LETO xm, STEV. trt LJUBLJENI, PONEDELJEK, 11. FEBRUKRJK 19& Ceno 10 Ab SLOVENSKI izdala iri usks Casopisno-zajožrnSko poajcijc Sloveustu poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni In odgovorni urednik: Sergej Vožnjah — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, TomSICeva ulica Stev 1 In 3, telefon Stev 23-528 do 23-528. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica Stev l'Il. telefon Stev 23-522 do 23-528. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova oesta St. 7. telefon St- 21-898, ra ljubljanske naročnike 20-4S3. za zunanje 21-832. — PoStnl predal »tev. 29. — Tekoči rač 60-KB 5 2-367. — Mesečna naročnina 230 din. N®n SOCIALISTIČNI KONGRES V BENETKAH JE KONČAN (e dobil zaupnico Od našega posebnega dopisnika Cyrankiewicz pope Indijo Poljski premier je opozoril gospod nrski svet Poljske na najnujnejše naloge za razvoj gospodarstva in zagotovitev poljske peti v socializem BENETKE, 10. febr. (Po telefonu.) Ob zaključku diskusije o X en ni je vem poročilu je govoril namestnik sekretarja stranke Ferlini, ki jra smatrajo za glavnega zagovornika nadaljnjega tesnega sodelovanja s komunisti. Pcrtini je v svojem govoru vseskozi. podčrtaval važnost sodelovanja s komunisti, sprejel pa je težnjo po združitvi obeh socialističnih strank. V svojem govoru pravzaprav Pertini ni bil povsod povsem ja- n. kar ugotavljajo tudi tukajšnji novinarski krogi, posebno meglen pa je bil v programskem vprašanju, to je v tistem, kjer se je na splošno mislilo, da bo najbolj doslede.n in jedrnat. Začel je razpravo navajajoč, da se nova socialistična politika ni začela izvajati včeraj, temveč že zdavnaj, še preden je padel predlog za socialistično združitev. S to politiko pa r.e smemo — pravi Pertini — zavračati preteklosti. Nova politika namreč ne sne pomeniti, da je bila stara zgrešena. (Akcijski pakt s komunist:.') Pertini je dejal, da je bilo resnici na ljubo storjenih več naoak, ki pa niso bile bistvene. Na vsak način smo danes* — je nadaljeval govor — »zapustili pozicije frontizma. zahtevamo pa da socialni demokrati v nasprotni smeri odpravijo centrizem.« Opozoril je. da združitev s so-ialnimi demokrati ne sme biti sporazum med vrhovi, temveč posledica tozadevne zavesti množic. Pertini je bil rudi mnenja, da je treba vložiti nove in nove sile v prizadevanja za združitev in ne čakati socialno demokratskega kongresa. V svo-■ ?m govoru, razen teh bistvenih rriisH. je poudarjal, da so pri združitvi prvenstveno važne ko-r delavskega razreda in da se ž.hlro računa na določene socialno demokratske skupine, razen Saragata, ki je — kakor je dejal — razbijač vsakršnega socialnega gibanja. Do 13. ure so nastopili še ostali govorniki, med katerimi Ma-lagugint, ki je Nermija opozarjal na ogromne naloge, ki jih sprejema stranka po tem kongresu, predvsem pa na upoštevanje skrajne levice, Servadi in drugi. Delegatov, ki so nastopili, je bilo nad 60, med katerimi jih je nad 50 jasno podprlo Nennijevo poročilo. Kaj pravijo po končani debati politični krogi, ki spremljajo kongres? V glavnem se trdi. da je Nenni nesporen zmagovalec, da pa bo morala stranka s posebnim trudom izpolnjevati prevzete naloge, odpravljajoč nevarnost, da sčasoma ne usahne odskočna težnja, izražena na kongresu. To mišljenje povezujejo z zaključki, da verjetno ne bo treba dolgo čakati na socialno demokratski odgovor, ki bo baje pozitiven (toda ne Saragatov, ki se bo — kakor računajo — odcepil) in da bo morala tudi komunistična stranka hočeš nočeš podpirati stremljenja socialistov. da se ne bo še bolj izolirala. Zaupanja vredni viri med drugim že trdijo, da komunisti ne bodo več pogrevali polemike s socialisti, ki so jo še okrepili na začetku tega kongresa in da bodo socialni demokrati baje v najkrajšem času, ne pa šele junija imeli kongres. (Izjave leve struje, Matteottija. Ro-mite in drugih.) Če bo to tako, »e lahko reče. da se začenja nova doba v italijanski politiki. Vlada bi morala v najkrajšem času pasti, krščanska demokracija pa se bo morala boriti s politično silo, ki se v prvi vrsti poteguje za odpravo neg;bnosti v skrajni levici in sredini. Pred eno uro je Nenni v krajšem govoru zaključil diskusijo. Rekel je. da nima kaj dodati, ker je kongres dovolj povedal kaj misli. Kongres se je stvarno ozrl na spremenjene notranje in zunanje politične pogoje ter ie v znamenju odstranjevanja sentimentalnosti pokazal, da je treba skrbeti predvsem za uresničitev perečih političnih teženj. Nenni je podčrtal, da trenutno še ni mogoče govoriti o m vBurmi Sovjetski obrambni minister je izjavil, da atomsko orožje ni jamstvo za zagotovitev miru na svetu RANGTJN. 10. febr. (Tanjug) Po Iš-dnevnem obisku v Indiji je sovjetski obrambni minister Žukov z letalom odpotoval v Kangnn. Tu bo ostal 5 dni kot gost burmanske vlade. Na letališču je Žukova sprejel predsednik burmanske vlade U Ba Sve z drugimi ministri. Sovjejfcs-ki minister je v Indiji obiskal vrsto vojaških objektov, sinoči pa se je poldrugo lito Bombe no alžirskih stadionih AiSir, 10. febr. (Reuter). Na dveh stadionih v Alžiru so danes eksplodirale bombe. pn čemer so bile ubite 4 osebe, 12 pa ranj-er- h. Po eksplocijd bomb'so Evropejci linčali dva Aižirca. Atomski traktor JTASHI.NGTON, 10 febr. (Renten. V Coioradu so izdelali prvi atomske! traktor. V traktor .le vrielan atomski reaktor, katerega obkroža 5 cm debeli jekleni oklep. Traktor je težak okrog 13 ton. Bevcm in Philipps pri Senegalu Rim, 10. febr. (DPA). Voditelja britanske laburistične stranke Bevan in Morgan Philipps sta se včeraj sestala z voditeljem italijanske socialnodemokratske stranke Saragatcm. Domnevajo. da je sestanek v zvezi z napori, da bi dosegli združitev Italijanske socialistične in socialnodemokratske stranke. Egiptovska petrolejska družba KATRO. 10. febr. IAFP) Egiptovski minister za industrijo je sinoči izjavil, da je egiptovska razgovarjal s premierom Nehrujem. Na sinočnjem svečanom sprejemu je izjavil, da »obstoj atomskega orožja ni jamstvo za zagotovitev miru na svetu«. Poudaril ie. da vsi tisti, ki širijo idejo o tem, da atomska bomba preprečuje nove vojne, dejansko onemogočajo izvedbo razoroži tve in prepoved izdelovanja atomskega o-rožja. Zukov je dejal, da narod: ne potrebujejo atomske bombe, temveč atomsko c-nergijo. Na vprašanja zbranih novinarjev je Zukov glede ameriškega načrta za Srednji vzhod dejal, da predstavlja »novo izdajo kolonializma«. Iz Burme se bo Zukov 16. februarja ponovno vrnil v New politični in volilni večini, da pa se to utegne ob skupnem uresničevanju prizadevanj, ki si jih je stranka zastavila, kmalu zgoditi. Danes je konkretno postavljena alternativa tako vladi kot x-)adajoči buržoaziji. Nenni je poudarjal razrednost stranke in da ostane le-ta v razredni povezavi s komunisti pri vseh perečih notranjih vprašanjih. Glede socialnih demokratov je dejal, da so sedaj vrat-a združitvi odprta in apeliral na potrdilno stališče na socialno demokratskem kongresu. O sindikatih pravi Nenni, da ostanejo socialisti v CGIL. da pa bodo skušali zajeti delavce tudi iz drugih sindikatov v boju za konkretne probleme. Nato so prebrali in sprejeli po manjših spremembah programsko resolucijo, ki potrjuje in razčlenja navedene teze, poleg tega pa odraža stališče stranke do zunanjih vprašanj. (Med drugim borba proti blokom, proti kolonializmu, proti nekdanjim intervencij arn na Madžarskem, podpora razvoja na Poljskem, podpora naprednih gibanj v svetu in njihove avtonomije.) * Benetke, 10. febr. (Po telefonu ob 20.45). Potem ko je 32. socialistični kongres sprejel programsko resolucijo in po kratkem odmoru tudi manjše spremembe strankinega statuta, je odobril spojitev neodvisne socialistične zveze (Magnani) s socialistično stranko. S tem se je kongres zaključil. Ob 13.30 se je začelo glasovanje za novo osrednje vodstvo. Glasovanje bo trajalo vso noč. Rezultati bodo objavljeni jutri zjutraj. Izmed 130 kandidatov bodo morali delegati izvoliti 31 članov novega CK. M. Kocjan NEW DEEBI, 10. febr. (AFP) Včeraj so uradno sporočili, da bo predsednik poljske vlade Jusef Cyrankiewicz na povabilo indijske vlade prihodnji mesec obiskal Indijo. Varšava, 10. febr. (Tanjug). Ob včerajšnji prvi seji poljskega gospodarskega sveta je predsednik poljske vlade Cyrankie-\vicz posla! tej najvišji gospodarski ustanovi v državi pismo, v katerem pravi, da vlada pričakuje od tega organa, v katerem so zbrani najvidnejši poljski gospodarstveniki, da bo položil osnove za uresničitev nalog, ki jih je poljskemu gospodarstvu postavil VIII. plenum poljske združene delavske partije za izgradnjo poljske poti v socializem. Po besedah poljske, ga premiera pričakuje vlada od gospodarskega sveta najprej oceno sedanjega gospodarskega položaja v deželi. Zato mora svet dati predlog o tekoči in prihodnji dejavnosti na tem področju in povedati svoje mnenje o že sprejetih pravnih predpisih in poiiUčno-ekonomskih instrumentih, kakor tudi mnenje glede vpliva !e-teh na nadaljnji gospodarski razvoj Poljske. Na včerajšnjem sestanku je ekonomski svet ustanovil 6 komisij, in sicer: za vprašanja gospodarskega sistema, za oceno tekočega gospodarskega položaja v deželi, za delo in socialne pogoje, za industrijo, za kmetijstvo in komisijo za notranjo trgovino. Po statutu se bo sVet sestajal enkrat mesečno, predvidena Pa so tudi posvetovanja v posameznih ffespodar-skih središčih. DP R 0 BUIGMM0VEM PISMU Bonn, 10. febr. (DPA). Zahod-nonemška agencija DPA je objavila komentar o Bulganinovi poslanici Adenauerju. V komentarju izraža mnenje, da Bulga-ninov korak dokazuje, da Moskva pripisuje pomen boljšim posebej pa še na nemško-sovjet-ske odnošaje. Trdi se, da je Bul-ganin ugotovil, da bi zboljšanje nemško - sovjetskih odnošajev prispevalo k popuščanju obstoječe napetosti. Agencija je zvedela, da o razorožitvi Bulgamn Med opozicijo in Eforstadozn Laburisti zahtevajo od vlade zman fšanje stroškov za obramboin zahtevajo glasovanje o zaupnici tako glede gospodarske politike kot obrambnega proračuna — Vrhovni poveljnik NHT0 pa ni naklonjen britanskim težnjam E on d on j 10. febr. (Tanjug) Macmillanova, vlada bo pr- generala Norstada obvestila o vič postavljena v parlamentu pred formalne zahteve opozicije vladnem načrtu za zmanjšanje glede glasovanja o zaupnici. Laburistična parlamentarna sku- britanskih obveznosti v NATO. Pina je predložila dve resoluciji- en o o ekonomski politiki, o Opozicijski priiisk na vlado v kateri bodo glasovali v torek, drugo pa o obrambi, ki bo pri- Parlamentarni debati o obrambi šla na dnevni red v sredo. Giede ekonomske politike opozicija ho zato samo olajšal Sandysove kritizira vlado, da je izzvala zvišanje cen in najemnin, ogro- razgovore s Norstadom. zila polno zaposlenost in nevarno zmanjšala dolarske in zlate Norstad je pred odhodom v rezerve. Laburisti hkrati porivajo na formuliranje nove eko- Veliko Britanijo izjavil novinar-nomske politike. M ga vprašali, kako bi zmanjšanje britanskih obramb- V debat; o obrambi bodo la- dobila moderno nuklearno o rož- nih stroškov vplivalo na borbe- je. Pričakujejo, da bo obrambni no moč njegovega poveljstva. buristi pozvali parlament, naj izglasuje nezaupnico vladi, ker je od leta 1951 potrošila 7 milijard 500 milijonov funtov za oborožene sile in to ni dalo nobenega učinka, kar so pokazali nedavni dogodki. Resolucija poziva vlado, naj nemudoma priprav; revizijo obrambnih načrtov. da bt zagotovila večjo učinkovitost. znatno zmanjšanje izdatkov in ukinitev obvezne vojaške službe, Ker se vlada že pripravlja na reorganizacijo obrambnih načrtov in politike, menijo vladni krogi, da ta problem ne bo povzročil težav. Obrambni minister Sandys verjetno ne bo mogel sporočiti podrobnosti novega načrta, vendar z zanimanjem pričakujejo do katere mere bo Sandvs informiral parlament o rezu! ta tih nedavnih razgovorov v Washingtonu glede angio-ame-riškega sodelovanja na področju radijsko vodenih izstrelkov in o drugih aranžmajih ter koliko bi Velika Britanija lahko prihra- političnim, gospodarskim in kul- ni dal nobenih konkretnih pred-turnim stikom med Sovjetsko logov. zvezo in Zvezno republiko in da lzrOElske ,v etifpterVSke je poslanica dala novo noto od- 7n!ihvo nošajem med Bonnom in Mo- J' 11 “ skvo. Glede tega, ker vsebina ni Jeruzalem, 10. febr. (AFP) — bila objavljena, pravi agencija, Izraelska vlada je imela izre-da kancler ne želi »nobene nagli- dno sejo. na kateri so proučili ce pri ocenjevanju Bulganinove- poročilo izraelske delegacije v ga pisma,« ki ga želi skrbno pro- OZN. Izraelski politični krogi učiti s svojimi sodelavci. Iz raz- poudarjajo, da bi morai predgovorov s funkcionarji bonnske- sednik Eisenhotver zagotoviti ga zunanjega ministrstva pa je uradna zagotovila Egipta, da se mogoče sklepati, da se Bulgani- le-ta ne smatra več v vojnem nova poslanica ne ponaša samo stanju z Izraelom. Menijo, da b; na eno določeno temo. temveč taka deklaracija egiptovske via-na mednarodni položaj sploh, de predstavljala »velik korak __________________________________ naprej« k rešitvi spornega pro- blema med obema državama. Iz Kaira pa poročajo da so po ponovni odklonitvi Izraela glede umika čet uradni krogi mnenja, da bi morala OZN prevzeti odločne ukrepe, ki bi prisilili agresorja k umiku in spoštovanju resolucij Generalne skupščine. Poudarjajo tudi. da se bo Egipt z vsemi silami tru- Japcnski socialisti bodo obiskali Kitajsko Tokio. 10. febr. (AP) Japonski list »Asani« piše. da bo japonska socialistična stranka poslala svojo delegacijo v LR Kitajsko Delegacija bo s kitajskimi predstavniki izmenjala mnenja gle- minister v svojem/Poročilu go- odgovoril, da so zahodni vojaški vzpostavitve normalnih od- bi. j2vaja,]j sankcije prot! vorli tud; o razgovorih z vrhov- načrti leta 1954 in 1955- predvi- ~ P-PC.iro jtrmanje Izraelu, če ne bi smejal olriipa deli od 60 do 90 divizij za ob rambo osrednje Evrope ter dodal. da bi bilo potrebnih 30 divizij cel0 v primeru, če bi bile sile Atlantskega pakta opremljene z atomskim orožjem. LR Kitajske. lbn Sand v Madridu Madrid, 10. febr. (AFP) Kralj Saudove Arabije lbn Saud je danes prispe! na 4-dnevr.i uradni o umiku. Potrditev sovjetskega povabila Maamillanu Moskva. 