Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja': Za Ml« lato predplaCan 16 (Id., ta pol leta 8 gld., u četrt leta i ffld., n jede«
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: C« celo leto 12 fld., za pol le.a 6 fld., xa četrt leta 3 fld., u jeden mesec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Posamne Številke po 1 kr.
Naročnino in oznanila (i n t e r a t e) rsprrjema uprarnlStro ln ekapedlclja r ..Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. I., 17.
Ishaja vsak dan, UraemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednlitva telef6n - Itev. 74.
*s4tev. 61.
V Ljubljani, v sredo 15. marca 1899.
Letnik; XXVII.
Deželni zbori.
Včeraj so se zopet sošli deželni zbori. Le treh deželnih zborov vlada ni sklicala, in ti so: tirolski, goriški in isterski. Glede tirolskega upa vlada, da bode dr. Kathrein s svojim vplivom in lepo besedo pregovoril italijanske poslance iz Trentina, da se zopet povrnejo v deželni zbor. Podlaga kompromisnim obravnavam je ustanovitev narodnih kurij. Ako se posreči kompromis, bil bi to velik vspeh za vlado. Toda dvomimo, da bodo Italijani odnehali od svojih velikih zahtev.
Goriški deželni zbor še nima glavarja in je tudi nesklepčen, ker se Lahi upirajo ustanovitvi šolskega zaklada. Italijani dobro vedo, da brez Slovencev ni deželnega zbora. Zato žele, da bi jim slovenski poslanci omogočili vspehe za njihovo stranko. Slovenci bi šli sami v mesnico, ako jim vlada in Italijani ne zagotove popolnega varstva glede deželne uprave. To so slovenski poslanci izjavili meseca januvarija in tega se bodo držali.
V isterskem deželnem zboru pa slovanski poslanci skoro še svojega življenja niso varni. — Vlada gotovo še nima gotovega načrta, kako bi v tej zbornici omogočila redno delovanje, in zato ga ni sklicala.
ln kaj naj porečemo o Trstu? Trst je za vsekupni slovenski narod velikanskega pomena. V Trst vodijo pota iz vse Slovenije, v Trstu se steka malone vsa trgovina naša. Na tisoče slovenskega delavca si v Trstu služi grenak kruh in se zgublja v italijanstvu. Trst zgubljen, zgubljena je velevažna slovenska trdnjava ob periferiji, kjer umira pogumna posadka z orožjem v roki vsled nedostatne moralne in gmotne podpore od ostale Slovenije. Skrajni čas je, da vlada in merodajni
slovenski krogi store potrebne korake v obrambo slovenskega prebivalstva ob Adriji.
In na Koroškem Be nemški valovi že zgrinjajo nad stiskanimi Slovenci. Obupni klici umirajočega slovenskega rodu odmevajo iz dežele slovenskih vojevod. Ob neobčutljivi zid padajo tožbe in prošnje slovenskih zastopnikov. Vsa požrtvovalnost slovenskih rodoljubov le podaljšuje smrtne bolečine slovenskega oratarja v Korotanu, ker ne dobi potrebnega varstva in podpore ondi, koder imajo v rokah oblast.
Razmere na Štajerskem sicer še niso tako žalostne, a vender leze nemška meja vsako leto od severa proti jugu in v spodnještajerskih mestih in trgih priseljeni Nemci in nemškutarji vedno predrzneje zahtevajo svojo nadvlado nad ogromno večino slovenskega prebivalstva. In kako gospodari nemškoliberalna gospoda v Gradcu s slovenskim denarjem ? Namestu dveh imajo Slovenci le jednega deželnega odbornika in še tega so dobili le Blučajno. Pri deželnem odboru je nad sto uradnikov, a Slovenci so le redki vratarji ali pisarji. Nemci si grade železnice in ceste na deželne stroške, a Slovenci si do malih izjem morajo ceste sami vzdržavati. Po svojih tleh si Nemci pridno uravnavajo reke z deželnimi dohodki, a na slovenski zemlji si Drava, Pesnica, Sčavnica, Dra-vinja in Sotla delajo prosto pot po njivah in travnikih.
Tisočake nemški deželni očetje darujejo vsako leto za nemške meščanske šole, dijaška podporna društva in »Siidmark«, toda Slovenci ne dobe niti beliča. Nemci imajo na deželne troške sedem meščanskih šol, Slovenci nobene. Obe deželni poljedelski soli v Grottenholu in Mariboru sta nemški, in mariborska je dobila nedavno novega ravnatelja iz Prusije, dasi je bilo več sposobnih slovenskih prosilcev. In za nemške ljudske šole pla-
risšata^.-sKa
LISTEK.
Napredno pismo z Bleda
13. marca t. 1.
Dasi naprednjak, imel sem vendar le pretekli teden z Vami, gospod vrednik, iskreno sočutje. Veste, to ni kar si bodi, stati ali pa sedeti kot zatoženec pred porotniki. In ta neljuba osoda je Vas zadela. Naš dični Ivan iz Poljan rad bi Vas bil spravil za par tednov še na stari »Žabjak«, toda Vašemu zagovorniku se je posrečilo, obravnavo preložiti. To je dobro za Vas. Imate vsai upanje, da, če že boste obsojeni, pridete morda vendar-le na »nov« Žabjak doli blizu kolodvora, kjer bode večja luknja in morda tudi boljši ričet. Ali pa veste, odkod moje sočutje in naklonjenost do Vas? Poslušajte! Vi sto tako nepristranski, da nekaj časa sem pod črto sprejemate tudi liberalna in napredna pisma. V tej zadevi Vam moram dati prednost pred Vašim kolego, vrednikom »Slovenskega Naroda«, ki sprejema klerikalne popravke le prisiljen po § 19. Po izgledu Vašega Janeza Naprednika i/. Ljubljane sklenil sem tudi jaz, blejski Jaka, zaupajoč na Vašo dobrotljivost, poslati Vam »napredno pismo«.
