GLASNIK O B A D N I VESTNIK O K B A J A LJUBLJANA LJUBLJANA, 23. FEBRUARJA 1965 LETO XII., ŠTEV. 6 STATUT OBČINE LOGATEC I 28. Na podlagi 94. člena ustave SRS (Ur. L SRS, št. 10/63) je Skupščina občine Logatec na seji občinskega Žbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 3. aprila 1964 sprejela STATUT OBČINE LOGATEC SPLOŠNE določbe 1. člen Občina Logatec je temeljna družbeno politična skupnost. 2. člen Meje občine se določajo in spre-•binjajo z republiškim zakonom. 3. člen Občina Logatec je pravna oseba. Sedež občine je v Dolenjem Logatcu. 4. člen Občina Logatec ima svoj občinski Praznik. Občinski praznik je 12. september. 5. člen Občina Izvršuje neposredno vse Zvezne in republiške zakone ter dru-Se zvezne in 'republiške predpise, če njihovo izvrševanje z ustavo ali z zakonom v pristojnosti okrajnih, republiških oz. zveznih organov. 6. člen Občina kot temeljna družbenopolitična skupnost usklajuje splošne uružbene interese in posebne interese občanov. V izpolnjevanju te ^moge mora občina: a) zagotoviti materialne in druge Pogoje za razvoj produktivnih sil in za delo ljudi v skladu z razvijanjem *°ciaiističnih družbenih odnosov; b) usmerjati in usklajevati razvoj gospodarstva in družbenih služb ter ustvariti pogoje za zadovoljevanje •“Vljenjskih, kulturnih, socialnih, komunalnih in drugih skupnih potreb občanov; , o) uresničevati kar najbolj nepo-edno upravljanje z organizacijo or-*»unov oblasti in družbenega samoupravljanja ter družbenih služb aKupnega pomena; c) urejevati odnose gospodarske-Pomena za občane, zlasti varovati ‘Kooitost, skrbeti za varnost ljudi in množenju in opravljati družbeno nadzorstvo v občini; Vol 1 slcrbcti za pospeševanje in raz-tc] j tur*zma kot pomembnega čini-žiuii v. Gospodarskem in družbenem *ivUenju v občini; In ,BSkil^t>eti 20 varnost družbenega “sobnega premoženja pred po- žarom in drugimi elementarnimi nezgodami ter v skladu z obstoječimi predpisi izvajati ustrezne ukrepe. 7. člen Občani imajo pravice in dolžnosti, ki jih določa zvezna in republiška ustava ter ta statut. Občan občine Logatec je vsaka oseba, ki stalno biva in je prijavljena na območju občine. 8. člen Občani sodelujejo po svojih sposobnostih v organih družbenega samoupravljanja v občini. Občani so dolžni po svojih osebnih močeh in sposobnostih prispevati k splošnemu razvoju in napredku občine, se vključevati v delovne procese. Dohodek, ki je potreben njim in njihovim družinam, so dolžni ustvarjati s svojim delom. Občani so dolžni izpolnjevati obveznosti, ki jih sprejme občinska skupščina. 9. člen Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občani neposredno na zborih volivcev, predsedstvih zborov volivcev z referendumom, z delom v krajevnih skupnostih, z volitvami v občinske organe in v organe družbenega upravljanja in s sodelovanjem v občinskih organih. Posredno pa občani Izvršujejo pravice' in dolžnosti občine po občinski skupščini in njenih organih. 10. člen Delo občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja v občini je javno in na vpogled in' nadzor občanom ter njihovim družbenim organizacijam, kadar predpisi ne določajo drugače. Občinska skupščina je občanom odgovorna za svoje delo in delo svojih organov. 11. člen Razmerja med • občinsko skupščino in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, so določena z zakoni in s tem statutom. Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacijah, z SZDL, z družbinimi organizacijami in društvi ter se opirajo na njihove pobude. Sodelovanje občinske skupščine z občani je tudi v ustanavljanju skupnih organov, organizacij in služb, z združevanjem sredstev delovnih organizacij, z organizacijo skupnih akcij in drugimi oblikami sodelovanja. . n. Občine soustanoviteljice določijo PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE s pogodbo namen delovne organiza-DO SKUPNIH DRUŽBENIH in zagotovijo sredstva za njeno POTREB DRUŽEBE SLUŽBE poslovanje. a) Skupne določbe 12. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, prosvete, telesne vzgoje, rekreacije, komunalnih in drugih javnih ter družbenih dejavnosti skrbi občina za zbiranje sredstev, potrebnih za financiranje teh služb in ustanavlja delovne organizacije, ki opravljajo nalogo na ustreznih področjih družbenih in javnih služb. Občina skrbi za pravilno in nemoteno poslovanje in razvoj delovnih organizacij s tem, da jim zagotavlja sredstva za delo ter s tem, da zagotavlja javnost njihovega dela. 13. člen Delovne organizacije, ki opravljajo družbene službe, zagotavljajo potreben razvoj službe s svojim programom razvoja in letnim načrtom dejavnosti. Družbene službe se financiranje po programu razvoja in letnem načrtu dejavnosti. 14. člen Delovne organizacije, ki opravljajo družbene in javne službe, vodijo organi družbenega upravljanja in samoupravni organi. Podrobnejše predpise o sestavu in delu organov družbenega upravljanja in njihovih medsebojnih odnosov določajo akti, s katerimi so bile delovne organizacije ustanovljene, ' ter njihovi statuti. b) Zdravstvo 18. člen Zdravstveno varstvo v občini ima namen: — zagotoviti telesno in duševno zdravje občanov kot osnovni pogoj za razvoj njihove delovne zmožnosti in ustvarjalnih sil; — skrbeti za ugodne zdravstvene pogoje matere in otroka ter zdrav razvoj otrok in mladine; — odstranjevati vzroke in posledice obolenj in invalidnosti; -■ — zagotoviti občanom higienske razmere za življenje in delo; — pospeševati zdravstveno kulturo občanov. 19. člen V občini opravljajo zdravstveno službo zlasti naslednji zavodi: — zdravstveni domovi, ki opravljajo preventivno in kurativno zdravstveno službo, zdravstveno prosveto in druge naloge; — zdravstvene ustanove za varstvo in oskrbo nosečih žena in mater, ki nudijo nosečim ženam in materam zdravstveno varstvo, nego in oskrbo pred porodom in po njem; — lekarne; — zdravstveni center, ki po veljavnih predpisih koordinira, strokovno vodi in nadzira delo zdravstvenih ustanov v občini. 20. člen V zdravstvenih zavodih je občanom zagotovljeno naslednje zdravstveno varstvo: 15. člen Če občinska skupščina prenese kakšno dejavnost iz svoje pristojnosti na delovno organizacijo s področja družbenih imjavnih služb, zagotovi obenem tudi potrebna sredstva. 16. člen Za zagotovitev javnosti in družbenega nadzora, so delovne organizacije, ki opravljajo družbene in javne službe, dolžne občinski skupščini predložiti svoje delovne in finančne programe, zaključne račune in občasna poročila o delu in problemih, občane pa na zborih volivcev seznanjati s svojimi programi dela, problemi in doseženimi uspehi. 17. člen Občina lahko skupaj z eno ali več občinami ustanavlja na področju javnih in družbenih služb skupne delovne organizacije. — osnovna splošna zdravstvena pomoč v ordinacijah splošne prakse zdravstvenih domov in obratnih ambulant, obiski zdravnika na domu in strokovna bolniška nega na domu; — zobozdravstvena pomoč; — zdravstveno varstvo in pomoč žene, otrok in šolske mladine v dispanzerjih, posvetovalnicah in -ambulantah; — polnoč patronažne službe občanom, ki so posebno izpostavljeni zdravju škodljivim vplivom okolja; — preskrba z zdravili v lekarni; — prva pomoč in prevoz ponesrečenih in nenadno obolelih ter porodnic v zdravstvene zavode. Tiste vrste zdravstvenega varstva, ki jih občanom ne morejo nuditi zdravstveni zavodi na območju občine, zagotavlja občina in komunalna skupnost varovancev socialnega zavarovanja v drugih ustreznih zdravstvenih zavodih. .) i 21. člen Da bi se izboljšalo splošno zdravstveno stanje prebivalstva in da bi se preprečevala, pravočasno odkrivala in zdravila obolenja, izvaja občina preventivno zdravstveno varstvo s tem, da: — skrbi, da se odkrivajo škodljivi pojavi za zdravje ljudi; — izdaja in skrbi za izvajanje higienskih in sanitarnih ukrepov na delovnih mestih,, objektih javnega značaja in prostorih, kjer se v večjem številu zbirajo občani; — skrbi, da se izvaja higiensko nadzorstvo nad živili in pitno vodo; — izvršuje asanacijo zemljišč, ozračja, odpadnih voda in snovi; — z epidemiološkimi akcijami skrbi za preprečevanje in zatiranje ■nalezljivih bolezni; — organizira množične preglede zar&di pravočasnega odkrivanja nalezljivih in drugih bolezni; — organizira zdravstveno vzgojne akcije; — skrbi, da se izvajajo druge zdravstvene preventivne dejavnosti, da bi se izboljšale higienske razmere, preprečevala obolenja, zmanjšala umrljivost,-podaljšala življenjska doba in povečala delovna zmožnost občanov; — skrbi, da se izvaja higiensko in tehnično varstvo v delovnih organizacijah zaradi zmanjšanja števila nesreč pri delu in poklicnih obolenj. 