10. febr. Kakor poroča TASS. je predsednik sovjet- poslanico britanskega premiera Macmillana. v kateri mu je le-ta izrs.ztl obžalovanje, ker »ne more letos 28. januarja obiskati Moskve«. Za ta d3tum so se dogo- lani jul še z bivšim Duncan S:l . d v s raim poveljnikom NATO Norstadom. ki pride jutri v Lon- nila Pri vojaških izdatkih, če bo don. Sandys in Macmiiian bosta SINDIKATI PROTI NAČRTOM ZA SKUPNO EVROPSKO TRŽIŠČE Bruselj, 10. febr. (Reuter) — ce. racionalne razdelitve dela in Evropska regionalna organizaci- ustvarjanja, potrebnih pogojev za ja Mednarodne konfeder sindikatov zahodnoevropsl Smatrajo, da Norstad nasprotuje obisk v Španijo. Na letališču ga ske^ vlade Bulganin odgovoril na zmanjšanju britanskih vojaških je sprejel general Franco s člani izdatkov. španske vlade. Ollenhaner t ZDI Pričakujejo, da bo njegov obisk okrepil položaj socialnodemokratske stranke tako v tujini kot doma BONN, 10. febr. (Tanjug) Predsednik nemške socialnodemokratske stranke Erich Ollenhaner je danes v letalom odpotoval na dvotedenski obisk v ZDA in Kanado. Z njim je odpotoval tudi član predsedstva stranke in šef propagande Fritz Heine. Ollenhauer be ameriške dr- z njo kot s pomembnim politič- žavnike, s katerimi se bo sestal, nim faktorjem v zvezni republi-dnformiral o stališčih socialno- ki. Pričakujejo tudi. da bo Ol-demokratske stranke do proble- lenhauerjev obisk v ZDA okretna razorožitve in združitve pil socialnodemokratske pozicije Nemčije ter obrazložil program v zvezni republiki, kar bo po-svoje stFanke o vzpostavitvi si- sebno važno zaradi jesenskih stema kolektivne varnosti v volitev. Evropi. V socialnodemokratskih krogih povabili ameriški sindikati, ven-pripisujejo velik pomen tem raz- dar je ameriška vlada izrazila žav je objavila sporočilo, v katerem izraža mnenje, da načrt o ustanovitvi skupnega tržišča šestih zahodnoevropskih držav v predloženi obliki, ne bo povečal nfede:acj.;e množično proizvodnjo« zagotovi gOVOrom. Smatrajo namreč, da pripravljenost, da b; se nekateri ropsKih dr- maksimalni gospodarski razvoj. se je v zDA zmanjšalo nezaupa- njenj predstavniki razgovarjali Memorandum tudi poudarja, da bj moralo biti skupno tržišče nje. k; je leta in leta vladalo z njim. Napovedujejo, da se bo do socialnodemokratske stranke Ollenhauer sestal tudi z Dulle- spodbuda za splosno zmanjšanje jn odgovorni krogi v Wa- som in morda celo z Eisenho- earimskih ovir ter dodaja, da so ehiingtonu sedaj resno računajo werjem. sindikati prot- določitvi mini- predsednikom britanske vlade Edenom Sovjetski premier Bul-ganin sporoča Macmillanu. da j° povabilo ‘e vedno veljavno '.n da bi sovjetska vlada pozdravila Macmillanov prihod v Moskvo maja tega leta. Predsednik sovjetska vlade Izraža željo da bi mu Macmiiian sporočil, če se mu zdj kak d«ug čas bolj sprejemljiv za obisk. Prva arabska knjiga o Jugoslaviji KAIRO, 10. febr. (Tanjug). V Kairu ,1e te rtni v založbi knjigarne »Egiptovska fcn.Uga« izšla prva knjiga o Jugoslaviji v arabskem jeziku. Za knjigo, ki nos! naslov »Nove socialistične izkuSnle«. vlada veliko zanimanje. Knjigo je napisal Abdel Mogni Seid, šef od- 011enhauerj3 so sicer formalno de!ka 2:1 mednarodne zveze v egiptovskem zunanjem ministrstvu. Ob Izidu Knjige ie dejal, da Je le-ta kritični pregled so-rlnllstičnlh pridobitev v Jugoslaviji in da v njej v glavnem obravnava Ijudsk" odbore in delavske svete. Alidel Mogni Seid smatra ljudske odbore za jedro dejanske demokracije. delavske svete pa za eno največjih pridobitev socializma v Jugoslaviji. blaginje Evropi niti dvignil življenjske ravni. V memorandumu je rečeno da bj moralo Delhi, kjer bo pred odhodom v skupno tržišče omogočiti Evropi Moskvo nadaljeval razgovore. malnih cen za kmetijske pridelke. Memorandum dalje poudarja, da prekomorskih ozemelj in ko- da »s pomočjo zdrave konkuren- innialnih posestev držav članic skupnega tržišča ne bi smeli iz ¥nSltire Indiji Pri volitvah sodelujejo štiri vseindijske stranke koriščati z njihovo vključitvijo v to organizacijo- ker bi to oviralo njihov politični razvoj in onemogočilo ostvaritev težsnj njihovih narodov PO lli SVETOVNEM PRVENSTVU NA SMUČEH kovinarji - smučarji na razhodu NEW DELHI, 10. febr. (Tanjug) Okrog 15.000 kandidatov bo sodelovalo pri volitvah za indijski parlament in iokaine skupščine, ki bodo od 24. februarja do 14. marca. Do sedaj so 9 kongresnih kan- stranke še komunistična, ljud-vlads ustanovila novo petrolejsko didatov za parlament že progia- skosocialistična in desničarska družbo 7 naslovom »Vzhodna pe- .j. -zvaljene, ker nimajo na- nacionalistična stranka troleJslca družba«, ki bo imela ‘ a J nalogo preiskovati petrolejska na- sprotmikov. Enako so proglasiti san£.:<. Ta gtranka ima v svojem bajaJiSča na področju Rdečega za (izvoljene tudi 35 kongresniH programu militarizacijo države mor^a* _______ kandidatov za lokalne skupščine natura-lizacijc vseh neindusov in Pri prvih parlamentarnih volit- naciona!izacij težke industrije vah v Indiji leta je sode- , , t . , , 1-7-nni ^Wrkrr medtem ko je prot} men a niz a- lovalo 17.o00 kandidatov m okrog . ciji us-tvarjanju zadrug m uva- Sovietsko-higoElovanski pretoka! Moskva. 10. febr. (Tanjug) Na osnovj sporazuma med sovjetsko in jugoslovansko vlado, ki je bil podpisan v Beogradu 28. janu-»Džana aria 1S56. s0 bili januarja in februarja tega leta med jugoslovansko in sovjetsko delegacijo razgovori o izvajanju sporazuma glede sodelovanja o razvoju in Ljubljana, 10. febr. T ret:; o svetovno prvenstvo novinarjev -smučarjev — od jutri dalje bodo spet samo novinarji — ja šlo nocoj po kratkih dveh dnevih v arhiv. Zla S vic-o in Frančič o je letos novinarje na smučeh z vsega sveta, ki se enkrat letno zbirajo v znamenj zu belega športa. gostila Jugoslavija. Okrog 70 pišočih ljudi — tudi ženski tabor je bofl vsaj številč-no zas'to pian dovolj ča sitno — s*e- je v so-boto in včeraj na nekoliko premalo belili ot>ronkn.li Brsnine udarilo za posebno čast VREME klearnib znanosti in Zaradi močnega pada pritiska vzhodno od A 'p, je Alpe hladna fronta hitro prešla ter že zvečer vplivala na zahodne predele nsših krajev. Nad zahodnim delom kontinenta zračni pritisk še dalje naglo raste. Xax>oved: Ponoči in zjutraj oblačno s padavinami, nato izboljšanje. Temperatura ponoči mod 0 stopinj in 4 stopinjami, čez dan do 10 stopinj C. • i •••u« mi najboljših novinarjev na snegu. r?.zi skovan«! ih na področju nu- \ izkonš^a- Prireditev je na ta vprašanja odgovorila bolj ali manj po pričakovanjih, se prarvu, kdor je bil boljši in se mu je- tu ali tam 50 političnih strank, volilo pa , , , . .... ^ , -e R» milijonov volivcev od jamju metod, ki zmanjšujejo nedobske namene. Po teh raz- skupnih 173 milijonov. V zadnjih uporabo človeškega dela,. Pro- govorih je bil včeraj v Moskvo mehlja,la sre6a_ je prišel petih letih se je število volivcev grami ostalih treh strank so si »»odpisan protokol, k, predvide-- ^ je eb**lo kaj zvišalo za 20 milijonov. Na le- med seboj podobni in predv:de- va nadaljnje sodelovanje med J ,je ostai ni,že. Ivah bodn sodelovale vajo organizacijo kmetijstva na jugoslovanskimi m sovjetskim, v“ŽMjše kak)or p!asma sam, di im treznimi čustvi kopico dobrih vtisov. Ce bodo ta vtise posredovali tudi svojim bralcem d3leč tja po svetu, nam je bil njihov obisk pri nas še toLiko dražji. Ce bi hoteli pripisati še kratko bilanco, moramo omeniti vsaj to, da smo Jugoslovani pri tem nastopu razen moralnega zadoščenja pospravili tudi svoj športni uspeh. Naša moška ekipa — ženske še zdaj niti pred dio-mačim pragom nismo mogli postavim — je zasedla med 13 ekipami najboljše mesto, med posamezniki pa smo z dvema tovarišema — Zirkelbachom in Zorkom — zastopani med prvimi desetimi najboiLjšimj novinarja — smučarji na svetu. Tri besede še: sev-eda smo tudi ml športnih novinarjev iiz 11 držav med tistimi, ki jim stiskama zbralo tokrat na naših tleh, od roke. DOKONČNI IZID! moSki Ekipe: 1. Jugoslavija I 578,24, 2. Francija I 572,76, 3. Švica 568,50. 4. Jugoslavija II 536.48, 5. Nemčija 521,71, 6. Poljska 424,68, 7. Francija II 241,18, 8. Holandska 100, 9. Avstrija 94.00, 10. Italija 86.47, 11. Luksemburg 75,96, 12. Anglija 70,29, 13. ZDA 8,84. Zenske Ekipe: Francija 319,63, 2. Poljska 99,78, 3. Švica 92,35, 4. Nemčija 91,95, 5. ‘ZDA 73,51, 6. Anglija 66,61. 4 vseindijske stre-nke. število lo- zadružni osnovi razvoj indu- organizacijami ter znans.venimi vsekakor izredna prilož- koder bodo — tako upamo vsaj (Berite tu-dj po-rcč-ilo na šport- kainih strank pa še ni znano. strije in zmanjšanje razlik v ustanovami na omenjenem pod- da se i-a tolikšno Število — odnesli s preizkusnimi pogle- ni strani!) Poleg kongresne so vseindijske dohodkih državljanov. roiju. 2 str. / SLOVENSKI POROČEVALEC J 34 — !1- februarja 195T ZA VISOKE DONOSE PŠENICE IN KORUZE fikcijo pripravlja Zveza kmetijsko- gozdarskih zbornic Jugoslavije Ustanovljeno je Hortikulturno društvo Slovenije Beograd, 10. febr. — V Zvezi kmetij sko-gozdarskih zbornic Jugoslavije pripravljajo akcijo za doseganje visokih donosov pšenice in koruze na najboljših socialističnih gospodarstvih v državi. Gre za proizvodne primere, ki jih bodo v širšem obsegu prvič izvedli v našem kmetijstvu. V letošnjem zveznem skladu za pospeševanje kmetijstva je zagotovljenih okrog 60 milijonov dinarjev za organizacijo proizvodnih poskusov s pšenico in koruzo. Proizvodni poskusi bodo po eni strani izredna priložnost, kako v praksi preveriti rezultate dela znanstveno-raziskovalne službe in čim širšem krogu kmetijskih proizvajalcev na viden način pokazati, kako je mogoče doseči visoke donose. Povprečni donosi pšenice v naši državi od leta 1935 niso nikoli presegli številke krog * 14 metrskih stotov na hektar, do-č;m pri koruzi ni bilo nikoli večjega povprečnega donosa kakor 20 metrskih stotov. Vendar pa so mc-žnos*ti precej večje, zlasti na velikih socialističnih gospodarstvih, ki imajo pogoje za strojno obdelavo zemlje in za uporabo vseh sredstev sodobne agrotehnike. Pri koruzi je poeta vij en cilj: 70 metrskih stotov zrnja normalne vlažnosti na hektar v žitorodnih krajih, in 60 metrskih stotov v ostalih krajih v državi. Pri pšenici smatrajo strokovnjaki za realno doseč: donos 45 metrskih stotov v žitorodnih, ozro-ma 40 metrskih stotov v drugih področjih države. Posebno pozornost bodo posvetili poskusom v krajih z urejenim namakalnim sistemom. Tako gospodarstvo, ki bo prevzelo proizvodni poskus, bo moralo doseči povprečen donos pšenice 50 metrskih stotov in koruze 90 metrskih stotov na hektar. Na podlagi prvih raziskav organizatorjev gkcije s predstavniki znanstveno-raziskovalne službe, kmetijskih posestev in Pred nekaj dnevi se je v Trbovljah sestala Komisija za družbeno upravljanje pri OO SZDL. ki je razpravljala o pripravah za kongres delavskih svetov. Na seji je bilo sklenjeno, da bo komisija priporočila vsem občinskim komisijam za družbeno upravljanje, da v najkrajšem času skličejo posvetovanja s predsedniki delavskih svetov in upravni h odborov. Na teh posvetovanjih bodo razpravljali o raznih problemih v delu organov delavskega samoupravljanja, o katerih bo moral spregovoriti tudi junijski kongres delavskih svetov. Komisija je nadalje sklenila, da bo priporočila vsem občinam, da temeljito pripravijo posvetovanja delavskih svetov. Člani komisije so bili mnenja, da ni nobenih razlogov za to. da bi hiteli s pripravami za to posvetovanje, ker bi to bilo prav gotovo v njihovo škodo. Delavski sveti v podjetjih se morajo Družbena sredstva uporabimo racionalno Na Miklošičevi cesti v Ljubljani, v provizoriju nasproti hotela »Union« ima ž« več let svojo poslovalnico trgovsko podjetje »Bonboniera«. Delovni kolektiv tega podjetja si je lepo uredil in sodobno opremil svoj lokal, zato ni čudno, da ima vseskozi dosti strank in velik promet. Zelo pa so bili nedavno presenečeni uslužbenci »Bonboniere«, ko so prejeli sodno odpoved za svoj lokal. Na vse načine so ugibali, kaj je temu vzrok. Kmalu so zvedeli, da je tovarna igrač iz Izole kupila od zasebnika ta lokal za dva milijona dinarjev in ga namerava preurediti v lokal z zastopništvom. Čeprav so na občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Cen ter ln na Trgovinski zbornici odsvetovali pristojnim činiteljem tovarne igrač, naj ne kupuje lokala v provizoriju, ki ga bodo v zvezi z ureditvijo mestnega središča najkasneje v treh letih podrli, in jim dokazovali krajevno upravičenost in potrebo po takšni trgovski poslovalnici, kot Je »Bonboniera«, vendar Je bilo vse zaman. Sprašujemo se, ali je tak postopek »tovarne igTae iz Izole v skladu z našimi družbenimi in gospodarskimi interesi, vrh tega fce, če upoštevamo, da bi tovarna lahko ta denar bolj racionalno uporabila doma v Izoli. V eved s tem tudi nastaja pro-biem, k* ga bo treba slej ko prej urediti s predpisi, t. j. namembnost lokalov v mestih. Nihče ni sicer proti prostemu oddajanju poslovnih prostorov, vendar v mestih marsikdaj lokalne potrebe narekujejo, da Je določen lokal namemben, to sc pravi, v njem mora biii zaradi potreb prebivalstva mlekarna, petama, tegovina itd. B. Z. drugih zadružnih ter kmetijskih organizacij, je treba računati, da bodo proizvodni poskusi trajali najmanj 3 leta. Pričakovati je, da bo do konca meseca razpisan natečaj za izbiro gospodarstev, na katerih posestvih bodo izvedeni poskusi, kakor tudi za izbiro znanst-veno-raziskovalnega zavoda, ki bo te poskus« vodil. O pogojih natečaja in načinu izvajanja celotne akcije bo razpravljajo te dni predsedstvo Zveze kmetijsko _ gozdarskih zbornic Jugoslavije. Po pripravljenem predlogu za ta sestanek, bo potrebno izbrati za poskuse okrog 20 gospodarstev v raznih krajih države (od tega 10 v žitorodnih področjih), ki pridelujejo pšenico in koruzo pod pogoji tako imenovanega suhega kmetovanja. kakor tudi eno ali dve gospodarstvi v Vojvodini in Makedoniji. ki imajo pogoje za namakanje. Borba za visoke donose bo organizirana na vseh površinah, na katerih gospodarstvo seje pšenico in koruzo. Po-gcvj je, da površine za vsako kulturo ne smejo bitj manjše od 100 hektarjev v Vojvodini in Slavoniji, 75 hektarjev v Srbiji In Bosni, 50 v Makedoniji in v Sloveniji. Prvotno Je bilo zamišljeno, da bo moral organizator te akcije zagotoviti potrebne stroje, vendar je bil sprejet sklep, da morajo poskusna posestva konkurirati za investicijska posojila, ker je z družbenim planom zagotovljeno dovolj sredstev za letošnjo mehanizacijo kmetijstva. Socialistična gospodarstva se morajo zainteresirati za uporabo investicijskih posojil, ker jim morajo stroji, ki jih bodo kupili sedaj, služiti za dobivanje visokih donosov tudi po poskusih. Zveza bo s svoje strani pomasala, da bodo investicijska posojila kakor tudi devizna sredstva zg uvoz opreme, ki je pri nag ne proizvajamo, hitro pripravljati za to posvetovanje. V svojih podjetjih morajo razčleniti dobre in slabe strani v delu organov delavskega samoupravljanja, da bodo lahko na nje opozorili ostale delavske svete. C lani komisije so bili mnenja, da bo le na ta način posvetovanje delavskih svetov koristno prispevalo k izmenjavi mnenj ln izkušenj. Na seji komisije so razpravljali tudi o vzgoji članov delavskih svetov. Februarja se bodo nekateri predsedniki delavskih svetov večjih podjetij udeležili 14-dnevnega seminarja v Ljubljani. Take seminarje bodo organizirali tudi v okraju, in sicer za predsednike delavskih svetov, kasneje pa moTda tudi za ostale, bolj razgledane delavce. -ne. Dosedanji tempo gradnje stanovanj kaže, da so v Jugoslaviji in večini republik povprečno na tisoč prebivalcev zgradili več stanovanj v manjših mestih oz. v mestnih občinah s posebnimi pravicami, kakor v mestih in industrijskih krajih. Zaradi tega je vse-bolj naraščalo nesorazmerje med porastom števila prebivalstva in stanovanjsko izgradnjo. V praksi se je pokazalo, da gradi splošni družbeni sektor bolj kakovostna stanovanja z boljšimi tehničnimi in sanitarnimi napravami in s povprečno površino 57 kvadratnih metrov na eno stanovanje, privatni sektor pa gradi maihne pritlične stavbe zelo slabe kakovosti in skoraj brez sanitarnih naprav. Statistika kaže, da cdpado v družbenem sektorju na eno zgradbo povprečno osem stanovanj, v privatnem pa 1.1 stanovanja. Značilnost za družbeno stanovanjsko izgradnjo je tudi ta, da grade neracionalno in zelo drago in da se cena stanovanj giblje od 5 in več milijonov din dalje. Posamezna gospodarska podjetja v Zagrebu grade n. pr. stanovanja, ki stanejo ckoli 5 milijonov din, na Reki 5.5 milijonov din. v posameznih industrijskih mesni BIH pa celo 8.5 milijonov 'n več dinarjev. Zelo resen Je tudi problem nezadostnega tempa stanovanjske irgradnje v vsej državi. Tako je bilo n. pr. 1. 