ŠTEV — NUMBER lit,
"Ruska revolucija Je zmagala", je odgovor sovjetov.
Note sovjetske delegacije je revolucionarna v principu in spravna v tonu. Angleži to sadovoljni. Na dan* nam rodu to bili rani drugi evropski spori in pritolbi malih narodov. Papeževa note, ki (bdi spada mod "pritožbe malih narodov", je tasvala vročo debato. Vatikan bi rad, da Rusija povrne cerkvi nacionali« s Irana posestva, toda Lloyd George Jo opoaoril do* legata, da so Anglija, Francija in Italija tudi sapi* nilo cerkveno imetje.
Mo*kvs, 10. maja. — Lson Ka menev, načelnik ruske pomožne akoije v gladovnih provincah, je <lejel danes t intervjuvu, ds mo> goče pride novs vojna i Rusijo, ako m raibije konferenca v Osnovi. "Zavetniki bi vsekakor radi snovs preiskusili mo6 rdeče armade, sato stavijo Ruaiji pogoje, katerih nais delegacija ne bo ■prejela pod nobenim pogojem,*' je rekel Kamenev.
oeeb aretiranih dveh policajev«
Chicago, HL — V torek ponoči eta bila ustreljena dvs čikaška policaja in tretji leži smrtno ranjen t bolnišnici. Policaji so strašili tovarne, katerih lastniki so izprli unijske stavbinske delavce pod vodstvom takosvanega "meščanskega odbora ss uveljavljenjc Lspdisovega mezdnega odloka'*; Neznanci, ki so streljali na policaja, so ss pripeljali v majhnem avtomobilu in po bitki so sopet naglo izginili. Obenem so neznanci vrgle bombe. Umor je bil is-vršen v West Ohio ulici, v bližini Tyler A Hippachova steklarne in V Lumber ulici, kjer se nshaja steklarska tovarna Sharp k Pa-tridge. Obe tovarni sta poškodovani vsled bombne eksplozije.
Drogi dan V sredo je policijski šef Pitamorris uksssl sretirati veš ko sto odbornikov stavbinskih unij in okrog 300 drugih oseb, ki so ns sumu, ds so v svesi s bombnimi napadi na tovarne in delavnice, ki se vrše še nekaj mesecev v Chicagu. Okrog 50 detektivov jo ttdrio v glavni stan svets stavbinskih unij na 164 W. Bandolph St, in aretirani lo bili vsi, ki so se nahajali v pisarnah. Detektivi »o pobrali vse listine in knjige organizacija ter jih odpeljsli s jetniki vred na glsvno policijsko postajo. Istočasno so bile isviiene aretacije v pisarnah nekaterih drugih strokovnih unij. Vsega skupaj ie bilo aretiranih približno 400 osefc Skratka, aretirani so odborniki in drugi voditelji vseh unij.-ki nočejo priznati Landisovogs mesdne-gav>dloka in ki eo v boje a odprto delavnico. ; -v / '
Včeraj je Jftlo poročeno, da je poUeija dobila tri osumljenec, ld so torek ponoči streljsli na policaje. Osumljenci so: Maa Glase, Član steklarske unije; John Lalfert/, bivši kaznenco; Isadore Bracverman, ki je ns sumu« da je metal bombe.
Polieija smatra, da so ti tri> najeteži "višjih voditeljev". Med voditelji stavbinskih unij, ld so aretirani, so: Fre4 Mader, predsednik sveta stavbinskih delav-cev; John J. Conrojr, tajnik onvs-njenega sveta; Cornelius Shss, "Big Tim" Murpby, predsednik unije plinarskih delavcev, in drugi.
Vse kaše, da bodo sretirani odborniki unij obtoženi umora treh policajev in bombnih napadov. Kdo je kriv« pokaže sodni proces, Če bo prsvišen. Boj med slavonskimi delavci in "meščanskim odborom" — ki sestoji is toksinih tovarnarjev, bsnkirjov in stavbinskih pogodbenikov — traja šs od zadnjs jeseni, ko js bivši svesal sodnik Landis kot razsodnik sni-Žal mezde stavbinskim delavcem. Od takrat se vodi ljut boj ss odprto delavnico v stavbinsld stroki
O taj stvari bomo še poročali
Tornado odml nio z* družimo Firm oseb.
ibno "postavo" m
j uittftni departmsnt pošlje dri' agenta v Varšavo.
kji ji iotoiiOia uro
ved?