22. člen Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu otrok in šolske mladine. Sola in drugi vzgojno-izobraže-valni zavodi morajo v okviru svojih učnih programov zagotoviti zdravstveno vzgojo šolske mladine. x 23. člčn Občani, ki so kot delavci ali kmetijski proizvajalci zdravstveno zavarovani, upravljajo s sredstvi zdravstvenega zavarovanja po komunalnih skupnostih zavarovancev socialnega zavarovanja in njihovih samoupravnih organih. Občina • ustanavlja komunalno skupnost zavarovancev socialnega zavarovanja za območje občine ali skupaj z drugimi občani, pri čemer upošteva načelo smotrnosti in dobrega gospodarjenja s sredstvi socialnega zavarovanja. 24. člen Občina v sodelovanju s komunalno skupnostjo zavarovancev socialnega zavarovanja, zdravstvenimi zavodi, organizacijo Rdečega križa, krajevnimi skupnostmi, predsedstvi ZV ter delovnimi in drugimi organizacijami določa program razvoja zdravstvenega varstva. Pri izvajanju programa razvoja zdrastvenega varstva občina zlasti spodbuja združevanje sredstev delovnih organizacij in krajevnih skupnosti za ustanavljanje in finaciranjc zdravstvenih zavodov in služb. 26. člen Služba socialnega varstva v občini ima tele naloge: — skrbi, da se odstranjujejo vzroki in pojavi, ki povzročajo socialne probleme; — nudi v okviru možnosti neposredno pomoč in skrb za socialno ogrožene osebe; — posebno skrb posveča vojaškim invalidom, žrtvam fašističnega terorja in borcem NOV ter njihovim družinam; — skrbi v okviru možnosti za delovne invalide in posebej za njihovo rehabilitacijo; — skrbi za 'Stare in onemogle in defektne osebe. , 27. člen Za uspešnejše delti na področju socialne preventive, za preprečevanje nastanka socialnih problemov ter nudenje neposredne pomoči socialno ogroženim in prizadetim osebam skr-be občina, delovne organizacije, krajevne skupnosti in predsedstva zborov volivcev. Krajevne skupnosti imajo posebne komisije, ki dajejo zavodom in organom socialnega varstva predloge za reševanje socialnih problemov in soodločajo pri dajanju neposredne pomoči socialno ogroženim občanom. Zavodi in organi socialnega varstva, ki predlogov komisije pri krajevni skupnosti ne upoštevajo, so dolžni, o tem obvestiti krajevno skupnost in navesti razloge^ d) Varstvo otrok 28. člen Občina skrbi za varstvo otrok in njihovo vzgojo, da bi se s tem zagotovil vsestranski in uspešen razvoj mladine in da se staršem zaradi njihove zaposlitve pomaga pri skrbi za otroke. 29. člen Varstvo otrok in mladine se organizira prvenstveno v okviru krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Sredstva za investicije, opremo in vzgojo varstveno vzgojnih ustanov za otroke zagotavlja občinska skupščina v letnem proračunu občine in ustreznih družbenih skladih. Krajevne skupnosti povezujejo skrb in prizadevanje družbenih organizacij, društev in delovnih organizacij za varstvo otrok ter v ta namen ^hirajo sredstva. 30. člen Občinska skupščina določi s posebnim aktom, kako se iz občinskih sredstev plača del stroškov za varstvo in vzgojo otrok tistih staršev, ki niti sami, niti delovne organizacije, pri katerih so zaposleni, niso zmožni plačati celotnih stroškov varstva. Delovne organizacije določijo s svojimi predpisi, kako bodo prispevale k stroškom za varstvo otrok in mladine v delovni organizaciji zaposlenih staršev. Pri določanju programa razvoja zdravstvenega varstva občina usklajuje interese občanov glede zagotovitve zdravstvenega varstva z materialnimi zmogljivostmi skladov zdravstvenega zavarovanja, c) Socialno varstvo 25. člen Službo socialnega varstva opravlja socialni zavod, ki ga ustanovi občinska skupščina skupaj s sosednimi občinami, in druge organizacije, ki jih ustanavljajo občinska skupščina, krajevne skupnosti in delovne organizacije v sodelovanju z občani. e) Vzgoja in izobraževanje 31. člen Občina ter delovne in druge samoupravne organizacije razvijajo v skladu s svojimi nalogami, potrebami in materialnimi možnostmi splošno, kulturno, tehnično, strokovno ter družbeno-ekonomsko in politično izobraževanje občanov. Vzgoja in izobraževanje občanov predstavlja nepretrgan proces, ki je usmerjen na spodbujanje materialnega in družbeno političnega interesa posameznika in delovnih skupnosti ter občine. 32. člen Vzgojno in izobraževalno delo za otroke in mladino, opravljajo v občini šole in drugi vzgojno-izobraže-' valni zavodi. Vzgojno in izobraževalno delo za odrasle opravljajo, razen oddelkov rednih šol, še izobraževalni centri delovnih organizacij in delavska univerza. 33. člen Občina zagotavlja obvezno osnovno šolanje otrok z ustanavljanjem osnovnih šol, z gradnjo šolskih prostorov in naprav. 34. člen Občina zagotavlja enoten sistem vzgoje šolanja in izobraževanja z ustreznim programom. Program razvoja šolstva, vzgoje in izobraževanja upošteva predšolske zavode, osnovne šole, strokovne šole, zavode za izobraževanje in strokovno izobraževanje odraslih, izobraževanje strokovnih kadrov z neposrednim delom v delovnih organizacijah, posebne šole in posebne vzgojno izobraževalne zavode, druge izvenšol-ske vzgojne zavode ter poklicne in vzgojne posvetovalnice. / 35. člen Sredstva za osnovno dejavnost in investicije šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jih je ustanovila občinska skupščina, se zagotavljajo v letnem proračunu občine in se vlagajo v občinski sklad za šolstvo. Občina zagotavlja potrebna/ sredstva v skladu s programom razvoja in letnim načrtom šolstva. 36. člen Program izobraževanja izdela v okviru celotnega programa občine ustrezni organ občinske Skupščine ob sodelovanju občinskih družbeno-po-litičnih organizacij, sveta za šolstvo, telesno in tehnično vzgojo, potrdi pa ga skupščina občine. \ f) Osnovne šole 37. člen Občina ustanavlja osnovne Šole glede na krajevne potrebe, pri čemer upošteva število otrok v danem okolišu in oddaljenosti od šole tako, da omogoča vsem šoloobveznirrt otrokom uspešno osnovno šolanje. V krajih, v katerih zaradi majhnega števila otrok ni pogojev za delo popolne osnovne šole, ustanavlja občina nepopolne ali nižje organizirane šole, ki so kot zunanji oddelki strokovno alne organizacije, kra skupnosti in predsedstva zbo 60. člen Sredstva za financiranje komunalne dejavnosti v občini se ustvarjajo in zagotavljajo v proračunu, v družbenem komunalnem in cestnem skladu, s prispevki delovnih organizacij in občanov in s skladi organizacij, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo. - V družbene sklade, iz katerih se financira komunalna dejavnost, se stekajo sredstva, ki pripadajo skladom po aktu, s katerim so bili ustanovljeni skladi in po veljavnih predpisih. III. DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI 61. člen Družbeno ekonomski odnosi v občini temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah in družbeni skupnosti. Materialni in družbeni položaj občana določajo delo in uspehi pri delu. Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialne in drugačne koristi z izkoriščanjem tujega dela. Proizvod družbenega dela, ustvarjen v delovnih organizacijah, se kot osnova družbene reprodukcije in zadovoljevanja družbenih potreb ter osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi razporeja v okviru enotnega sistema delitve ter po enotnih pogojih in merilih, s katerimi se zagotavljajo družbena reprodukcija, delitev po delu in družbeno samoupravljanje. a) Programiranje 62. člen Občina usmerja po svojih organih razvoj gospodarstva s programom razvoja, z družbenim planom, materialnimi in drugimi ukrepi. 63. člen Skladen razvoj gospodarskih panog in družbenih služb ter usklajevanje splošne potrošnje s proizvodnjo zagotavlja občina z občinskim programom razvoja. Občinski program razvoja upošteva potrebe programov razvoja delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, predsedstev zborov volivcev ter smernic širših družbeno političnih skupnosti. Program razvoja občine upošteva dejanske možnosti in potrebe občine. 64. člen Občinski program razvoja upošteva vsa materialna sredstva v občini, ki v okviru delitve družbenega dohodka služijo za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb, ter vsa sredstva za gospodarski in družbeni razvoj, s katerimi razpolagajo samoupravni organi v občini. Z občinskim programom razvoja se zagotavljajo tudi materialni pogoji in drugi pogoji za izboljšanje splošnih življenjskih razmer občanov, posebno na področju vzgoje in izobraževanja, prosvete, kulture, zdravstva, socialnega in otroškega varstva, telesne vzgoje in rekreacije, graditve stanovanj in komunalnih naprav ter na drugih področjih. 