Veste, g. vrednik, slabo je z našo nekdaj tako mogočno in ponosno stranko na rajskem Bledu. To bi Vam rad potožil, ker »Slov. Narod« mo jega pisma gotovo ne bi sprejel. Ko bi bil kdo pred par leti prorokoval, da bode naša stranka tako propadla in na kant prišla, vse bi se mu bilo smejalo; celo tistih par klerikalcev, kar smo jih takrat na Bledu šteli, reklo bi bilo: »Mož, tebi se meša!« In vendar gola istina! Kolika razvalina v teku jednega leta! Evo dokazov!
Kako mogočen in naprednjašk je bil do vlan-skega leta naš občinski zastop ! Ne le naše domače zadeve je obravnaval v našo največjo za-dovoljnost, tudi v višjo politiko je posegal in koval nezaupnice našemu klerikalnemu poslancu, gorjanskemu svetniku Janezu Ažman, češ: »Mi Blejci li zapovemo, da se umakneš s poslanskega stolčka.« A danes! Sram me je, ali povedati moram: Danes jo Ažman šo deželni poslanec, na šega naprednega občinskega sveta pa — ni več. Vzela sta ga naša najhujša nasprotnika, poosebljena klerikalca — Mrak in Oblak. Naš bivši občinski zastop hotel je Bled kakor hitro mogoče spremeniti v mejnarodno zdravišče. Ze smo ponosno govorili: Blejci nismo ne Slovenci nt* Nemci. Sedaj pa klerikalna večina obira druge
čujejo Slovenci vsako leto nad 150.000 gld., a na slovenskih tleh nemška gospoda trapi slovenske otroke z nemščino. »Ali to ni še največje zlo — piše »Slov. Gosp.«, — da Nemcem delamo tlako, da jim plačujemo letni davek, ampak najhuje je to, da Nemci naš denar uporabljajo v to, da mi gmotno propadamo in da oni postanejo s časom naše zemlje gospodarji, mi pa njih hlapci in dekle . . Zato kličemo iz globine slovenskega srca: Rojaki! Nemudoma proč od Gradca! Nemci naj gospodarijo le s svojim denarjem, naš denar pa naj je na razpolago edino le nam!«
A sedaj poslušajte ljuflje božji, kar piše včerajšnja »Tagespost« : »Ce je vsak nemški deželni zbor poklican, da se moško upre sedanjemu zi-stemu, tembolj je to dolžnost deželnega zbora štajerskega, kajtinaŠtajerskem mogočno bijejo slovanski valovi ob nemško jezikovno ozemlje. Štajerska pa je nemška in mora nemška ostati ter nikoli se ne sme posrečiti slovenski manjšini, da bi razrušila narodni značaj dežele, k i ga j e us t v a r i 1 a bogata zgodovina. Tako so delali očetje in drugače ne smejo njihovi sinovi. Deželni zastop se bode tudi sedaj, kakor že tolikrat, pokazal nerazrušno trdnjavo nemštva, državne celote in kulturnega napredka. Slovenska manjšina vsled tega ne more biti užaljena, njej se ne godi nobena krivica, ako imamo pred očmi prave koristi tega (slovenskega) naroda in ako teh koristij no zamenjamo z neopravičenimi in sebičnimi zahtevami agitatorskih krogov. Štajerski Slovenec je še vedno našel v deželnem zboru vsprejemljive može za svojo srečo in blagor; slovenska opozicija še nikdar ni mogla najmanje dokazati, da je slovensko prebivalstvo prikrajšano pri dež. upravi, da mu je dež. zastop manj naklonjen, nego Nemcem, da ga zanemarja
strune. Bledu hoče ohraniti nepotrebni narodno-slovenski značaj, zato celo c. kr. uradom vrača nemške dopise, in kar je najhujše, podpirajo tudi peščica naših občinskih mož, med njimi celo naš nadučitelj gospod Rus. Mož se med svojimi šolskimi stenami sicer strogo drži »der deutschen Staatssprache«, a v občinskem svetu so s klerikalci poteguje za slovensko uradovanje. Ko bi latinski znal, bi zlasti temu možu zaklical: Et tu — mi Brute!
Ravno pred letom dni imeli smo v naši na pol podrti cerkvi, ki je živa priča našega liberalnega gospodarstva, misijon. Naš župnik nas jo hotel z misijonom privesti v klerikalni tabor. Toda ne boš Jaka. Mi smo rekli: Misijon jo za krave. In pristnih naprednjakov ni bilo na misijon. In vendar! Po misijonu sta verska zavest in ponos zopet na Bledu vzplapolela, danes hodi marsikdo v cerkev, ki poprej že zdavnej ni videl sv. Martina v velikem oltarju ; osnovalo se je katoliško mladeniško društvo, Marijina družba, — povsod napredek klerikalizma. »Krave«, zopet moram v svojo veliko sramoto obstati, ostali smo le mi, ki nismo šli na misijon.
Bohinjska Bela sicer nikdar ni stala v naših vrstah. Pri vsacili volitvah smo se naprednjaki bali
/
n zatira. Nemška pravičnost in dolžna zavest sta se v dež. zboru nasproti Slovencem vedno sijajno pokazali. Le obrekovanje more kaj druzega trditi«.
To je torej pozdrav slovenskim poslancem ob vstopu v deželni zbor! Liberalni Nemci so ne omejeni gospodarji, a zastopniki tretjine prebivalstva v deželi naj skromno molčč, da ne motijo Arhimedov, ki grade nemški most čez slovensko ozemlje. Mi si moremo le približno misliti, a nikakor ne čutiti neznosnega položaja slovenskih poslancev v nemškem Gradcu.
Kmetijsko zadružništvo drugod in pri nas.
(Konec.)
V	Nemčiji so izračunali, da se je v jednem letu izdalo le za jajca 71 milijonov mark.
Dejanjski vspeh pa je najbolje v tem izražen, da so zadružniki dobili po 15% več za jajca, kakor od navadnih prekupcev.
Bodi dovolj dokazov, kako v zadružništvu delujejo in napredujejo drugod, bodi nam to delovanje v spodbudo in vzgled, ker kedor zaostaja, ta propada !
