krotki so bili. Jeli in pili so, da je bilo veselje. Nekateri bolj nevarni so se spravili celo na marjaš in duraka. Le ko so popoldne prilezli še trije debeli modrasi iz »rajha*, so se naši gadi tnalo raztogotili. Posikovali so nad postrežbo, ki bi bila lahko še boljša, kakor je bila svoj čas. O to so nehvaležni taki gadje! Šmarnogorska »kapljica* n. pr. je taka, da se niti dr. Krek ne pregreši čez abstinenco, pa magari če je izpije en Štefan. No, pa ko so se oni rajhovski njodrasi porazgubili, so postali tudi naši gadje boljše volje, nekateri celo Židane volje, kar gre gotovo na rovaš rdeče šmarnogorske kapljice. Vsaj kolikor znano, pičil teh gadov ni nikogar — ampak šalo na stran, res ljudje božji, ki romate na Šmarno goro, pazite, kače so že zunaj!
Čitalnica »Muzejskega društva za Kranjsko*. Odbor »Muzejskega društva za Kranjsko* je izvršil vse potrebne predpriprave, da postanejo bogati zakladi, ki jih ima društvo na raz iinih publikacijah, posebno zgodovinskih in prirodopisnih, dostopni za vse društvene člane in po njih vpeljane goste. Dne 2. marca 1911. odpre namreč društvo svojo čitalnico, za katero velja sledeči poslovnik: 1. Čital-n,1Ca »Muzejskega društva za Kranj-f * je odprta 2 kratena teden, v dobi velikih počitnic pa samo enkrat na teden. Sedaj je čitalnica odprta vsak J j 0(1 2- do 4- ure in vsak četrtek od 4. do g ure popoldne. 2. Pristop imajo društveni člani in po njih vpeljani gostje. 3. Drušlvene publikacije so označene v posebnih priročnih zaznamkih, ki leže na čitalniški mizi. 4. P°. P,re^l.t.anju naj položi vsak čitatelj publikacije na svoje mesto. Kdor si želi publikacije izposoditi na dom, naj to javi navzočemu društvenemu odborniku m naj podpiše predloženo potr-
dilo. Brez odbornikovega dovoljenja ne sme nihče odnesti nobene publikacije. 5. Publikacije prejšnih letnikov, ki jih prejema društvo v zameno, so last deželnega muzeja in dobivajo pri ravnateljstvu omenjenega zavoda. Društvo dobiva v zameno od 107 znanstvenih društev 116 publikacij. Dokler ne nastopi topleje vreme, bodo člani čitali publikacije v pisarniških prostorih muzejskega ravnateljstva v sobi g. muzejskega adjunkta dr. Mala. Publikacije pa so shranjene v posebnih omarah v društveni sobi. Tu si jih člani lahko ogledajo, po prečitanju pa jih člani puste v sobi muzejskega adjunkta, od koder jih društveni sluga zopet prenese na odkazano jim mesto. Društvena soba je poleti tudi društvena čitalnica.
»Stavčeva* maškarada v,Unionu4 sinoči je bila prav dobro obiskana in je tudi vspela v vsakem oziru. Mask, od katerih so bile nekatere zelo lepe, je bilo okolu 200 in sicer 150 posameznih, druge pa v skupinah. Veliko pozornost je vzbujala skupina gigerlov (8) in ciganov, a najbolje je bil maskiran brezdvomno Boltatu Pepe s Ku-deluga, kar je klerikalce v kavarni »Union*, ki jo je tudi posetil Boltatu Pepe s Kudeluga kot pravi klerikalec, tako vjezilo, da si je neki klerikalni profesor privoščil celo mal konflikt z njim. Živahno življenje se je razvilo v »Unionovi- dvorani*, prvo četvorko je plesalo 136 parov. Godba je jako umestno opustila pri drugi četvorki finale in je zaigrala mesto njega priljubljeni valček. Dobro bi bilo, ko bi to prišlo v navado, da se pri takih pri-iikah, pri en-masse plesih, opustijo figuralni plesi, ki zahtevajo dosti prostora in izurjenih v plesalcev, pa tudi trpijo predolgo. Živahno vrvenje je trajalo do ranega jutra, četudi so računali vrček piva »Unionovi* oderuhi po 30 vinarjev, a javljeno je bilo, da ostanejo cene nespremenjene. Postrežba je bila izpod vsake kritike, ker je bilo premalo osobja. — Pohvalno moramo omeniti pa tamburaše, ki so izpolnili odmor »Slov. Filharmonije* tako, da se je moglo neprestano plesati.