1953 novih stano- V zveznem skladu za pospeševanje kmetijstva so določene tudi posebne nagrade za izvajalce proizvodnih poskusov. Za vsako kulturo bo zmašala nagrada okrog 1 milijon dinarjev, če bodo doseženi pričakovani donosi. Podelitev nagrade milijon dinarjev (v najboljšem primeru!) bo izvedena po predlogu tako, da bodo 300.000 dobili strokovnjaki z n an-st v en o - r a z isk O'v a 1 -nih ustanov, ki bodo delali za doseganje visokih donosov, 300 tisoč dinarjev strokovnjak, pod katerega neiposrednim vodstvom je bil donos dosežen, 150.000 dinarjev direktor posestva in 250 tisoč dinarjev člani kolektiva posestva, ki bodo imeli svoje zasluge pri doseganju visokih donosov. Dasiravno Je celjsko področje doseglo v razvoju turizma že prav lepe uspehe, in so čedalje bolj očitna stremljenja turističnih delavcev, pa tudi občinskih ljudskih odborov, da bi v tem pogledu inova šli korak naprej, je vendarle prav, da opozorimo na nekatere probleme, ki resno vanj na 1000 prebivalcev 2.3, 1. 1954 — 2, 1. 1955 pa 1.7 novih stanovanj, kar kaže nenehen padec. V primerjavi s stanovanjsko gradnjo v drugih državah Evrope je ta tempo več kot počasen. Tako grade n. pr. na Norveškem 10.5 stanovanj, na Holandskem 10.2, v Vel. Britaniji 6-9, v Sovjetski zvezi 5.9, Italiji 3-6 in Franciji 3.3 novih stanovanj na tisoč prebivalcev. Se večje je nesorazmerje med številom novih stanovanj in naravnim prirastkom prebivalstva. Na tisoč novorojenih državljanov smo v 1. 1953 zgradili 149.8, 1, 1954 115.4, in 1. 1955 samo 97.5 novih stanovanj. Ce vzamemo povprečje štiri prebivalce na eno novo stanovanje, bi bilo ne-obhodno potrebno zgraditi vsaj 250 stanovanj. Ta položaj je razviden tudi iz podatkov, da je bilo 1- 1953 zgrajenih skupno 9495 stanovanj, 1. 1955 pa 13.582 stanovanj. Tako je bilo v povprečju na tisoč prebivalcev 1. 1953 zgrajenih v mestih 2.4, v manjših mestih 3.2 stanovanja, 1. 1955 v mestih 3.3. v manjših mestih pa 3:2 stanovanja. Minimalna potreba od 1. 1945 do 1955 je znašala blizu 400.000 stanovanj, toda za zadovoljitev teh potreb je bilo zgrajenih samo okoli 119.000 stanovanj oziroma zadovoljenih 37"/o potreb. V tem pogledu je posebno težak položaj družin z večjim številom članov. Mi smo pod znanstveno določenim stanovanjskim minimumom in živi pod tem Nov daljnovod Mostar—Split Split, 10. febr. — Daljnovod 220.000 V Mostar—Split, ki ga bodo začeli graditi te dni, bo gradila ista skupina monterjev in strokovnjakov, ki je 'ani zgradila daljnovod Jajce—Zagreb. Ta daljnovod bo drugi visokonapetostni prevodnik električne energije 220 tisoč Voltov v naši državi. Spajal bo elektroenergetske vire Bosne in Hercegovine s pomembnimi proizvodnimi središči v Dalmaciji in se bo raztezal od trafSpcstaje Merine pri Mostarju do trafo-postaje Zakučac pri Omišu v dolžini 90 km. Od Omiša do Splita bo tekla električna energija po daljnovodu 110 tisoč voltov ter bo tako skupna dolžina kombiniranega daljnovoda znašala 119 km. Daljnovod bosta skupno gradili podjetji »Elektrocenter« iz Sarajeva ter »Dalekovod« iz Zagreba. Ti podjetji sta že skupno zgradili daljnovod Jajce—Zagreb ter jima bodo doslej pridobljene izkušnje precej pomagale pri gradnji daljnovoda Mostar— Split, ki bo po vseh računih gotov že do septembra letos. zavirajo ne-le domači, temveč predvsem še tuji turizem Najveeji turistični promet v celjskem okraju še vedno odpade na dvoje zdravilišč: na Rogaško Slatino ter na Dobrno. Oba kraja, predvsem pa še Rogaška Slatina, skrivata v sebi nešteto komunalnih in drugih minimumom 52°/o družin s tremi dani, 64% družin s štirimi člani, 72°/o družin a pet dp sedem člani, 76n/o družin z osem do deset člani in 84% družin z več kot deset člani. Da bi se to uredilo, so priloženi dokumentacijski materiali, iz katerih je razvidno, da bi morali v naslednjih petih letih povprečno zgraditi okoli 260.000 stanovanj v vrednosti okoli 350 milijard dinarjev, če hočemo obdržati sedanji stanovanjski standard. L St. tudi v Radovljici pomanjkanje stanovanj pereče. V zadnjih letih so sicer sezidali več stanovanjskih hiš, vendar še zdaleka premalo za številne prošnje po dodelitvi stanovanj. Razumljivo je zato, da so stanovanjski prosilci iz seznama upravičenih pričakovalcev, ki je b‘Jl zadnjikrat sestavljen v juliju 1955 ln v katerem je tudi več zdravstveno ogroženih družin, komat čakal; na dograditev novega stanovanjskega b-oka. Nemalo pa »o bili presenečeni in z njimi vsi Radovljičani, ko so zvedeli. da so se vanje vselili samovoljno in brez odločbe stanovanjske uprave o dodelitvi stanovanja nekateri vodilni ob-, činski uslužbenci. Ko smo se podrobneje zanimali za to zadevo v Radovljici, smo tudi ugotovili, da je razdeljevala stanovanja v novi sezidani stanovanjski hiši posebna komisija, ki so jo sestav.jali vodilni občinski uslužbenci. Dozdeva se, da ao le-ti »prezrli« tisti del republiške uredbe Ljubljana, 10. febr. Danes je bil ustanovni občni zbor Hortikulturnega društva Slovenije. Ustanovitev je pripravil iniciativni odbor po vzoru podobnih društev na Hrvatskem, v Bosni in Makedoniji. V imenu iniciativnega odbora Je poročal naš priznani hortikulturni strokovnjak — prof. ing. Ciril Jeglič, ki je med drugim sporočil, da ustanovitev takega društva pripravljajo tudi v Srbiji. V najkrajšem času lahko pričakujemo ustanovitev Zveze hortikulturnih društev Jugoslavije, ki bo povezovala in enotno usmerjala delo vseh republiških društev za pospeševanje in napredek naše kulture. V svojem poročilu se je referent posebej ustavil pri označbi pojma hortikulturne dejavnosti. Obrazložil je, da Slovenci nimamo lastne besede, ki bi zajela vsa področja dela obravnavane stroke. Uvedba nove besede »hortikultura« je upravičena zaradi tega, ker pojem vrtnarstva bolj označuje proizvajalne in obrtne stroke. Odkar pa se v novejši dobi pojavlja potreba po urejanju urbanističnih nasadov, parkov in pejsažev, česar se lotevajo arhitekti in tehniki, se s tem v zvezi izraziteje uveljavlja pojem hortikulture. Ni pa zgolj s tako količinsko razširitvijo izčrpan pojem hortikulture, marveč je poudarek predvsem tud na kulturi, na vzgoji človekovega odnosa do narave. Zato je treba poudarjati, da ne moremo govoriti o bistvenih hortikulturnih prvinah, kadar v odnosih človeka do žive prirode ne sodelujejo tudi duhovni motivi in čustvena spoznanja. S hortikulturno miselnostjo je treba prežeti našo vrtnarsko proizvodnjo in sorodne dejavnosti. Pri svojem delu se mora novo- ko vsaj do neke mere optimistično razpoloženi. Poglavje zase v pestri turistični problematiki zavzema plačevanje tui-istične takse. Po predlogu celjske turistične podzveze naj bi se v okraju uveljavile tri kategorije turističnih taks, in sicer v Rogaški Slatini po 50 dinarjev, nadalje v Celju po 30 dinarjev ter v ostalih krajih po 20 dinarjev. Po istem predlogu naj bi občinski ljudski odbori sredstva turističnih taks v celoti prepustili olepševalnim in turističnim društvom in jim tako dali osnovne materialne pogoje za njihovo delo. Zelo umesten je tudi predlog celjske turistične podzveze, po katerem naj bi skrb za oddajo tujskih sob pri zasebnikih vodila turistična društva. S tem naj bi društva prevzemala tudi plačila za uporabo postelj. Tako bi se izognili navijanju cen za tujske sobe, ki gre zlasti v glavni sezoni že preveč daleč. Droben, a vendarle aktualen problem je tudi ustanovitev pomožne pošte v Logarski dolini ter telefonska zveza s to pošto, oziroma planinskim domom in ostalimi kraji. Doslej je bila Logarska dolina skoraj povsem odrezana od sveta in glede pošte ter telefona navezana le na Solčavo. NI. B. Srečke, ki se kon- so zadele čujejo z navedeni- dobitek mi končnicami dinarjev 2930 10.000 98650 80.000 467270 100.000 335190 100.000 440840 400.000 76081 60.000 279771 100.000 653141 600.000 1932 20.000 90853 40.000 89142 80.000 16222 80.000 153152 800.000 334902 1,000.000 93 400 33 800 153 2.000 713 2.000 0653 20.000 35563 40.000 10963 40.000 471553 100.000 325663 100.000 784 4.000 6014 10.000 73174 60.000 340384 100.000 5 200 695 2.200 155 4.200 9395 10.200 1315 20.200 15065 40.200 ustanovljeno društvo opirati na bogato tradicijo in na star« priče naše hortikulture, ki so utelešene v znanih hišnih vrtičih samotnih domov pod Karavankami, ali, denimo, v skupinah značilnih dreves v starih primorskih naseljih. Hort:’’ 'turno društvo Slovenile br s 'elo za idejni, orga-nizr strokovno-tehnični r . ‘‘kulture pri nas. ruštva so toplo ki Urbanistič-• 'tva arhitek- i = iv - ■_> na še dele* ‘i - 'rimi j« bil tu ■■ ‘šnje- ga ljuo Po razp \ “ a društva in , ga odbora je nik novega dru. der Lunaček v k m . posebej poudaril po. ‘ e p tikulturni dejavnosti njene miselnosti spričo joče industrializacije, kr mora skrbeti za gmotni napr prebivalstva, hkrati pa zožu -ln uničuje pristni, osvežujoč, stik človeka z naravo, katerega psihohigienske potrebe ni mogoče zanikati. Na Slovenskem so znani številni primeri škodljivega vpliva industrije na naravo; posebej je bil naveden primer Celja s Cinkarno, Jesenic z železarno in že tolikokrat omenjena škoda, ki jo povzroča odvajanje odplak v naše reke. Društvo je dolžno opozarjati pristojne organe na take stvari in prispevati k njihovi dokumentaciji in predlogom za rešitev. E. K- Temelji za poslopje Narodne banke v Trbovljah Podružnica Narodne banke v Trbovljah se stiska v tesnih in neprimernih prostorih. Vse kaže, da bo kmalu dobila nove prostore. Pred kratkim so namreč položili prve temelje bodočemu poslopju Narodne banke. Zaenkrat je vse skupaj res samo še zakoličen prostor, toda si že lahko predstavljamo novo stavbo, ki bo dala Trgu revolucije novo vrednost. Poslopje bo namreč stalo na Trgu revolucije med poslopjem osnovne šole. Vode in trgovino (bivši rudniški magazin). V Trbovljah bodo v kratkem zrasla tudi razna druga upravna poslopja. Tako bo okrajna pošta zgradila novo upravno poslopje. Tudi gozdna uprava razmišlja o novi stavbi. Vsa ta nova poslopja bodo nedvomno prispevala k lepšemu videzu Trbovelj. Srečke, k: se kon- so zadele čujejo z navedeni- dobitek mi končnicami dinarjev 33569-5 102.200 6 200 86 1.200 756 2.200 0126 10.200 76426 40.200 80696 40.200 71916 60.200 579646 100.200 169466 100.200 547706 100.200 07 600 857 2.000 887 6.000 10767 40.000 60587 60.000 398567 100.000 592237 200.000 329988 100.000 450178 100.000 79 400 559 8.000 0979 10.400 46479 40.400 58999 40.000 23939 40.000 8S479 60.400 07S79 80.400 164659 100.000 020499 100.000 109469 100.000 Vso pozornost domačemu turizmu V Dobrni in Rogaški Slatini največji turistični promet v celjskem okraju Zakonitost pri razdeljevanju stanovanji Kakor v vseh mestih, tako je problemov, katerih rešitev je prvi pogoj, če sploh hočemo govoriti o turizmu. Osrednji problem Rogaške Slatine je vodovod, da ne govorimo o kanalizaciji, nadalje o hidroterapiji in pivnici. Ti problemi Rogaške Slatine so danes že na dlani in vsi merodajni či-nitelji se močno zavzemajo, da bi jih tudi najbolje rešili. Vendar se ob tem nehote porodi vprašanje, ali ni tudi zavod za socialno zavarovanje, kot eden glavnih koristnikov zdraviliških in ostalih komunalnih naprav v Rogaški Slatini zainteresiran za najboljšo rešitev teh in ostalih problemov? Če je, in zdi se, da je, potem bi bilo povsem razumljivo, da bi tudi zavod za socialno zavarovanje sodeloval s finančnimi sredstvi pri reševanju vseh tistih problemov, ki zadevajo Rogaško Slatino, kot zdraviliški kraj. To je samo misel, ki bi lahko dala osnovo za nadaljnje razgovore med lokalnimi ln zdraviliškimi činitelji na eni ter zavodom za socialno zavarovan/je na drugi strani. Podobne probleme, ■ seveda v dosti manjšem obsegu, Imajo še Dobrna, Laško in Rimske Toplice. Eden Izmed prvih pogojev za uspešen razvoj turizma so dobre cest® in dobre prometne zveze. Toda na žalost manjkajo v celjskemu okraju i dobre ceste i dobre prometne zveze. Cesta v Logarsko dolino ne ustreza več naraščajočemu avtomobilskemu prometu. Lani je bil moderniziram le odsek skozi Mozirje; letos pa bo bržčas urejen odsek skozi Ljubno. V zelo slabem stanju je cesta Celje—Rogaška Slatina. Po načrtih republiške uprave za ceste — tehnične sekcije v Celju, ki JI moramo dati vse priznanje za prizadevanje, da bi ceste vzdržala v kar najboljšem stanju, bo v letošnjem letu moderniziran le odsek od Stor proti Celju. In če bo železnica pokazala dovolj razumevanja, bo utrjeno tudi cestišče v Rog. Slatini, na odseku, ki ga križa železniška proga. Slaba je nadalje še cesta iz Celja proti Dobrni, zlasti še od Vojnika naprej. Prometne zveze so zelo neugodne, predvsem pa še iz Celja v Logarsko dolino in Rimske Toplice. V glavni sezoni bo odprta le redna avtobusna proga Celje—Logarska dolina; zdi se tudi, da bo celjsko avtobusno podjetje podaljšalo (vsaj dvakrat na dan) avtobusno zvezo iz Celja, oziroma Laškega do Rimskih Toplic. Sicer pa je v zadnjem času konkurenčnost med različnimi avtobusnimi podjetji že rodila nekatere nove proge, tako da smo v tem pogledu lah- o razdeljevanju 5® odpovedi stanovanj, ki ne dopušča, da bi bili občinski uslužbenci člani stanovanjske komisije. Vsekakor gre v tem primeru za grobo kršenje pristojnosti samoupravnih organov. Nikakor namreč ne moremo opravičevati, da v stanovanjskih zadevah, ki so v družbenem in političnem pogledu zelp občutljive, odločajo uslužbenci občinskega ljudskega odbnra, čeprav imamo za to področje posebne družbenb-uipravne organe. Vsiljuje se tudi vprašanje, kako je mogoče, da Je šlo poslovanje nezakonito sestavljene stanovanjske komisije mimo občanskega ljudskega odbora oziroma pristojnega sveta. Prepričani smo. da je ta primer kršenja pravic samoun,ravnih organov zelo poučen za na. daljni i razvoj in delo občinskega ljudskega odbora v Radovljici. hkrati ga je tudi opozoril, da bo v bodoče .pogosteje nadzoroval poslovanje občinske uprave ln delo posameznih uslužbencev, slasti vodilnih. (kupno Je bilo Izžrebanih 156018 dobitkov ln 5 premij v skupnem znesku 80,400.000 din. Irečka it. 334902, ki je dobila glavno premijo 1,900.00 din, J« prodana v Ljubljani, dobitkov po 100.000 din: v Šoštanju na št. 109469, v Celju na t. 335190, v Mariboru na št. 169466, v Kranju na št. 164659 Ln v Ljubljani na št. 335695 dobitki po 80.000 din: v Radovljici na št. 044145, v Nori Gorici na št. 107879 in na št. 516222 ter v Ljubljani na št. 289142. la dobitke, manjše od 80.000 din, ne navajamo posebej, kje so bile srečke prodane. f«v^yywivyy> vovt rinnooonroorvinnrrinnoofvvvTOCK p- : , ■ - - p > "' S mmm 800.000 din GLAVNE PREMUE 253.190 dobitkov in drugih premij lahko dobite, če kupite srečko KONJSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE, ki jih prodajajo vsi zastopniki Jugoslovanske loterije in vse prodajalne tobaka. — Dobitki se izplačujejo brez vsakega odbitka. Cena srečke samo 100 din. dobila. FGSVET0VAMJA DELAVSKIH SVETOV V ZASAVSKEM OKRAJU Rogaška Slatina je eno najlepših letovišč ln sdravilišč v celjskem okraju Stanovanjska stiska narašča Podatki zveznega izvrSnega sveta o počasni gradnji stanovanj BEOGRAD, 10. febr. — Zvezni izvršni svet Je poslal zvezni ljudski skupščini dokumentacijski material, ki kaže na današnji počasni napredek stanovanjske izgradnje kakor tudi na vrsto slabosti in pomanjkljivosti v tej izgradnji. Opozarja tudi na nesorazmerja med prirastkom prebivalstva