Mew Tork, V. T. (Fodcrsted
Press), -r Dvs sgenta justišnsgs departmenta in eden pelloijeb sarlept v Nevr Torku bodo ksUll odpotovali v Varšavo, Poljska reševst "samot eno" ssdsvs glo de bombne ekejblosije V Nevr Torku. Trije mol^Msvs koše j« np vsak našla priti do das tej "misterijosni" ek.pl o« i ji in ss* daj bodo obiskali Wolfs Liml»n. felds <Windy Lindy), nekdanjega vohuna v slušbi valepodjetnikov, ki ie po lajsvl WHlissn J. Bora* ss ispofeds), ds mu je vse nstan-šno snsno o bombni sktplosljl v Wsll StreStu, potem ko js bil v Varšavi sretirsn mesesa decembre m. I od uradnikov justlfins-ga dspsrtmenta. Ispovsd vsebujs-Ss 10,000 bssed, kstero js po i* javi Burnss Undsafeld asprsvtf, ni nikdar dofpsls ns dotošms mesta in Burna js bsje ssupns 11 ifjti (■ ji ■ t djetinon. is iiii > nega lovska, ki js podtaknit Voa» bo v Wsjl Btreetu. Burns js fi postal zadnje šass nekolikb mol* čsš o osU sferi, tiksjoši s* d »n felds. Lindenfeld se nsfcsjs št vedno f jsši v Varšavi.
Ns ts se, ssksj Burna ia jua-tišni department trošit^ dsasf, davkoplačevalcev radi tega, ds bi Isvlskls še ksj is Llndentelds, *> je bilo radi te sadove potrošenega šs 4ovolj denarja; Borna ve rs v-notafco dobro vse o sksplosiji V Wsll Btreetu kot js vadal njegov prednik J. Fljran. Obs ata asm« reš opetovano tako isjavita. Edina nsd loga pri vsem tais ja, da ns morajo najti slošipss kljub temu, ds js bil Burns ns Usu* ms* •ts, kjer se je dogodila ekaploal* js, par minut po rasstrslbi ia ji izjavil pre4 časnikarskimi poro* Isvslsi, ds je to delo tretja Intsr* naaijonale.
Mopoša js to, akorevno je Beta* pred neksj dnevi šitsl v nekam lokalnem liatu Isjavo Klynns, V kater Kly»n pravit "Prohsšli amo, kdo je vrgel bombo r Ws|l Btroetu In nem ja dobro snsno, k j* se nshsjsjs ssrotnlklV Note napeljuje Flynn, ds js bils prej bre« vsskegs pomene vedeti, 44* je vss ssplat en v to ssrots, dokler ni sdea ismed njih "sssvilll^, Ia dokler še ni bilo nobenege doks* ss sa obsodbo in tudi ns izpovedi sil prizBsnjs. • •
svbo v eapadim dbii ▼as.

PROSVETA
I cla»iu> iioviiiiu ihmiim h««!!« jmbmf
SSK^IKiEfiBfegis
— far i— <1 »
SLIKE S NASELBIR.
"PROSVETA"
»THE EHLICHTBMMEMT"
| Air«ftfah< ■
■^IHgi^
■ KtMira yw
Pa. — Ta naselbina le nI stare,'voega konuj bkt štiri rta, r katera časa plM jllft-selile eem Up® iUriU rojaka, ki laetn jejo (»tj« lnfl. •9 zadnje čaee bolj elabe m-m Js «edaje UU povečali naselbina M M •loren.kll dra-iin, ki to tadi prfiele graditi ara-a domova. Prytslsao lata sms pnHiH slovenski dam ma prijaa-kriblka sredi naselbin«, Id gs
barni dom v Librarrja. V zašet-kitoM obrnili aa draMva 8NPJ za finančno pomol, aa kav pa M m odirala la tri društva. V slučaja snakik prolenj bama tadi mi merili i muk*
FARSA A LA BAHMETIJEV. Yift miameuja kažejo, d« se bo Hardingova admini-
stracija težko izvlekla is kali, t katero Jo Je •pravil Borb Bahmetijev, katereg« Je podedovala po Wfl*mu. Afera s Bahmetijevom, katero zdaj zrači Bonh v senatu, je ne brez primere v zgodovini stare diplomacije, čeprav ne manjka škandalov in intrig.
