novice rf ,a ¦ . B%l_lke leOeilSke i ««—*i letalski general JLoeb, kl je bil najbližji lsodelave<> maršala Goeringa, se je ubll na Angle- iškem> ko J° bii sestreljen njegav bombnlk. Ge- Jneral ^0«15 Je poveljevaj nemškemu letatetvu prl i P°letih nad Nizozemsko In Francljo. J Prehrana nemškega Ijudstva J« v glavnam 2e *28«0*0^80* do 2etve 19*1. NMtiSki prtstojnl či- J111^1 M »^J ukvarjajo z načrtom, kako m naj ^redl prehrana nemSkega naroda za leto 1941 ^ 1942- t Kander Hitler je obiskal v preteklean tednu \ Pariz. Ogledal si je znamenitostl mesta ln Jo bil {tudl v Versaillesu, kjer je blla podpisana po sve- tovni vojni mirovna pogodba. 0 Franooska vlada se bo zafiasno preselila lz Bordeauxa v Clermont Ferrand, od koder bo ekušala izpoelovati pri Nemcih dovoljenje za povra tek v Parlz.  Mussolini se je mudil proti koncu mtnulega  tedna na alpski fronti, kjer Je razdeljeval vojaška odlikovanja.  Angleži bodo izvajali gospodarsko pomorsko  zaporo tudi za področje Francije, ki je zaaedeno Po nemških četah. Največja lakota, kar jih pozna zgodovtna, grozl ^^op1. fie se bo vojna nadaljevala, je izjavil bivši predsednik Združenih amerlških držav Herbert Hoover.  Od 5. junija, ko je pričela bltka za Francijo, so imeli Francozi na bojišču samo 55 divlzij, do- čim so jih imeli Nemci 140. Tem so pridružili Sa H oklopnih divizij, da je štela njihova napadalna sila skupaj 151 divizlj. Ob koncu bitke za Francijo je imela Nemčija tudi še 80 divizij rezerv.  Po pogodbi o premirju med Francijo In Nemčijo določeno zasedeno ozemlje po Nemcih sega do španske meje. Nranške čete so že zasedle novo zafeasno mejo in so se pozdravile s španskiml Cetami.  Pierlotova belgijska vlada v Franciji je sklenila stopiti v stik z nemško za sklenitev premirja med Belgijo in Nemčijo.  Am«riška republikanska stranka, ki je v opo- ziciji, je izvolila na velikem stranktaem zboru Wendela Wilkieja za predsedniškega kandidata  pri predstoječih volitvah.  Namesto smrtno ponesrečenega maršala Balba je prevzel poveljstvo nad italijanskimi četami v Libiji maršal Graziani, kl se je izkazal v abesinski vojni. Predsednik jugoslovanske vlade Cvetkovič je izjavil zastopnikom italijanskega tiska, da vidi v sodelovanju Jugoslavije z njeno veliko sosedo ItaJijo enega najmoCnejših stebrov sreCne bodoč- nosti narodov v tem delu Evrope.  Ameriški predsednik Roosevelt je podpisal ukaz, s katerim pride tri ln pol milijona tujcev h^^^S^^^^^"  " " p ... . „ ,"f v - r ^ r ci  Iz Besarabije ln Bukovine 80 zbezali pred Rusi g. ^^^j nageijeni Nemci s svojim voditeljem vred. Nazaj se pa selijo judje, katere je bivša romunska vlada preganjala.