»Tak’ le sračkar bo meni kaj
pel !* Josip Ahčin krojaški mojster, doma iz Sela pri Rudniku bije že 5 let boj proti okrajni bolniški blagajni. Svojčas, ko je bil še pomočnik, je po njegovem mnenju okr. bolniška blagajna njemu ostala na dolgu, ko pa je postal mojster, se je revanžiral s tem, da noče plačati za nobenega delavca. Blagajna ga terja in terja, a brezuspešno. Odbor je poskusil še enkrat svojo srečo stvar mirnim potom poravnati ter poslal svojega tajnika Kocmurja k njemu. Tajnik ga je opozoril naj rajše plača, ker ga sicer blagajna toži radi goljufije. Ahčin je prišel vsled tega v ogenj Kocmur pa naj-brže tudi in prvi akt seje tako zaključil : Ahčin pravi, da ga je Kocmur žalil kot goljufa, a Kocmur pa trdi, da ga je Ahčin pognal rekoč: »Pojdi no, bo tak’le sračkar meni kaj pel!“• Radi tega se je vršil drugi akt v soboto dopoldne pred okrajnim sodiščem in ker je Kocmur kot zapriseženi tajnik okrajne bolniške blagajne izjavil, da on ni Ahčinu očital da je goljuf, marveč ga le opozoril, da blagajna sicer toži Ahčina radi goljufije, se je akt tako zaključil, da bo moral Ahčin romati 48 ur pod ključ.
Slovensko deželno gledališče.
V torek v 6. uri se igra veseloigra „Pri belem konjičku", z go. Danilovo in g. Verovškom v glavnih ulogah. (Izven abonnementa; za lože ne p ar). — Če bi le dopuščal zagrebški repertoire, bo gostovala prihodnji teden gdč. Ljubica Careva, subreta v Zagrebu. — V kratkem se uprizorita opera „Faust“ in opereta ..Logarjeva Krista“. Nato kot be-nefica gdč. Hadrbolčeve »Vesela vdov a".
Prve vijolice. G. Vidic, popotnik pri tvrdki za dežnike, je včeraj na izletu pod Šmarno goro nabral cel šopek duhtečih modrih in belih vijolic.
V tem času je to gotovo še redka prikazen, veselo oznamenje bližajoče se pomladi, ko bomo tudi manj srečni drugi trgali — prve vijolce.
Vihar v Ljubljani. Po krasnem gorkem dnevu — tako lepe pustne nedelje še ni bilo kmalo — se je zvečer okoli 7. pojavil v Ljubljani nepričakovano vihar v kratkih sunkih. Raz streh je vihar pobral in pomedel ves drobiž ter ga nesel daleč naokoli. Piš pa je kmalo pojenjal, tako tudi dež med njim.
Sodišče ga je na dva dela razkosalo. Neki gospod je pretekli teden
dobil »vabilo* za neko pravdo v Celju na 1. marca dopoldne ob 9. Danes pa je ravno isti, v isti zadevi (le za drugega interesenta) na isti dan in uro dobil od ljubljanskega sodišča drugo vabilo za razpravo v Ljubljani. Ker stoji na obeh vabilih, za Celje in Ljubljano črno na belo zapisano, da »določilo naroka ni dopuščeno izpodbijati s posebnim pravnim pomočkom*; po domače rečeno, da mora biti navzoč ob tistem času pri razpravi v Celju in v Ljubljani, ne kaže drugače, kot da ga bodo razkosali na dva jednaka dela. Ker nima svoje »boljše polovice*, bo šel samo z enim delom v Celje, z drugim ostane v Ljnbljani. Pa naj kdo še reče, da se v naši socijalni dobi za koristi in pravice revežev prav nič ne skrbi: Škoda pa bilo, če bi svoječasno na ta zanimivi slučaj pozabili.
Dve prijateljici tujega blaga. Uršula Kucler in Barbara Cankar stanujeta v Zeleni jami pri g. Jerančiču. Barbara je bila že kaznovana, ker ni znala ločiti mojega od tvojega. Letos je bilo veliko zime, a obe prijateljici sta imeli premalo drv. Ker je v do-tični hiši mnogo lesenega, sta sklenili, da bi bilo dobro, pokuriti vrata, če-briček, več drobnarije in slednjič sta se spravili celo na prag. Kakor sta sklenili, sta tudi storili. S tem pa gospodinja ni bila zadovoljna, kakor naj-brže tudi Urša in Barbara nista zadovoljni, da ju pošlje sodnik in sicer Barbaro na 48 ur, a Uršo le na 24 ur v lokal, ki je s parom kurjen.
Zgubljeno. Zlat prstan z opalom je zgubil v soboto dne 18. t. m. neki gospod in sicer od Kordinove trgovine do železniške proge poleg Vrhovčeve hiše. Najditelj naj ga odda proti nagradi v trgovini g. Kordina.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Šuklje odstopi.
