121. številka. „EDINOST" i?haia po trikrat hm twli-n » i<-t i •Innjih oh torkih, ootrtkIh in sobotah. /jutruriji> iziittni * ir-hajii oli H, itn zjutraj, t«ri>rnu pa < t it 7. uri »ečar, — Oliojnti iy-.itiwi.je Mti»ui» t m |e.lpuni»nii . I. — irvMi Avaitii* t. I,*' aa tri di«'i: . , . a.wj . , . 4,— za |iut l»ia . . . •">•— ... r-— 'M vm letu . . „ 10.— ... !#.— N« naroobe hrrz priložene naročnine s? ne jemlje oilr. PuHiimivne At««vilko ho iloliivajn t pro-ilajatnicali totiaka v It nt u po *A iiv"-.. izTeii l'r.-»ti» po 3 nvč, Sobolno v«i v 't rit H 4 nč„ izven Trata ft ur, ici ki«. Izdanje za torek 8. oktobra 1895. (▼ Trstn. v torek zjutraj dne s oktobra 1805 ) T t vaj XX. EDINOST • > iT I i •«»» rajnim po tnri'u v p-ritu; . .. na-'lov" * r. ki'lknr nli>i>f» »r*tir. '»»lun t ovoirttiico in jarnosahvaltt, -l" tnHt'1 o^litsi itd. »e rnuoajo p» poginili! V*i » lni«tru : iliru i ti-mrma *t. l:t. V**to pi- ino m irii 'uti frauknvttno. k'>r m>frankoTit'i* M H* (preiHiiajO. ItiiicupiKi ».• a« »ravnjo, Naročnino, rtklnuncija 10 oi^liin« .pm-l"iun HliravHiitV'* utim Mulino ) i<-folo hit. 3, II. nrtilst. Odprto rtikUiuur« j" Cerkev in narodni jezik. Rablj^tijn narodnega jezika pri svetih obredih — ki je toli staro in katerega se toli žilavo drže zlasti Slovani — oporekajo srditi oponenti na italijanski strani toliko med duhovščino, kolikor med posvetnjaki. Razume se, d* naši neprijatelji posebno umetnostjo ume prikrivati to opozicijo, češ, da gonijo slovanski jezik iz cerkve le z ozirom na verske koristi. V katerem pogledu bi rabljenje narodnega jezika pri svetih obredih moglo škodovati veri, tega ne vedo — kakor prav dobro opaža „II Pensiero Slavo* — niti oni saini. Treba opetovati tu, kar smo že opazili o različnih prilikah, da Italijani odganjajo slovanski jezik od sv. obredov le iz p o 1 i-tiskih vzrokov, nikakor pa ne iz verskih. Sledeči svojim nizkim nagonom, prenašajo cel6 v cerkev narodni antagonizem in mržnjo med plemeni. Zlasti v sedanjih časih uporabljajo ves svoj vpliv in se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi po krajih, kjer bivajo Slovani, kolikor le mogoče odpravili narodni jezik od svetih obredov. Zadovoljni, da morajo dajati duška svojemu nezdravemu fanatizmu, se niti ne brigajo za to, koliko škode more napraviti veri tako nemoralno postopanje, vznemirjajoče vest slovanskega kmeta. Srditi boj proti slovanskemu jeziku v ! cerkvi je nespametno početje in jako ne. j varilo in smo proti takemu početju že često- 1 krati povzdiguili svoj glas. j Ni nam namen, da bi tudi danes storili istotako, ampak sklicevati se hočemo na vzgled, ki ga nam je dal omikan, inteligenten in vesten italijanski duhovnik, ki je umel motriti slovanske stvari nepristransko in jasno razsodnostjo, o čemer nas je še posebno prepričal se svojim razumevanjem vprašanja narodnega jezika v cerkvi. Na mislih nanije tu pokojni Facchinetti, o katerem je često pisal .11 Diritto Croato". V poglavju II. njegove študije o Slovanih istrskih pravi pokojni duhovnik, govoreči o veri Slovanov, „da se isti uče vse dogme in predpisane molitve v svojem lastnem jeziku*. In potem nadaljuje : ,V verskem pogledu so Slovani veliko bolje poučeni, nego mnogi onih, katerim je lastno kako italijansko narečje, manj ali bolj b a r b a r s k o. in ki so primorani učite se molitve v italijanskem jeziku. — I n k a k ti latinščina je to? S |> a k e, d a s e človek kar z g r a ž a n a n j i h i u ki izražajoče celo n a j g r o z n i š e kletve.* Nadaljevaje piše Facchinetti: „Po župnijah slovanskih, o nedeljah in praznikih, prepevajo se epistelji in evangelja v slovanskem jeziku. Tako tudi razne himne. PODLISTEK. T Klarica iz farovža. (Dalje). »Kje pak si bil vse popofudne ? povprašal je Zemecki. ,V Kamenici". „Pa vendar ne v krčmi ?