Senator Borah je dejal v zbornici, da ni Bahmetijev nikdar pokazal formalnega pooblastila bivše Kerenaki-Jeve vlade, katero je prišel zastopat v Washington leta 1917. Wilson ga Je kljub temu sprejel in takratni zaklad-ničar McAdoo mu je izplačal is zvezne blagajne 187 *ni-Ijonov dolarjev. Borah pravi dalje, da ni najmanjšega dokaza, da bi bili Rtsrf prejeli en sam cent teh 187 miljo-nov; nadalje Je rekel Borah, da je pripravljen dokazati, da je bila precejšnja vsota tega denarja investirana v zemljišča v New Yorku in Chicagu pod masko neke družbe.
Borah gre dalje in pravi, da sta imela Bahmetijev in Sibirski velebandit Semjonov tajni sestanek v WasMng-tonu. On sicer ne ve, kaj sta govorila, mmi pa, da bi Semjonov rad dobil ostanek tistega posojila za financiranje nove kampanje ropov in umorov nad ruskim ljpd stvom v Sibiriji. Lepa reč, če Semjonov organizira roparsko in morilsko kampanjo s denarjem ameriških davkoplačevalcev!
In vse to se dogaja pod zaščito državnega depart-tnenta in pod plesnivo togo poslaniške imunitete! — Kako vendar pride ameriška vlada priznati sedanje ruske vlade, bi morala saj to priznati, da Bahmetijev ne predstavlja Sovjetske Rusije in da sploh ne predstavlja nikogar, razen caristov, ki pa so bres vlade. Ali smejo ruski monartiist! Imeti svojega poslanika v Washingtonu? Ce je tako, zakaj ga nima Viljem Hohenzollern in zakaj ga nihajo HabsbuAani?
Čudna, smešna so pota imperialistične politike toda razumljiva. Ko so nemške, kajserjeve čete zadušile jr krvi delavsko vlado na Finskem spomladi leta 1918, je fcmeriška »vlada hrt priznala nov finski režim, kzteregaf**^« prednik, fe postavil kajzer, čeprav je ta režim dal poklati 80,000 finskih delavcev. Pred kratkim je bila s silo strmoglavijo " na vlada v Gvatemali (Srednja Amerika) in ofieijelni JVa>hintfton je hitro priznal novo gvatemalsko vlado, če* 1 ^rav je ta vlada prišla s silo in krvolitjem na krmilo.
Iz tega je jasno, da so takoj priznane vse tiste vlade, Id kleče pred oHaijem svete kapitalistične lastnine brez I ozira, kje so in kako nastanejo. Ofieijelni Washington Ima bab jo vero, da mrlič stare Rusije še živi, zato drž inrličevega poslanika.

i
AU JE NACUONAL1ZIRANJE UPRAVIČENO?
mi flsrid aa du slehernega trpi
na ia ai je ki lakko ogibat naravo, ki se je odela l lepim pa-
I P rudarji poaedstjsje ava-le kote, m nudi kraeea pofled aa lopo obdelan« vrtove, la v
trookton in^vsem drafia, Id ao nam pvkkpšili aa piauj t flaan-ai potrebi, Priporočamo Si, da nae poeetHd v velik«« fciVila iS čaeu otvoritve doma, aa kar ne hm i« ai določen radi stavi* Pa-ročali le prsvoIsMS.	,
Tadi drafttva "Bom Luksem-burg" 8NPJ lepo iipreduje. Da-mlado je le preeej močno po tevUu ia šteje le nad *o Haaov ia flaaie. — Neaulfl smrt asu ji >red kratkeai ugrabil* dv* liana, a eicers Riharda tfflaiffl, doma nekje • Štajerskega. Ta aa zapaha nikakih sorodnikov. Bil je S-tanovitelj drnltva SNPJ SS Siy-Drugl nmfli lian je bil ro Jak Alojzij Novak, ki Ji Sel dbia-svoja saaaea aa fcridgeville n Sajgon dne 8. aprila. V noči od do S. aprila je bil povoien ad vUka tako Moralno, daje bil popolnoma rasmeearjen. Vzrok nesreče al <aan. Ta Mpulla brsta la Metro in polbrata v Clevelandu atari domovini pa očeta, brata la dva Metri. Doma je e Podgore aa Dolenjeke« ia je bival V i eriki 14 lat. /
Obema je draltvo priredit« lep pogreb ter amo ja pokopali elvfl-ao aa Narodnrm pokopattllu na Haekeftn, Pa. Kij viau bo lakka amerilka zemlji, aepoMbljiaa eo-brata. -
Končno ki le opominjal člane in Članic« društvo It. 38S "Rom NPi, da m red* aejle adelelnjejo rednik draltvo-nik Mj, da aa bo kdo euopoadlrsa, kajti pravila aahtivajo, kdo« m ne adeleši veaj vsake tri msM seje, je lakko suspendiran. Seja m vru vMko drago nedeljo v ma-seou ob deveti nri dopoldne v novi dvorani. Posdrav vsom členom ta Člaaieam SNPJ. — fraak
Mai Inria Oee Coal Co Me kakor bi M tlovek-aakaja! v mrtraiki Mbi Vm ja paati ia mrtvo. Nikdo m aa Maima m ka-popravljaaja, Is miiaa laka Ji vei, kdaj bado pttt! kampani>-aki drputiji m jik iatirali ia eta-nov.nj, kar m jo še pripetila aa-ftkaa rojaka,^faao ma^poj«dli
Ima leat otrok.