Vzgledi mičejo, ta narodni pregovor bo tudi v nas veljal; in že se kažejo pojavi jednake organizacije tudi v naši državi, in tudi v nas Slovencih. Upajmo, da ho ta organizacija rasla od leta do leta v prid kmetijstvu, kateremu je pač treba te pomoči, da bo združeno moglo prestati težki boj za obstanek.
V	vzgled nam pa sme biti delovanje nižje-avstrijskega deželnega zbora, ki je že od 1. 1887, torej še predno so antieemiti dobili večino v deželnem zboru, z deželnimi sredstvi podpiral ustanovitev Raiffeisenovih posojilnic. Ni je občine v celi deželi, ki bi ne bila oskrbljena z Raiffeisen-ovo posojilnico; sedaj jih je že 430! Sedaj pa je deželni zbor sklenil, pospeševati tudi ustanovitev kmetijskih zadrug, katere naj nižjeavstrijskemu kmetu pomagajo bolje spečati svoje pridelke v denar, če se smatra za te potrebna taka organizacija, ko so tako srečni, da imajo do največjega trga za razno blago, kakor jo Dunaj, tako blizo, da zamorejo vsak dan tje pošiljati mleko, maslo, jajca, zelenjavo, kuretnino, živino (vole in prašiče) kaj naj poreko naše pokrajine!
Nižjeavstrijski deželni zbor izrekel se je za načelo, da se naj osnujejo mnogoštevilne, pa le bolj male zadruge, vse pa naj so zvezane v dež. zadružni zvezi. Njih pravila naj objemajo razne panoge kmetijskega gospodarstva, tako da zamore vsaka zadruga pečati se s prodajo žita, pa tudi živine, sira, masla, sadja, vina itd Istotako naj posredujejo nakup za kmetijsko gospodarstvo potrebnih tvarin, kmetijskih strojev, gnojil, semen, živine itd.
Že dosedaj ima deželni odbor posebne dež. uradnike, ki pregleda vajo račune posojilnic in sploh fungirajo kakor dež. revizorji.
Da je posojilnicam in tudi v bodoče zadru-
-1--i---r-.........' ----'_
Belanov kot satana, če bi verovali vanj. Tudi pri zadnjih občinskih volitvah nam je up upadel, ko je belanski Mrak s svojo mračno gardo napolnil volilno dvorano.
A sedaj so ti ljudje tako nahujskani, da so si naročili še celo klerikalno brizgalno, s katero ne bodo le ognja gasili, temveč jo bodo vozili seboj k vsakim bodočim volitvam ter brizgali v nas uboge naprednjake. — Kdo se bode pač še upal na volišče ?
Kako pa jo z našimi društvi? Jedno izmed njih, ali vsaj, kakor gre ljudska govorica, nekateri izmed društvenih članov, prirejajo okoli jezera sedaj v postu na kvaterni petek ribcam — mačjo godbo, da ne skakljajo nad vodo, pač pa da se zavzete povprašujejo: »Je-li so to res še napredni Blejci ?« Po mačji godbi pa v gostilno na svinjsko meso! Veste, gospod vrednik, dasi kot naprednjak ne držim veliko na post, takim surovostim pa moram odločno oporekati. To je zopet voda na klerikalni mlin.
V	naši posesti je še podružnica c. kr. kmetijske družbe in ž njo smo gospodarji — Blejskega doma. Toda tudi v naš Blejski dom, katerega smo postavili s svojimi in kmečkimi novci, pljuska že klerikalna povodenj — kmetijska zadruga, najmlajša hčerka klerikalne nestrp
gam zagotovljen potrebni kapital, ustanovil jo deželni zbor tudi deželno nižjeavstrijsko zadružno osredno blagajno, katero dež. odbor oskrbuje in vodi.
Deželni zbor dovoljuje vsako leto deželnemu odboru potrebna sredstva, iz katerih dobivajo posojilnice, ko se ustanavljajo, osnovne podpore po 150 gld. Sedaj pa je dovolil še 10.000 gld. za podpore novo osnujočim se kmetijskim zadrugam in 15.000 gld. pa za brezobrestna posojila tem zadrugam.
Da se zboljša cena žitu, da se omogoči kmetom oskrbovati vojaštvo z žitom itd., priporoča dež. odbor ustanovitev žitnih skladišč in obeča jim dež. podporo.
V Pochlarnu se je že letos tako skladišče napravilo, kateremu je deželni odbor pa tudi kmet. ministerstvo zdatno pomoč podelilo. Bodi tako tudi pri nas !
Jel je zdrav, krepak in pravi duh prešinjati tudi kmetijsko ministerstvo glede kmetijskega za družništva. Naj se razvija in razširi tako, da bo v rešitev propadajočemu kmetijstvu !
Pa tudi naš deželni zastop, ki ima skrbeti za eminentno poljedelsko deželo, koder se ogromna večina našega ljudstva peča s kmetijstvom, naj se loti tega dela, da izvrši najlepšo nalogo in pripomore k ohranitvi našega slovenskega oratarja, ki je najzanesljivejši steber našemu narodnemu obstanku.	F. Po v še.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. marca.