65. člen Da bi se pri določanju in uresničevanju programa razvoja občine zagotovila pobuda občanov in delovnih skupnosti, izdela občinska skupščina najprej teze o razvoju občine. Predlog tez o razvoju občine da občinska skupščina v javno razpravo zborom volivcev, samoupravnim organom delovnih organizacij, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim in predsedstvom zborov volivcev. Na osnovi dobljenih mnenj in predlogov sprejme občinska skupščina smernice razvoja občine in jih sporoči delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim in predsedstvom zborov volivcev, da izdelajo svoje programe razvoja. b) Družbeni plan 66. člen Na podlagi programa razvoja občine sprejema občinska skupščina letni družbeni plan občine. Osnutek letnega družbenega plana občine se da v razpravo zborom volivcev, krajevnim skupnostim, predsedstvom borov volivcev, delovnim in družbenim organizacijam. 67. člen Pripombe zborov volivcev, krajevnih skupnosti in predsedstev zbo- rov volivcev, delovnih in družbenih organizacij obravnavat občinska skupščina hkrati, ko se sprejema letni družbeni plan občine. Z letnim družbenim planom občine, občinska skupščina v skladu z družbenimi plani širših DPS: — usmerja in usklajuje razvoj proizvajalnih sil, družbenih služb in zaposlovanje; — določa sredstva, s katerimi bo občina razpolagala in izvršila njihovo temeljno razporeditev; — določi ukrepe, s katerimi zagotovi usklajevanje dohodkov delovnih organizaoij in posameznikov z uspehi njihovega dela; — usklajuje splošno in osebno potrošnjo s proizvodnjo, dohodki in produktivnostjo dela; — določi druge ukrepe za razvoj gospodarstva in družbenih služb na območju občine. 68. člen Letne načrte proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in predsedstev zborov volivcev usklajuje občinska skupščina z dejanskimi potrebami in možnostmi občine, s programom raz,-voja občine in smernicami širših družbeno političnih skupnosti. Občinska skupščina lahko daje k letnim načrtom proizvodnje in dejavnosti izvrševalcem načrtov svoje pripombe in zahteva, da o njih razpravljajo pristojni organi. 69. člen Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje občinskega programa razvoja in letnega družbenega plana občine, kakor tudi izpolnjevanje programov razvoja in letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti delovnih organizacij. V ta namen dostavljajo izvrševalci programa občinski skupščini poročila o izpolnjevanju njihovih programov razvoja, letnih načrtov proizvodnje in dejavnosti. 70. člen Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje programa razvoja občine in letnega družbenega plana na svojih sejah najmanj dvakrat rfa leto. Ce občinska skupščina ugotovi, da izvrševalec ne izpolnjuje uspešno družbenega plana, lahko sprejme priporočilo, s katerim naloži samoupravnim organom prizadete organizacije, da razpravljajo o vzrokih neizpolnjevanja družbenega plana ali načrta in da storijo vse potrebno za odstranitev teh vzrokov. 71. člen Pri izpolnjevanju plana razvoja občine in letnega družbenega plana seznanja občinska skupščina najmanj enkrat letno vse izvrševalce. c) Finaciranje 72. člen Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz družbenega dohodka, s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov, ter s sredstvi* ki jih na podlagi proste odločitve združujejo občani in organizacije v občini. 73. člen Dohodke, ki jih občina zbere s prispevki občanov in organizacij za določene posebne potrebe ali za skupne splošne potrebe, določa občina skupščine po sklepu zborov volivcev oziroma samoupravnih organov organizacij in njihovih kolektivov. Sredstva, ki jih občina doseže po prejšnjem odstavku, se porabijo samo za namen, za katerega so bila zbrana. ; 74. člen Sredstva občine razporeja občinska skupščina samostojno z družbenim planom in proračunom. Z letnim družbenim planom in , proračunom so sredstva občine razporejajo skladno z gospodarskimi, : kulturnimi, socialnimi, prosvetnimi 1 in drugimi potrebami v občini ter 1 predlogi občanov tako, da se zagotovi nemoteno izvrševanje z zakoni določenih nalog občine in delovanje posameznih družbenih služb. 75. člen 1 Občina zagotavlja sredstva za delovanje družbenih služb, družbeno , političnih organizacij, združenj irf društev v skladu s potrebami in ob-, segom dejavnosti v okviru razpolož-; ljivih sredstev. 76. člen Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje družbenega plana zlasti ! po zboru delovnih skupnosti, ga obravnava polletno na sejah ter izdaja ustrezna priporočila. d) Skladi 77. člen Občina ustanavlja družbene sklade za razvoj posameznih služb in dejavnosti, ki so splošno družbenega pomena. Družbene sklade ustanavlja občinska skupščina, glede na potrebe posameznih dejavnosti in služb v občini s posebnim odlokom, s katerim hkrati določa namen in sredstva p. sklada, organ upravljanja, pravice in dolžnosti uporabnikov sredstev sklada ter druge okoliščine, ki so pomembne za poslovanje sklada. 78. člen j Družbeni skladi so pravne osebe ih se vodijo po načelih družbenega upravljanja. Podrobnejše predpise o poslovanju skladov določajo statuti skladov, ki jih potrdi občinska skupščina. 79. člen Skladi imajo svoje finančne načrte in programe, ki jih potrjuje občinska skupščina. Ko občinska skupščina razpravlja o finančnih načrtih in programih skladov in njihovih zaključnih računih, določa tudi smernice za delo skladov ter porabo njihovih sredstev. Občinska skupščina določi z vsakoletnim družbenim planom splošne smernice za uporabo sredstev občinskih skladov. 80. člen Občinska skupščina spremlja delo skladov in porabo njihovih sredstev, skladi pa dajejo občinski skupščini občasna in letna poročila. Ce občinska skupščina ugotovi nenamensko in nesmotrno uporabo sredstev sklada, sme razveljaviti ali odpraviti sklepe organov družbenega upravljanja skladov. , 81. člen Javnost mora biti seznanjena s porabo sredstev skladov. V ta namen s2 morajo finančni načrti in programi skladov obravnavati na zborih volivcev obenem z družbenim planom občine. 82. člen Občinska skupščina je dolžna ustanoviti namenski sklad, v katerem se združujejo sredstva Občanov, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, kadar se za ustanovitev takšnega sklada pravnoveljavno izreče večina zborov volivcev ali krajevnih skupnosti, ki razpolagajo s sredstvi delovne organizacije oziroma krajevne skupnosti. 83. člen Občinska skupščina lahko ustanavlja posebne sklade za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti v sodelovanju z drugimi občinami. Namen in način trošenja teh sredstev se določi > pogodbo in statutom sklada. Statut potrdijo občine soustanoviteljice. e) Urbanistični plan 84. člen / Graditev novih objektov in naselij se sme začeti le, če so določene temeljne postavke urbanističnega načrta. Temeljne postavke urbanističnega načrta v občini določi občinska skupščina v soglasju s štirimi političnimi skupnostmi. Po uveljavitvi urbanističnega načrta se sme odobriti le tak idejni ali glavni projekt, ki je v skladu z urbanističnim načrtom. 85. člen Predlog urbanističnega plana v občini sestavljajo organi občinske skupščine. Predlog urbanističnega plana v občini se daje v javno razpravo zborom volivcev. Občinska skupščina je dolžna na svoji Seji obravnavati vse pripombe in predloge, ki so bili podani k predlogu urbanističnega načrta na zborih volivcev. Urbanistični načrt sprejema občinska skupščina z odlokom. Pri sprejemanju urbanističnega načrta velja isto postopek, kot pri sprejemanju ostalih odlokov. IV. OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI Občinska skupščina 86. člen Skupščina občine Logatec je najvišji organ oblasti in organ družbenega upravljanja v občini. 87. člen Občinsko skupščino sestavljata občni zbor in zbor delovnih skupnosti. Občinski zbor ima 23 odbornikov. Zbor delovnih skupnosti ima 23 odbornikov. > 88. člen Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni ljudje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbeno političnih organizacijah in društvih, kmetje-člani zadruge in druge delovne organizacije ter drugi občani, ki delajo na območju občine in za katere je to določeno z zakonom. Za odbornike občinskega zbora je lahko izvoljen vsak občan, ki ima Volilno pravico, za odbornike zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni človek, ki lahko voli v ta zbor, kakor tudi član organa upravljanja delovne organizacije oziroma delovne skupnosti, član organa upravljanja združenja delovnih organizacij, sindikalni funkcionar ter funkcionar družbeno politične organizacije v občini. 89. člen Mandat odbornikov občinske skupščine traja 4 leta. Vsako drugo leto se polovica odbornikov vsakega zbora občinske skupščine na novo izvoli. 