Dunaj, 26. febr. Današnja »Neue Freie Presse* z vso gotovostjo zatrjuje, da bo kranjski deželni glavar pl. Šuklje v najkrajšem času stopil v pokoj. Za njegovega naslednika je že določen dr. Šušteršič. Iz tega stališča se tudi sedaj lahko presoja njegovo sedanje obnašanje o parlamentu. Dr. Šušteršič, bivši strastni obstrukcijonist, je postal zadnji čas nepričakovano najboljši pristaš vlade. Glasoval je namreč ne samo za redni vojni proračun, ampak demonstrativno celo tudi za izvanredni vojni proračun. »Neue Freie Preše* povdarja, da hoče dr. Šušteršič s tem na vsak način izbrisati svojo umazano preteklost. Naglaša njegovo bivše navdušenje za »Slov. Unijo*, ki je pa pozneje popolnoma prenehalo, ker se mu ni posrečilo, postati jugoslovanski minister.
Konflikt med Nemčijo In Srbijo.
Delgrad, 26. febr. Med Nemčijo in Srbijo je prišlo do ostrega diplo-matičnega konflikta. Povod konflikta je izjava srbskega vojnega ministra Gojkoviča, ki je očital bivšemu nemškemu poslaniku v Berolinu, da je pri nabavi novih srbskih gorskih topov posredoval na vse mogoče načine v prid tovarne za topove v Erhartu. Sedanji nemški poslanik v Belgradu, Gneisenau pa je odločno protestiral proti temu in zahteval, naj Gojkovič svojo izjavo prekliče. Ta pa je v skupščini odločno izjavil, da vstraja pri svoji trditvi, nikakor pa ni hotel s tem žaliti nemškega poslanika. Toda nemški poslanik se ni hotel s tem zadovoljiti in je podal srbski vladi ultimatum. Radi tega se splošno domneva, da bo moral vojni minister Gojkovič podati demisijo.
Viljem in jubilejne slavnosti v Rimu.
Rim, 26. febr. Vest, da se nemški cesar Viljem iz strahu pred papežem ne bo udeležil jubilejnih slavnosti v Rimu, je napravila v Italiji najslabši utis. Vsi listi naglašajo, da je ta slučaj podoben razpoki na posodi trozveze. Časopisi nikakor niso zadovoljni s tem, da bo nadomestoval Viljema prestolonaslednik in že sedaj z vso silo agitirajo za to, da bo sprejem nemškega prestolonaslednika o Italiji skrajno hladen. Na ta način hočejo Italijani pokazati, da jim ni nič ležeče na tem, če pride prestolonaslednik v Italijo ali ne.
Demisija Briandovega kabineta.
Pariz, 26. febr. Ministerski predsednik Briand le podal demisijo celokupnega kabineta. Po seji ministrskega sveta je izjavil predsedniku
francoske republike Fallieresu, da vsled krhanja vladne večine v državni zbornici ne more več voditi ministrstva. Fallieres je zahteval, da ostane Briand na svojem mestu, česar se pa slednji odločno brani.
Pariz, 26. februarja. Četudi ostane Briand na svojem mestu, je že sedaj gotovo, da izstopi iz kabineta sedanji minister za zunanje zadeve Pichon. Za naslednika je določen bivši zunanji minister Delcasse, v kar pa najbrže ne bi privolil predsednik republike Fallieres.
Ministrska kriza na Turškem.
Carigrad, 26. februarja. V merodajnih krogih se zatrjuje, da bo veliki vezir v najkrajšem času odstopil. Nasle-doval mu bo bivši veliki vezir Said paša, ki je bil že trikrat na tem mestu in je, kakor z.nano, velik reakcijonarec.
Seja ogrskega ministrskega sveta.
Budim, 26. februarja. Jutri se vrši seja ogrskega ministrskega sveta, katere se bosta udeležila tudi avstrijski fin. in žel. minister. Ministrski svet bo razpravljal o vprašanju gradnje novih dalmatinskih železnic. Sejo je pospešila izjava jugoslovanskih delegatov v delegaciji glede tega vprašanja.
Nemiri na ruskih vseučiliščih.
Moskva, 26. februarja. Mestni poveljnik je izgnal 103 visokošolce, ki so se udeležili zadnjih izgredov na moskovskem vseučilišču. Zastopniki veleindustrije in veletrgovine poživljajo ljudstvo, naj energično protestira proti temu nečuvenemu nasilstvu ruske vlade in pokaže, da ruski narod ni tako reakcijonaren, kakor se domneva.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana.
Mali oglasi.
Beseda 5 rin. — Zi one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v zzamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. ari ereier.
Služkinja z dobrimi izpričevali išče službe v boljši hiši. Ponudbe pod .Služkinja* na in-seratnl oddelek .Jutra*.	124/2—1.