Kriza v predsedstvu češkega deželnega zbora. V včerajšnji prvi seji tega deželnega zastopa, katere, kot smo že omenili, se nemški poslanci niso udeležili, je prebral višji deželni maršal pismo, v katerem naznanja njegov namestnik dr. Werunsky, da odlaga to čast. To je že drugi slučaj, odkar rogovilijo nemški poslanci. Na izpraznjeno mesto pride vsled abstinence nemških poslancev jeden član mladočeškega kluba. Imenujejo se kandidatom za to mesto poslanci dr. Pod-lipny, Wohanka in pa dr. Zatku. S prvim kandidatom pa baje vlada nikakor ni zadovoljna in protežira v prvi vrsti predsednika praške trgovinske zbornice Wohanko. Ta mož je pa izjavil, da v tem slučaju ne vsprejme ponujane mu časti, ker po njegovem mnenju v prvi vrsti pristoja praškemu županu. Izvoljen bo torej jeden izmej ostalih dveh, najbrže poslednji, ker bi bili ž njim zadovoljni večinoma vsi člani mladočeškega kluba.
r, Delavci proti Lueger jevi volilni pre-osnovi'. Pod tem naslovom objavljajo dunajski židovsko-liberalni in socijalno-demokratični listi poročila o zadnjih protestnih shodih, na katerih se je z vso silo udrihalo po dr. Luegerju in njegovih somišljenikih ter soglasno vsprejela resolucija, v kateri se sicer odobrava prvi del načrta, ugovarja po določbi, da mora vsak volilec skozi
nosti. Le škoda, da imajo naši pristaši tudi glede zadruge po mojem mnenju obteženo vest. Na Bledu imamo izvrstne gostilničarje, od drugih pa naši kmetje pripovedujejo čudne reči. N. pr. ta ali oni krčmar — pa ne Blejski, da ne bo popravka po § 19, ima navado, da vino s kolodvora vozi v svojo klet v trdi noči. Noben sosed ga ne vidi, kdaj da ga pripelje. Kdo je tedaj kriv, da ljudje natolcujejo. Ali ne sam? Zakaj noče po dnevu vina voziti? Drug slučaj neprevidnosti: Mož se je dalj časa zamudil v gostilni, pa ne na Bledu. Da bi svojo ženko potolažil, nese domu liter pro-sekarja. In ker ženske ljubijo zavreto kapljico, hoče vino zavreti. Toda o joj! Krčmar ni natočil iz pravega soda. Vino se vname, lonček razpoči, mož pa je sklenil, da ne bo vina poprej domu prinesel, da ga v zadrugi kupi. In naši trgovci, kako so neprevidni. Komaj so slišali, da se je poleg gorjanske osnovala tudi še bohinjska, sred-njevaška zadruga, takoj so padli s svojimi tržnimi cenami. Kolika nespamet! Zakaj niso s cenami poskočili, in tako pokazali, da se zadrug ne boje. Tako jih je pa naš premeteni kmet pregledal in takole sklepal: Ako imajo naši trgovci tolik strah, kadar od zadrug samo kje zvoniti slišijo, vstanovimo na Bledu svojo, morda bomo potem še ceneje kupovali. In res! Nič niso zdali
pet let stalno bivati na Dunaju. Ti protestni shodi so značilni posebno zato, ker so jih priredili sami judje, nastopali sami židovski govorniki ter je sploh vsa protiakcija v židovskih rokah. Židovski liberalci le predobro vedo, kje jih čevelj žuli, in treba se je bilo okleniti one stranke, ki popolnem zaslepljena še vedno poslušno trobi v židovski rog. Da pa jo bilo to mogoče, so židje skovali resolucijo, v kateri se hvali prvi del Lu-egerjevega načrta, tem huji boj se pa zato napoveduje drugemu delu. Le na ta način je bilo mogoče pridobiti za se nižje ljudstvo.
Mirovna konferenca. Na povabila, ki jih je razposlala nizozemska vlada za mirovno konferenco v Haagu, je večina vlad že odgovorila s tem, da je določila svoje zastopnike pri posvetovanju. Tako je Rusija določila poslanika Staal, Anglija poslanika Pauncefote, Nemčija barona Marschalla, Francija Courcela, Italija Visconti-Ve-nosto, Belgija Beernaerta in Švica Lachenala. Od strani avstro-ogerske, španske, norveške in turške vlade ter od balkanskih državic še ni nihče imenovan za zastopnika na mirovni konferenci, ki bo trajala, kakor se sedaj trdi, celih šest tednov. Glede povabila za Vatikan dosedaj še ni nič določenega.
Italija in Kitaj. Po vzgledu drugih držav jela se je v zadnjem času tudi Italija zanimati za kitajsko obrežje in polastila se je je nepremagljiva želja, čim preje priti v posest kakega važnega kraja na kitajskem obrežju. Doposlala je v tem smislu noto na kitajsko vlado, v kateri je izrazila najbrže ne posebno vljudno željo, naj se prično pogajanja glede odstopa zaliva San-Mun. Kitajska vlada pa ni hotela odgovoriti na to noto, ker ni bila sostavljena tako, kakor se je po mnenju olikanih Kitajcev zdelo pravilno. — Rimska vlada je vsled tega zelo ogorčena. Ker pa noče osramotiti samo sebe, izjavlja v svet, da je do-tično noto sostavil poslanik v Pekingu de Martino, katerega so vsled tega pozvali takoj domov in poverili začasno zastopstvo italijanskih interesov v Pekingu angleškemu poslaniku. Na drugo noto so Kitajci sicer odgovorili, toda iz odgovora je razvidno, da se niso voljni pogajati z Italijo, ker se boje, da jih bo ravno tako osleparila, kakor druge države, katerim so pomolili prst, a so zagrabile za celo roko. Italijanska »Tribuna« sedaj izjavlja, da vlada ne bo odnehala ter bo, ako se ji z lepa ne posreči poskus, storila druge korake. Tega so bodo morda Kitajci zbali in ugodili želji lačnih Italijanov.
Pogajanja mej Ameriko in Kubanci.
Načelnik kubanske narodne vlade, znani Maksimo Gomez, se je že dalje časa pogajal z ameriško vlado glede pogojev, pod katerimi so domačini voljni odložiti orožje in se na milost in nemilost udati ameriškim gospodarjem. Pogajanja so se večkrat razbila, ker je vlada v Washingtonu vselej manj ponujala, kakor so pa zahtevali Kubanci. V zadnjem času se je pa v tem oziru obrnilo na bolje in Maksimo Gomez, misleč si: nekaj je
razni protesti po gostilnah in v »Slov. Narodu«, zadrugo imamo, kdaj pa se je znebimo — ne vem.