in številom zgrajenih stanovanj kakor tudi na probleme družbenega upravljanja in vzdrževanje stanovanjskih hiš. Jugoslovanska loterija POROČILO O ŽREBANJU SREČK 112. KOLA dne 10. februarja 1957 v Zrenjaninu 44145 80.200 036915 100.200 438125 100.200 ST. 34 — 11. FEBRUARJA 1957 f SLOVENSKI POROCEVILEC I ftx. 3 ; Premalo otroških vrtcev Za šolarje zaposlenih staršev v okolici Ce nter v Ljubljani ni dovolj poskrbljeno r Te dni je bila skupna seja Upravnikov ter predsednikov in članov upravnih odborov otroških vrtcev v občini Center. Razpravljali so o družbenem upravljanju v vrtcih in težavah, ki se tu pojavljajo. Predvsem je število vrtcev v tej občini mnogo premajhno, saj pet vrtcev že davno več ne ustreza naraščajočemu dotoku otrok zaposlenih staršev. Tako b; lahko sprejel vrtec na Prulsh le 35 otrok z ozirom na svojo ureditev, a jih ima 116. Poleg tega pa sta tu združena dva vrtca — za predšolske in šolske otroke, kar je prav tako nepri merno. V vrtec za predšolske otroke na Prešernovi cesti bi lahko sprejeli le 40 otrok, a jih imajo sedaj 62. v vrtcu za šolske otroke na Novem trgu bi lahko sprejeli 50 otrok, a jih imajo kar 113. To je tudi vrtec. ki najmanj ustreza svojemu namenu, saj je nameščen v stari hiši, ki ie videla še čope stare Ljubljane. Tu ni niti Igrišča, ki je nujno potrebno ob talci ustanovi. Vrec ima težave še z najemnino, saj kaže, da želi imeti hišni svet od vrtca kar največ koristi. Tako je zahteval za najemnino 25 tisočakov, čeprav bi jih po točkovanju smel zahtevati največ 15. Bržkone pozablja, da je vrtec družbeno koristna ustanova, ne pa kakšno pridobitveno podjetje, ki mu najemnina ne bi delala preglavic. OTROŠKI TRTCI V STARIH HIŠAH Čeprav niti en vrtec v občini Center popolnoma ne ustreza svojemu namenu, to je pedagoškim, sanitarnim in estetskim predpisom, saj so ti vrtci vičidel v nekdanjih stanovanjskih hišah, vendair svojo vlogo dokaj dobro izpolnjujejo. Pn tem jim pomagajo tudi upravni odbori vrtcev, ki si v glavnem zelo prizadevajo, da bi izboljšali razmere. Tako se na primer upravni odbor otroške- 8 m •v.. < -• mm .7 . ..išfi tllpv Oprema za otroške vrtce ga vrtca na Prulah zavzema za igrišče, ki ga vrtec nima in pa, da bi sploh omogočili razširitev vrtca. Upravni odbori pa se še premalo ukvarjajo z vzgojno problematiko. Zato naj bi člani upravnih odborov v bodoče čim tesneje sodelovali s starši na skupnih sestankih in tako skušali vskjaditi vzgojo doma in v vrtcu. Tako naj bi vzgojno posvetovanje s starši ne sklicevala le uprava, temveč tud; upravni odbor vrtca, na primer za nek vzgojni problem, ki se pojavlja. Vzgojni vodja vrtca pa bi seveda moral biti upravnik, ki se pa sedaj pogosto izgublja v obilici administrativnega dela, čeprav bi on moral biti tist.i. ki bi proučeval razne vzgojne metode. svetoval vzgojiteljicam pri njihovem vzgojnem delu in podobno. Tako pa se spremeni navidezni prihranek za administrativno moč v precej večjo škodo na račun vzgojnega dela. PRI NOVIH STANOVANJSKIH NASELJIH TUDI NOVE VRTCE Družbeni organi v vrtcih pa bi prav gotovo dobili močno oporo v zborih volivcev, če bi te pogosteje seznanjali z vzgojno problematiko otroških vrtcev. Zbori volivcev bi nedvomno lahko tudi vplivali na razširitev omrežja, vrtcev. V občini Center so tako cela področja, na primer Resljev teren, teren Tabor in druga, kjer ni niti enega otroškega vrtca ne za predšolske niti za šolske otroke. Tudi na ostalem področju občine in na terenih, kjer vrtci že obstojajo, je le-teh premalo. Tako niso redki pojavi, da mnogih otrok zaposlenih mater vrtci ne morejo sprejeti in so jih prisiljeni odklanjati. Kje so potem ti otroci? So doroa sami, brez nadzorstva? Se potikajo po cesti? Tudi otroka, ki je odrasel predšolski dobi zaposlena mati nima kje pustiti. In kje naj končno dobi kosilo, ki mora v šolo, preden se mati vm« z dela? Nedvomno bi morali pri gradnji novih hiš, zlasti novih stanovanjskih naselij misliti tudi na gradnjo vrtcev za otroke tistih družin, ki se bodo vselile v nova stanovanja. Dokaj stanovanjskih hiš je že zraslo v Ljubljani, a nikjer niso pomislili na otroški vrtec. Prav tako naj bi pri gradnji novih šol predvideli tudi vrtce za šolske, otroke, kjer bi ti lahko ostajali nekaj ur po pouku, vsaj do takrat, dokler se ne vrne mati iz službe. Prav bi bilo, da bi v takih vrtcih dobivali otroci tudi topel obrok hrane. V. K. Planinski motiv Vedno manj obratnih nesreč Posnemanja vreden primer v podje tju »Kamnik« lak© le z delovno silo v Mariboru PREMALO KVALIFICIRANIH DELAVCEV. Iz meseca v mesec lahko zabeležimo pri posredovalnici za delo v Mariboru približno enako stanje pri povpraševanju za delom in za delovno silo. Medtem ko je na spisku blizu 60 delazmožnih nek1, inficiranih delavcev, ki iščejo zaposlitev, je tudi povpraševanje podjetij, ki potrebujejo kvalificirane delavce, stalno. Zlasti kovinska industrija išče ključavničarje, st.ru- ALI SE BO MOKA POCENILA? Maloprodajna cena enotni moki je v Mariboru določena na 57 din, iz česar izhaja. da je maloprodajna cena v mariborskem okraju nsjvišja v Sloveniji. Hkrati pa je res, da je enotni kruh po 43 din kg na j cenejši v Sloveniji. Ce upoštevamo, da so velika večina potrošnikov oskrbuje s kruhom iz pekarn, višja cena m c Id ne pride toliko do izraza. Vendar je Tajništvo za gospodarstvo OLO pred dnevi sklicalo sestanek z zastopniki trgovskih podjetij in pregledalo možnosti. da bi se prodajna cena enotne moke v maloprodajni mreži znižala. Ko so razpravljal; o tej možnosti, sc ugotovili, da bi lahko znižali ceno moki le tedaj, če bi zaradi tega zvišali maržo pri drugih potresnih artiklih, s čimer potrošnik seveda ne bi nič pridobil. Edina možnost za znižanje cen v maloprodaji je v tem. da bodo v prodaji na debelo morda znižali ceno moki, ker je ukinjeno pjačevanie paritet. Vendar pa je to znižanje zelo malenkostno. Do tega bo prišlo šele konec februarja, ker morajo poprej napraviti podrobno analizo in izračunati, ali je tako znižanje sploh možno. Na prihodnji seji sveta za blagovni promet bodo vso zadevo še enkrat podrobno preučili- j P- g3rje, talilce itd. Na prvem mestu so Delavnice železniških vozil, ki bi takoj zaposlile 15 ključavničarjev, dalje Tovarna avtomobilov, Industrija kovinskih izdelkov in druga. Tudi strojnih tehnikov in inženirjev manjka. Mnoga podjetja iščejo preko posredovalnice in časopisov sposobne administrativne moči, kar ponovno potrjuje, da je sedanja zmogljivost šoie, ki vzgaja strokovni administrativni kader nezadostna. Med nekvalificiranimi delavci. k, iščejo zaposlitev, je največ zidarskih delavcev in delavcev iz opekarn, ki čakajo, da se znova začne gradbena sezona. Vendar so med nezaposlenimi moški v manjšini. Znatno višje je število nezaposlenih žena, predvsem pa mladine, sai je slednjih 267 oben spolov. Nad dve tretjini nezaposlene mladine pa je ženske. Zanje je težko najti prosta delovna mesta, ker jih podjetja ne sprejemajo rada. predvsem zaradi tega. ker niso polnoletni in jih ne morejo zaposliti pri vseh delih, zlasti ne v nočnih izmenah. Izjema je podjetje »Oprema«, ki je nedavno sprejelo v službo 50 mladink. Priučili jih bodo delu v serijski proizvodnji, tako da bodo dobile naziv’ polkvalificlranih delavk. Nič manj resen ni problem zaposlitve nekvalificiranih žena. Tekstilna podjetja, ki so doslej najobčutneje reševala to vprašanje, so znatno omejila sprejemanje nove ženske delovne sile, ker že računajo z viškom, ki bo nastal ob ukinitvi nočne izmene. Delno sprejemajo nove delavke le še v Mariborski testilni tovarni, predvsem tkalke in predice z večletno prakso, ki so sposobne takoj prevzeti delo na šestih strojih. Razen tega pa sprejmejo še eno ali dve začetnici na mesec. jp. V kamniških industrijskih obratih so v. sedanjem času posvečali precejšnjo pozornost higiensko-tehnioni zaščiti dela. V večjih podjetjih so namestili tudi varnostne tehnike. Za nakup zaščitnih sredstev pa so porabili precejšnje vsote (samo v podjetju »Kamnik« nad 3 milijone). Kljub vsemu pa se še dogaja, da delavci na delovnih mestih zaščitnih sredstev ne uporabljajo, marsikje jih uporabljajo nepravilno, zaradi česar jih celo ovirajo pri delu. Odpor proti uporabi zaščitnih sredstev pa je le čedalje manjši in je upati, da bo letos povsem izginil. V kamniških obratih je bilo lani v prvih desetih mesecih nad 500 nesreč, med njimi dve smrtni. Povprečno se je ponesrečil vsak deveti zavarovanec, v dveh podjetjih pa celo vsak četrti. Ce bi odpadle samo tiste nezgode, ki se pripetijo zaradi neznanja pri upravljanju s strojem ali pa zaradi malomarnosti, bi družba prihranila ogromno sredstev. To načelo je vodilo nekatera podjetja da posvetijo vso pozornost zlasti omejitvi nesreč zaradi osebne malomarnosti. V podjetju »Kamnik« so to najbolj vzorno pripravili. Za vse oddelke so izdelali varnostne pred-pise in jih vsak teden proučevali. Tečno so zapisovali tudi vzroke in čas ne- sreč po posameznih oddelkih. Tako so ugotovili, da se zgodi največ nesreč v peti uri dela, to je po odmoru, in sicer trikrat toliko kot prvo ali drugo uro. Krivo je verjetno dejstvo, da odhajajo nekateri delavci domov na malico in ko se vrnejo na delo v precejšnji naglici, se še ne morejo dovolj zbrati. V sedmi uri je bilo dvakrat to-liko nezgod kot v prvi, v osmi pa najmanj. Nekaj nezgod se vedno pripeti tudi na poti na delo in z dela. Vse te p3 so se pripetile doslej ob ponedeljkih in sobotah. To dejstvo kaže, kje je izvor vzrokov; naglica, prevozno sredstvo, utrujenost, gostilne. Od vseh vzrokov poškodb zavzema 23 odstotkov delovna okolica. 21 odstotkov odpade na organizacijo dela, za 53 odstotkov nesreč pa je vzrok zgolj slučaj ali osebna nepazljivost. Da bi zmanjšali vzroke nesreč zaradi osebne nepazljivosti in malomarnosti, so uvedli v podjetju »Kamnik« poseben premijski pravilnik, po katerem dobi vsak član delovnega kolektiva v posameznem obratu posebno denarno nagrado, če je bil v oddelku odstotek nesreč zaradi osebnega vzroka zmanjšaš za določeno število. Ta nagrada znaša za vsakega delavca povprečno od 400 do 800 din na mesec. Delavci so z veseljem sprejeli ta pravilnik in uspen ni izc-stal. Vsi se trudijo, da bi bili čimbolj pazljivi in vestni pri delu, vzpodbujajo drug drugega in gledajo na varnost, saj od vsakega posameznika zavisi ocena celote. Ko so napravili prvj obračun po premijskem pravilniku, so bili skoro vsi oddelki deležni nagrad, ki so v enem četrtletju znašale 126.000 din. Vse to nedvomno dokazuje, da je kolektiv podjetja iKan-nik« na dobri poti in da bo iz seznama obratnih nesreč skoraj popolnoma črtal tiste nesreče. do katerih prihaja zaradi osebne nepazljivosti. To vsekakor zasluži posnemanje I —a. Zanimanje za esperantski jezik V Pomurju je zlasti med mladino precejšnje zanimanje z-a esperantski jezik. Zato bo v začetku februarja v Murski Soboti ust.ano\-ni občni zbor društva esperantistov. Samo na gimnaziji in ekonomski srrednjišoii v Murski Soboti se je prijavilo za tečaj 50 dijakov, ki tečaj tudi redno obiskujejo. Za dopisni tečaj esperantskega jezika pa se je prijavilo precej učiteljev, k; poučujejo na šotah v pomurskih vaseh. Poseben tečaj za esperantski jeaik bo tudi med glavnimi šolskimi počitnicami. H. Mengeš Vse do nedavnega so Imeli v Mengšu dokaj zastarel kinoprojektor, ki je vzdržal doslej le po zaslugi požrtvovalnega operaterja. Te dni pa so si že nabavili novi kinoprojektor iz »Iskre«, ki bo vsekakor precej prispeval h kultumejšemu predvajanju filmov. V zadnjem času pa so prebelili dvorano Partizana, v kateri prirejajo tudi filmske predstave in modernizirali razsvetljavo. * občnem zboru občinske gasilske zveze so ugotovili, da so bila gasilska društva v mengški občini lani precej agilna. V Mengšu in Loki so zgradili nova gasilska domova, društva so si nabavila precej novega orod.ia in opreme, razvila so dva društvena prapora ter priredila več vaj in tekmovanj. Spričo preventivnih ukrepov, katerih pobudniki so gasilci. je v občini iz leta v leto tudi vse manj požarov'. -zč. Iz Celju 4.900 OBISKOVALCEV KULI. NARICNE RAZSTAVE. Druga kulinarična razstava, k; jo je pripravila okrajna gostinska zbornica v Celju, je bila v dveh dnevih odprta komaj 18 ur. V tem času je razstavo obiskalo nad 4.000 ljudi, kar je prav gotovo svojevrsten rekord. Med kolektivi, k; so za razstavljena predmete prejeli najvišje ocene so: »Lovski dvor«, »Savinja«, »Zvezda«, »Pianina«, »Mesnina« in »Pošta« (vs; iz Celja) ter zdravilišče Dobrna, zdraviliški dom v Rog. Slatinj in končno Zavod za pospeševanje gospodinjstva za izdelke iz mleka v prahu. M. B. Peter Prevc — 60-letnik Rodil se je na Jesenicah. Oče, ki je bil delavec, ga je dal v šole. Ko je šolanje končal je dobil službo v Jeseniški železarni. Nudi! Je pomoč vsem. ki so se zatekali k niemu. Dat.es uživa zaslužen nokni. Kliub rahlemu zdrav- T0 III ONO IZ MOZIRJU Pri Društvu Ljudske tehnike v Mozirju je najbolj delaven Avto-moto krožek, šoferski tečaj, katerega teoretični de! se je pred kratkim končal, je obiskovalo 40 članov društva.'Ker je za šoferske tečaje prece.išnle zanimanje, bodo verjetno v kratkem pr1 redili Še enega. Društvo namerava ustanoviti še nekaj drugih krožkov. * Te rini je bilo v Mozirju posvetovanje z direktorji in predsedniki delavskih svetov ter upravnih odborov večjih podjetij v občini. Sklical ga je občinski ljudski odbor. Na posvetovanju so razpravljali predvsem o gospodarjenju in medsebojnim sodelovanjem. Sklenili so. da bodo v bodoče še večkrat sklicevali taka posvetovanja. Gozdarsko kmetijska proizvajalna poslovna zveza se zavzema tudi za izboljšanje perutninarstva v občini. Da bi zadostili potrebam po Štajerski kokoši, bodo v kratkem uredili umetno valilnico, ki bo imela zmogljivost 3000 piščancev na leto. Rejci perutnine so tega sklepa poslovne zveze dokaj veseli. * Pred kratkim je bil na Golteh nad Mozirjem zaključen smučarski tečaj za vaditelje in vodnike TVD »Partizan*, ki je priredila okrajna zveza iz Olja. Izpitna komisija Je priznala šestim kandidatom naziv smučarskega vaditelja. šestim pa naziv smučarskega vodnika. •fr Okrog 16 poverjenikov Prešernove družbe že nekaj tednov .zbira na področju občine člane za prihodnje leto. Lani .so jih zbrali nad 500. Vse kaže, da jih bodo letos Še več. Posebno dober odziv za vpis v članstvo je opaziti po vaseh. V okviru Ljudske univerze je te dni predaval v Mozirju zvezni ljudski poslanec in sekretar okrajnega komiteja ZKS za okraj Celje tov. Simonič o vtisih s potovanja po Kitajski. Zelo zanimivo predavanje je poslušalo nad 200 poslušalcev. Ljudje si takih predavanj želijo še več. R. Z. f' ju se večino opiaviju razne aolž-nosti in še vedno rad pomaga vsem, ki ga prosijo za pomoč. Petru Prevcu želijo ob njegovem jubileju številni znanci in prijatelji mnogo zaravja in zadovoljstva. A. W. Pomladanske rože pod Matajurjem V vaseh pod Matajurjem m Kukom niti najstarejši ljudje ne pomnijo jako blage zime kot je letošnja. Sneg je sicer nekajkrat na tanko pobelil pokrajino, vendar se je hitro stopil. Tako smučarji v tem lepem smučarskem svetu nikakor ne morejo priti na svoj račun. Kmetje zaradi blage zime že pripravljajo zemljo za pomladansko setev. Tako so v Jev-ščku že prekopali in preorali vso zemljo. V prisojnih legah že cvetejo zvončki, teloh, trobentice in Praznovanje v Slovenskih Konjicah V Slovenskih Konjicah s-e ta dni pripravljajo na proslavo krajevnega praznika — 12. februarja v spomin na 100 talcev, ki jih je okupator tega dne leta 1945 obesil na Stranicah pri Frankolovem. V organizacijskih pripravah sodelujejo občinski odbor Zveza borcev, organizacijske Socialistične zveze in druga društva in organizacije. Na predvečer praznika bo dramska skupina DPD »Svoboda* iz Konjic uprizorila v kulturnem domu Nušičevo igro »Dr.