90. člen Nihče ne more biti dvakrat zapored izvoljen v isti zbor občinske skupščine. Nihče ne more biti hkrati odbornik obeh zborov občinske skupščine. Odbornik občinske skupščine ne more biti hkrati uslžbenec uprave in tudi ne sodnik občinskega sodišča. 91. člen Dolžnost odbornika občinske skupščine je častna, družbena funkcija. Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem funkcij v občinski skupščini. 92. člen Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej občinske skupščine in sodelovati pri -njenem delu, sodelovati pri delu skupščinskih komisij in svetov, v katere so izvoljeni in opravljati druge naloge in dolžnosti, ki jim jih zaupa občinska skupščina. Odborniki občinske skupščine se lahko udeležijo tudi sej tistih skupščinskih komisij in svetov, katerih člani niso in lahko sodelujejo pri obravnavanju, vendar brez glasovne pravice. 93. člen Vsak odbornik občinske skupščine ima pravico, da se seznani z zadevo, ki se pripravlja na dnevni red seje občinske skupščine, kakor tudi z vsem gradivom, ki služi za obdelavo in obrazložitev zadeve. Organi občinske uprave so dolžni odborniku občinske skupščine omogočiti vpogled v spise, poročila, obrazložitev in drugo gradivo, v zadevah, ki jih bo obravnavala občinska skupščina na seji in mu dati potrebna pojasnila. 94. člen Vsak odbornik-občinske skupščine ima pravico predlagati odloke, odredbe, navodila, priporočila, odločbe in druge sklepe v vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost občinske skupščine. 95. člen Odborniki občinske skupščine imajo pravico na sejah občinske skupščine ustmeno ali pismeno zastavljati vprašanja predsedniku občinske skupščine ter predsednikom svetov in komisij v zadevah in pristojnosti občinske skupščine in njenih organov ter iz pristojnosti delovnih in drugih organizacij in služb, oziroma od njih v teh zadevah zahtevajo pojasnila. Vprašanja in pojasnila zastavljajo oziroma zahtevajo odborniki občinske skupščine praviloma pred razpravljanjem o dnevnem redu seje. Predsednik občinske skupščine ali predsednik sveta oziroma komisije mora odgovarjati na vprašanja in dati pojasnilo na prvi prihodnji seji. 96. člen Odborniki občinske skupščine morajo biti stalno- povezani s svojimi volivci po zborih volivcev oziroma po zborih delovnih ljudi družbeno političnih organizacij, z občasnimi sestanki ali drugimi podobnimi oblikami obveščanja in jim poročati o delu občinske skupščine in njenih organov ter jih obveščati o svojem delu. Vsak občan ima pravico zahte- vati od odbornika občinske skupščine svoje volilne enote, da ga sprejmejo. 97. člen V zadevah, ki so načelno važne za splošni družbeni razvoj in v važnejših zadevah, ki se tičejo območja določene volilne enote, se mora odbornik občinske skupščine posvetovati z volivci svoje volilne enote in dobiti od njih mnenja, predno o teh zadevah razpravlja in sklepa občinska skupščina. Če je v taki zadevi mnenje člana občinske skupščine drugačno, kot mnenje volivcev, mora ob razpravi seznaniti občinsko skupščino s stališčem volivcev in obrazložiti neskladnost mnenj. 98. člen Odborniki občinske skupščine so dolžni skrbeti, da se sklepi (pripombe, predlogi, mnenja) zborov volivcev čimprej posredujejo občinski skupščini oziroma njenim organom. O izvršitvi sprejetih sklepov so dolžni poročati zboru na prvem prihodnjem zboru volivcev. 99. člen Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni občanom in občinski skupščini. Volivci lahko odpokličejo odbornika občinske skupščine pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen po postopku, ki je določen z zakonom o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. list SRS, št. 11-92/63). 100. člen Občinska skupščina opravlja V. mejah svoje pristojnosti zadeve na sejah po svetih in komisijah ter po upravnih organih. Samo na svoji seji opravlja občinska skupščina te-le zadeve: — sprejme, spreminja in dopolnjuje statut; — sprejema program razvoja občine in družbeni načrt; — sprejema proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna; — ustanavlja delovne organizacije in občinske sklade; — sklepa o uvedbi prisilne uprave v delovnih organizacijah; —sklepa o ukinitvi delovnih organizacij; — razpravlja o clelu delovnih ib drugih organizacij v občini ter ji,fl daje priporočila in navodila; — nadzoruje uporabo družbenih sredstev in delitev dohodka; — sklepa o uvedbi občinskih dajatev; — sprejema urbanistični načrt; — sklepa o razpolaganju s prem®' ženjem v družbeni lastnini, s katerih1 gospodari; — sprejema odloke in druge predpise; — sklepa o najetju posojila in 0 tem, da prevzame občina poroštvo & posojilo delovni in drugi organiz®' ciji; — sklepa o razpisu občinske#® referenduma; — sklepa o vložitvi ugovora z® varstvo samoupravnih pravic; — sklepa o sklicevanju in dol.®*-® j o sklepih, predlogih in mnenjih zb®' | rov volivcev; — voli in razrešuje predsednik® : in podpredsednika občinske skupš?* ne ter razrešuje člane svetov in misij; Sl — imenuje in razrešuje tajni* občinske skupščine, starešine temeljnih in posebnih upravnih organov in občinske inšpektorje; — izvaja vse naloge in opravlja vse zadeve s področja NO, ki so z veljavnimi predpisi dane v pristojnost občinski skupščini. Zagotavlja seznanjanje občanov z dolžnostmi in pravicami do NO, Skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva na območju občine; — sprejme poslovnik za svoje delo; — sklepa o drugih zadevah, za katere je pristojna. 101. člen Zbora občinske skupščine razpravljata in odločata praviloma skuppo. Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno razpravljal in odločal o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine. To lahko zahteva zbor do konca razprave odnosno pred pričetkom glasovanja. 102. člen Vsak zbor občinske skupščine samostojno: — voli in razrešuje predsednika zbora; — voli in razrešuje člane mandatno imunitetne komisije in drugih komisij zbora; — razpiše nadomestne volitve; — odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornika zbora; — opravlja druge zadeve, ki so mu dane v pristojnost. 103. člen Občinska skupščina stalno zaseda vso dobo, za katero je izvoljena in dela na sejah ali svetih oziroma komisijah. 104. člen Seje občinske skupščine sklicuje Predsednik občinske skupščine, sejo zbora pa predsednik zbora. i 108. člen Seje občinske skupščine oziroma seje posameznih zborov so javne. Ce to zahtevajo tehtne splošne koristi, lahko občinska skupščina oziroma zbor sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne more biti navzočo. Sklic seje občinske skupščine ali posameznega zbora je treba vsaj tri dni pred sejo objaviti na krajevno običajen način. 109. člen Občinska skupščina ter posamezni zbori sklepajo veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zbora. Občinska skupščina ter posamezni zbori sklepajo z večino glasov navzočih odbornikov, razen kadar je z zakonom ali s tem statutom predpisana posebna večina (kvalificirana večina). 110. člen Kvalificirana večina Statut občine, program razvoja občine, družbeni načrt, proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, urbanistični načrt in sklepe o uvedbi občinskih dajateSr se sprejme z večino glasov vseh odbornikov občinske skupščine (kvalificirana večina). 111. člen Odborniki občinske skupščine glasujejo javno; glasujejo lahko samo osebno; tajno pa glasujejo, če taTto sklene občinska skupščina. 112. člen Kadar odločajo zbori občinske skupščine na ločenih sejah, je odlok oziroma drugi akt sprejet, če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu. Ce se zbora v besedilu ne zedinita, izvolita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število odbornikov. Skupna komisija pripravi predlog za vskladitev spornih vprašanj. Predsednik skupščine je izvoljen za dobo, za katero traja njegov mandat kot odbornika skupščine. 114. člen Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa v premoženjsko pravnih razmerjih občino kot pravno osebo. 115. člen Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov ter vsklajuje delo njenih organov in delo teh organov z delom drugih organov v občini. 116. člen Da se zagotovi uspešnejše delo občinske skupščine in njenih svetov ter da se doseže skladnost v delu, je predsednik občinske skupščine dolžan sklicevati delovne sestanke predsednikov ali nekaterih svetov občinske skupščine. Na teh sestankih sodelujejo tajnik občinske skupščine in vabljeni predstavniki organov v občini. 