* „Ne, v farovži". „No, že povprašam g. župnika o tem". „Povprašajte*. In ko je Zemecki povprašal gospoda župnika, je-li res, da Ciril vsako nedeljo k njemu zahaja, pritrdil je to stari duhovnik. „Sam sem ga nagovoril, naj bi namesto pohajanja ponavljal nekoliko tega malega znanja, kar ga je odnesel iz šole. Uri se v številjenju in pisanju. Prihaja v nedeljo popoldne, a se vrača na večer domov". Od t o d i prihaja, da Slovani uinejo stvari, ki se vrše; molitve, ki se in o 1 i j o in e p i s t e I j e in evangelja, ki se prepevajo p o n j i h cerkvah; umejo bolje nego pa oni. ki poslušajo vse to ali prepevajo v latinskem jeziku, kojega ne razumejo*. S teci besedami je Facchinetti najbolje označil koristi, ki jih donaša veri rabljenje narodnega jezika v cerkvi. In to je prena-ravno. Tam, kjer ljudstvo razume, kav se poje ali moli pri svetih obredih, je versko čutstvo veliko bolj živo, nego pa tam, kjer so petje in molitve v nerazumljenem jeziku le mrtve črke za vernike. * * • Na te besede italijanskega duhovnika opozarjamo še posebno njegovo prevzvišenost mons. dra. Janeza k r s t n i k a F1 a p p a, škofa poreško-puljskega in one druge vele-častite duhovnike, ki bi hoteli, sledeči nekemu posebnemu nezdravemu duhu, odpraviti iz cerkve jezik našega naroda. Politiške vesti. V Trstu, ('-IO 8. oktobru 1895. Državni zbor se snide baje dne 22. oktobra. V prvi seji predstavi se ministerski predsednik grof Badeni obema zbornicama in prečita program nove vlade. Istega dne 22. oktobra predloži finančni minister Bilinskl proračun za prihodnje leto z dotičnimi pojasnili. Izjemno Stanje v Pragi se odpravi baje še pred sestankom državnega zbora. Nadvojvoda Karo! Ludovik pojde — glasom današnjih vesti — v Prago še le 17. t. m., T.sled česar se narodopisna razstava zatvori še le dne 21. t. m. Ministerski predsednik grof Itadeni je bil včeraj v Lvovu. Na kolodvoru v Lvovu ga je pričakovalo vseh 74 okrajnih glavarjev Galicije, mnogo županov, poslancev itd. itd. Pozdravila sta ga nadškof in župan Ivovski. Na to je bilo veliko vsprejcmanje pri nauiestništvu. Dopolnilna volitev v Celovcu, llinole sobote se je vršila v Celovcu dopolnilna volitev za državni zbor vsled odpovedi bivšega poslanca Rainerja. Nemški nacijonalec l)o-beinig je dobil 414, nemški liberalec dr. Poseli 344, socijalistiški kandidat Princ pa S*r> glasov. Ker nikdo ni dobil potrebne absolutne večine, se bode vriila ožja volitev med Dobernigom in Poscliem. Kes je sicer da se je prve volitve udeležilo le 40 odstotkov volilcev in se lahko dokaj spremeni razmerje, ako pride veče število volilcev k ožji volitvi, vendar pa je skoro gotovo, da zmaga nacijonalec, ker je nemškoliberalna stranka prišla ob ves kredit tudi na Koroškem. Sprememba naslovov. Madjari morejo zopet zabeležiti znaten vspeh svoje vztrajnosti v zahtevanju : na ukaz Nj. Veličanstva Od te dobe Zemecki nikdar ni več povprašal Cirila, kje je bil, pač pa, kaj da dela g. župnik. III. Minulo je osem let. Klarica se je vrnila že lani z najboljšimi spričevali iz pražkih šol; že lani bila je brhka in zala deklina, da je mnogi mladi gospodič prestal dihati pri pogledu na njeno brhko postavo. Kaj še-le sedaj! Vitka kakor vrba pri pokopa« liščnem plotu, zala kakor binkoštnica, vesela kakor ptič, k' leta in skače po cvetočem bezgu. A Ciril, mladenič kot husar, možat, kakor naslikati. In kako je bil oblečen! Niti Toužetin-ski gospod oskrbnik ni hodil tako čedno oblečen kakor on. Kakor hitro je on na večer gotov z opravkom, se je uiuil, preoblekel, počesal, kakor bi imel Mog ve kam ili k avdijenci (zaslišanju). se bosti ministrstvi cesarske hiše in vna-njili stvari odslej nazivali cesarski i n kraljevi, kakor se že par let sem vojska, vsi skupni uradi nazivajo cesarski in kraljevi. V tem imenovanju je označeno sedanje državnopravno razmerje med obema državnima polovicama. Kako je ljudstvo hrepenelo po civilni poroki na Ogerskem, kaže nam najbolje dejstvo, da je bilo v Budimpešti dne 29. septembra 500 in dne 