Trale eolnoe 1. maja ji meade tadi pričelo ti jati ledeno skorjo Sile kompaaije, kar 1»i akorai ra> Tkel človek, da je ladif, kajti tr-dotrčna kompanija al haile da-eedaj si malo lati M nbogefa radarja. Daa 1 maja je Mlel hoditi radailki ravnatelj kros Sarjev, U jim je Mpovedano, da SMrtjO v par dnav& Mpoatiti na-eelbino la Jim pričel prigovarjati, aij oetanejo Ii nekaj laaa, kar M ai aiadl tiki aelo. Na jbrl J« prišel di jfrepričanje, da pa koa-laai etavld, ako bo hotel obratovati fov, Si W tika lakko dobil mirnih araUtaliev kot eme mi. — Delajmo na to, da nim v bliŠ* nji bodolnoad L maj v reanki priaeM oevobodenje. -f.L
JAVNA GOVORNICA.
GUsevft članov & H. F. I in Čitateitov Preevete
veda aikdo ai ve. Bnema M vteli krepeljee ia MSokfM ter ga »po dili proč, drage«a aa ar baie kade pretepli la eUftal eem mIo, da joamrl fg
Olartdft, 9s* — Is aale naaal-
bine aa vidim kaj prida dopiMv, poeebao Si da bi bili kaj večjefi mena, da b^Hovek mialil, da emo aaapali v aalem naprednim ciaridgu. Ne pilem peMbao rad, ) tadi aieam poaebea dopianik, toda odgovoritr»efaa rojaku ia Takoaa, Fm ki Jo tadi v blittni, I nisi aapada nalo naeelbino. Bilja bi bilo, da U prej vm Mali pteerielil, potem šele pričel piliti prati Olaridgu ia aam poaa jati krak, kot videl v It 100 O. ki mi ji Ja elačajno poka-»rojak.
Ravnotako velja Sloj dopii dfago aaeelbiae pa tej driavi, v kitar ik m tadi adrikali po Cli-ridgn. Mi ema Mi Sloveaei krivi, pripomogel do Mt|i da je tema takof Mi nitma sami v
V Genovi ss prepirajo, dali ima Rurija pravico na-efonalizirati, to je podržaviti tovarne, rudnike, oljne vrel* ee in druga podjetja, ki so lastnina inozemskih kapitalistov. Anglija je liberalna glede tega vprašanja, toda Francija in Belgija absolutno vztrajata, da Ruaija nima )s pravice.
Rusija ima popolno pravico podržaviti vse, kar je na njenih tleh in če vidi, da Je to potrebno. Rusija ima to prarfco kakor je imsla Amerika pravico osvobodit samorake sužnje, ki so imeli tržno vrednost pet miljard dolarjev, in kakor si danes lasti pravico, da zapleni privatno lastnino opojnih pijač ne glede na to, če so prizadeti lastniki Američani ali inozemeL
Ako nima Rusija te pravice, tedaj ni suverena država. Ifilitaristična Francija misli, da je Sovjetska Rusija danes slaba vsled lakote ln drugih notranjih težkoČ, zato pritoka nanjo s svojo nseramno zahtevo. Zakaj Francija ne aahteva vpoetavljenja svojih likerskih interesov v Ameriki?