117. člen Predsednik lahko zahteva od komisije ali sveta občinske skupščine, naj postavi na dnevni red seje posamezna vprašanja s svojega področja. Komisija oziroma svet mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati. Predsednik ima pravico v nujnih primerih sklicevati seje sveta, če je predsednik sveta odsoten, ali če seje na zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik občinske skupščine. 118. člen Predsednik lahko zahteva od tajnika občinske skupščine, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju s svojega področja poročilo za sejo občinske skupščine. 119. člen 105. člen Ce zahteva petina članov občin-•ke skupščine, da se skliče seja in če hkrati navede predlog dnevnega reda, mora predsednik občinske skupščine sklicati sejo najpozneje v 10 dneh. Ce predsednik občinske skupščine ne skliče seje v roku iz Prejšnjega odstavka, jo skliče eden od odbornikov skupščine, ki so zahtevali sklic. 106. člen Sejo občinske skupščine vodi Predsednik občinske skupščine, sejo Posameznega zbora pa predsednik »bora. 107. člen Pravico razpravljati in glasovati «»Jo samo odborniki občinske I p*JPščine, pravico razpravljati pa udi predsedniki svetov občinske •*Upščtne, ki niso odborniki, tajnik Očlnske skupščine, kakor tudi na arnočju občine izvoljeni poslanci upščine SFR Jugoslavije in skup-- n.c SR Slovenije, občinska skupščl-° s*t*ene- da sme razpravljati UCJl druga oseba. Drr>Hi"aV*co dajatl ob" pravočasno poslovanje upravnih o*' ganov, usklajuje delo posamezO^ oddelkov in drugih upravnih org® nov sporazumno z njihovimi starce* nami, zlasti pa skrbi za pravilno ,p hitro poslovanje tistih služb, ki Un*i' jo neposreden stik s strankami; — daje odredbe za izvrševa občinskega proračuna in je odgoV® ren za smotrno uporabo prora£on skih sredstev! — imenuje strokovne komis**, za proučevanje posameznih vprašanj pripravo predpisov in drugih zada 1 — daje občinski skupščini in njenim organom strokovna mnenja o posameznih pomembnejših zadevah; — sodeluje na zasedanjih občinske skupščine in na sejah njenih organov, vendar nima glasovalne pravice; — opozarja predsednika občinske skupščine na akte svetov, ki po njegovem mnenju niso v skladu z zakonitimi predpisi ali z odloki občinske skupščine; — sporoča najmanj enkrat letno občinski skupščini o delu upravnih organov o ukrepih za izboljšanje poslovanja in o drugih zadevah, ki se nanašajo na upravo občinske skupščine; — razporeja v skladu z veljavnimi predpisi uslužbence v temeljne upravne organe in izdaja odločbe v zvezi z delovnimi razmerji; — je disciplinski starešina uslužbencev uprave občinske skupščine; — s svetom delovnega kolektiva uprave občinske skupščine rešuje notranja organizacijska vprašanja, sistemizacije delovnih mest, vprašanja v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov in mu pomaga pri reševanju vseh drugih zadev, ki jih svet delovnega kolektiva rešuje po določbah pravilnika o organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave občinske skupščine; Pri danje občinske skupščine; — opravlja druge zadeve, ki po predpisih organov širših teritorialnih enot kpadajo v njegovo delovno področje. 181. člen Tajnika občinske skupščine nadomešča v času njegove odsotnosti uslužbenec, ki ga za to pooblasti na tajpikov predlog predsednik občinske skupščine. Za čas daljše odsotnosti občinska skupščina določi namestnika tajnika. - pomaga predsedniku skupščine pripravljanju gradiva za zase- razmerij v kolektivu uslužbencev uprave občinske skupščine. 186. člen Spore, ki nastanejo med svetom delovnega kolektiva, tajnikom občinske skupščine oz. njenim predsednikom, ter pritožbe, do katerih imajo uslužbenci pravico, rešuje arbitražni svet. Arbitražni svet šteje 3 člane, člane imenuje občinska skupščina izmed svojih odbornikov. Krajevni uradi 187. člen Občinska skupščina lahko ustanovi za posamezna območja, ki so oddaljena od sedeža občine, posebne upravne organe — krajevne urade. Krajevni urad. ustanovi in določi njegovo delovo področje občinska skupščina s posebnim odlokom. Sodnik za prekrške 188. člen Občinski sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji upravno kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinske skupščine ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kak drug organ. V. PREDPISI IN PRAVNI AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 189. člen Občinska skupščina ureja samostojno s svojimi predpisi zadeve, ki imajo splošen pomen za gospodarski, kulturni in socialni ter komunalni razvoj občine, kolikor niso take zadeve urejene z zakonom. 192. člen Za predpise in druge akte, ki jih izdajajo sveti, zbira podatke, strokovno pripravi in sestavi osnutek predpisa po navodilih sveta ustrezni upravni organ, v katerega delovno področje spada zadeva, ter ga pošlje pristojnemu svetu v obravnavo in sprejem. Če gre za predpise oz. druge akte, ki urejajo pomembnejše zadeve za občane in za zadeve, za katere se s statutom zahteva mnenje občanov, mora svet dobiti mnenje pred izdajo predpisa oz. akta. 193. člen Odloki in odredbe občinske skupščine ter odredbe njenih svetov se objavijo v uradnem glasilu okraja Ljubljana in začnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.. Varstvo zakonitosti 194. člen Splošni akti, ki jih sprejemajo občinska skupščina in njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno ih republiško ustavo, zveznimi in republiškimi zakoni ter na zakonu temelječimi predpisi in tem statutom. 195. člen — Splošni akti in ukrepi političnih izvršilnih organov občinske skupščine morajo temeljiti na zakonu in na drugih predzakonskih predpisih. To velja tudi za splošne akte in ukrepe delovnih organizacij, ki na podlagi zakona opravljajo javno službo. 196. člen Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis ali drugi splošen akt svojega organa. 198. člen Občinska skupščina lahko zadrži do odločitve ustavnega sodišča SRS izvršitev vsakega splošnega .akta, ki ga je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, da ja akt protiustaven ali nezakonit. 199. člen Zaradi varstva ustavnosti in zakonitosti lahko občani opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, s tem statutom in splošnimi akti občinske skupščine in njenih organov. \ VI. SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI Krajevne skupnosti 200. člen Krajevna skupnost je samoupravna, teritorialna skupnost, v kateri organizirajo občani komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, varstvene in druge dejavnosti zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potreb ter potreb svojih gospodinjstev in tudi za razvoj naselja. •201. člen Krajevne skupnosti organizirajo občani v enem ali več naseljih ali po njihovih delih, ki jih povezujejo skupni interesi. Območja posameznih krajevnih skupnosti so določena s statutom na podlagi predhodne odločitve zainteresiranih občanov na zborih volivcev. Odlok o odločitvi in spremembi območij za posamezne krajevne skupnosti sprejme občinska skupščina po predhodni odločitvi zborov volivcev in je sestavni del tega statuta. 202. člen Za izvršitev posameznih zadev iz svojega delovnega področja lahko tajnik pooblasti načelnika temeljnih upravnih organov. 182. člen Za tajnika občinske skupščine je lahko imenovan, kdor ima vsaj višjo strokovno izobrazbo in 5 let upravne Prakse. Uslužbenci občinske skupščine in njihovo samoupravljanje 183. člen Uslužbenci in tehnično strokovno osebje uprave občinske skupščine so °sebc, ki so v stalnem delovnem razmerju z občino. Uslužbenci uprave občinske skupščine so javni uslužbenci. 184. člen ■ Uslužbencem uprave občinske skupščine je v mejah veljavnih predpisov pri urejanju vprašanj in za-dcv, ki se nanašajo na delovna razburja, na delitev dohodka in druga hotranja vprašanja, zagotovljeno sa-hioupravljanje. 185. člen ... Uslužbenci uprave občinske skup-Clnc opravljajo svoje samoupravne Pravice neposredno v skladu z internimi predpisi, posredno pa po vetu delovnega kolektiva. Število in način volitev sveta de-vnegn kolektiva sc določi z aktom organizaciji in o ureditvi notranjih 190. člen V mejah svojih pristojnosti izdajajo ti organi: 1. Občinska skupščina: odloke, odredbe, navodila, odločbe, ukrepe, smernice, priporočila in resolucije; 2. Sveti občinske skupščine: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila; 3. Upravni organi skupščine: odločbe, upravna navodila ter odredbe in strokovna navodila, kadar so za to pooblaščeni po posebnih predpisih. 