80. septembra nad 20(1 porok; dne ]. oktobra, ko je stopil v veljavo zakon o civilni poroki, pa sti bili le d v e p o r o k i, i n še ti m <> d Ž i d i. In ta (laško so doživeli vzlic vsem naporom vladnih organov, da bi takoj že prvi dan značil velik triiunf cerkvene politike madjar-skih Židoliberalcev! Italija v Afriki. Mi smo se vsikdar le smejali, ko so se Italijani širokoustili pred svetom se svojimi .sijajnimi zmagami* nad upornimi plemeni v koloniji eritrejskl. Saj smo vedeli, da se jako varajo Italijani, ako menijo, da so uničili svoje nevarne nasprotnike. Glasovi, prihajajoči sedaj iz Kima, potrjujejo v polni meri, da smo prav imeli. V Italiji pričakujejo v strahu bodočih dogodkov v Afriki. Uporniki zbirajo zopet svoje bojne sile v tolikem številu, da italijanska vojska lahko pride v jako opasno položenje. Sovražniki imajo baje na razpolago do too.noo mož, dočim jih imnjo Italijani le 10.000. Italija bode morala pomnožiti svoje sile v naselbini afričanski. To pa stane obilo denarja, kojega Italija — nima. Resni listi italijanski se že sedaj boje usodepolnih posledic za italijanske finance, ako bode Italija nadaljevala svojo nesrečno kolonijalno politiko — politiko ne-opiavičene bahatosti in domišljavosti. .Teden teh listov vaklika malodušno: kaj nam pomaga, ako premagamo Magaši jo ? Za istim nastopi proti nam Menelik, za Menelikom zopet drugi itd. itd. DA, d d, draga Italija, kdor hoče igrati velesilo, ne sme biti gladen, ampak mora res biti velesila, kar pa ti nisi. Saj veš, kaj se navadno zgodi, če se žaba preveč napenja! Različne vesti. Občinske volitve v Nabrežini Z Nabre-žine nam pišejo: Naše starešinstvo .umira", toda ne za sušico ali za kojo drugo bolezen, ki ima bogsigavedi kakšno učeno latinsko ali grško ime, ampak .umira* jednostavno iz popolnoma naravnega vzroka: potekla je doba njegovemu poslovanju. Nove volitve občinskega zastopa so pred durmi. Prihodnji četrtek bode že volil III. razred, v petek pa bodeta glasovala II. in I. razred. Dosedanje starešinstvo obvarovalo je v vsakem pogledu častno ime, na katero sme biti ponosna Nabrežina, namreč naslov: „narodne N al> rež i ne*. A sedanje staie- Kako pak! .Mar-li pojde v farovi tako-šen, kakoršen je prišel s polja. Kaj bi mu rekli tam ? A v farovži moral je biti vsaki večer, ko bi tudi lemeži padali z neba. Kaj bi si mislil gospod župnik, kje se potika? — Ali ne bi sumila Klarica, da — ljubi drugod 'i DA, to je bila najčistejša ljubezen, ki se je izcimila v mladosti; prava ljubezen, ki je vzrasla že iz otroških src. Ako je imel Ciril rad Klarico, nespametno učenko, zakaj bi jo ne smel ljubiti sedaj, ko je krasnejša in modrejSa V Gospod župnik je vedel za vsaki njuni korak, za vse njiju čisto razmerje, a ni branil; marveč voščil jima je obilo sreče. Saj pa Klarica vse leta svojega bivanja v ta-rovžu ni z jedno samo besedo razjezila ftaii-kivega strica, saj je Ciril vzrnscl takorekoč pod njegovimi očmi in nikdar ni bilo čuti u šinstvo izvršilo oe tudi svojo dolžnost v drugem pogledu,ttamreč z oziroiu na občinsko gospodaritNe maram tu naštevati nikakoršnih .zaslug*4 dosedanjega županstva kajti isto je. kakor rečeno, vršilo svojo dol-i nosv v vsakem obziru in to zadošča podol-| nonia, da stno vsi zavedni občani popolnoma zadovoljni z našo občinsko upravo ter da si boljše niti ne moremo želeti. A kljubu temu porajajo se v na3i narodni vasi hujskači, ki želć i z r o č i č i t i našo občinsko upravo — Lahom! Ne, kaj takega pa se ne sme zgoditi 1 Sveta naša dolžnost je, da ostanemo to, kar smo, namreč : n e p r o d r I j i v je z, ob katerem ! si1 razbija valovje tržaškega „liberalizma*, i Mi smo Slovenci, in slovenski mora ostati I tudi značaj naše vasi! Nabrežinci! Ne slu-j šajt» sladkih besed zapetjivcev, ki se vam j laskajo v lice, a želijo le gospodstva nad i vami! Ne slušajte jih, tudi če se vam pri-' kazujejo v pohlevni oblebi „navdušenih