Nič boljše kot nam možem, godi se našim boljšim polovicam z dolgimi krili in lasmi. Nekatere izmed njih, na čelu kot amaconka gospa Končevalka, nežna oboževateljica »Slov. Naroda«, so napovedale našemu Prevzvišenemu glede tistega preklicanega konvikta pravcato vojsko. Je li so tudi po ostali Krajini imele zaveznice — ne vem. Na Bledu je veljal bojni klic: »Za konvikt niti beliča — za cerkev sv. Martina pa sto-take«. A glejte, ostale so amaconke brez vojakov s kuhavnicami. Revne tovarišice so mesto njih za konvikt darovale, da se je tudi na Bledu nabrala lepa svota. Naše soproge pa so bile tako užaljene, da so neki celo pozabile svoje stotake sv. Martinu v dar prinesti. Niti za nov plašč mu niso zložile.
Tako glejte, g. vrednik, nam uhaja naš napredni voz, kamor se le ozremo, pod pot. Pisal sem odkritosrčno, pa upam ne v pogubo, temveč v napredek naše sedaj tako propale stranke. — Sedaj mirna Bosna! Kadar prične zadruga poslovati, pišem zopet, da vdarim po klerikalcih.
Dotlej pa zdravstvujte in bodite preverjeni, da radi mojega naprednega piBma no pridete na Žabjak.	Vaš napredni blejski »Jaka«.
bolje nogo nič, je bil voljan VBprejeti tri milijonu dolarjev zu odkup kubanskih čet. Kajpada bo bili Amerikani takoj pripravljeni izplačati to malenkost in že jo došla v Havano ladija z zahtevanim denarjem. Toda Maksimo je obračal, ostali člani vlade so pa obrnili in naglo odstavili svojega načelnika, boje so, da se ne polasti sam vsega denarja, ob jednem so pa naznanili Amerikanom, da se jim ta svota zdi vender le premajhna.
Slovstvo.
Knjige ,Slovenske Matice", katere so te dni jeli razpošiljati, so letos nastopne: 1. Iv. Šubic: Elektrika, nje proizvajanje in uporaba, II. del; 2. dr. K. Glaser: Zgodovina slov. slovstva IV. del; 3. J. Žirovnik: Cerkniško jezero; 4. Anton Knezove knjižnice V. zvezek; 5. dr. K. Štrekelj :Slovenske narodne pesmi, IV. snopič in b. Letopis »Slovenske Matice« za leto 1898, uredil Ant. Bartel. — Knjige so jako lične in bodo Matičarji z njimi gotovo zadovoljni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. marca.
(Čestitka deželnega zbora kranjskega sv. Očetu.) Presvetli knez in škof ljubljanski odposlal je včeraj po naročilu deželnega zbora na kardinala-tajnika Rampollo nastopni brzojav: Deželni zbor krono-vine Kranjske, koje meje so iste kakor škofije ljubljanske, letos danes prvikrat zbran po predlogu svojega predsednika potom podpisanega Vaši svetosti najiskreneje čestita za zadobljeno zdravje, želeč, da previdnost božja Vašo svetost milostno ohrani še dolgo v blagor katoliške cerkve in vseh narodov.
(Prezentacija.) Za župnijo hrenoviško je pre-zentiran g. Anton Žgur, župnik v Beli Cerkvi.
(Kanonično obiskovanje in birma v ljubljanski škofiji) bo nedeljo 23. aprila v Postojni, 25. apr. v Slavini, 26. aprila v Hrenovicah, 27. v Senožečah, 28. v Vremah, 29. na Suhoriju, 30. na Nadanjem Selu, 1. maja na Premu, 2. v Trnovem pri II. Bistrici, 4. v Knežaku. Nadalje bo birma v ljubljanski okolici: 13. maja v Sostrem, 14. v Polju, 15. pri sv. Jakobu ob Savi, 16. na Črnučah, 17. na Ježici, 18. v Šmartnem pod Šmarno Goro, 19. v Preski, 20. na Sori, 24. pri sv. Katarini, 25. na Brezovici, 26. v Rudniku, 27. v Želimljah.
(Osebne vesti.) Koncipist pri deželni vladi kranjski Sebastijan grof Giovanelli jo pride-ljen dež. šol. svetu in konceptni praktikant Fr. baron Laz a rini okr. glavarstvu za ljubljansko okolico.
(f Nadžupnik dr. Jurij Sterbenc.) Včeraj po sklepu lista nam je došla nastopna brzojavka: Župnik dr. Jurij Sterbenc v Leskovcu je danes umrl. Pogreb je v četrtek ob desetih. — Pokojnik je bil svoj čas semeniški podvodja, nekaj časa deželni poslanec, več let župnik v Hrenovicah, potem se je preselil v Leskovec, kjer jo sedaj umrl po dolgem, mučnem bolehanji vsled \odenice. Zadnji čas je pomoči iskal v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Bil je radodaren podpornik revnih dijakov. Naj v miru počiva!
(Skof Vertin f.) Kakor povzamemo nektmu zasebnemu poročilu, je naš belokranjski rojak, škof Vertin, konec februvarija umrl. Ameri-kanski slovenski listi so poročali o njegovi bolezni, zato ta novica ni neverjetna. Ko nam doj-dejo listi, o tem več sporočamo.
(Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bodo igrali četrtikrat velepriljubljeni »Rokov-njači», in sicer na čast gostom iz Kamnika in okolice, ki se pripeljejo s posebnim vlakom. — V soboto 18. t. m. bo zadnja operna predstava. Peli se bodeta »Ksenija« in »Ca val -leria rusticana«. — 20. t. m. bo predstava na korist Prešernovemu spomeniku. Na vsporedu je petje, godba in troje jednodejanjk iz peresa dr. Prešerna, Stritarja in pa Aškerca.