191. člen Za predpise in druge akte, ki jih izdaja občinska skupščina, zbira podatke in sestavlja osnutke predpisov po navodilih pristojnega sveta upravni organ, v katerega delovno področje spada zadeva. Upravni oegitn predloži osnutek predpisa ali drugega akta v obravnavo pristojnemu svetu. Osnutek obravnava svet na svoji seji in s sklepom odloči, ali naj se osnutek kot predlog sveta predloži občinski skupščini, ali pa se vrne v ponovno izdelavo pristojnemu upravnemu organu. Ce gre za predpise in druge akte, ki urejajo zadeve, za katere je po tem statutu -določeno, da je pred njihovim sprejetjem potrebno mnenje občanov, krajevnih skupnosti ali predsedstva zbora volivcev, sc mora to mnenje dobiti pred predložitvijo predloga občinski skupščini. 197. člen Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ občinske skupščine izven upravnega postopka in predlaga skupščini, da o njem dokončno odloči. Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega akta upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da ni v skladu z zakonom. O tem takoj obvesti predsednika občinske skupščine. Predsednika občinske skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, neveljaven, ali če sodi, da z izvršitvijo akta lahko ndstane škoda. Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev splošnega akta ali sklepa občinske skupščine in njenih organov izdanega izven upravnega postopka, če misli, da ni v skladu z zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži občinski skupščini na prvi prihodnji seji v ponovni pretres in odločitev. Tajnik lahko zadrži izvršitev nezakonitega akta, ki ga je izdal svet delovne skupnosti uprave občinske skupščine. O zadržanem aktu sveta obvesti predsednika občinske skupščine, ki predloži prizadeti akt arbitražnemu svetu. Če arbitražni svet ne odloči o zadevnem aktu, ga predloži v razpravo in odločite* občinski skupščini. O ustanovitvi novih in spremembi obstoječih krajevnih skupnosti odločajo občani na zborih volivcev. Sklep o ustanovitvi ali spremembi se sprejme z večino glasov navzočih članov. Zbor volivcev je sklepčen, če je navzočih 10 •/• vseh volivcev z območja zbora volivcev. 203. člen Najvišji predstavniški organ krajevne skupnosti je zbor občanov (ne zbor volivcev), kot članov krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti lahko določi, da je najvišji organ krajevne skupnosti svet KS. VsaHa KS ima svoj statut, s katerim se podrobneje določajo organizacija, poslovanje in naloge KS. Statut sprejmejo zbori volivcev (ali. zbor občanov) 'z območja KS, potrdi pa ga občinska skupščina. 204. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. 205. člen Krajevna skupnost in njeni organi uresničujejo svoje naloge s tem, da opravljajo zlasti: — organizirajo in pospešujejo komunalne, socialne, zdravstvene in druge dejavnosti in službe, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvu in občanom v zadovoljevanje vsakodnevnih potreb; — organizirajo in pospešujejo vse vrste dejavnosti, ki pomenijo pomoč v gospodinjstvu; — skrbijo za varstvo oseb, ki jim je taka pomoč potrebna; — predlagajo skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavljajo pod skrbništvo; — skrbijo za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomagajo državljanom pri upravljanju hiš in njihovih skladov in pri Vzdrževanju hiš; — organizirajo prostovoljno delo prebivalcev na svojem območju, zbirajo prostovoljne prispevke ter organizirajo kulturno zabavne in druge prireditve; — pomagajo občinski skupščini oz. njenim organom pri organiziranju in izvrševanju zadev in nalog na območju skupnosti; — občinski skupščini in njenim organom dajejo mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti; — upravljajo družbeno lastnino, ki je dana skupnosti v uporabo. Krajevne skupnosti opravljajo tudi druge zadeve po veljavnih predpisih, oz. zadeve, ki jih jim da v delovno področje z odlokom občinska skupščina. 206. člen Zaradi neposrednega zadovoljevanja potreb gospodinjstev in posameznikov in za uresničevanje svojih nalog lahko krajevne skupnosti v skladu z zakonom ustanavljajo servise in delovne organizacije. Krajevne skupnosti v skladu z zakonom lahko ustanavljajo poravnalne svete za izvensodno reševanje sporov. 207. člen Krajevne skupnosti opravljajo zadeve in naloge s sredstvi, ki jih jim v ta namen zagotavlja občina; s sredstvi, ki jih prostovoljno dajejo občani, delovne in druge organizacije, s sredstvi, ki jih ustvarjajo same z uslugami in storitvami svojih servisov, zavodov in ustanov. Občina daje krajevnim skupnostim sredstva zlasti za opravljanje tistih obveznih nalog, ki so prenesle iz občinskih pristojnosti v pri-s .ojnost krajevnih skupnosti. V okvi-r ' svojih materialnih možnosti po občina daje krajevnim skupnostim tv.-H sredstva za pospeševanje komu-n nega gospodarskega razvoja skupnosti. Sredstva, ki jih občina daje krajevnim skupnostim, se določijo vsako leto v letnem družbenem planu občine. Občinska skupščina lahko določi, da se dohodki ali del dohodkov, ki jih dosega občina na območju skupnosti, uporabljajo samo za potrebe skupnosti. 208. člen Krajevna •'skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih z letnim finančnim načrtom razporeja glede potrebe skupnosti. Pri tem pazi, da namenska sredstva razporeja za namene, .za katere so bila dana. Predlog finančnega načrta sprejme najvišji organ skupnosti. Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta skupnosti je predsednik sveta skupnosti. 209. člen Zakonitost dela organov krajevne skupnosti nadzoruje občinska skupščina in njeni organi. 310. člen Krajevna skupnost lahko predlaga uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka za svoje potrebe. S krajevnim samoprispevkom se lahko financirajo skupne potrebe več krajevnih skupnosti. Posebni krajevni samoprispevek uvede občinska skupščina na predlog zbora volivcev z območja krajevnih skupnosti. 211. člen Predsedstva zborov volivcev Na območju, kjer so bili s statutom ObLO Logatec od 6. junija 1961 ustanovljeni krajevni odbori, pa ni pogojev za ustanovitev krajevnih skupnosti, se lahko po sklepu zborov volivcev ustanovijo stalna predsedstva zborov volivcev. Skupščina občine lahko s posebnim aktom prenese na stalna predsedstva zborov volivcev opravljanje določenih zadev iz pristojnosti bivših krajevnih odborov. V ta namen jim zagotovi v vsakoletnem proračunu ustrezna sredstva. Zbori volivcev 212. člen Zbor volivcev je oblika neposredne demokracije, preko katere sodelujejo občani pri opravljanju družbenih zadev na vseh področjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja v komuni. Občani obravnavajo na svojih zborih predvsem vprašanja, ki imajo splošen pomen za njihovo življenje in delo in sodelujejo pri reševanju zadev, ki so neposrednega pomena za občino in tudi za širše teritorialne skupnosti. 213. člen Občinska skupščina določi območja posameznih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi s posebnim odlokom. 214. člen-. Na zborih volivcev se obravnavajo vsa vprašanja, za katera to določajo zakoni in drugi predpisi, statut občine in vprašanja, za katera to posebej določijo občinska skupščina in njeni organi ter vprašanja, za katera tako določi sam zbor volivcev. Zbori volivcev lahko o zadevah, ki so jih obravnavali, sprejmejo sklepe. 215. člen Zbori volivcev zlasti: — predlagajo kandidate za predstavniške organe in predlagajo ter volijo organe družbenega samoupravljanja delovnih skupnosti in dajejo predloge za odpoklic izvoljenih predstavnikov; — obravnavajo vprašanja s področja posameznih dejavnosti, ki imajo splošen pomen za njihovo območje, krajevno skupnost, občino ali širšo teritorialno skupnost, oz. za eno ali več delovnih skupnosti; — obravnavajo poročila o delu občinske skupščine, njenih organov, organov krajevne skupnosti in predsedstev ZV; 1— obravnavajo delo in organizacijo komunalnih in družbenih služb ter dajejo mnenja in predloge za izboljšanje njihovega poslovanja; — razpravljajo o uvedbi občinskih doklad in taks; — postavljajo vprašanja o delu občinske skupščine, njenih organov in organov družbenega samoupravljanja; — dajejo obvezno mnenja in predloge pred sprejemom posameznih predpisov in drugih aktov, za katere tako določajo ustava, predpisi in ta statut; — odločajo o vprašanjih, za katera so pooblaščeni s predpisom ali tem statutom; — opravljajo druge naloge po veljavnih predpisih in sklepih občinske skupščine. 216. člen Občinska skupščina mora dobiti mnenje zborov volivcev pred njihovim sprejetjem o naslednjih zadevah: — letnim in večletnim družbenim načrtom občine; — proračunom občine; — urbanističnem načrtu občine; — o uvedbi posebnega krajevnega samoprispevka. 217. člen Občinska skupščina lahko po svoji presoji da v obravnavo zborom volivcev vsa vprašanja, za katera misli, da je potrebno o njih dobiti mnenje občanov. 218. člen Zbori volivcev se sklicujejo praviloma za območje volilnih enot, kot so določene za volitve v občinski zbor občinske skupščine, lahko pa se po potrebi skličejo tudi za posamezna naselja ali za območje posameznih krajevnih skupnosti ali predsedstev zborov volivcev. 