« Dvanajstega februarja bodo cbiskall grobove talcev, kjer bodo z komemorativno svečanostjo počastili njihov spomin. Štirinajstega februarja bodo praznovali s številnimi prireditvami krajevni praznik v Vitanju. Prav tako se organizacija Zveze borcev in Socialistične zveze pripravljajo na krajevna praznike v Zrečah (9. marca), Špitaliču (25 aprila) in v Ločah (19. junija). M. K. Vipava V Vipavi so priredili 15-dnevni tečaj Rdečega križa za žensko mladino. Obiskovalo ga je 61 deklet iz raznih krajev vipavske občine. Del sredstev so krile tečajnice same. ostalo pa občinski odbor P K. Na tečaju so se dekleta spoznala s prvo pomočjo, nalezljivimi boleznimi nego dojenčkov in drugim. Več predavanj so izpopolnili tudi s predvajanjem poučnih filmov. F. J. DEL0VHI JUBILEJ MAKSA BLEJCA Slovenci Imamo malo strokovnih delavcev, ki bi storili za svoj poklic toliko, kolikor je storil za grafičarje Maks Blejec, ki te dni praznuje 40-letni delovni Jubilej. V uk je vstopil 12. februarja 1917 ln se Izučil za ročnega stavca. Kot tak je delal do 1955. Ker sa Je Izkazal kot dober organizator in sposoben delavec, je moral prevzeti vodstvo tiskarne. Tej Je, čeprav zastareli dal v desetih letih povsem drugo lice. Po osvoboditvi je bil med prvimi, ki so odpravljali težave v grafični stroki. Kot direktor glavne planske direkcije in kot komercialni vodja tiskarne »Ljudske pravice« se je izkazal za pravega strokovnjaka. £e več. Od leta 1953 izkorišča ves svoj prosti Čas za strokovno vzgojo grafičnega naraščaja. Kot glavni urednik grafitne strokovne knjižnice pri združenju grafičnih podjetij Slovenije ja v nekaj letih sestavil ali pa sodeloval pri sestavi raznih učbenikov, brošur in drugih publikacij. Iz nemščine je prevedel knjigo švicarskegn strokovnjaka »Priročnik za tiskarje«, ki obsega nad 500 strani, napisa! je knjigo »Sodobno tiskarstvo« in »Splošni grafični priročnik-:. V tisku pa le njegovo delo, ki bo imelo okrog 609 strani. To bo najpomembnejša knjiga za slovenske ročne stavce. Priročnik bo vsem tiskariem kažipot, pa tudi dostojno slovensko delo med svetovno grafično literaturo. K naštetemu lahko dodamo še številne skripte za učence vajenske šole, strokovne članke v »Grafičkem radu«, sodelovanje pri urejanju »Slovenske grafične revije 1953«. strokovne članke v »Novinarju« itd. Poleg pisanja in prevajanja ima naš Jubilant obilo dela pri šolskem odboru vajenske šole, pri ustanavljanju višje grafične šole, kot član zveznega odbora za upravo fonda za kadre, kot član redakcijskega odbora pri zveznem združenju Itd. vse to dokazuje, da je nekdanji vajenec Maksi, kot so ga imenovali, s svojim vztrajnim delom uspel dati našemu mlademu človeku tisto, kar mu po vseh socialističnih načelih pripada. Jubilantu želimo ob njegovem pomembnem delovnem jubileju Se mnogo zdravih let in veliko uspehov. -aru Šolstvo v šentjurski občini Devet osnovnih Sol, nižla gimnazija z internatom, splošna kmetijska in splošno gospodinjska šola, obe z lastnim internatom — vse to imajo v šentjurski občini. Naštete šole obiskuje nad 2.000 učencev, poučuje pa jih 56 vzgojiteljev. Vzgojitelje spremljajo pri njihovem delu velike težave, zlasti v okoliških šolah. Mnogi poučujejo po ves dan in po več razredov skupaj. Za pravilno razmeščanje učnega kadra predstavlja veliko oviro pomanjkanje stanovanj. V Šentjur se vozi kar 7 učnih moči. Marsikje so šolski prostori neprimerni in tesni, primanjkujejo pa jim tudi primerna učila, kabineti in telovadnice. Ponekod so šolski okoliši zelo obsežni, tako da imajo otroci tudi do dve uri hoda do šole. Med vsemi je sodobno opremljena le šentjurska šola. Šolske zgradbe so stare. V Slivnici pri Celju so je zgradili že leta 1859. ker je bila pretesna so Slivničani pozneje zgradili še eno šolo. Med NOB sta bili popolnoma požgani in uničeni šoli v Dobrimi! In na Kalobju. V obeh krajih so zgradili po osvoboditvi novi. V Blagovni, Dramljah in na Prevorju so bile šole med NOB deloma poškodovane, po osvoboditvi pa so jih obnovili. Sola v Loki pri Žusmu pa je nameščena v graščini, čeprav temu nikakor ne ustreza. Naraščanje števila učencev povzroča občini resne skrbi. V načrtih imajo ustanovitev osemletke na Ponikvi, kar pa bo mogoče uresničiti šele takrat, ko bo debila šola še štiri nove prostore. Tudi v Slivnici pri Celju bo občina gradila novo osemletno šolo. Ta bo stala v dolini, v Glinci. Sedanjo šolo na Hribu bodo opustili. S tem bedo razbremenili nižjo gimnazijo v Šentjurju, kamor je sedaj dotok iz leta v leto večji. Zaradi tega imajo pouk že v dveh izmenah. Občima bo tudi poskrbela, v kolikor bo mogoče, za stanovanja za učitelje. Postopoma bodo nabavljali še novo opremo in obnavljali šolska postopja. M. L ] m Nemški film danes 4\ tret tedna - MARIA StHELL »Najveuja trag&dtnja današnjega evropskega filma Je verjetno največjc preiznanje, ki Ka Je prejela v svoji filmski karieri švicarska ijrrailka Tilaria Schell. ki jo poznamo tud; pri nas po nekaterih njenih filmih, kakor so bili »Čarobna temnica«, »Sanjave ustnice«, »Poslednji most« in »Dokler boš pri meni«. Poleg tega jo mirno lahko imenujemo tudi najpogosteje nagrajeno evropsko filmsko igralko, kajti priznanja, ki so se začela z veliko ‘iia-zrado z-a najboljšo filmsko vlogo leta 1954 v Cannesa, cd tedaj dalje ne prenehajo več. Lani so ji v Benetkah podelili za vlogo v filmu »Gervais« Voipijev pokal, finski filmski novinarji so ji leta 1955 podelili nagrado Jussi, belgijski novinarji so ji izročili belgijsko filmsko nagrado, nemška publika ji je priznala kar petkrat povrsti znano nagrado Bambi, Toda niso pomembno samo nagrade, bolj pomembni so filmi, v katerih j* nastopila in se iz filma v film dvigala v svojem igralskem ustvarjanju vedno višje. Rodila se je 5. januarja 1926 na Dunaju. Mati je bila znana igralka dunajskega gledališča, oče prav tako poznan kot švicarski pisatelj. Tudi njo je vodila pot v film skozi gledališče, kjer je nekajkrat nastopila — potem ko je dokončala igralsko Šolo v Ziirichu — skupaj s svojo materjo z lepim uspehom. In potem Je prišel švicarski film »Kamnolom«, ki pomeni njen skok v filmski svet. »Kamnolom« je prepričal angleškega producenta J. A. Ranka o njenih igrsJskih sposobnostih in on jo je odpeljal na Otok, kjer je nastopila v dveh filmih, a eden izmed njih je bil tudi pri nas poznana »Čarobna temnica«. Iz Londona gre njena pot preko Dunaja, kjer nastopi v Karla Hartla filmu »Angel s pozavno«, v Nemčijo, ki je postala njena filmska domovina. In tako se zvrstijo filmi, kakor so »Maresi«, »Po viharju«, »Prišel bo dan«, »Dr. Koli«, »Ko se bova zopet srečala«, »Sanjave ustnice«, »Dnevnik zaljubljenca«, »Dokler bc5 pri meni«, »Koslednji most« {njena prva igralska afirmacija pred svetom), »Gospodar nad življenjem in smrtjo«, »Napoleon«, »Podgane«, »Garvarse«, »Ljubezen«, »Rose Bernd« in »Cyprienne« (film, ki ga je pravkar začela snemati). Tudi Marijo Schell so mislili nemški producenti sprva strpati v okvir solzavih melodram in sentimentalnih zgodb. Toda delali so račune brez igralke, ki se je z vsemi močmi borila za karakterne vloge. S filmom »Dokler boš pri meni« je zmagala trdna volja igralke in začenja se vrsta velikih kreacij (»Gervaise«, »F*:’ vr.ne« in »Rose Bernd«), Tudi letos bo v Cannesu Maria Schell zopet najresneje posegla v tekmovanje za najvišje pri-zn-uie v a festivalu ob Ažurni o bal j — za zlato palmovo vejico. prv~, r»vYvvYvv~riryYy~on ^yrY~rvvyrY>vyrY)(7vyryvvYYYYYYyyvYYYVvxXjOOCC^yX>Cca, saj je prišel k filmu kot igralec, celo odličen igralec. In navadno so odlične tudi vse njegove vloge, ki jih sprejema sedaj, ko se je popolnoma posvetil režiji. Nekajkrat je celo sam sebe režiral, nazadnje — in to prav dobro — v »Neapeljskem zlatu«. Videli smo ga pa tudi že v i>rsti vlog. Id jih POD ŽAROMETOM Iz Italije prihaja »antmlvs vest. Mario Soldati, ki Je nedavno končal novo filmsko romanco, se pripravijo, da bo režiral po Knittlovem romanu »Tereza Etienne«. Zanimiv roman, ki ga dobro poznamo tu- mmmfilGSS Malo pred svojim prvim porodom (rodila je namreč Stewartu Grangeru sinčka) je Jean Simmons skupaj z Guyem Nadlsonom odigrala vlogo v filmu »Hilda Craine«. dl pri nas, Je že lep čas vabil k filmski upodobitvi. Zanimivo pa je, da se je za režijo filma po tem romanu pred časom navdušil tudi Luis Bunu-el, o katerem so Francozi žc sporočili, da bo film tudi režiral. Zdaj prihaja kot režiser torej v poštev Mario Soldati in med nosilci glavnih vlog ie omenjajo Jeana Ga-blna in Francoise Arnoul. Ni-90 nam še znani vzroki, zaradi katerih Je Bunuel prepustil režijo filma Soldatiju, vendar bo zanimivo kaj več o njih izvedeti. Cesare Zavattini, ki je dolgoletni sodelavec Vlttoria de Sice in Je napisal scenarij za vse njegove največje filme, je sedaj napisal scenarij za komično filmsko grotesko, ki jo bo režiral mehiški režiser Garcia Ascot. Film se bo imenoval »Prstan«. Pri realizaciji filma pa bo sodeloval tudi režiser Carlos Velo, ki je s filmom »Moja Mehika« ustvaril prvi neorealistični mehiški film. • Američani so dejansko »oku pirali« rimsko filmsko mesto Te dni so namreč sporočili, da bodo tam snemali sledeče svoje filme: David 0’Selznick namerava v Rimu posneti del svojega filma »Zbogom orožje« po romanu Ernesta Hemin-gwaya (obveščeni smo tudi, da bo M filma snemal v naših krajih ob Soči, kjer se roman odigrava, in da bo film režiral VVilliam Wyler), v katerem bo igrala glavno žensko vlogo njegova žena Jennifer Jones; produkcija Johna Wayneja namerava v Cinecitta snemati film »Legenda o Timbuctoo«, v katerem bosta poleg \Vayne-ja nastopila še Sophia Loren in Rossano Brazzi; tudi ekipa, ki snema film »Deček na delfinu« in v katerem nastopata poleg Sophije Loren Alan Ladd in Clifton Webb se je preselila iz Grčije v Rim, da tam posname ateljejske posnetke. Italijanskim filmskim delavcem to prodiranje Ame-rikancev v Cinecitta ni nič simpatično. .NH oiL' Cu u. ,;ei je francoska igralka, ki doživlja zadnje čase lepe uspehe. Po filmih »Juliettin sestanek*, »Marija iz pristanišča« in »Čarovnica« igra sedaj v pomembnem filmu »Brez bolečine«, ki ga režira Chanois. Le bežuo je bilo srečanje z ameriškim filmom »Stekleni če* veljci«, v katerem je vlogo Pe-peike odigrala Leslie Caron. Film pa se ni umaknil z našega programa le zaradi izredno slabe kopije. saj so v njem Američani s častno Izjemo Leslie Caron dokazali tudi izredno slabo razumevanje pravljične peotičnosti. je odigral pod režijo drugih režiserjev, nazadnje v filmih »Kruh, ljubezen in fantazija« in »Kruh ljubezen in ljubosumnost«. Erich von Stroheim je podoben Chaplinu, saj skoraj ni njegovega filma, v katerem bi sam tudi ne nastopal. Toda poleg teh vlog, ki jih pri nas bolj malo poznamo, so predvsem znane vloge, ki jih je odigral pod vodstvom drugih režiserjev v filmih, kakor so »Velika iluzija«, »Poročna simfonija« in »Sunset Boulevard«. Jacquesa Tatija smo doslej srečali dvakrat kot igralca in sicer v filmih »Praznik« in »Gospod Hulot na počitnicah« (zadnjega je tudi sam režiral). Zdaj je pravkar dokončal svojo novo režijo »Moj stric«, v kateri znova igra glavno vlogo. Tretji takšen svojevrstni oblikovalec in ustvarjalec v filmu je Orson VVhlles, ki je nastopil takorekoč v vseh filmih, ki jih je sam režiral (ni treba naštevati del, kakor so *Državljan Kave« in ostali), hkrati pa pogosto nastopil tudi v vlogah pod vodstva i drugih režiserjev (»Jane Egre«, »Tretji človek«), nazadnje pri Johnu Hustonu v velikem filmu »Mobp Dick«. Kajpak srno se lahko omejili le na najbolj poznana imena. Med njimi nismo omenili Chaplina, kajti njegov položaj je svojevrsten, saj vsakemu si>o}emu filmu s scenarijem, glasbo, režijo, glavno vlogo in montažo vdihne samega sebe. FILMSKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI V torek, 5. februarja je na Gospodarskem razstavišču začelo z delom prvo filmsko gledališče v Sloveniji in verjetno (če izvzamemo predstave Jugoslovanske kinoteke v Beogradu), edino v Jugoslaviji. Ustanove, kakor je filmsko gledališče, pa so v svetu zelo dobro poznane ln uživajp velik ugled med vsemi, kj jih resno zanima filmska umetnost. Osnovno poslanstvo vsakega filmskega gledališča je ob smotrnj repertoarni politiki posredovati ljubiteljem filma takšna filmska dela. ki predstavljajo v- sedmj umetnosti j pomembne umetniške »sperem v zaključenih in poveza-he. predstavljati obiskoval-nih ciklusih posamezne filmske ustvarjalce jn obdobja v razvoju filmske umetnosti Pobudniki takšnih filmskih gledališč v drugih deželah so navadno kinoteke ali pa filmski klubi. Pr; nas izhaja pobuda i* ene naših najpomembnejših ustanov za vzgo jo ljudstva — iz Ljudske uni verze. Po jasnih ugotovitvah o potrebi sistematične fiim ske vzgoje, kj so bile izrečene na posvetovanju filmskih strokovnjakov v Novem Sadu. prehaja sedai Ljubljana na konkretno delo. Repertoar filmskih gledališč po vsem svetu sestavljajo predvsem klasična dela filmske umetnosti. Našemu filmskemu gledališču je omogočil začetek dela študijski arhiv Društva slovenskih filmskih delavcev. Trdno pa vodstvo prvega slovenskega filmskega gledališča upa. da bo že v marcu lahko nvrstilo v svoj program nekaj klasičnih del iz arhiva Jugoslovanske kinoteke. V načrtu imajo Kinga Vidora »Veliko parado«, Sjostromovegn »Ko-čijaža«. Dreyerjevo »Devico Orleansko« in Milestonovo delo »na Zahodu nič novega«. Sicer sn Pa na programu v pomladni sezoni nekatera odlična dela ameriške filmske produkcije Ljudska univerza, ki Je ustanovitelj filmskega gledališča V Ljubljani, je dopolnila svoje delo na tem področju z izdajo skromnega, a skrbno pripravljenega Filmskega lista, ki je v filmskem svetu ekvivalent gledališkim listom. Na Ljudski univerzi za okraj Ljubljana so nam povedali. da imajo v letošnjem letu v načrtu ustanoviti takšna filmska gledališča še v Kamniku. na Vrhniki, v Li*'ii. v Domžalah in morebiti v Medvodah. Pri teh svojih prizadevanjih so dobili — poleg Društva slovenskih fPmekih delavcev in direkcije Gospodarskega razstavišč« ter tovarne »Iskra« iz Kranj? — vso pomoč in podporo tndi pri naši distribuciji filmov »Vesna«. Tudi ml se strinjamo , p:5- hovo željo, naj bi fi1mcko gledališče v Ljubljani — čeprav razvil^ sedai svoje delo v skromnih prilikah — našlo Čimboljši odmev med liudmi. posebno pa med mladino. St. 34 — 11, februarja lssT^ SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 15 2 % (0 Vf i V z 'L mr ■ ' ..cR 58. Skopil je z voza in odnesel zaboj z medvedkom na dvorišče. Ko je zavil okoli ogla, mu je pritekel nasproti psiček in ga veselo cvileč obskakoval. »Beži mi izpon nog, Pazi!« se je smejal možakar, »saj me boš še prevrnil! Glej, prijatelja sem tl pripeljal. Nekaj dni ostane pri naju. Mu boš odstopil kako kost? A?« 59. Stopil je v drvarnico ln odložil zaboj. Potem je stopil še enkrat na dvorišče, da bi se prepričal, če ga nihče ne opazuje. Pazi se je medtem približal zaboju in ga pričel ovohavati. Mislil je nemara, da bo našel kaj za pod zob, 60. »Ha-ha,« se Je smejal njegov gospodar, ki se Je med tem vrnil, »si ga zaduhal? No, le nič se ne razburjaj, dokler bo najin gost, boš moral biti prijazen z njim.