Slo-1 vencev", kajti so to laški volkovi! Volite po I svojem prepričanju v občinski zastop one J može, katere poznate kot zna č a j n o n a-rodnjake in dobre občinske g o-sp o d a d a r j e ? Ne dajte se slepiti, kakor so se dali zaslepiti neki Kraševci o nekih volitvah, a posledice sv« je lahkovernosti — občutili bodo v lastno svojo škodo. Nabrežina ostani slovenska, dokler stoji kršni Kras! Hochwiirdige Matrikenamter To bodo strmeli veleč. g. župniki širom zemlje slovenske, ko izvedo, kako mi doli v Istri všlricno kora-j kamo z liberalno in napredno Ogersko. Kar ho je ! moglo uvesti na Ogmkom še le po trdih bojih j in velikem hrupu, uvelo se je v Istri na tihem i in brez vriSča: na mesto župnih uradov uveli so se matični uradi. O tem senzačnem do-| godku poročajo „Naši .Slogi" : „Bil sem v Istri I v čisto hrvatskem okraju. Prišel sem tudi v J župni urad. Oko se mi je ustavilo na sledečem spisu : „10,047. An B&mmtlicho M a tri k milini ter. I vaj Sinno itd. itd.". Vsebina okrožnice je bila seveda nemška; datum pa od lo./|\. Spodaj je stalo lastnoročno ime c. kr. glavarja — hektogralirano. In župni uradi vsprejemajo kaj tacoga in i odgovarjajo ua to ! V oni drugi polovici države nsta-j no vili so se matični uradi potom zakonodaje (na čemer pa nikakor ne zavidamo Ogrov) in , bilo je vrišča in hrupu. Pri nas pa so kar jed-: nostavno pretiienili ž u p n e u rado v m a-tifino urade, lu to tiho, mirno, brez zakona, i brez naredbe — kar s priprosto okrožnico. In zastopniki župnih uradov dopuščajo mirno, da ; se kaj tacoga godi. Vsprejemajo mirno spise, ! sestavljene v nemškem jeziku, kakor da žive v i čisto nemškem okraju, ne pa v čisto hrvatskem! Da bi me slabo no razumeli, opažam samo, da nisem proti temu, da velečastiti gospodje vode matice, ampak le proti temu, da bi bili ti uradi m a t i č n i uradi in kot taki podrejeni okrajnim glavarstvom. Ti uradi naj ostanejo njeni kaj slabega. Toužetiu je od Kamenice oddaljen pol ure — dalje i'iiil ni bil. Stari duhovnik bil je srečen in pozabljal je polagoma na svoje uboštvo, ko je v poletnih toplih večerih posedal na klopici pred vežo, ter opazoval ta mlada človeka na vrtu. Vedno sta še bila otroka, nepre-1 stano sta se smejala kakor v davnih letih, ! pripovedovala si razne malenkosti, podila se in nagajala si. Klarica bila je modra, Ciril pameten in resnoben, ali ko sta bila skupaj, 1 bila sta še vedno otroka. Tudi na mnoge , igre mladosti sta se spominjala. Obema sta I bili takrat, se vć, roki ? Gosp. župnik opazil je dobro, da Klaričine roke se ' uprav zgubljajo v rokah Cirilovih priskriva-■ nju. Kazno delo, razne roke. (Dalje prili ) 00262647 župni uradi in med hrvatskim in slnvpnskim ljudstvom hrvatski in slovenki župni uradi! 0 pogrebu pok. Volariča nam piaej° : Zemeljske ostanke inilega našega Volariča položili smo v prerani grob, toda duh pokojnikov živi med nami, ki ljubimo mili naš jezik, ki gojimo krasno našo narodno pesem. Pravo ste aadeli, g. urednik, ko »te rekli, da je Volarič „ubral pravo narodno struno". Ites je to, kajti malo je takih skladateljev, koji so takorekoć v prvih svojih poskusih postali že tako popularni, kakor Volarič. Ne-ovrženo je torej dejstvo, da si je Volaričev genij vdobil v kratki dobi neprecenljivih zaslug za vse slovenstvo, posebno pa za ožjo našo domovino. Toda glejte ! Dasi je Slovenec na glasn kot poštenjak, (izvzeme so povsodi, bilo j h izvzem tudi v poslednjih volitvah na Krasu), vendar se je naše razumništvo pokazalo jako nehvaležno spominu pokojnikovemu. Pogreb bil je sicer sijajen, a kdo so bili d»-tičniki, ki so izkazali blagemu pokojniku poslednjo čast? Ali so učitelji spremili svojega tovariša k večnemu počitku ? Kaj še ! Pogreb je bil, kakor rečeno, impozanten, toda Vo-laričeve pozemske ostanke spreml jal je narod, narod iz delavskih slojev. Inteligencija — ostala je doma. Čast torej Nabrežin-cem, čast