219. člen Zbor volivcev lahko skliče: — občinska skupščina; — občinski zbor; — predsednik skupščine; — svet krajevne skupnosti; — stalno predsedstvo zbora volivcev; — občinski in krajevni odbor SZDL; — ena desetina volivcev z območja zbora volivcev. 220. člen Ce ne skliče zbora volivcev občinska skupščina ali njen predsednik, mora sklicatelj o sklicu zbora obvestiti predsednika občinske skupščine in ga seznaniti z dnevnim redom vsaj tri dni pred zborom. 221. člen Sklic zbora volivcev sc mora objaviti na krajevno običajen način najmanj 5 dni pred dnevom zbora. V razglasu o sklicu zbora mora biti naveden dnevni red, čas in kraj zbora ter sklicatelj. 222. člen Za administrativno tehnično pripravo zbora volivcev, kakor tudi za posebno gradivo in pojasnila za zadeve, ki so na dnevnem redu, skrbi sklicatelj. 223. člen Zbor volivcev vodi delovno predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik, tajnik in en član. Delovno predsedstvo se izvoli pred pričetkom zbora. O zboru volivcev se mora pisati zapisnik, ki ga podpiše član predsedstva, na zboru določena overi-telja ter zapisnikar. Predsedstvo zbora mora paziti, da so v zapisnik vneseni sklepi in da se zapisnik dostavi v treh dneh predsedniku občinske skupščine. 224. člen Na zborih volivcev se sprejemajo sklepi z večino glasov navzočih, če ni z zakonom drugače določeno. Glasovanje na zborih je javno, če zbor drugače ne sklene. Zbor sklepa veljavno, če je navzočih najmanj ‘A* vseh volivcev z območja, za katero je zbor sklican. Na zboru volivcev imajo pravico predlagati in glasovati samo občani, ki imajo volilno pravico in ki prebivajo na območju, za katero je zbor sklican. 225. člen O sklepih, mnenjih, predlogih in pripombah, sprejetih na žboru volivcev, mora razpravljati občinska skupščina na svojem prvem prihodnjem zasedanju in zavzeti o njih svoje stališče. 226. člen Občinska skupščina ne more spajati akta ali izvršiti ukrepa, pomembnega za območje vse občine, 6® se je zoper njega izrekla več kot polovica zborov volivcev. 227. člen Na območju občine izvoljeni člani predstavniških teles morajo 0 svojem delu in o delu predstavniškega telesa, ki mu pripadajo, poročati na zborih volivcev ter odgovarjati na vprašanja, ki jim jih postavijo volivci. Prav tako morajo na zahtevo zborov volivcev poročati o svojem delo in dajati potrebna pojasnila predstavniki organov družbenega samoupravljanja z območja občine. Predstavniki organov družbenega samoupravljanja delovnih skupnost1 in drugih organizacij se morajo udeležiti zborov volivcev, kadar se obravnavajo vprašanja z njihove#8 delovnega področja. Občinski referendum 228. člen Referendum razpisuje samo občinska skupščina in to v tistih splošnih vprašanjih, za katera misli, so tako pomembna, da je treba zvedeti mnenje vseh volivcev. Za vsa razpis referenduma mora občinsk' skupščina sprejeti posebej sklep. r Razpis referenduma lahko predlaga občinski skupščini tudi občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet. 229. člen Referendum se glede na pomen razpiše za območje vse občine ali za območje ene ali več krajevnih skupnosti. Referendum, razpisan za območje vse občine ali več krajevnih skupnosti, vodi tričlanska komisija, ki jo iitienuje občinska Skupščina izmed svojih članov. 230. člen Referendum se izvede z glasovanjem volilnih upravičencev tako, da lahko vsak volivec odgovori samo pozitivno ali negativno, t. j. z »da« ali »ne«. 231. člen S sklepom o razpisu referenduma, ki se objavi na enak način kakor odlok občinske skupščine, se določi tudi dan referenduma. Referendum se mora izvesti v 30 dneh po objavljenem razpisu. 232. člen Glede pravice glasovanja, načina ugotavljanja izida glasovanja in glede pravice do pritožbe zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma, se Primerno uporabljajo predpisi o volitvah članov občinske skupščine. 233. člen Izid referendumu je obvezen za pbčinsko skupščino. Predlog je sprejet, če je zanj glasovalo preko 50 % vpisanih volivcev. Beno leto po izvedbi referenduma ebčinska skupščina ne more sprejeti akta, nasprotnega odločitvi na referendumu. Anketa 234. člen O zadevah, ki so pomembne za gospodarski in družbeni razvoj, lahko občinska skupščina, da bi dobila tnnenje občanov, razpiše anketo. Izid ankete ne obvezuje občinske skupščine. vn. RAZMERJA MED ORGANI OBČINE IN- DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI 235. člen Delovna organizacija je samostoj-na in samoupravna organizacija. Delovna organizacija se ustanovi kot podjetje ali druga gospodarska organizacija za dejavnost s področja gospodarstva, za dejavnosti s področja izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih služb pa se ustanovi zavod ali druga organizacija. 236. člen Razmerje med občino in delovnimi organizacijami temelji na načelih samostojnosti in medsebojnih obveznosti, ki jih določajo veljavni predpisi in medsebojni sporazumi. 237. člen Občinska skupščina in njeni organi skrbijo, da delovne jn druge organizacije skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo postavljene '‘programe in da ne zaidejo v gospodarske težave, ki bi bremenile organizacijo in družbo. 238. člen Pri izpolnjevanju svojih nalog na področju pospeševanja razvoja gospodarstva v občini sodeluje občinska skupščina zlastt~ glede ustanavljanja, prenehanja, združevanja organizacij, združevanja sredstev in pospeševanja storilnosti z delovnimi organizacijami in z organi njihovega upravljanja; daje svoje ukrepe v razpravo delovnim organizacijam in organom njihovega upravljanja ter upošteva njihove predloge. Občinska skupščina daje pobudo, predlaga ali organizira združevanje sredstev posameznih delovnih organizacij zaradi pospeševanja gospodarskega razvoja v občini in zaradi pospeševanja razvoja družbenih služb. Občinska skupščina predlaga združevanje posameznih delovnih organizacij, če je to v korist delovnih organizacij in če tako narekujejo splošni družbeni interesi. 239. člen Organi upravljanja in delavci delovne organizacije so dolžni obravnavati priporočila, ki jih daje občinska skupščina in njeni organi ter občinsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih. Ce sc- delovna organizacija ne strinja s priporočili občinske skupščine, je dolžna o tem obvestiti občinsko skupščino in na-» vesti razloge. Kadar občinska skupščina daje priporočila, ki imajo pomen za širša področje dejavnosti ali za večje število delovnih organizacij ali drugi splošni pomen, potem da predlog priporočila pred izdajo v obravnavo delovnim organizacijam. 240. člen Občinska skupščina in njeni organi smejo poleg rednih poročil o izpolnjevanju programa zahtevati od delovnih organizacij tudi posebna poročila in podatke, ki omogočajo vpogled v njeno delo in splošno gospodarsko stanje. Družbena imovina 241. člen Družbeno premoženje upravljajo delovne organizacije in druge organizacije in društva, krajevne skupnosti, predsedstva zborov volivcev, katerim je . dodeljeno v upravljanje; vse drugo premoženje, ki ie v družbeni lastnini, pa upravljajo pristojni organi občinske skupščine. 242. člen Občinska skupščina in njeni organi vodijo nadzor nad upravljanjem in izkoriščanjem premoženja družbene lastnine na območju občine, izdajajo ukrepe in priporočila v okviru veljavnih predpisov, da zagotovijo pravilno upravljanje in izkoriščanje po načelu dobrega gospodarjenja. . 243. člen Zemljo kot dobrino splošnega pomena je treba izkoriščati v skladu s splošnimi, v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja racionalno izkoriščanje zemljišč in drugi splošni interesi. Kmetijske zadruge 244. čleh Za razširjenje socialističnih družbenih odnosov in razvoj kmetijske proizvodnje občinska skupščina podpira in pospešuje sodelovanje kmetov, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi, s kmetijskimi zadrugami in drugimi delovnimi organizacijami na področju kmetijstva. 245. člen Kadar se zaradi smotrnejšega izkoriščanja kmetijskih površin storijo ukrepi, ki omejujejo lastnino na zasebnih kmetijskih površinah, skrbi občinska skupščina, da se zagotove kmetom ustrezni življenjski pogoji. VIII. RAZMERJE OBČINE DO DRUGIH OBČIN IN OKRAJA 246. člen Za reševanje medobčinskih nalog lahko občina sodeluje z drugimi občinami. To sodelovanje prihaja do izraza v izmenjavanju izkušenj za reševanje vprašanj skupnega pomena s skupnimi močmi. Ob vsakem sodelovanju se sklpne sporazum stopnje sodelovanja, medsebojne obveze in druga pomembna vprašanja. Skupna vprašanja so lahko različna, in sicer: ustanavljanje skupnih zavodov, ustanov, organov gospodarskih organizacij, skupno financiranje komunalnih, Rekreacijskih in drugih objektov in naprav, oblike stalnega kontinuiranja, ^posvetovanja in podobno. / IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 247. člen \ Pravni akti, ki jih morajo po določbah tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega statuta. V roku 6 mesecev po uveljavitvi tega statuta morajo biti dosedanji predpisi, ki jih je prejel občinski ljudski odbor Logatec, usklajeni z določbami tega statuta. 