« Iz žepa je potegnil ključek in odklenil žabico. Pazi pa je toda iz špranje je zavel tak duh, da se mu je naježila sedel na zadnji nogi in pozorno ogledoval. Nagnil je glavo dlaka in pričel je renčati. in dvignil polomljena uhlja. strune in štirje udi-toliko napevov EDO BI SI MISLIL, DA TVD PARTIZAN NARODNI DOM IZ LJUBLJANE Sreda, 13. febr. ob 20: Moliere: »Idealni soprog«. — Predprodaja Sola za može. Izsiljena ženitev, vstopnic v Mestnem domu. rezer-Abonma red U. virajte telef. št. 32-860. Prihodnja Četrtek. 14. febr. ob 20: Kreft: premiera bo veseloigra L. Bobi- Krajnski komedijanti. Abonma čeve »Družina Blo«. red D. Je najstarejše in najmočnejše telovadno društvo v državi. saj živi že 91 let; šteje 1.5TS elanov, med njimi 1.233 telovndeeih; Je imelo lani bi.060.138 din izdatkov: znašn vrednost njegovih nepremičnin S.530.513 din, je njezovn telovadnim zasedena dnevno po 15 ur; Je pobrana članarina pomenila le sedemdeseti del vseh dohodkov: so njegovi vzdrževalci nedeljski plesalci, ki so odrinili več ko pol milijona din: »o morali zaradi prenapolnjenosti ustaviti vpisovanle v nekatere oddelke; ima St vodnikov, je bilo lani opravljenih 923 telovadnih ur; prihaja mlajših pionirjev po 100 na uro; starejših pa celo po 120: to njegovi člani na državnem prvenstvu osvojili tri prvm mest« in dve drugi; je pripravilo taborjenje zn 333 članov; je bilo to taborjenje pravi »gospodarski kriminal«, ▼ obratnem primeru namreč, kajti za 170 din dnevno je dobival član pet obrokov zdrave in okusne hrane, nporabo šotora in vse ostale ugod n osti. Lahko bi rekli tud; »tovarna« e' »delavnica«, pa s« m: zdi, c i bi bila 'to preveč * industrij- eka« in mrzla pomerjava, kot •a n. pr. »tov e m a ©ang« za H oliv ■vood. V resnic: pa prav go-t - v o nobe no šp ortno društvo v č.ia.i ne napravi tobivo kor:s.t-r ' g3 te/esnovzgo ine ga dela kot TVD Partizan Narodni dom v I.-’i >ljanl. Zdravje, gibčnost. mr a etos t-p c L r a upanj e • vase. odločnost, var se n? da Izmerili: na metro in stehtati, t; uspehi se ne dajo grafično prikazati. Toda c-bčul jo se — -;n še precej krepko. Vse te stotine članov, ki gredo dnevno skozi telovadnico, s« počutijo vsak dan bolj gibčni, m-očnj, prožni, z eno besedo: id ra'd. Devetdeset in še dve le« je J'vei] 'Narodni dom brez mene in !nz brez njega, torej nekako po načelu »pasivne koeksdsten-:»*. Pred dvema letoma pa sem poslal tja dva otroka, uradno »mlaiša pionirja«. Pela sita kar za.nevoljna, le »tovariš« se jima ■- zdel spočetka prestrog. Zdaj pa sta že zavedna telovadca, ki ‘ima ne sme uiti nobena itelo-■/ sdn-a ura. Jaz sam sem začel šele pred enim letom. Postajal sem že težak in neroden kot medicinska žo-ga. Na srečo me je opozoril pri j at e L; Bogdan, da »tuda take jemljejo«. Začel sem in že nekaj tednov potem sem začutili, da postajam čisto drugačen človek: mlahavost se je začela umikat: prožnosti, »predsodek« tanjšati. Telovadna ura mj je zdaj dejansko že neogibna potreba in eden redkih dragocenih užitkov, pravi studenec zdravja in moči. iz katerega brž tiudi ona ne mene. Iz ure v uro so se vrstile enake prost« vaie, ki so bile vse prej kot proste, marveč .pusta orodna telovadba. -Pa pridite dane3 pogledat na galeriijo telovadnice v Narodnem domu! Presenečeni boste, ko boste videli, kolikšno pestrost je možno odkriti v razgibalnih vaijah. kaj vse se da počečii na orodju. Violina Ima samo štiri strune in vend.air dopušča neskončno število glasovnih kombimaoiij. Človek ima prav tako le štiri ude, toda z njimi lahko izvede na tisoč« vaj. Razen tega pa moderna telovadba ne ostaja le pri prostih vajah in pri oro-dju, ampak se poživlja z atletiko, igrami, taborjenjem itd. Postaja tako rekoč univerzalna. Prepričan sem, da noben šport ne more človeka tako harmonično in obsežno krepiti kot telovadba. Se več: vrhunski šport sploh ne »dela« zdravih ljudi, ampak invalide: telesne in večkrat tudi moralne. Primerov ne manjka. N-aij ob zaključku le Se pripomnim, da pr; Partizanu nisem noben propagandist, tem- prihajam na ulico spet. čil, ve-, več'le' čisto navaden član. Res" sel. prerojen. Telovadba očrino dobro dene tudi nekaterim članicam. k; se zdijo sebi premalo vitke, drugim pa morda malce predebele. Vse te prednosti pa bi vendar dajale preenostransko sliko, če ne bi omenili še druge plati Partizanove vzgojne šole: razvijanja značaja. Tovarištvo, čut za enakost, požrtvovalnost, patriotizem. vse to' ti nekako prehaja v kri in meso. ne da bi sam vedel kako in kdaj; brez bobnečih govorov in pretečih pridig. Gimnazijske telovadb« nimam v najboljšem spominu — in naj- pa je. da' je zame sreda, dan te lovadbe — nedelja. M. H. Dnevni vist 1 KOLEDAR ' Ponedeljek, 11. februarja: Zvezdana. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE od 9. do 16. februarja 1957, nočna od 26. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan Zdravstveni dom Center: Dr. Podobnik, Jože, tel. 21-516, Petek, 15. febr. ob 15.30: Kreft: Krajnski komedijanti. Abonma Petek popoldanski II. Sobota, 16. febr. ob 20: Shakes- peare: Henrik IV. (drugi del). Izven in za podeželje. (Zadnjič.) Nedelja, 17. febr. ob 15: Moder-Ajdič: Janko in Metka. Predstava za mladino in otroke. -Izven in za podeželje. — Ob 20: Moliere: Sola za može. Izsiljena ženitev. Izven in za podeželje. — Ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Pogled z mostu. - Gostovanje ljubljanska Drame v Šentvidu. * Občinstvo opozarjamo, da je Shakespearov »Henrik IV.« (drugi del), ki je dr. B. Kreft za njegovo režijo prejel Prešernovo nagrado, v soboto, 16. febr. na sporedu poslednjič. Predstava je izven in za podeželje. Rezervacije telefon 22-526. OPERA — LJUBLJANA Ponedeljek, 11. febr.: zaprto. Torek, 12. febr. ob 19.36: Baletni večer: Handel: Ljubezen in pravda, Pia Mlakar: Plesalec v sponah, Vilko Ukmar: Lepa Vida. Gostovanje Veronike Mlakarjeve v vlogi Lepe Vide. -Abonma red B. Sreda, 13. febr. ob 19.30: Offen- bach: Hoffmannove pripovedke. Abonma red A. Četrtek. 14. febr.: zaprto. Petek, 15. febr.: zaprto. Sobota, 16. febr. ob 19.30: Doni- zetti: Ljubezenski napoj. Pre- miera. Nedelja, 17. febr. ob 19.30: Doni-zetti: Ljubezenski napoj. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Torek, 12. febr. ob 20.30 I. Cankar: Pohujšanja v dolini Šentflorjanski. Abonma TSS II. (Ja-elnta - Julka "Staričeva.) Sreda, 13. febr. oo 20: A. Camus: Pravični ljudje. Abonma LMS III. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 14. febr. ob 20: M. Gorki: Malomeščani. Abonma TSS I. Petek, 15. febr. ob 20: AnatoTe France: Crainquebille. Abonma LMS I. Sobota, 16. febr. ob 20: Barilett«-Gredy: Pero. Izven. Šentjakobsko gledaliscb LJUBLJANA — Mestni dom Sreda, 13. febr. ob 20.30.: Wilde: »Idealni soprog«, igra red D. — Vstopnice so tudi v prodaji, zadnja uprizoritev. Sobota, 16 febr. ob 20.: Ogrinc: »Kje je meja?«, A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija, izven. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Komenskega ul. Sreda, 13. febr. ob 20: »Res luštno je na deželi«. Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave. - Rezervirajte na telefon 22-633. KONCERTI Pianist Darko Lukič iz Zagreba koncertira nocoj za modri abonma. Začetek točno ob 20.15. Koncert je razprodan, danes so v prodaji samo dodatni stoli. Koncertna direkcija prosi abonente, da plačajo tretji abonmajski obrok. K S0LSTV0 ŠTIPENDIJE Komisija za štipendije pri »Obnova«. gradbenemu podjetju v Ljubljani, Smartinska c. 21, razpisuje na osnovi 29 čl. Temeljnega zakona o štipendijah naslednje pogodbene štipendije: 1 mesto na TVS oddelek za arhitekturo, 1 mesto na TVS oddelek za gradbeništvo, 2 mesti na Gradbeno • mojstrski šoli. Prošnje z življenjepisom, opisom premoženjskega stanja in dokazila o dosedanjem šolanju naj predlože interesenti najkasneje do 15. marca 1957. d ZAHVALE ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega moža, očeia, sina, brata, strica in svaka STANKOTA MENARTA blagajnika Tajništva za fin. OLO se prisrčno zahvaljujemo zdravnikom Interne klinike ter strežnemu osebju za njihov trud ob težki bolezni dragega pokojnika. Zahvaljujemo se dalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter stanovskim tovarišem za poklonjeno cvetje. Zahvala za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem za ganljive žalostinke. Se enkrat prisrčna zahvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Užaloščena fena in sinova« RADIO ^ Nedelja, 17, febr. ob 16,: Grimm- [. zvezno ligo, toda •. • V nečem je sedanje razdobje v jugoslovanskem nogometu le poči »ono tistemu kmalu po osvooo-jktvi: Slovenija ima možnost, da a >bi zastopnika v višjem tekmovanju — drugi zvezni neamater-ski Ligi. Zdaj, ko nogometna zveza Jugoslavije žen uvesti nova prvenstva, je ugodna »priložnost« za slovenske nogometne igralce, da s* po lastni volji uvrstijo v z. e zn o tekmovanje. Tako nekako razmišljajo v treh n z i boljših slovenskih klubih in menijo, da je treba dodoDra proučiti to priložnost. Toda mimo vseh ostalih pogojev. ki jih zahtevajo osrednji organi v Beogradu za takšno tek-inovanje, slovenski igralci pied-\ c- m razpravljajo, ali so sploh dorasli hudi konkurenci. S »skokom« med neamaterje klub namreč ne more pridobiti na kvalite-VI Z drugimi besedami: igrišča bodo še naprej brez gledalcev, kiubi pa brez denarja. ZA KORISTI VZGOJENEGA PSA Dobnh 35 let je od tega, odkar so številni ljubitelji športnih psov v Ljubljani ustanovili lasten kluD. Vse od tedaj se je kinologija pri nas razvijala zelo dobro, še posebej v zadnjih letih, ko se je klub povsem pridružil težnjam so-dobne družbe. Klub je seznanjal množice z napredno kinologijo, z vsestranskimi koristmi dobro \ zgoienega psa. Društvo je poskrbelo n. pr. v zadnjem letu za s’tokovna predavanja (o zdravju p.-.rn. skrbelo za preglede psov v Kopru, Ceiiu, Ljubljani (dvakrat), Vrhniki, Kranju in Mariboru. Tuti. tečaje za šolanje psov ne smemo prezreti in številnih nastopov klubske ekipe v raznih krajih. V tujini (Italija) je ekipa dosegla izvedem uspeh, namreč prvo mesto in nasrado v hudi mednarodni konkurenci. V dobrih odnosih je bil klub še b svetovno kinološko zvezo; dva člana (neumorna tov. Drenig in Klemenčič) sta bila na svetovnem kinološkem kongresu ln razstavi psov v Dortmundu. Dobro delo tega kolektiva je P 'vabilo med članstvo še nove ljubitelje pasemskih psov. Klubu in podružnicam se je pridružila še nova podružnica na Vrhniki, verjetno pa bodo tudi v Trbovljah v kratkem ustanovili kinološko društvo. V klubu ljubiteljev športnih psov v Ljubljani pa bi lahko storili Še mnogo več. če bi imeli poseben prostor za šolanje psov. Društvo se že nekaj let poteguje šolski prostor, vendar zaman. Tako nekako razmišljajo (čeprav ne vsi glasno) tudi člani nogometnega kluba »Odred«, kjer želijo, da bi prvo'moštvo vendarle igralo v II. zvezni ligi, imajo pa seveda pomisleke. DOBRI GOSPODARJI Pa še zaradi nečesa so v klubu zaskrbljeni: blagajna je skoraj prazna. V zadnjem letu so sicer dobro gospodarili, vendar .ie z denarjem vedno huje. Ne toliko za tekmovanja, temveč predvsem za ureditev glavnega igrišča, ki je trdo kakor cesta. Tudi za nove rekvizite bi potrebovali vsaj nekaj sredstev! Lani so jih preskrbeli tudi n. pr. s tombolo, zabavnimi prireditvami, z »tičanjem«. kar pa s športom nima nobene zveze. Mladinski vzgojitelji so zdaj utrujeni in menijo, da naj družba slednjič vendarle prevzame to skrb nase. V klubu še želijo, da bi trenerje — mladinske vzgojitelje plačala občina. Zastopnik sveta za telesno vzgojo v občini Bežigrad Zdenko Verstovšek je v razgovoru poudaril, da se svet zanima za ureditev centralnega stadiona v Ljubljani. Ta športni objekt bo treba do prvega slovenskega festivala telesne kulture urediti in to ne samo z občinskim denarjem, temveč predvsem z republiškimi sredstvi. V MARCU PRVE TEKME 5 tekmovalnimi uspehi v klubu niso preveč zadovoljni in menijo, da gre precej krivde za neuspeh na račun nevestnega dela tehnične komisije, premajhnega sodelovanja med prvim in drugim moštvom. slabe izbire šibkejših tekmecev za drugo moštvo, nerednih obiskov na treningih, premajne marljivosti in predvsem premajhni ljubezni do kluba in nogometne igre sploh. Odred 11 — prvi v mestni ligi Pred dnevi Je bilo končano tekmovanje v namiznoteniflkl ligi Ljubljane. Prvo mesto je osvojilo moštvo Odreda II (Vizler. Aleš. Menart). Turnir ni pokazal posebne ravni v igrah, razveseljivo pa je, da so v skoraj vseh moštvih prevladovali mladi igralci. V primeri z lanskim letom je bila tudi disciplina boli zadovoljiva. Brez igre se je po zaslugi NTK Krima končalo samo pet dvobojev. Vrstni red Je naslednji: Odred TI. in Ljubljana III. (12 točk), Ljubljana II. in Odred III. (10), Ilirija I. (6) itd. lena, tel. 31-361, Komenskega 22. Zdravstveni dom Bežigrad: Dr. Peče Henrik, tel. 31-286, Lavričeva 5 a — ali tel. 30-800. Zdravstveni dom Šiška: Dr. Voglar Zlatko, tel. 21-208, Celovška cesta 34. Zdravstveni dom Vič: Škufca: »Janko in Metka«, pravljična igra, po>poldanska predstava, izven. Nedelja, 17. febr. ob 20.: Ogrinc: »Kje je meja?«, veseloigra, A. T. Linhart: »Županova Micka«, komedija, izven, večerna predstava. V sredo, 13. febr. ob 20.30 bo po- Dr. Jemc Edvard, tel. 21-494, slednjič na sporedu Wildova igra Tobačna ulica 6, v odsotnosti SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00 in 22.55. 5.00 do 7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30. do 6.4o Reklame in obvestila, 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20 do 7.25 Naš jedilnik, 8.00 Zaključek oddaje, 11.00 Glasbena medigra, 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Kristina Brenkova: Oko za dedka, 11.35 Anton *Sshwab: Dobro jutro —■ Kangolica. Filip Bernard: Slovenski utrinki (venček narodnih), 12.00 Opoldanski glasbeni spored, Danilo Švara: Uvertura k operi »Slovo od mladosti«, Danilo Bu- zdravnika klicati tel. 21-494, ali 23-372, ob nedeljah tel. 21-797. Zdravstveni dom Moste: Dr. Radšelj Alenka, tel. 31-35B, Krekova ulica 5. Zdravstveni dom Rudnik: Dr. Leskovic Bogdan, tel. 20-167, Ižanska cesta 5. v odsotnosti zdravnika klicati tel. 20-500. Zdravstveni dom Šentvid: telefon 731 ali 741. POPRAVEK Telefonska številka dežurnega zdravnika za občino Šiška dr. Zlatka Voglarja, Celovška c. 34 Je 21-808, ne pa 21-208, kakor je bilo pomotoma objavljeno 9. in 10. februarja. Društvo arhitektov Slovenije vabi na VII. redno letno skupščino. ki bo danes ob 16.30 v stekleni dvorani hotela »Union« (veranda). »0nocxxniaQ00r>0ttxxxK3ryxXJ00Ci00ci0n000C PREHLAD preprečite ako popijete večkrat skodelico lipovega extrakta »GOSAD EXPRES CAJ. Samo žličko extrakta in slajen lipov čaj je pri- pravljen. —. Zahtevajte ga v Vaši trgovinil 664-R 00CC000000CO00000CXX>D000C»000C3C30000C>0eX3r Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo, tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEK«. Čudovito izgledaš. Tako mladosten in svež obraz imaš danes! Take opazke boš žela, če si boš napravila masko »TEINT BELL«. Pege z obraza zagotovo odstranite z redno uporabo »EVELINE« kremo proti pegam. Dobi se v drogerijah in Na-Ma v Ljubljani, Mariboru in Kranju. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Ponedeljek, 11. febr.: zaprto. Torek. 