vrlemu pevskemu društvu „Nabre-žina", da so rešili o pogrebu Volaričevem narodno čast in prikrili odsotnost onih — katerih ni bilo. Tako n. pr. so delavci v velikem svojem številu prikrili žalostno dejstvo, da je bilo pri pogrebu celih 6, pišem šest gospodov učiteljev! (Glede nekaterih okoličanskili učiteljev moramo že povedati, da bi bili radi storili svojo dolžnost, ako bi bili znali o dnevu in uri pogreba. Op. ured.) A zato, porečete, storili so učitelji kaj v podporo bedne obitelji pokojnega tovariša ? Molite se! Nekje na Krasu pri neki učiteljski konferencije bil sicer nekdo sprožil plemenito misel, da naj bi se kaj nabralo za siromašno Volaričevo obitelj, toda ostalo je pri — „dobrem namenu", žrtvoval pa ni nihče n i t i novčića. I tu so pokazali delavci, da so požrtvovalni, kjer je treba. Nabrežin-ski delavci poklonili so na oltar domoljubja v podporo Volaričeve vdove svoto 37 gld. To je jako lepo, to je vredno javne pohvale in zato Vas prosim, g. urednik, da izvolite to požrtvovalnost posebno naglasiti v vrli „Edinosti*. Morda se vsled tega zdramijo tudi oni, katerih sveta dolžnost bi bila, da so drugim — v vzgled. Bog pomozi v to ! Aleš. Nekaj .Piccolu* na uho. Ker se „II Pic-colo", že toliko beli glavo zaradi »propadanja" šole sv. Cirila in Metoda in mu zlasti to ne daje miru, da baje pojema število otrok, naj nain pa pojasni, kako so v sredini mesta v ulici Nuova, kjer stanuje najomikanejši in najbogališi del prebivalstva, „manipulirali", d a s o i z f a k t i č n o v I razred upisanih IS otrok napravili potrebno število in se tako izognili even-t u v a 1 n e m u ukazu o b 1 a s t i, d a j e i t a I i j a n k o šolo v u lici Nuovaza-preti?! Domki za moiko podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu: Obdarovanci knjižicoj „Cuvajino svoje prastarine", zabeležil M. A. JluNypcKiii, so pokloniti in sicer: Jvan Sancin, Obdarjavanec, Dr. G. Gregorin, Fran Toroš, Srečko Kovačič, Tihi Kraševec, Janko Macak in Dr. Abram vsak po 1 krono, Staro>elski fant, Narodni učitelj, M. Primožič in Dr. O. li V bar vsak po 2 kroni; Edv. Slavik in M. Mandiif vsak po 40 stot. ; skupej torej IG kron 80 stot. — Nadalje se je nabralo med pevci pevskega društva „Kolo" v Trstu v krčmi g. Toma Lukšiča n kron 22 stot, ter sta poklonila gg. Šuebelj .Takob in Cevna Anton vsak po I krono in g. Kolb 40 stot. ker se niso udeležili izleta na Sv. Goro. Zabeljena dopisnica. Italijanska vlada izdala je povodom glasovitoga XX. septembra posebne „spominske dopisnice", katere pa je obdačilo tukajšnje c. kr. poštno ravnateljstvo z globo 12 nč., kojo svotico je moral seveda plačati sprejemnik takih „september-skih" dopisnic iz „kraljestva". Umevno je, da so take dopisnice prejemali v prvi vrsti ona uredništva „liberalnih" tržaških listov, ki skrbijo za s t a 1 n o zvezo z blaženim kraljestvom onkraj jadranskega morja, torej pred vsemi uzor vsega „liberalstva" — vrli „II Piccojo". Dogodilo se pa je, da je jedno takih „septemberskih" dopisnic prinesel v „II Piccolovo" uredništvo listonoša Josip Mihel in zahteval, kakor je moral, pristojbino 12 nvč. Ni naša stvar preiskovati, zakaj in čemu je c. kr. poštno ravnateljstvo tako izdatno obdačilo take dopisnice, bržkone je bilo v to popolnoma opravičeno, kajti tudi francoska vtadaje obdačila te „spominske" dopisnice. No, listonoša Josip Mihel izročil je dopisnico jednemu „Piccolovih" urednikov, ki čuje na ime Albert Gentilli. Le-ta pa se je menda razjezil na naredbo c. kr. pošte in, plačavši pristojbino, žalil je listonošo v njegovi uradni osebi. Mihel je jezičnega urednika ovadil kompetentni oblasti. Gentili seje moral včeraj pred tukajšnjim sodiščem zagovarjati zaradi žaljenja uradne osebe. Gentilli se je seveda izgovarjal, da ni žalil listonoše niti najmanj in privel je kot pričo svojega soseda v uredništvu in kolego D. Berkugla (po imenu pristnega italijanskega „liberalca", ka-li) Ta svedok je seveda v vsem potrdil to, kar je rekel njegov tovariš in sourednik. No. sodnik pa je verojel listonoši, ne pa slovesnim trditvam obeh „Piccolovili" urednikov ter obsodil obtoženega Gentillija na globo 15 gld. — Dosti zabele za jedno dopisnico! h učiteljskih krogov. Z Goriškega nam pišejo: Dan na dan prihajamo bliže do resničnosti izreka, da Slovenec nima sreče. Ne le to, da nam gre pri vsakem politiškem vprašanju piškavo, ampak tudi bleda žena preti nam vedno s svojo nenasitljivostjo: mož za možem legajo v temni grob, Zadnja taka žrtva bil je učitelj - trpin in ob enem nadarjen muzik H r a b r o s 1 a v Volarič. — Škoda za tak talent, da seje ud al stanu, kojega bogovi črtijo. Tukaj na Goriškem ftn-timo posebno ves srd bogov, kjer mora učitelj živeti sebe in svojce s sramotno plačo, v posmeh navadnemu kramarju, sodnijskemii in davk. slugi. Da bi se bil pok, Volarič posvetil izključljivo muziki ali vsaj takemu stanu, da ne bi bil moral požirati vsa zla, ki mučijo Človeški rod, lahko bi še mnogo let živel in osrečal slovenski narod se svojimi umotvori. Kdor ga je videl na zadnjo uro, videl je, kako teško mu je bilo zapustiti nepreskrbljene otročiče in zakaj ? Tu je vprašanje, ki je more rešiti le od bogov obsovražljeni učitelj-trpin. Da bi se bil posvetil kakemu drugemu stanu, bilo bi bolje tudi iz druzih ozirov, ne le iz materijalnih. Poglejmo si učitelja! Ves dan ima skrbi s šolo, v svobodnih urah s pripravami in popravljanjem nalog, s pisarijo, spojeno z vodstvom itd.; ali je mogoče, da bi imel kako veselje do bodisi tudi najbolj priljubljenega predmeta ? In če ima de orgljarstvo ali tajništvo na rami ? To dvoje mu sicer koristi pri sedanjih sramotnih, učitelja ponižujočih plačali. Kdo bi mogel trditi, da bi taki odnošaji ugodno delovali na telesno in duševno zdravje ? Saj imamo dovoli žalostnih slučajev. Imamo učiteljev, ki so že pri 20. (nekdo pri 19.) letu službe osiveli in se tudi drugače telesno pokvarili, in taka reva naj služi Se 20—25 let, da pride do cele penzijo ? ! Kako in kdaj naj se torej učitelj izobražuje, ne le za kojo posebno stroko, ampak tudi za svoj stan ? Zvečer si mora privoščiti par uric počitka. 1) četrtkih popojudne or-gljavec porablja čas za vežbanje in prepisa-nje kakih not; tajnik ima še posebej dovolj pisarije. Ob nedeljah je orgijanje in opravilo s pevci; ob velikih praznikih se mora udeležiti oficijev — kakor Veliki teden itd. No, kdaj ima časa učitelj za kaj posebnega? O počitnicah ?! O ne, takrat še le ga uprežejo prav pošteno — pri vojaških vajah. Ne, ne, ne preostaja mu časa ! Slednjič prašal bi še rad, imumo-li učitelji kakega zagovornika ? Do zadnjih časov bili so postavodajalni kvogi zoper vsako zboljšanje, v sedanjem času pa so skrpali tako zmes, da je visoka vlada pri najboljši volji ni mogla predložiti Njeg. Vel. v potrjenje. Potemtakem ni čuda, da se je učiteljstva poprijela neka zbeganost. Zakaj tako nasprotstvo, ko vendar ni kdo ne more očitati učiteljstvu, da ni narodno? Dal Bog, da bi se skoro spremenili ti odnošaji, ki niso v čast ni učiteljskemu stanu samemu, ni onim, ki hi morali skrb e-I i z a t a s t a n. (() p a z k a uredništva: Moralno odgovornost za vsa ta izvajanja prepuščamo g. dopisniku ) Slovencem v okraju pri sv. Jakobu. Neizprosno, vztrajno in dosledno delujejo nasprotne sile, da bi uničile rod naš na tem ozemlji. Nasprotstvo so zanesli tudi v zasebno in gospodarsko življenje. Ne le duševno, hočejo ugonobiti ubogega Slovenca, ampak uničiti mu hočejo tudi ekzistencijo s tem, da mu odtezajo košček vsakdanjega kruha. Tako je tudi mestna plinarna v poslednji Čas brez vsakega razloga jela odpuščati uboge slovenske delavce. Med odpuščenimi je tudi naš rojak Josip G o m b a č Z mnogobrojno družino vred ostal je siromak — na ulici. In bliža se kruta zima. Da obvaruje ženo in nedolžne otročiče pred najhujšim, odprl je