248. člen Določbe tega statuta, ki so v nasprotju z obstoječimi zveznimi in republiškimi predpisi, začno veljati, ko bodo zadevni predpisi usklajeni z zvezno oz. republiško ustavo. Ta statut začne veljati 15. aprila 1964. Z istim dnem preneha veljati statut občine Logatec od 6. junija 1961. Štev.: 011-1/63-1 Datum: 3. aprila 1964 Predsednik skupščine občine Logatec Otmar Oblak, 1. r. MESTNI SVET Na podlagi zakona o prenehanju Veljavnosti splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Ur. 1. SFRJ 3l/64) in na podlagi 47. člena statuta niesta Ljubljana, je Mestni svet Ljubljana na svoji 16. redni seji ^ne 10. februarja 1965 sprejel ODLOK 0 Prenehanju veljavnosti odloka o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjskim skupnostim na območju mesta Ljubljane (Glasnik št. 5/60). 1. člen Odlok o določitvi odstotka stanarine in najemnine, ki pripada stanovanjskim skupnostim v občinah na območju mesta Ljubljane, preneha veljati. 2. člen Ta odlok se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 31. decembra 1964 dalje. Številka: 06-022/65 Datum: 20. febr. 1965 Predsednik Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1. r. 17 Na osnovi člena 50. statuta mesta Ljubljane je Mestni svet na svoji 16. seji dne 10. februarja 1965 sprejel naslednji SKLEP Miran Kalčič se imenuje ža tajnika Mestnega sveta Ljubljana. Štev.: 02-012/65 Datum: 20. febr. 1965 Predsednik - Mestnega sveta Ljubljana Ing. Marjan Tepina, 1. r. OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA GROSUPLJE 29 POPRAVEK odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Grosuplje »Z denarno kaznijo 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:« pravilno glasi: »Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:« Številka: 352-27/64-1/1 Datum: 10. febr. 1965. Iz skupščinske pisarne skupščine občine Grosuplje OBČINA LJUBLJANA- MOSTE-POLJE Na podlagi 22. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Ur. Ust SRS št. 11/63) in 167. člena statuta občine Ljub-ljana-Mostd-Polje je zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje na seji dne 12. februarja 1965 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Poljc 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve za zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje — v skupini gospodarstva za volilno enoto št. 23, ki obsega: Veletrgovina »Mercator« — ekonomska enota Polj® Veletrgovina »Mercator« — poslovalnice z območja Most Tobak — poslovalnice z območja Most in Polja Sadje-zelenjava — poslovalnice Moste »Prehrana« — poslovalnica Be-zenškova ulica Tovarna mesnih izdelkov slovalnice Moste Ljubljanske mlekarne — poslovalnice Moste »Planika« Kranj — poslovalnica Zaloška cesta Tekstil-promet — poslovalnica Moste Kurivo Moste Gostinsko podjetje »Moste« V odloku o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij 'V občini Grosuplje, objavljenem v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 65-541/64, je v objavi nastala naslednja napaka: 1. stavek 9. člena se namesto: Kmetijska zadruga Vino-Koper — poslovalnica Pod ježami 10 »TALIŠ* Maribor — poslovalnica S tepanjska 11 Istra-vino-export — poslovalnica Zgornji Kašelj Dalmacija-vino, SpUt — poslovalnica Zadvor Krajina vino — poslovalnica Zalog Zasebne gostince, člane zbornice ter gostinske delavce, ki delajo Izven delovne organizacije z območja občine Slovenija sadje — Hladilnica Zalog Petrol — obrat Zalog in poslovalnici Moste . Koteks-Tobus — obrat »Prod«, Zg. Kašelj — v skupini prosvete in kulture za volilno enoto št. 1, ki obsega: Osnovna šola Sostro Osnovna šola Lipoglav Osnovna šola Besnica Osnovna šola Janče Osnovna šola Javor Osnovna šola Prežganje Nadomestne volitve se opravijo, ker je prenehal mandat odborniku Viki Rozman v volilni enoti 23 in Antoniji Muzga v volilni enoti št. 1 r 2. člen Volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje v skupini gospodarstva za volilno enoto št. 23 in v skupini prosvete in kulture v volilni enoti št. 1 bodo v petek 26. marca 1965. 3. člen Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o volitvah odbornikov ob- činskih in okrajnih skupščin raču- občine Vrhnika na seji občinskega najo od razpisa volitev, se računajo zbora in zbora delovnih skupnosti od 15. februarja 1965. dne 6. novembra 1964 sprejela Cankarjeva založba — poslovalnica Zaloška cesta 4. člen Za izvršitev tega odloka skrbi ob- ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka O činska volilna komisija občine Ljub- urejanju mestnega zemljišča na ob-ljana-Moste-Polje. močju občine Vrhnika. Gostinsko podjetje »Slovenske gorice« Gostinsko podjetje »Zadobrova« Gostilna »Zaloški hram« Gostilna »Na peči« Gostilna »Pri garažah« Bife Kodeljevo Poljoprivredna zadruga Vis — 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 020-3/65-1 Datum: 12. febr. 1965 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje Vlado Črne, 1. r. poslovalnica Zaloška cesta Trgovsko podjetje »Tikveš« — poslovalnica Zaloška cesta Trgovske podjetje »NAVIP« — poslovalnica Litijska cesta Slovenija-vino — poslovalnica Klunova ulica OBČINA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK Vinoprodukt Zagreb — poslovalnica Tovarniška ulica 31. ODREDBO o določitvi pavšalne skočnine za leto 1965. I. člen Številka: 320-3/65. Datum: 29. januarja 1965. OBČINA VRHNIKA 1. člen Na podlagi 1. in 2. točke odredbe o spremembi odredbe o okvirni tarifi za osemenjevanje govedi (Ur. list SRS, št. 23/63) ter 2. člena odloka o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževalnine za plemenske bike (Glasnik okraja Ljubljana, št. 30/61) izdaja svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik po sklepu seje z dne 15. januarja 1965 27. člen odloka o spremembi ln dopolnitvi odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Vrhnika, objavljenem v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 52/64, se spremeni tako, da se glasi: »Višina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča* ki se oddajajo uporabnikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na celotnem mestnem območju Vrhnike, Borovnice ter naselja Log, in' sicer tako, da se kot merilo vzame površina urejenega zemljišča, kori girana s koeficientom gostote zazi dave ali naseljenosti.« V posameznih naseljih — na neurejenih ‘zemljiščih, ki jih koristniki uporabljajo za gradnjo, adaptacijo ali rekonstrukcijo objektov, morajo plačati prispevek, za ureditev komunalnih naprav (vodovod, elektrika, ka nalizacija, cesta) samo za vsak konkretni primer v višini, in sicer: Tarifa za prvo osemenitev (naravno ali umetno) krav in nad eno leto starih telic oziroma za nadaljnji dve osemenitvi ali pripustitvi, če se plemenica ni obrejila, znaša 2000 dinarjev. II. člen a) družbeni sektor — 15 %; b) zasebni sektor — 10 % od predračunske vrednosti investicijskega objekta. Sklad je dolžan objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče in zemljišča iz 2. odstavka cit. člena odloka o razpisanih pogojih. 2.. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 1/1-010-05/65. Datum: 6. novembra 1964. Tafodredba velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik skupščino občine Vrhnika:-Franci Širok 1. VSEBINA 28 — Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo: ing. Tone Zorc 1. r. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik: ing. Slavko Jakolčič 1. r. Statut občine Logatec Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi odstotka stanarin6 In najemnine, ki pripada stanovarii' sklm skupnostim na območju meStS Ljubljano Sklep o Imenovanju tajnika Melš' noRa sveta Ljubljana 29 — 80 — 32‘ 81 Na podlagi 4., 5. in 10. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča M (Ur. list LRS, št. 8/63) ter 109. člena statuta občine Vrhnika je skupščina Popravek odloka o komunalni urtr ditvi in zunanjem izgledu naselij občini Grosuplje Odlok o razpisu nadomestnih vofli-tev v zbor delovnih skupnosti si&tP* Sčtne občine Ljubljana-Moste-Poti* Odredba o zvezni skočnlni občih6 LJublJana-Vlč-Rudnik Odlok o spremembi in dopolnitvi loka o urejanju mestnega torniJlSč® občine Vrhnika.