MebloTana, ali nemebloTana mesečna
soba s posebnim vhodom se odda. Hiišerjeve ulice štev. 5.1. nadstropje.	123/3—1
Koncesija ca gostilno, zvezana z kon« cesijo za kavarno in prenočevanje tujcev, se odda v Ljubljani od 1. maja 1911 naprej, proti primerni odškodnini. Več pove inseratni od-pelek „Jutra“.	112/3—1
Mesečna soba
z verando, pripravna tudi za 2 osebi, na željo tudi z vso oskrbo, se odda.
Pod Rožnikom, Večna pot 3.
Tovarniška znamka „!KO“.
*T3
ca
>
S
cu
2 >
c/5
S ..e
- 5 tud
2-2 J=
**s
Bi*
•gag «*# s | £ £ 73
'g
O.
C/i
C/5
ta
Lastna tovarna ur v Švici.
V ..Narodni ka?arni“
svira vsak dan
zadnji teden
dunajska damska godba.
Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Krepkega in poštenega
učenca
sprejme takoj I. Košar, klepar ia vodovodni inštalater. Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 4.
	
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
IJulDljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov
<....■	■■■■= in kopališč.	••••■--=*
, Jutro4 se prodgga vTrstu
po 4: vinarje
aaeuslečbaJUa. toToaJazsaranLS\2ojz
Becher, Ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipail, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni, lovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Hrast. Poštni trg,
Ilože, ulica Miramar, Magolo, ulica Bel ved ere, Geršina, Rojan, Raunacher, Campomarzio, Bruna, s. S. Martiri, Ercigoj, ulica Masimiliana, Rottčelj, ulica S. Marco,
Cecllimi, ulica del Istra, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sete Fontane, Gramaticopiulo, ul. Bariera, SpOder. nllca Bariera, Lavrenčič, Vojaški trg. Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Ba|C, ulica Gepa,
LllZattO, ulica Aquedotto, Segulin, Ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere.
mtmttwmwmmmm
Ponatis zanimivega romana
»Otroci papeža"
-i l »« ** % -■. -•• v *• »*
je izšel in se dobi pri uprav-ništvu „Jutra“ za 3 50 K broširan, za 4 50 K pa elegantno vezan izvod. Najbolje je, ako se Istočasno' z naročilom po-•Slje tudi denar, ker s povzetjem poslana knjiga je dražja.
»iMaiaia^>wwi
Prednaznanilo.
Na pepelnično sredo bo
Izvod samo po 4 vinarje
potovalna pisarna
Prodaja originalnih voznih listov („štfkart ) franzoske linije čez Ilavre v J[ew-Y*»k in nazaj.
g. Josipa Schreya
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
tlfJHm voznih koles.
kjer se bo točilo tudi originalno
„Safvator“ pivo.
Sodeluje odlikovana železniška delav-niška godba (iz Maribora) pod osebnim vodstvom gosp. M. Schčncherja
Poročni prstani
močni v zlatu, na trpež-	»
nosti neprekosijivi
1 par od K 7*—
naprej	Jj»
v modernih fasonah — aAIL graviranje brezplačno Jn^EP	r
fr. Čudnu
urarju in trgovcu v LJUBLJANI, samo Prešernova ulica št. 1.
—	Ceniki t koledarjem zastonj tudi po pošti. Na j večja zaloga stenskih ur.
Ljubljana Turjaški trg, štev. 7
Šivalni stroji za rodbino in obrt
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnojše	blago.
aaaaerUgsinsJse industrije izumljeno je novo
SODE
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
* Ta posebno duhovito
ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 1060 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem zastopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse. Iq. št. 21
Nekaj izborno ohranjenih
dobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAST BUGGEHIG
sodar
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo želez. 5.
seli. -velilsostl se ceno prod.si.
Moje Ime jamči za solidno in dobro postrežbo. — Zavod za po pravo automobllov in trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII.;
najboljše vrste in najcenejša se dobi v poljubni množini pri stavbeni tvrdki
Filip Supančič
Šubicova »lica 5.
Franc Souvan sin, Ljubljana
Mestni trg štev. 22 in 23
2v£a,2n.-ia.£a.3rt-u.rxa.a,
Prevzamem dobro idočo
gostilno na račun
v Ljubljani, ali v okolici. Ponudbe pod »Gostilničar* na inseratni oddelek
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinsate in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
Nqjni^je cene!
TURK in BRATA ROJINA
uvoz kave in \ velepražarna.
Nova podružnica
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7
r5.000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. r«™«
Stritarjeva ulica štev. Si.
" = Podružnice v Snljatu. Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici ■
Priporoča promese na dunajske komunalne srečke a. K 18'—; žrebanje: dne 1, marca; glavni dobitek: £ 300.000*—.
Simrimna vinqe na kniizice in n« ?$kočj račun tar lih obrestuie od rtne vloe:e po čistih 4l|v°|n