(Z Gorenjskega.) SI. c. kr. poštno vodstvo v Ljubljani se uljudno prosi, da svoji ambulanci, ki vozi proti Trbižu, strogo naroči, naj oddaja redno časopise, namenjene v Kropo in Kamno-gorico, na pristojno železniško postajo, da listov ne bomo dobivali mesto dopoldne, šele zvečer-
Naročniki liBtov nimamo ne časa, ne dolžnosti, še manj pa veselja do nepotrebnih stroškov po liste pošiljati na pošto dvakrat na dan, tem manj, ker nekateri stanujejo od pošte pol ure in še več. Molčimo že več časa — pa se s Kranjcem, ki je zibal Francoza, ne bomo več tolažili! Pot čez Kras nam je dobro znana!
(Štajerski deželni zbor) je imel včeraj tretjo sejo. Deželni glavar grof Attems je v svojem nagovoru mej drut>im omenil, da je deželni odbor zgotovil poročilo o uravnavi učiteljskih plač, o zgradbi nove dež. hiralnice v muriški dolini in o razširjenju dež. blaznice v Feldhofu.
|j(Tržaško namestništvo) je, kakor smo že ob kratkem sporočili, razveljavilo sklep tržaškega obč. zastopa, da bi se shod laških županov ove-kovečil s spominsko ploščo v mestni dvorani. — »Piccolo« se seveda močno jezi, ker se je vlada v prvi vrsti izpodtaknila ob besede »di altre genti«, s katerimi italijanski omikanei mislijo slovanske — »barbarske priseljence«. Vlada je storila le svojo dolžnost, varujoč pravice Blovenske narodnosti.
(Zdravje v Ljubljani.) Od 5. do 11. marca bilo je 23 novorojenih, 23 umrlih, med njimi 5 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 3 vsled mrtvouda, 2 vsled nezgode, 12 za različnimi boleznimi, med njimi ic 9 tujcev, 13 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za škarlatico, 1 za trachom.
(Iz Čateža ob Savi,) 14. marca. Tu se je obhajal ljudski misijon od 5. do 12. marca 1.1. Udeležila se ga je vsa fara razven dveh trdovratne-žov z veliko nabožnostjo in s posebno radostjo ter v najlepšem redu, miru in tihoti. Prišli so k temu izvanrednemu svetemu opravilu tudi verniki iz drugih far, tako da jih je bilo nad 1500 ob-hajanih. Prisrčna zahvala čč. oo. jezuitoma P. Do-ljaku in Vrhovcu za njuni neizmerni, požrtvovalni trud, kakor tudi čč. oo. frančiškanom za njih spovedovanje, in vsem, ki so k svetemu misijonu kaj pripomogli!
(Nam iz srca.) Iz Trsta: »Primorski list« je izpregovoril besedo, ki je govorjena prav nam iz srca, — besedo o slovenstvu Trsta. Že pred nekaterimi meseci smo imeli mi dopis, ki je izražal natančno isto z malo drugačimi besedami, kar pravi zdaj »Primorski list« z ozirom na našo bodočnost v Trstu, tej najvažnejši postojanki na jugu. Kakor smo rekli mi, da je bodočnost slovenstva v Trstu odvisna od slovenskega naselje-nja ondi, tako tudi pravi »Primorski list«, da bode treba obrniti na Trst pozornost vsega slovenstva, da, celo slovanstva, ako hočemo, da se nam Trst ne potopi v tujstvu. Treba bode na obal Adrije nastaviti novih delavcev, ki bodo delali za ohranitev slovanstva tržaškega, in take delavce bode treba celo primerno nagraditi. Pa tudi v materi jelnem bode treba, da mislimo več na Trst, kajti sami tržaški Slovenci ne vzmorejo vsega, kar jim nalaga rodoljubna dolžnost. Zlasti opozarja »Primorski list«, da bi se bogatejiCehi malo bolj zavzeli za to slovansko postojanko na jugu Avstrije. To so popolnoma naše misli. Mi Slovani moramo gledati, da se ohrani in ojači naša skupnost in se ne cepimo v dele, — mi moramo paralizovati nemško delovanje. Ako vidimo, kako kolonizujejo Nemci in prepregajo ves svet z nemštvom, tedaj ne smemo držati križem rok, marveč storiti moramo istotako, drugače se nam zgrne nemško va-lovje nad glavami. Velika jo nevarnost za slovan-stvo v Trstu, kakor je sploh v Primorju, tako v narodnem kakor v gospodarskem oziru. Ondi moramo pomagati na izvanredni način in pri tem — vsi složno na delo ! Ondi je treba delavcev, zlasti neodvisnih, in potem nam mora biti dobrodošel vsak, ki je količkaj koristen narodnemu napredku. Polje je veliko in drug poleg druzega zamoremo izvrševati svojo lepo nalogo v skupni namen.
(Perosi.) Ker smo Perosija že vpeljali svojemu občinstvu, moramo povedati še najnovejše vesti o njem. V Gorici so peli njegov oratorij »Obujenje Lazarja«, in sodba je: Oratorij je lep, a pelo se je slabo. V Berolinu pa se je igral oratorij v dvorni operi pred strokovnjaškim občinstvom in sodba je bila: Pelo se je izvrstno, a skladba je slaba. Prusi bo hladno odklonili delo, katerega Lahi prehvaliti no morejo. Mi pa no moremo reči ničesar, ker v Ljubljani so ga napovedovali, a zadnji trenutek odpovedali, ker ni bilo ne pevcev ne not. — Nesrečen musicus!
(Postopač.) Neki Karol Renko iz občine Pol-šnik v litijskem okraju ima navado nabirati po Štajerskem podpore od občin na račun svoje domačo občino ter tako domačinom provzroča velike troske. Namestništvo v Gradcu je zaukazalo, da temu človeku ne sme nobena občina dajati podpor.
*
* *
(Gledališče pogorelo.) Z Malega Lošinja se poroča, da je 10. t. m. tamošnje gledališče do tal pogorelo. Ravnatelju je zgorela vsa garderoba.
(Zlato mesto Dyea) v Alaski je minoli teden pogorelo. To mesto je bilo v sredi zlatih rudnikov, kamor so v novejšem času ljudje v trumah drli za slepo srečo. V neki koči se je razletela evetil-nica in v hipu je bilo vse v ognju. Vsled velikega mraz-t je bila zamrzla vsa voda in ljudje niso mogli gasiti Danes pričajo le igorki, kje so stale leseno hiše in zlato omare.