12. febr. ob 15: Kreft: Krajnski komedijanti. Zaključena predstava za vajeniško šolo gradbene strok«. >00000000001X30CX oonnooocoo PODJETJA, USTANOVE IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE katere so že nakazale celoletno naročnino za dnevnik »SLOVENSKI POROČEVALEC« za leto 1957, prosimo, da nakažejo še razliko v znesku 360 din, ker je bila z januarjem t. k naročnina zvišana. čar: Belokranjske pisanice, 12.3o Kmetijski nasveti — Jože Rihar: Čebelarjeva zimska opravila. 12.40 Igra mariborske ansambel domačih napevov in plesov, 13.15 Melodije za razvedrilo, 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Lojze Krakar: Naši mladi pesniki, 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame, 15.40 Utrinki iz literature — Driss Chraibi: Ro- manje. 16.00 Peter Iljič Čajkovski: Prerez opere »Pikova dama«, 17.00 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku, 18.00 Družinski pogovori — Dr. Bronislav Skaber-ne: Nekaj novosti o novem rodbinskem pravu, 18.10 Poie Akademski oktet (narodne v priredbah), 18.30 Radijska univerza — asist. Kazimir Tarman: Živalstvo v zemlji in njegov pomen, 18.45 Bela Bartok: V naravi — suita (Leonid Hambro — klavir), 19.00 Radijski dnevnik, 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Mladinska oddaja, 20.20 Simfonični koncert, 22.15 Igrajo domači zabavni ansambli: Plesni orkester Radia Zagreb, trio Aleksander Nečak, solisti Plesnega orkestra Radia Ljubljana in ansambel Spa-se Milutinoviča, 22.15 do 23.00 UKV program: Nočni komorni koncert, 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m i II. PROGRAM ZA PONEDELJEK, 8.00 Poročila, 8.05 Simfonični plesi in rapsodije. 9.00 Slovenski pisatelji o Prešernovem liku, 9.40 Za vsakogar nekaj (iz operne in solistične glasbe), 10.00 Napoved časa in poročila, 10.10 do 11.00 Za staro in mlado. 12.30 Zabavni zvoki, 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, 13.10 V glasbi po svetu, 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila, 14.35 Mali solistični koncert, 15.00 do 15.15 Napoved časa, poročila in vremenska napoved, 22.15 do 23.00 Nočni komorni koncert (Johanne* Brahms). MALI OGLASI ZDRAVO DEKLE k otrokom in za .pospravljanje dobi zaposlitev pri slovenski družini v inozemstvu. Ponudbe v ogl. odd. Slovenskega poročevalca pod »Zdravo dekle«. KLAVIR ALI PIANINO vzamem v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ing. arh.« 2183-8 POSTREZNICO - GOSPODINJO sprejmem dnevno od 3. do 14. ure. Plača in hrana zelo dobra. Naslov v oel. odd. 2164-1 DVOSOBNO STANOVANJE, komfortno, «s kabinetom, v centru mesta prodam. Ponudbe pod: »Prot.i zamenjavi« v oglasni oddelek. 1813-7 i XX»rxXXXXXX>XXXXXJCXXXXXXXXX}DOnCXXXOOOOC 1 itfiZPIS Takoj sprejmemo v službo PRAVNEGA REFERENTA za urejanje Imovinsko-pravnih zadev. Nastop službe tako]. Plača po dogovoru. Stanovanjska uprava občine Ljubljana Center, Resljeva c. 14a/I 697-R *DOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXCOOOOCOOOOCO( SPORED ZA PONEDELJEK »UNION«: prem. amer. barvnega filma »POLETNO POTEPANJE«. Predstave ob 13, 17, 19 in 21. - V glavni vlogi: Rosano Brazzi, K. Hepburn. »KOMUNA«; franc, clnemascopski film »GOUBBIAH«. - Predstava ob 15, 17, 19 in 21. - V glavni vlogi Jean Marais. »SLOGA«: amer. barv. film »URA OBRAČUNA«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V' glavnih vlogah Anne Baxter in Jeff Chanajer. — Ob 10 matineja istega filma. »VIC«: franc, cincmascopskl film »GOUBBIAH«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Jean Marais. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in-od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« pa od 9 dalje. »SO CA«: prem. amer. barvnega filma »BORBA V VSEMIRJU«. Predstave ob 16, 18 in 29. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova ulica 8: predvaja češki barv. film »CESARJEV SLAVČEK«. Predstave so vsak dan ob lo in 15. »SISKA«: amer. film »NA APA- SKI MEJI«. - V glavni vlogi: Shiriey Tempie in John Wayne. Predstave oo 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. »TRIGLAV«: amer. barvni film »VELIKA NO C CASANOVE«. - V glaxrni vlogi Bob Hope. Jean Fontaine in Basil Rathbone. -Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. - Jutri sovj. barvni film »ZVESTI TOVARIŠI«. Dom »JLA«: franc, film »KAR- NEVAL«, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »LITOSTROJ«: franc, film »He- roji SO UTRUJENI«. F. N. št. 54, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Kamnik »DOM«: amer. barv. film »LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV«. BLED: itaL barv. film »PLAZA«, Ob 20. Novo mesto »KRKA«: amer. barv. film »ROBERTA«. Kranj »STORŽIČ«: ameriški film »PLAMEN OPOLDNE«, ob 16, 13 in 20. Jesenice »RADIO«: amer. barvni film »ONA JE VEDELA, KAJ HOČE«, ob 18 in 20. Jesenice »PLAVŽ«: zaprto. Jesenice-Kor. Bela: amer. barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMANCA«, Ob 19. m a e i b o r Ponedeljek, 11. februarja. Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije 3. Narodno gledališče: zaprto. RADIO 5.—8. Prenos sporeda Radi« Ljubljana. 8.—8.05 Domače vesti. 8.05—8.15 Objave. G.15—9.90 Slovenske narodne poio naši zbori, solisti in ansambli. 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.20 Objave. 17.20—17.30 Orkestralne skladbe Iva Lhotke-Kalinskega. 17.30—17.10 Mi in vi o športu. U-40—13.00 Plesne napeve igra kvartet Vitek, peje Breda Jankova. 13.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. OCOOOOGCCCOOOOQOCXXX>CXX>CX)00-XVDg jj BOMBAŽNA TKALNICA j Vižmarje, Šentvid n. Lj. proda 2 transformatorja Brovn-Bo\veri 75 kVA, 6000/410 V, 7,22/206 Amp., stik C 3 t oijnim konservatorjem. 1 elektromotor ASEA 4 kW, 1400 o/min. 1 elektromotor Brovn-Botverl 6 kW, 1400 o/min. 1 elektromotor AEG 4.2 k\V, 1400 o/min. 673-H „ £jooocoocaoooooooocc«xx>ooooooooco!jcoooa£ ZAHVALA Vsem, ki so nam stali ob strani v času težke bolezni naše drage nepozabne mame in žene J02ICE DOLINAR, rof. Kavšek učiteljice v pokoju ter jo spremili na zadnji poti in z nami sočustvovali, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo doktorju Matku Karlu in med. sestri Brusovi, ki so ji lajšali trpljenje. Topla zahvala tudi radeški godbi ter darovalcem vencev in cvetja. Žalujoča hčerka Zdenka in mož Franc. Rafleče, dne 9. februarja 1957. Utbcmisfičko projektni biro — novi Gad razpisuj3 konkurs za sprejem v službo DIREKTORJA — Pogoj: arhitekt ali gradbeni inženir -urbanist s prakso v vodenju poljedelskih organizacij. ARHITEKTA - URBANISTA, pooblaščenega projektanta. Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje preskrbljeno. — Rok: 15. marec 1957. Ponudbe pošljite: Urbanističko projektnom blro-u. Novi Sad, Trg Slobode, br. 3/1, tel. 33-41. 668-R ■innnnrrfTrmTOOttn»mmmmm3mrtrrnnnffnriryinfvYwYwynf DOTRPELA JE NASA DRAGA SESTRA IN TETA. GOSPA CENKA VDOVA PO DR. CAPUDRU POKOPALI JO BOMO V TOREK, DNE 12. T. M., OB 1«. URI, IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH. LJUBLJANA, DNE 10. FEBRUARJA 1957. ŽALUJOČI: SESTRA RUŽA SANTEL, NJENA ZVESTA NEGOVALKA FRANCKA IVANClC, NEČAKINJE IN NEČAKI Z DRUŽINAMI. Umrl nam je naš dragi brat, svak, stric STANISLAV ŠINKOVEC župnik Prevole Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v ponedeljek, dne U. februarja 1957, ob 16. uri, iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Ljubljana, New York, dne 8. februarja 1957. Globoko žalujoči: brat Ludovik, sestri Mici ln Zinka ter družine Šinkovec, Som, Decsov. Po kratki in mučni bolezni nas je zapustila FRANJA REHBERGER, roj. Delak Pogreb bo v ponedeljek, dne 11. februarja 1957, ob 16.45, izpred pokopališča Vič. Do pogreba leži na Zalah v Nikolajevi mrliški vežici. Žalujoči: mož Franc, sinova Dras»o in Bojan, ■estra Zvonka, snahi Ana in Zorka, vnuka Alenka in Uroš ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Senožeče, Trst, due 10. februarja 1957. Z včerajšnjim slalomom se je končalo letošnje UL tekmovanje za svetovno prvenstvo novinarjev-smučarjev SE TRIJE DR2RVN1 PRV1K1 V ALPSKIH DISCIPLINAH Jugoslovani in Francozinje— Pogačnik,LebMupaočičevanetjič zmagoviti po ekipah Favoriti prvega dneva so obdržaU skoraj vse vodilne pozicije — Holandec Bcon je po diskvalifikaciji Mavra zanesljivo zmagal še enkrat, med ženskami pa je morala Poljakinja Progulska prepustiti prvo mesto Francozinji GaiUetovi — Prvi nagradi za ekipe: Jugoslaviji za moške in Franciji med ženskami MARTULJEK, 10. fchr. (Od našega posebnega dopisnika). Z današnjim slalomom za moške in ženske se je končalo letošnje III. tekmovanje za svetovno srn učarsko prvenstvo novinarjev. Vreme in snežne razmere so ostale od včeraj docela nespremenjene in zdi se celo, da so za preizkušnjo v slalomu udeležencem bolj nagajale kakor prvi dan. Vsekakor je treba vzeti v račun, da so se ti pišoči smučarji - tekmovalci v teh kratkih dnevih, v katerih imajo smučke skoraj redoma na nogah že malo bolj privadili novega tore na. Tekme so bile navsezadnje zanimivejše tudi zaradi tega, k er so potekale na krajši progi in so gledalci lahko posameznega tekmovalca spremljali od starta do cilja. Nespremenjeno močna konkurenca Udeležba se od včerajšnjega dneva ni bistveno spremeni?a. saj .j® med moškimi nastopilo 56. med ženskami pa 11 udeležencev. Glavna pozornost je veljala seveda tudi danes moškemu tekmovanju, saj je bilo med udeležena! nekaj — 1o se je videlo posebno danes — zelo spretnih in kvalificiranih smučarjev. Vzlic temu pa se je dvema udeležencema primerilo, da gta bila zaradi krive poti mimo v ra lic diskvalificirana, dva pa sta bržkone zaradi, prehudih zahtev odstopila med potjo. Zal maramo na tem mestu omenili, da je bil med prvima tudi včerajšnji najboljši Jugoslovan Maver, ki je dosegel v prvem teku prav dober čas 57.0. Zaradi nj-e-gove diskivalif ikac^je je zasedel v prvi prečakušnijii prvo mesto Heiandec Bieora s časom 1:02.8 in obdržal ta plasma tudi po samo z besedami priznanja. saj se je vsem poznalo, da so se za to prav gotovo nelahko merjenje sil s tako močno konkurenco vestno in tud: uspešno pripravili. Predvsem pa so bili po močeh najbolj izenačeni, kar jim je navrglo častno zadošče- b; bila v konkurenci sami še enkrat zasedla prvo mesto. Zaradi velike prednosti po včerajšnjem nastopu pa je v skupni oceni za alpsko kombinacijo zasedla prvo in najboljše mesto. Kat ekipa pa se je plasirala na prvo mesto ekipa Francije-. Proga za današnji slalom, ki s-> no tresirali n,a -osojni strani Br-sniine, je bila 330 m dolga s 120 m višinske razlike, zastavljena pa je bila za prvi tek z 42, za drugi tek pa s 40 vratci. Sodniški zbor. organizacijska prijemi, avtomatične dn merilne naprave švicarskega izvora Lon-gines s-o funkcionirale brezhibno. Po končanem tekmovanju so se vsi udeleženci odpeljali na Bled, kjer jim je Okrajna gostinska zbornica iz Kranja pri- D0K0NCNI IZIDI ALPSKA KOMBINACIJA: MOŠKI: 1. Boon H točke, 2. Dalmas 11.00, a. Zirkelbach 12,40, ?. Tschanz 15,36* 5. Paache 15,99, 0. Forget 16,45. Strzeiecki 26.74, 8. Blauth 29.61. 9. Zorko 37,64. 10. De la Rocque 38.64, 11. Tome 39.75. 12. Furlan 40.9S. 13. Konerth (Nem) 41,13, 44. Matelič 43.03, 15. Novak 44,19 itd. Prvi Avstrijec je prišel na 49., prvi Italijan na 33., prvi Anglež na 41.. prvi Luksemburžan na 43. in prvi Američan na 54. mesto. Ostnli Jugoslovani so se plu-sirali takole: Naftic 23.. Podobnik- 26., Stuiar 28., Ledič 29., Mikeln Sl.. Božič 35., Bizjak 36. in Rcisinger 37. ŽENSKE: 1. Prognljska 2.13. 2. Gailjet 44,08, 3. Flnrv 76.57. 4. Herr-soher 80.47, 5. Schochter 129.70. Prva Angležinj« je bila sedma, prva Američanka pa 9. VČERAJ JE BILO NA JAHOKINI ZAKLJUČENO XII. DRŽAVNO PRVENSTVO V SLALOMU, VELESLALOMU IN SMUKU — ZRAVEN TR2IŠKIH IN RAVENSKIH TEKMOVALCEV PRVEGA DNEVA STA SE V SMUKU PRERINILA V OSPREDJE SE JESENIČAN POGAČNIK IN MARIBORČAN LEBE — SLAVICA ZUPANČIČ JE POSPRAVILA KAR VSE TRI LOVORIKE VZORNA ATLETSKA SKUPŠČINA, ZGLED OSTALIM ŠPORTNIM ORGANIZACIJAM — STRM VZPON V LETU 1956 AZS BO SE NAPREJ VODIL FEDOR GRADIŠNIK Jahorina ,10. febr. S tekmovanjem v smuku je bilo danes na Jahorini končano XIL državno prvenstvo v alpskih disciplinah. Na izredno dobro pripravljeni progi, ki je merila za člane približno 2000 m z višinsko razliko 450 m. za mladince in ženske pa okoli 1600 m. je st ar tal o 88 tekmovalcev in tekmovalk. Proga je terjsla zelo mnogo znanja od vseh tekmecev, zlasti še. ker je v soboto zapadel nov sneg. Prav zaradi tega so bile povprečne brzine neko-liko manjše, padcev Pa proti pričakovanju mnogo manj. Vsekakor je treba omeniti. da je pred ciljem zaradi prevelike izčrpanosti padlo zelo veliko tekmovalcev. Ti spodrs- ljaji pred ciljno črto pa so zato zelo močno vplivali na končno razvrstitev. Zanimivo je, da se je dvakratnemu prvaku (v veleslalomu in slalomu) Janezu Ste-fetu tu posrečilo danes zasesti komaj peto mesto in sta odlična va. k! sta prišli na tretje in četrto mesto-Med mladincj je Branko Leba iz Maribora naposled vendarle Po dveh drugih mestih (v veleslalomu in slalomu), le prišel do zmage v smuku, medtem ko je bil dvakratni zmagovalec Fanedi z Raven žele tretji. TEHNIČNI ULZLLfATT - člani (34): Pogačnik (Jes.) 1:50.7, Dornik (Lj.) 1:51,6, Janc (Enot.) 1:51.7, knn-šič (Jes.) 1:51,9, Slefe (L j.) 1:54.2, llija (E) 1:36,0, Lakota (Jes.) 1:56.5, .Šumi (Tr.) 1:37.2, Bernik (E) 1:57.7, Krmelj (Lj.) 1:30.4 itd. Najboljši zastopnik .Ma-rkulin je zasedel enajsto mesto. CLANICE (S): Zupančič (Tr.) 1:43,1, reprezentanta Mulej in Lukane Ojeel (E) nn 3.5, Nikaeevič (Sar.) 2.2 _ *». »« c L* ., ',:a o .v- /i odstopila. Veliko presenečenje z-adnjega dne je (pripravil Pogačnik, z Jesenic, ki je gladko zmagal v smuku. Jeseničan oba prva dneva ni zasedel vidnejših mest. Med ženskami je zelo zanesljivo presmučala progo trikrzčna zmagovalka Slavica Zupančič Zadnji dan sta še zel0 ugodno presenetili tudi smučarki iz Sarajeva Nikačevičeva in Pavliče- dr-ug pre-jzkušn.ji, tembolj, tč"-Q; ce7 ap rudni k in je lani kljub velikim oviram vendarle izhajalo vsak mesec tipkano in razmnoženo, je že med letom prikazalo nagel vzpon slovenske atletike, ker ji je bila prav lani postavljena trdna osnova s tem. da se je delo AZS usmerilo načrtno. predvsem na tri do štiri osnovne naloge. Doslej smo bili vajeni skoraj redno tako v športu kakor drugod, mnogih preobsežnih in premalo realnih programov. Program AZS pa lahko gledamo kot dovolj realen že zato, ker je bil vsaj lani izveden v celoti. Kakšna je končna bilanca? Registriranih atletov in atletinj je danes že 2077 v 20 osnovnih organizacijah. Vrh tega se je mimogrede in skoraj neopazno »okužilo« s športno boleznijo »atletiti-som« tudi že lepo število partizanskih društev, pa vendarle ta bolezen ni Škodovala njihovemu zdravju. Nasprotno! Tesno in pristno sodelovanje AZS s Partizanom, tako z zvezo, še bol.i pa z manjšimi podeželskimi društvi, ki se je uresničilo v skupni udeležbi seminarjev, tečajev in atletskih tekmovanj, prav gotovo lahko štejemo zvezi v naj večji prid in hkrati za zgled ostalim športnim organizacijam. Tudi v plodni razpravi je bilo nekajkrat poudarjeno: za na^ ni najvažnejša organizacijska oblika, pač pa vsebina dela in resnična privrženost športu, v tem primeru atletiki. V AZS je v zadnjem letu zelo marljivo delalo pet komisij: tekmovalna (vodil Rožman), za kadre in tehnična vprašanja (Klobučar), za propagando (Suhi), sodniška (Jerman) in gospodarska (Uršič). Disciplinski odbor pa je pod vodstvom sodnika tov. Jezerška prebrodil marsikatero še preostalo čer notranjih razprtij iz prejšnjih dob in jih čim več zgladil, da je moglo ostalo delo teči normalno. Prav bo, da bi se k zanimivim ugotovitvam in zbranim podatkom komisij in razprave na skupščini še povrnili, kar za zdaj opuščamo spričo stiske za prostor. Prav tako bo še beseda o vrsti dobrih sklepov, o katerih lahko po dosedanjih izkušnjah upamo, da bodo ob letu osorej uresničeni. Skupščino AZS je vodil prof. Jug iz Celja, udeležili pa so se je razen pooblaščenih delegatov vseh osnovnih atletskih organizacij in več partizanskih društev še za AZJ Stevan Lenert, SZS Leopold Krese, TVD Partizan Slovenije načelnik Tomaž Savnik in Zvezo sindikatov Slovenije Batagelj. Skupščina je s posebnim sklepom pohvalila deset atletov in sedem atletinj za lepe uspehe in pravilno športno življenje v minuli sezoni. Hkrati je še nagradila za 35 let aktivnega dela dolgoletnega sodelavca dr. Mirka Kuhlja in mu poklonila umetniško izdelano plaketo. Ker je slavljenec hkrati dopolnil 50 let aktivnega športnega udejstvovanja nasploh, ga bo pozneje za to počastila tudi še * Športna zveza Slovenije. Novemu izpopolnjenemu vodstvu AZS bo še naprej ostal na čelu atletiki vdani organizator tpv. Fedor Gradišnik, ki so mu zborovalci z odobravanjem zaupali to odgovorno mesto. -ar V Mariboru, Trbovljah in Kranju so včeraj nadaljevali z republiškim moštvenim prvenstvom v kegljanju, kjer nastopa vsega trinajst moštev. Razen tega Je tudi consko prvenstvo z udeležbo kegljačev mariborske, celjske in zasavske podzveze. V Mariboru sta se za prvenstvo Slovenije srečali (na štiristeznem kegljišču Konstruktorja) Maribor in trboveljski Rudar ter Beton iz Celja in Branik iz Nove Gorice. V prvem dvoboju so zmagali domači s 4806:4566. Najboljši je bil Murko CM) 869 kegljev. V popoldanskem dvoboju je zmagal Be- HOKEJSKI TURNIR BEOGRAD : BUDIMPEŠTA 5:2 Beograd, 10. febr. Po prvi tekmi v hokeju Da ledu velikega turnirja mestnih reprezentanc v Beogradu na Tašmajdanu med reprezentanco Bukarešte in Sofije 10:2 (2:2. 