■

NASKOK NA ALASKO
Guggcnheim-Morganovi interesi, ki že deset let strežejo po prirodnih zakladih Alaske, bodo sdaj zmagali Iz Waahingtona je prišla vest, da bodo ogromna posestva 9 Alaaki, v katerih so bogate žile premoga, oddana privatnim interesom v izkoriščanje. Posestva obsegajo dvajset milijonov aktov. Krasno darilce aa wallstreetake magnete!	^fl
Alenka je zadnji košček ameriškega sveta, katerega kapitalisti le niso faneli v krempljih. Toda naskoki so bili
Inria Oas Ooal 0ft.,Hs. »., h, — Upam, da ml jameetown«ki rojaki ae bodo Keli v 4o, di m le vedno poelafnjem imena evo-j« blvle aiealb^e, daai M Sie od Ii pred 14 daevi pregnal pompanijaki depetiji. Kaj ragrelil, eem poročal le Mdnje ko eem piMl i trik grelnikik med kiterimf l<m bil tadi ji« ^
Obhajili aao t. majnik, pras* nfk, ki ga nam ae aireknje vera ae drlaVi, pel pa al fa Ji bedno delavstvo »emo izbralo, da fi proslavi f manifestacijami fSavi-den delevee fi preSttaJe S eavdu-lenjem v aren \n sleda f svet ai ta dan kot M biti le aapoftli svoboda, ki Jo pričakajo Is dolgo vrsto let. žal m to Ii al zgodilo, čem tir Je delavstvo samo krivo, ker prevsa J« ndsaa t svojo usodo in je tako potssm mrtvo orodjs t rokah oblsatnegs kspi-
(aIirmi.^H
Ml bi morali vsiti m vagled p- ijrfmk#. ia drage siosotee, ka Itn trdao m oni adralsal, da t«B lažje ndrlhajo po Is sklJnlenUi brbtllčlk tlsAnih. Poglejmo J0kv kako m oal lepo sdraMJo v sae ssmo Črto v nastopanja proti delavskim nrgenisscljam najslbo kakorkneknli stroki. Koliko alol-noatl pa Ja med aaml? ia vedno m eepliao v ■ trnnkf in »Irun^iČf, kar je neirmerno korist aaKm Is-koritčevaleem. DaaM ji tMbi, di atojime trdao vsi kakir adae la klabajeme kakor khikaja g skoti ato te stoletja proti va vikarjem. (V bomo ostali tlolai, nem bo lakka odbiti aapade od strani nellk IskorMevaleov
Deel emo Movaael la kakor ka-pliea v deraU reki, ki drvi dalje la m njeni valovi rasbijaje v msitao agrajeaem Jesa, vem lakka iŠaafa storimo. Sate glejmo, da taftee Is aallk vre« vseka aeebaa mrfctja la al.
. Daa 1. maja ^ bil pri aM kra-eea pomlad nji daa. Vm narava je
prehudi In zdaj pojile tudi Alaaka. V naturnem bogastvo Alaske so mlljarde doUrJev. Marsikdo bo miljonar čezl1"^« p**m*K da je ta dan m
S kako si človek le rT^^SCTJt
noč — in potem bodo pa učili delavce, i«™ -	. gMi. Jo ^^ ^ .
a veliko 'pridnostjo in varčnostjo" pridobi premoženje 11gr^kila s svojimi tolika Jeaaejii
(m, « že nekaj mm vsi v aaU aaaslbial awl-čalt gledali pa Strami aakaj ra-javih n.jetelev, U SS SS"igS^ili zopet aa dela. Pa ka is prišel čas obračuna tadi s ajiml, kakor previja njihovi rojaki Uskiiati,
t nekam takzjfcjsm rova )a bila prej upoalenik de lfd radarjev, oedaj pa dela v ajam od 70 dO 80 rujavokoinik IjjMalsv, _ čraeev k aakaj ftkatov. to J# Oibeoa mejna« oddaljena tri milje iz Oattapa. (Od vaA strani Ji rev dokes aaitralen po voja-ttva. t aajvelje vsasljs pM vseh a ponoe drnltva je, da ni niti a-Hanov SNPJ zapoelen. Ifa kaj takega tadi aa mistiaM, kav
di, ds ts stavka al aasM ss asluk tare, ta bij je M VM deUvMVi v Ameriki
Br. 2ajee, predsednik nadzornega odbora 8NPJ, je dal aekafco tajava V Proeveti It 101, radi po-jisnU, m katera ii ikri^jo do ajogs člani jednite. Jas mislim, di bi tako moralo kiti mnenje vaaksgi zavednsfs rojaki V A-
merikL K&Ot Ii diZM Bi VI, kij ji njifova dolfSOit iS v taksa lasa kot m nahSjiSM aedaj, tega pil as moremo vol nrlltevati zaed Mvedne rojake la Ikada, di Jo aUviiec Si iai rajske sil, elis^ di k( kOi ftoljli, Is ki storili svojo doUaoM tir postni delo ia m pridralili aam. PridraH-li m jim bodo poteši le drugI, ki so količkaj aaprsdaegi mišljenja ia tako bi aam as stvar! mnogo pomofll.