malo bra-njarijo v ulici San Zenone št. 2, na vogln ulice G'ampo S. Giacomo. Prosimo torej vse naše rojake iz okrožja pri sv. Jakobu, da ne pozabijo tega svojega sorojaka, ampak da bi ga po moči podpirali v njegovi kupčijici in mu tako pomogli preživeti sebe in svojce. Občinsko gospodarstvo v Trstu. Občinsko računovodstvo tržaško obelodanilo je občinski obračun za leto 1894, Iz istega je razvidno, da je bilo lani 2,942,572 gld. ob V* nč. dohodkov, in 3,142.571 gld. 24'/» nč. stroškov, primanjkljaja torej 199999 gld. 18 nč. No, vendar nekoliko boljše, kakor pa 1P93. Predlanjskem namreč bijo je dohodkov 2,830.842 gld. 07 V, nč., stroškov pa 3,092.185 ghl. 14'.', nč., torej 261 843 gld. 07 nč. primanjkljaja! Trgatev po Istri vršila se je minulega tedna. Vreme je bilo jako ugodno za ta posel. Letina bode, kjer ni bilo toče, večinoma srednje dobra in to v zapadnem delu Istre, dočim bode Liburnija siromašneja. Tu je napravil veliko škodo neprestan dež, ko je bilo grozdje v cvetju; a kar je ostalo, trpelo je po nekod po toči, povsodi pa vsled suše. Obilno vina ne bode torej nikjer po Istri, zato pa bode vino nenavadno dobro. Naše trgovce in krčmarje izven Istre opozarjamo že sedaj na vinogradnike v Istri, te kmečke roke, Povsodi po Istri najdejo gotovo dobrih in nepokvarjenih vin. Uredništvo »Naše Sloge" v Trstu je pripravljeno vsaki hip postreči z naslovi na rodoljube-vinograd-nike v Istri, o katerih ve, da imajo dobrega pridelka. Iz Kozintke okolice nam pišejo dne 4. oktobra: O tej čudni vasi, ob razpotju državne železnice, ne daleč od Divače, se je mnogo pisalo. Al dodati je še ena posebnost, ne ravno častna za isto. Včeraj sem po opravilu mirno korakal po vasi, kar mi je prišel pijan starec mimo, ter mi začel po laško zabavljati in bruhati ražaljive besede iz svojega pijanega grla. Lep spomin mora pač odnesti seboj ptu-jec, ako naleti na tacega Kozinca, ker, kakor sem čul, lii ta stari nemarnež vprvič to pot zabavljal mirnemu, mitnoidočimu, nepoznanemu človeku, Drugokrat, ne davno temu sem pa ravno v isti naletel na dva mladenča, ki sta neusmiljeno podila, jeden par volov, drugi par konj, proti železniški postaji, tako, da je moral vsakateri brzo iz ceste na stran, ako ni hotel biti pohojeu; tretji mladeneč pa, kateremu sta takim surovim poganjenjeiu uboge živine oplašila nasproti gnano živinče, je kar izbruhnil grozno laško bogokletno besedo. Ne vem sicer, da-li so bili ti poslednji domačini, ali zadosti grdo je, da se gode take surovosti v sredi slovenske vasi. Kakšen poj m mora imeti laška gospoda, ki po letu mnogobrojno obiskuje to letovišče, o oliki slovenskih deželauov, ako mora gledati take surovosti ? ! Tudi orožniki bi morali malo pogosteje obiskovati take kraje, kjer je veči promest in delajo surovežl cesto nevarno. Iz Ljubljane nain pišejo: Odboru „Dramatičnega društva" bi delali krivico, ko bi trdili, da je za letošnjo sezono izbralo slab igralni materijal. Včeraj so nastopile nekatera nove moči v „Potih življenja" in dokazale s starimi vred, da smo z osobjem v tej sezoni, tako za dramo kakor opero, — kolikor so nas možje kritiki in veščaki s častno besedo zagotovili — dobro preskrbljeni. Igra se z razumom, sigurnostjo, jezik se pridno uči, iu pogoji, ki so se stavili tem igralcem, se vestno izpolnjujejo. Narodno občinstvo ljubljansko ima sedaj v deželnem gledališču zagotovljeno obilico u-žitka, naj se ga poslužuje. Pri slovenskih predstavah mu ga ne bode manjkalo ! To smo konstatovali drage volje, prvič zato, ker naiu je resnica nad vse, in v drugo zato, ker nam je vsikdar le za stvar in ker beležimo z veseljem vsaki napredek na polju slovenske dramatike. Istotako pa je in ostane gola resnica kar je pisala „Edinost" o potrebi domačega umetniškega naraščaja. Do prepotrebne stalnosti pridemo še le potem, ko si vzgojimo vsaj po jedno domačo moč za vsako stroko dramatiške ali operne umetnosti, ali