4:0, 4:0) — kateri ir-id smo objavili že včeraj — je bila na sporedu tekma med reprezentancama Beograda in Budimpešte. V izredno lepi igri na ledu je Beograd premagal gosic z rezultatom 5:2 (3:0. 0:0, 2:2). Gole so zabili v prvi tretjini Klinar (S min.), Valentar (v 11 min.) in Renaud (16 min.), a v tretji Ladockv (5 min.), 0’Neil! (v 11), Kristan v 18 min. in Bovogvi v 1° minuti. BUDIMPEŠTA : BRUSELJ 8:2 (3:0, 3:1, 2:1) Tekma je bila zel-o iepa in zanimiva, na Trenutke pa tudi preostra. Tako da je moralo vseca sedem igralcev kdaj pa kdaj z leda. Reprezentanca Beograda je igrala bolje, zlasti v prvi in dr^gi Tretjini. V zadnjem delu igre je domačim zmanjkalo kondicije in kljub igralcu več, niso dosegli prepričljivejše zmnge. JESENISKI HOKEJISTI DOBILI PROTI GAK Na Jesenicah so v soboto in de-deljo gostovali igralci hokeja na ledu iz Graza (Avstr.), v prvi s6-botni tekmi so Jeseničani II. premagali goste 8:2 (4:1, 2:0. 2:1), v nedeljo pa 4:1 (0:1, 1:0, 3:0). Med obema igrama je plaval led v vodi. tako da dvakrat po looo igralcev ni prišlo na svoj račun. (2.) ton v razmerju 4801:4591. Celjan Vanovšek je podrl 838 kegljev. V Kranju sta bui tudi dve tekmi. Ekipa Ljubljane je premagala Zvezdo (Lj) 4787:4634. (Dominko (Lj) 864), Lokomotiva iz Maribora pa ljubljansko Hijljo 4637:4514 (Baumlicher (Lok) 7S6 keljev. CONSKO PRVENSTVO V Mariboru je celjski Kladivar premagal ekipo iz Ruš s 4721:4623 (Snedič (KI) 834, Pečnik (R) 824 kegljev). Na dvosteznem kegljišču Proletarca v Zagorju (vzhodna cona) so kegljači Ljutomera odpravili Kovinatesno (Celje) s 4391: 4094. Najboljši je bil reprezentant Deržaj (Ljut) 809 keglji, pri sedanjih pa se je odlikoval Gobor s 702 kegl j a. Sedem ženskih ekip se Je prijavilo za igro, med katerimi je v odsotnosti Odreda zmagal Triglav, ki Je v finalu odpravil Ljubljano 3:2. Trampuževa je bila najzanesljivejša, saj ni izgubila nobene igre. Rezultati: moški (10): Ljubljana, Odred, Triglav, Jesenice; ženske (8): Trislav, Ljubljana, Triglav II, Jesenice; moški — A: (32): Teran (T). Kern (Lj), Kocjan, Podobnik (O); moški — B (30): Korbar (Jes), Vclferšnik (Hri, Mo- hlin (R), Vovk (Jes); moški piri (16): Podobnik—Tigerman (O), To-mažič^Kern (Lj), Teran—Zezlina, Petrovič—Češenj (T); ženske — pari (6); Plut—Teran (T), Trampuž—Pogačar (Lj), Dolenc—Jernejčič (T), Weingerl—Bavke (Ravne); mešani pari (12): Teranova—Zezlina (T), Pogačarjeva—Tomažič (L,j), Teran—Plutova (T), Kern—Trampuževa (Lj). 2:2S.S. Pavlič (Sar.) 2:37.0. MLADINCI (25): Branko I.ebe (lir.) 2:05.4. kntnik (Jes.) 2:07,2, Fancdl (fuž.) 2:11.1 itd. Zupančičeva — drugič prva Sodniški zbor je dokončne Izide sobotnega sporeda izračunal precej pozno v noč. Tako je poročilo o plasmaju članic, mladincev in mladink prispelo do nas že Po zaključku včerajšnje številke. Iz njega smo šele posneli malo pričakovano podrobnost. da je Zupančičeva v drugem teku postavila odličen čas, tako dober, da je z njim nadomestila izgub-o z-aradj padca pri prvem poskusu in osvojila najboljše mesto tudi v veleslalomu. Zmagovalka prvega teka O jelov a pa se je morala umakniti na drugo mesto. V .-. )!.-><» i •votikurcTt.ci je Slavic« Zupančič z odličnim d ni rim tekom 7.1-^cdla prvo mesto v skupnem plasmaju s časom 2:15.S. Druga Je Ojcloia (E) 2:19.1, tretja po I.uknnreva (Lj-) 2:24.6. V tekmovnnjn mladincev v veleslalom n je v soboto zmnsftl Fanedi (Fuž.) z najboljšim rasom, vendar je znrarti kazenskih točk prišel šele na drugo mesto. Prvo pa je prinudlo mttriher-skeniu tekmovalcu hehetu s ('luon 2:06.7. tretji pa je bil Modrič (Zjrb.) Z 2:19.9. Med mladinkami je ostal vrstni rert enak, kakor v veleslalomu in sirar: Fanedi (Ftiž.) 2:1^.5. Rutar (Tr.) 2:40,3. Jamnik (Tr.) 2:53,3 itd. da je na svetovnem prvenstvu za štirise-dežne bobe v St. Moritzu zmagala ekipa Švice I. s 5:11,-43 pred Italijo II. in ZDA I.; da je reprez«nra.nca Italije v hokeju na Jedu premagala v Turinu repre-zeatanjeo Nemčije 2:1; da so v Stockholmu žrebali nasprotnike za svetovno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem bo tek- ZAKLJUČEK KOROŠKEGA TEDNA V Crni je bil včeraj slovesno zaključen letošnji VII. koroški smučarski teden. Športne prireditve na snegu so bile na sporedu ves teden, na vseh pa je skupno nastopilo 1203 smučarjev in smučark, med njimi zadnji dan tudi tekmovalci iz neosvobojene Koroške. Na sporedu je bil veleslalom, dolg 1100 m z višinsko razliko 250 m in 32 vratci. Lepo vreme in mnogo dobrih tekmovalcev je privabilo ob progo nad 1000 gledalcev. REZULTATI - člani: Mirko Miklavc (C) 1:08.1, Cegovnik (P) 1: 11,8, Viktor Miklavc (C) 1:12,6, Cizej (Br) 1:16,3, Končan (Z) 1:20.0: članice: Cizej (Br) 40,2, Pečovnik (M) 58,3, Šober (Br) 1:00,8 itd.: mladinci: Kac (C) 1:13,0, N sivet ni k (F) 1:21,0, Lindenbaum (M) 1:22.2 itd.; mladinke: Fanedi M. (F) 45,0, Herzog (C) 52.3, Gerželj (Z) 45.4 itd. Tekmovali so 104 smučarji in smučarke. Popoldne je bilo prav tam še smučarsko prvenstvo dravskega Moskva, 10. febr. Na šahovskem prvenstvu Sovjetske zveze so bili v prekinjenih igrah iz prejšnjih kol doseženi naslednji izidi: Tarasov : Klaman remi, Talj : Furman remi, Tarasov : Keres 0:1, Toiuš : Stoljar 0:1. Klaman : Holmov 0:1, Holmov : Stoljar 1:0, Spaski : Banjik remi, Petrosjan * Aronson 1:0, Bronstedn : Bo-loslavski remi. Na čelu tabele st«, velemojster Toiuš in mojster Holmov z 8.5 točke. taborniškega sveta. Med 85 udeleženci je zmagal med starejšimi taborniki Porstenšek, med mlajšimi Arcet, v obeh kategorijah za mlajše pa M. Fanedi in Drofenik. Ob zaključku tega tedna sta spregovorila predsednik TVD Partizan Čurin in predsednik K.SP Gregor Klančnik. E. \V. Peršin in Andreejeva — prva! Fo republiškem prvenstvu v umetnem drsaniu v Celju je bilo v soboto in nedeljo na Jesenicah še državno, na Katerem je tekmovalo 15 drsalcev in drsalk iz Ljubljane. Organizacija tekmova, nja je bila pomanjkljiva, ker domači hokejski klub prirediteljem ni priskočil na pomoč. Zelo slaba je bila tudi propaganda za to kvalitetno tekmovanje, tako da. je prvenstvo gledalo le malo ljudi. V soboto so bili na sporedu obvezni liki, včeraj j^a prosto drsanje. IZIDI: člani — Peter Peršin 456,42; članice — Tjaša Andree 497,93 pred Stašo Fajdiga; mladinci: Gabrijel 2igon 246.3; mladinke: Katjuša Derenda 307,2, Albin-ca Kristan 291,9, Breznik 263,5; članski pari: Meta Fajdiga — Peter Brleč 32,8, Tjaša Andree — Peter Peršin 32,0 (slabo sojenje je ta par spravilo oo prvo mesto); mladinski pari: K. Derenda — F. Klemenc 29,6 točke. 2. movalo 33 moških državnih reprezentanc v Času ori 7 do 1.3. marca, mrd ženskami pa 26 ekip. Med nioški ui je Jugoslavija v četrti skupini skupno z Madžarsko, Andi jo. Av«r- i-\ Nizozemsko, £pani[o, Walesom in Libanonom. med ženskami pa v prvi skupno z Romunijo, Avstrijo, Francijo, Južno Korejo, švedsko, Poljsko, Irsko in Finsko; da je na mednarodnih fr.kmah v smučarskih «kokih v Gstaadu r Švici zmaral Andreas Diischcr (Sv) z oceno 212, ostali dve najboljši mesti sta zasedla (Tajner 20S.8, Gaslenica (oba Polj) 205.0; da je sovjetska hitrostna drsalka na ledu Inga Artamanova osvojila v Iiuatri na Finskem prvo mesto na svetovnem šampionatu v hitrostnem drsanju. Tudi na naslednjih dveh mestih sta Rusinji; da je v finalu mednarodnega teniškega turnirja v Parizu (v dvorani) Davidson (Sv) premagal Ulricha (Dan) 6:4, 4.6, 6:3 2oga žs poskakuje ... V prvih toplejših dneh brez snega so zlezli na piano tudi nogometni igralci, ki so se vso dolgo zimo v telovadnicah in zunaj n iti pripravljali na prve tekme na pomlad, in sicer za poka! maršala Tita in prvenstvena srečanja. To nedeljo je bilo na nogometnih igriščih zelo živahno; evo nekaj zgoščenih podatkov: DINAMO : HAJDUK 3:2 (2:0) VELEZ : 2ELJEZNICAR 4:o (0:0) POKAL ŽELEZNIČARJEV SUBOTICA, 10. febr. Pred 4000 ale-dalci je Spartak iz Subotice na domačih tleh premagal Rabotničkegn iz Skoplja 4:1 (2:0) v tekmi, ki je veljala 7.a pokal jugoslovanskih železničarjev. Ostali rezultati: v OMjcku: Voj- vodina (Novi Sad) : Proleter (Osijek) 1:0 (0:0). v Splitu: Split : lokomo- tiva fZgb) 5:2 (1:2). ra Reki Vasas (Gyor) : Rij-eka 1:1 (1:0). oa-jm.. _• ir P »To je kajpada vaša osebna zadeva,« je rekel polkovnik nejevoljno. »Vendar pa vas v nekem pogledu občudujem. V vas je nekaj več kot navaden vojaški duh. Vojaški duh je sicer mnogo vreden, toda na boljšem je tisti, ki ima v sebi nekaj več kot zgolj vojaški duh. Povzdignili bi se lahko, po mojem mnenju, dalje kot do petih zvezdic. Tega kajpak ne boste mogli, če boste imeli za ženo Japonko. Zena je zelo važen činitelj, če se hoče mož povzpeti do takšnega položaja.« »Vem, da imate prav,« je rekel Allen Kennedy. Cynthia na primer bi bila izvrstna žena, lepa blondinka, polna prijateljske obzirnosti in preproste pameti, pri vsem tem pa niti najmanj neumna. Toda on Cynthie ni ljubil. »Kaj ne morete tega storiti?« je vztrajal polkovnik. »Japonci ne gledajo na te stvari tako kot mi. Mnogi moški se tukaj na tak način znajdejo. Dekleta ne pričakujejo, da se bodo z njimi poročile. Japonci se poročajo tako, kot se morejo, brez misli na ljubezen. Ljubezen je nekaj drugega.« Polkovnik je bil izobražen mož. Vedel je, da se spol, ki nastopi vselej iz istega nagonskega poželenja, zadovoljuje na tako različne načine kot človek sam. Čutni in nekoliko prenežni čedni obraz tega mladega moža, ki ga je gledal s tako odločnimi modrimi očmi, je izdajal mnogo bolj zamotano naravo od narave vojaka na cesti. Strast se lahko v takem telesu razbohoti, toda poteši jo lahko le čar romantične ljubezni. To ni potreba samca, pa je kljub temu potreba, tako zapletena v mozgu in duši, da ji je zategadelj mnogo teže zadovoljiti. »Mislim,« je dejal Allen nejevoljno, »da bi bilo bolje, ako bi bil človek take vrste, ki se znajde tako, kot vi pravite. Zal pa tega — ne morem!« Polkovnik je prikimal. »No, vsi ljudje niso enaki. Dajte mi nekaj dni, da o stvari razmislim.« Allen je takoj vstal, zavedajoč se, da mora oditi. »Ali naj —.« »Poslal bom po vas, ko se bom odločil,« je rekel polkovnik, že urejajoč papirje. »Še nekaj je, gospod,« je rekel Allen, ki je vztrajal pri svojem. »Midva sva se že odločila. To ni več vprašanje tega, ali hočem ali nočem. Stvar je v tem, kako storiti tisto, kar se mora storiti. Skratka, kaj- mora storiti Amerikanec, če se hoče poročiti z dekletom iz dobre družine? To je vse, za kar vas prosim, gospod.« Polkovnik je vzkipel. »Kar prepustite vso stvar meni, ali hočete, Kennedy? Ne morem dopustiti, da se moj najboljši oficir odloči za tak korak, ne da bi stvar prej nekoliko premislil. Sedaj ne morem misliti o tem — poglejte to!« Pokazal je na kup papirjev. »Razumem, gospod,« je rekel Allen in odšel. Polkovnik je hotel pravzaprav oditi domov in se pogovoriti s svojo ženo, toda neporočen mož tega ni mogel vedeti. Kakor hitro je Allen zapustil sobo, se polkovnik ni več lotil dela. Pokadil je nekaj cigaret in razmišljal, nato pa je po telefonu poklical ženo. Povedala je, da nima nikakega dela. »Mislil sem, da boš danes igrala bridge?« je vprašal. »To bo jutri,« ga je spomnila. »A? Prav, mislim, da bom prišel nekoliko prej h kosilu. Pravkar sem zvedel nekaj presenetljivega.« Zapustil je pisarno, obžalujoč, da ni vzel zjutraj s seboj površnika. Zrak je bil bleščeče čist in povsod po ulicah je bilo videti prodajalce krizantem. Nikoli prej še ni videl takšnih cvetov; bili so celo večji kot veliki rumeni baloni, ki jih je nekdaj kupoval Edni, da jih je nosila na nogometne tekme v New Haven. Bila je izredno primerna za oficirjevo ženo, vselej je vedela, kaj je treba storiti. Z ženami nižjih oficirjev je občevala brez napihnjenosti, z ženami višjih oficirjev pa s potrebnim spoštovanjem, ki pa ni bilo pretirano. Imela je smisel za humor, čeprav, hvala bogu, tudi tega ne preveč. Vojaško življenje je jemala resno, kot ga mora jemati žena, ki se poroči s polkovnikom. Sedaj ga je veselo pričakovala na njunem domu. Oblečena je bila v orehastorjavo volneno obleko, ki je bila videti topla in lahka. Imela je rjave oči in rjave lase, a on se ni, čeprav je sumil, da si barva lase, da bi skrila sive, nikoli za nič na svetu vmešaval v njene male skrivnosti. Na noben način ni bila pretirano sramežljiva. Razumela je moške. Kljub temu pa je rada videla, da jo je puščal samo, kadar se je oblačila, in on je razumel, da ni dobrodošel, kadar se oblači, kot je ona imenovala svojo toaleto. Zdaj se ji je nasmehnil. »Lepa si. Je ta obleka nova?« »O, bog, ne — najmanj deset lat je že stara. Kaj se ne spominjaš, da sem jo kupila v Londonu, ko sva tam stanovala?« »Nikoli ne vem, kaj kupuješ,« se je branil. »Ali je kosilo pripravljeno?« »Za vsak primer sem pripravila koktajle.« »Dobro.« V veliki, sončni dnevni sobi v hiši, ki je bila zgrajena za nekega japonskega milijonarja, ji je pri koktajlih povedal nesrečno novico. »Kennedy se je spečal z nekim japonskim dekletom iz višjih krogov,« je začel nenadno. »Hoče se poročiti z njo.« »Oh, Robert!« je vzkliknila njegova žena očitajoče, kot da bi bil on lahko to preprečil. »Vem,« je rekel, »toda kaj naj storim? Povedal sem mu vse tako, kot misliš ti.« »Ali ne more narediti, da bi bilo to le prehodno?« »To sem mu tudi jaz svetoval.« Pa?« Polkovnik je lahno srknil pijačo in si obrisal pristrižene brke v tanek prtič. »Saj ni, da bi se lahko reklo, da se Ken-nedy sramuje,« je rekel previdno. »Mislim, da to ni stvar