(100.000, 25.000 in 10.000 kron) so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opozarjamo, da se bodo ti dobitki tudi v gotovini z odtegnjenimi 20% izplačali. Žrebanje je nepreklicljivo 18. marca -899.
Društva.
(Podružnice sv. Cirila ivn Metoda za Zatičino, Višnjo Goro, Št. Vid in Krko) novi odbor je: Gg. Kovač Fran. naduči-telj v Zatičini, predsednik; Mihelčič Ivan. župni administrator v Zatičini, podpredsednik; Škerbinec Janko, nadučitelj v,Višnji Gori, tajnik; Kunstek Anton, trgovec v Št. Vidu. namestnik tajnikov; Škufca Josip, posestnik v Višnji Gori, blagain.k; Tihlo Fortunat, c. kr. poštar na Krki, namestnik blagajnika. — Za glavno skupščino sta izvoljena : C. g. Lavrič Josip, kaplan v Višnji Gori, in gospod Kunstek Anton, trgovec v at. Vidu.
„Naša straža."
Hiša s kovačijo in vrtom na prodaj.
V večjem trgu na slovenskem Štajerskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo za okrog 3000 gld. — Hiša je v dobrem stanu, jez pa celo nov. Zraven kovačije bilo bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po tako ugodni ceni kupiti, naj to naznani »Naši Straži", ki bo v vsem potrebnem dalje posredovala.
Telefonska in brzojavna poročila,
Celoveo, 15. marca. Pri volitvah v odseke so bili slovenski poslanci popolno prezrti. Volitev v gospodarski odsek se še ni izvršila.
Gradeo, 15. marca. Tukajšni listi napadajo predlog dež. odbora kranjskega glede učnega jezika na ljubljanski realki.
Dunaj, 15. marca. Pogajanja vlade z italijanskimi deželnimi poslanci na Tirolskem so ostala brez vspeha. Italijani se ne vde-leže deželnozborskega zasedanja.
Dunaj. 15. marca. Schonerer še vedno ruje med svojimi za odpad od katoliške vere. Govori se, da 1. aprila, na Bisrnarckov dan, prestopita Schonerer in Wolf z vsemi, ki sta ji nabrala, skupno k protestantizmu.
Opava, 15. marca. V deželnem zboru je predlagal poslanec dr. Bukovsky, naj se v korist cele dežele razveljavijo sedanje jezikovne naredbe ter se sploh ta način reševanja narodnostnega vprašanja opusti, mesto tega pa skuša ustavnim potom vsestranski pravično uravnati jezikovno vprašanje. Poslanec Rochovansky je predlagal, naj deželni zbor protestuje proti jezikovnim naredbara. ter ta ugovor naznani vladi, ob jednem naj se pa v večni spomin zabileži v arhivu. 0 nujnosti tega predloga se je vnela daljša debata. Nujnost je bila vsprejeta z dvetretjinsko večino. Slovanski zastopniki so na to ostavili dvorano in predlog posl. Rochovanskega je bil vsprejet soglasno. Posl. T (i r k je nato predlagal, naj deželni zbor sklene pozvati vlado, da takoj prekliče jezikovne naredbe za češko. Moravsko in Šlezijo, spodi iz nemških občin vse poljske in češke uradnike, omisli na javnih poslopjih v nemških krajih samonemške napise, poskrbi za nemške duhovnike v nemških občinah in stori konec protizakoniti uporabi paragrafa 14. Konečno
predlaga isti poslanec, naj se češka ginina^ zija v Opavi premesti v kak drug kraj.
Zagreb, 15. marca, čisti pravnši pod vodstvom dr. Franka sklicujejo shod svoje .stranke za 16. aprila v Zagreb. Pričakujejo vdeležbe tudi iz Bosne, Dalmacije, Istre in Slovenije. (Slovenci Židu Franku gotovo ne bodo šli na limanice. Op. vred.)
Rim, 15. marca. Novice o nameravanem napadu na kralja niso resnične.
Rim, 15. marca. V poslanski zbornici je odgovarjal minister Canevaro na vprašanja glede italijanske akcije na Kitajskem. Zunanji minister je izjavil, da je vlada vprašala za svet glede zaliva San-Mun intere-sovani vladi angleško in japonsko. Nobena teh dveh držav ni ugovarjala načrtu Italije. Anglija je le zahtevala, naj se ne nastopi s silo, ter je obljubila svojo diplomatsko pomoč. Minister potem opisuje nadaljne vladne korake in odgovor Tšung-li-yamena ter pripomni, da je morala vlada oficijelno demen-tovati ultimatum štirih dnij ter odstaviti poslanika de Martino, ker bi bila sicer Anglija lahko sodila, da je Italija prelomila dano obljubo. Silo bo rabila vlada le v najskraj-nejem slučaju.
Berolin, 15. marca. Državni zbor je z 209 proti 141 glasovom odklonil pomnožitev stalne armade v smislu vladnega predloga ter nato tudi predlog odsekov proti glasovom centruma in slobodne zveze.
Pariz, 15. marca. Kasac-ijsko sodišče je sklenilo zahtevati od vojnega ministra, naj mu izroči tajna pisma v Dreyfusovi zadevi.
Tržne cene v Ljubljani
dne 15. marca.
	gl.	kr.		g<	k,.j
Pšenica, m. st. . .	10	50	Špeh povojen, kgr. .	—	75
Rel, „ . . .	8	20	Surovo maslo, „ .	—	96
Ječmen, „ . . .	7	80	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . . Ajda, ....	6	bO	Mleko, liter .	—	7!
	8	50	Goveje meso, kgr.	—	601
Proso, ....	9	-	Telečje „ „ .	—	60
Koruza, ....	5	60	Svinjsko „ , .	—	651
Krompir.....	2	40	KoStrunovo „ „ .	—	40'
Leča, hktl. . . .	12	—	Piščanec ....	—	60
Grah, . . .	10	—	Golob . ...	—	21
Fižol. m. slot . . .	11	50	Seno. m.stot. . .	2	20.