pa, ako se bodo skiepale pogodbe s češkimi in hr-vatsko-srbskimi, z a r e s dobrimi močmi — na daljše večletne dobe. Take stalnosti treba zlasti pri slovenskem gledališču, kjer ni mogoče sleherni hip izbirati novih umetnikov. Sicer se nam utegne prigoditi sleherni hip, da pademo z umetniške višine kar hkratu — pod vsako kritiko! Bog nam daj vspeš-nega razvoja našega gledališča, tega eminentno kulturnega zavoda. X. Občni zbor „Slovenske Matice" se je vršil v Ljubljani dne 4. t. in. Iz govora predsednika prof. Levca je razvidno, da je potres tudi „Matici" napravil škode do 4000 gld. Členov ima „Matica" 2530, ter je napredovala v mino.em letu za 170. Dohodkov je imela 13.683 gld., prebitka 642 gld. Družbi no premoženje znaša 58.006 gld. 90. nč. Zblaznel je v Štorjah pri Sežani dne 29. septembra t. 1. znani posestnik in krč-mar, Andrej Dolgan. Par dni stražilo ga je več mož, a pozneje je bil odpeljan v bolnišnico. Govori se, da so neki tržaški izletniki tik njegovega hleva, kjer je bilo dokaj vrednosti, napravili umeteljni ogenj, vrteče kolo, Ko je imenovani to zagledal, prestrašil in razsrdil se je silno, mislć, da gori ter koj pričel kričati in zmedeno govoriti. Nekoji hočejo vedeti, da se mu je mešalo v govorjenju že popred. Nekoliko več previdnosti pri umeteljnem ognju vsekako ne bi škodovalo. Policljeko. 42letnega težaka Alojzija Ben-čino iz Trsta so zaprli, ker je na sumn, da je na trgu della Zonta ukradel neki kmetici jerbas grozdja. — Služabnika pri gledaliSČn „Politeama* Alojzija F. in Josipa P. so zaprli, ker sta po noči razgrajali po ulicah in baš tako tudi težaka Ivana C. — Zaradi postopanja so zaprli 25letno Marijo M. iz Idrije in 251etnega Karla Želarja iz Kamnika. — Predsinočnem je v gostilni hšt. 33 v ulici Barriera nepoznan človek težko ranil 221ct-nega težaka Justa Bidorsniča in sicer z nožem, katerega je ukradel v Aličevi pekarni na trgu Barriera. Ranilec je pobegnil bliskoma, ranjenega so odpeljali na zdravniško postajo in od tam v bolnišnico. — Kmet Jernej Drobni z Vrdele je v pretepu pri sv. Ivanti ranil z nožem zidarja Alojzija Vatovca iz Vrdele. Ranjenega so spremili policijski organi na zdravniško postajo, Drobuiča pa v zapor. Posledice preobilnega užitja novega vina! — OOletnega Jakoba K. iz Postojne so zaprli, ker je brez imetka in zaslužka taval po mestu Koledar. Danes (8.): Brigita, vdova ; Simeon, spozn. — Jutri (9.): Dionizij. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 11 min., zatoni ob 5. uri 24 min. — Toplota včeraj : ob 7. nri zjutraj 16.5 stop., ob 2 pop. 22. stop. C. Dunaj 46, 9, 76, 42, 84. Gradec 6, 27, 12, 63, 25. Teiliešvar 56, 74, 38, 39, 83. Inomost, 20, 57, 29, 58, 33. Najnovejše vesti. Pariz 6. Princ Nikolaj Grški je odložil svoj odhod iz Pariza. V sredo pojde na lov s predsednikom republike. Nsapelj 6. Glasi se, da pride kralj portugalski dne 15. oktobra v Rim, Carigrad 6. Cerkve so prenapolnjene armenskih ubežnikov. Posamični prišleci pripovedujejo o novih nasilstvih. Razburjenje še vedno traja. Dosedaj so parijarhatu izročili 38 mrličev. Turki zagotovljajo, da število žrtev ne presega 300. Vrata velike cerkve v Kuinpaku so črno preprežeua. DuimJiIm boru 7- oktobra ia»s dano« pred?čeraj Driavni ilolf; v p»|>irju .... • OO.H5 100.HG „ „ v nrol.ru . . . 101 05 101.05 AvHtrij*kn ioni« t v.lrthi , . . 12150 121.45 „ „ v krmilili ... 101 SO 101.30 Kreditno akcije....... 405.au 404.5(1 London 10 Ur........120.90 120.1.% Napoleoni......... 9.54 SM2'/, 20 mttrk ........11,70 11.70 100 italj. lir........45.25 45-30'/, Josip Pimrello mehanik izvrftiijo vsakoršno popravo Hivulnih Htrojcv in <1to-kolo*. Prodaja novo in rdbljenu iivtilno »trojo in dvokoloaa. Via Madoniia del mare štev. 4, uhod via Fontanone, vStric hit. 12. Lastnik politično društvo. Edinosti*. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij >1 i kota. — TIskarna Dolenc v Trstu.