Maslo, tgr. . .	1	—	Slama. „ „ . . .	1	80
Mast, . . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m	6	5«'
Špeh svei. . , .	—	64	„ mehka, 4 „ „	4	60
Meteorologično porodilo.
Viiina nad inorjetn SOti-jJ in , srednji zračni tlak 736'U mm.
a X a	čas opa-lovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzij«	Vetrovi	Neb«	* *> n £ V 3 » rt . g . X
14	9 zveeer	744-6	68	sr. sever	jasno	
15	7. zjutraj 2. popol.	745 1 743 5	-0 6 158	si. jvzh. si. jug	ja>no n	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 8 3 , normale: 3-3
282 1-1
Dahovidina dekanlje Spodnji Dravograd in sorodniki rajnkega naznanjajo z bridko žalostjo, da so preCastiti gospod
Anton Wakonig
infulirani proit, konzistorljalnl svetovalec, dekan, občinski odbornik Itd. v Spodnjem Dravogradu
danes dnž 13. marca ob '/»8. uri zvečer, po dolgem, hudem trpljenju, prevideBi s sv. zakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti v Gospodu zaspali.
Truplo predragega pnkojnika bode v sredo, dne 15. t. m., ob Vi2. uri popoldne v proštiji v Spodnjem Diavogradu slovesno blagoslovljeno in potem na tamoSnjem pokopališču k večnemu počitku položeno.
Svete maS» zaduSnice brale se bodo v četrtek, dnč 16. t. m., ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Spodnjem Dravogradu.
Preblagega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
V Spodnjem Dravogradu, 13. marca 1899.
Služba organista m cerkovnika
pri Sv. Križu tik Slatine
je razpisana do 1. maja. Prosilci, edino-le samci in izprašani cecilijanci, naj se pri podpisanem osebno oglasijo do 9. aprila.
Frano Korofieo,
279 3-2	nadžupnik.
snaži in po novi šegi prenareja 186 6 5
C- Brillf, Reselnova cesta štev. 16.

JŽicn&*~~*~ (J razglednico
kajoče ljubljanska župno cer/tva,
Zalomila je in prodaja „?rodajalnica
katol. tisk- društva
(H- /fiiman)
v Ljubljani
kopitarjev« ulice }t*v. 2. /fajproaujalcem da se 3naten popust.
Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in po-
liirlolfl '"rflujeta in se priporočala v Ul&vuvnu, UKIU, naroda z mesta m dežele
BRATA EBEBZ. t Ljubljani, Frančiškanske ulice. -Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-1
^Glasbena Matica" v Ljubljani,
Vsled zahteve g. Pavla Lozarja in 21 drugih članov »Glasbene Matice« se v smislu § 7, odst. 2 društvenih pravil sklicuje
izredni občni zbor
na sredo, dne 29 marca 1.1., zvečer ob 7,7. uri
v društveni jtevski dvorani z nastopno predpisanim dnevnim redom:
1.	Izreče se odbornikom, ki so sklepali pri seji dne 17 svečana 1899 o pogojni odpovedi g. profesorja Mateja Hubad a, nezaupnica in se omenjeni sklep razveljavi
2.	Prememba društvenih pravil.
3.	Prememba »Uredbe za učiteljsko osebje glasbene Matice«.
4.	Eventualna izvolitev novih odbornikov.
Ljubljana, dnd 15. marca 1899.
283 i-i Odbor ..Glasbene Matice".
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cot»ta št. O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
lz trpežnega ln solidnega blat,'a po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižj.h cenah.
227 5
mmmmMmmmm.
«£3€M3€3£H30t
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami biinega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
Žrebanje že v soboto!	1.	Glavni dobitek 10Q,00C 2.	Glavni dobitek 25.00C 3.	Glavni dobitek 1Q,00[ v gotovini z 20% 0	kron vred. d »» »> » dbltka.
Dunajske srečke A 50 kr. priporoča 99 16-13 C2- menjalnica v Ljubljani.		
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
"V
lakso Veršec
I.JUBI.JANl.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč
do dn6 po 4'/s%. PoStno - hranllnične položnice na razpolago.
D rt n a J 8 k a b o r z a.
Dne 15. marca.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0. 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
^emSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
JiO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
T., kr. cekini...........
101 gld. 10 kr.	
100 .	8. »
119 »	95 »
101 »	10 »
119 »	70 »
97 »	80 »
910 »	— »
368 »	40 »
120 >	45 »
58 »	97'/,»
11 »	79 »
9 >	66'/,»
44 »	25 »
5 »	67 »
Dn6 14. maroa.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, JoO gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......
Donavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	> južne Železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic4°/0
Kreditne srečke, 10'J gld.
199 gld 25 kr 170 » — »
171 gld. 60 kr.			Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	>	50	>
158	>	_ >	Rudolfove srečke, 10 gld.......	28	>	—	»
194	»	75 »	Salmove srečke, 40 gld........	85	»	75	»
99	p	10 >	St. Gen6is srečke, 40 gld.......	84	>	75	>
141	%	25 »		60	>	—	»
130	a	75 »	Ljubljanske srečke.........	24	»	—	>
108	>	75 »	Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	1"5	»	50	>
112	»	_ >	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3115	»	—	»
98	»	25 »	Akcije tržaškega Lloyda. 50U gld. . Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . .	470	»	—	>
98	»	10 ►		66	»	—	>
218	>	_ »	SploSna avstrijska stavbinska družba . .	114	>	—	>
Ti9	»	20 >	Montanska družba avstr. plan.....	242	»	60	»
124	»	70 »	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	191	»	—	>
99	>	50 »	Papirnih rubljev 100........	127	»	25	»
JSJT Nakup ln prodaja ~ttJd vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zguoe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r S i t e v naročil na borzi.
Nlenjarnična delniška družba
„JJJL E IS €j
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I.,

atff* Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarnh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti
11 nloienlli (flnviil e. "SJ5