Ni mislim lm nikogsr MbSf-1 jaU, kar vem, di m tiki Halijl kot Mm i nekaterih kfil V dipi-eik, praeej asssdsl TA Um sa as smemo poMbiti, da aSM ljadje iS Je v Sii Ii nskij odpori« da Slaveasi la llaai iSi aijboljlik podpornih orfialsiiij. Sami M tadi lahki Mvsdate, kaj stori
napredno drullVi jodaote i ilssftsi. Id Idi tem, ka dragi sUvksjoj če as veste, tedaj Utijti pravili. Bratje, Mik vos prssioss, ki ks prilil mM} na daa, aSM bo nskoUko
tej aaMlbiai, kakor pa pila da-pisnlk is Tokona, izgleda, da M bili gospodarji Toda naj le bo kakor kole, eedaj m drittmo trdao ia emo vei sa enega, eden *t, da M bilo le tndi v Takoaa tako, pa kakor sii -Je enano imajo v Takoaa Is preoejlnje Itevilo stlrhs^iMf,
Radarji t Sati naselbini emo prletopili k organisaeiji U, H. W. ot A., kar Ja bilo etorjeno takoj, čim m prišli organiMtorjt bližje Sii. Sloveaei smo bili v prvi vr atl ia Ma m nami dslavei dni Si aarodaosti. Napačno sodi, kdor misli, da m tudi kras organizatorjev lahko SMtavki, ker brez voditelji So tadi delcvei kakor črada brez pMtirja. Če bi ga ne bila, k! sioer nekateri atsvksli, dragi ps bi delili M drulbo. ksr ji is Milko večja smstnjava. Pri IU pa m voditelji ia bUl smo krnila vil M stavko. Rovi sede pslivajes mi emo doma. Ko bi Ml prlSll viditolji prej, bi bili prej tti stavki ia zdraleni i orgaaiM sija radarjev.
Ker nismo bili med prvimi odMItiv krampov ia lopat, m začeli od drugod pisati proti nam i flilal sem nekatere, de imamo le dovolj aa Claridga, saj SSM bili lata 1S10 ia 1S11 med pr-vimi, doMm m drugje delali dalj* I« po dva ali tri tedne, smo ml delali pohode od naaeibitte do na-•Slkiae. s^iaj emo bili torej lahka male hnij kaial.
Os bi bfli imeli prej organiaa-torje bi m torej ne bi bilo trebe nikomur stezati nad nae, da je-Ste krak od a jegovik otrok j ga Is kaimo m nalo potrebo. Prego-Kdor zgodaj vstaja, ma kraka eataja, pri njih pa mora kiti ravno namke. — Ta naj sadeMaJs. Sedaj moramo gleda ti same da sese obrite! te vstraja->. Oe bo povsod teko kot je v as« naselbini, tedaj bo dobro.
Parne piHali tulijo zjutraj, as kar pa m ae ameaimo. Nam to ae škoduje temveč Mate operator-jeze, ki kurijo zastonj premog ee SSMe»'KsMpSaijskih depaUjev imaje dovolj, tudi ta nam na Iko-duje, paš pa operatorjem, ker jih zaorajo plačevati. Ce pogledam v aolalk arah na presto, vidim, de ja veepoveod rassvetljeao, da je skoro taka svetle kot po daevi Kom peniji, mislim, de tudi ta ne ka poamgalo. Mm par zelo sitnih deputljev Je MIo ta, a m jik prav lepo odpravili, kdo jik je, to ee-
Torej ai glijisa, kaj gospidla kMilipi podjstaik, saj vsi vame, da aičsMr Ii alsmc prejeli sastonj od ajlk, Si osdaj Is aumj ps kdaj posaaja. StejSM trdno kakor skala in bodiMO Sd!« SL Ne poMbiti tiki velikega po-mena sa vm delivstvi Zdralsaik drlav Js sedanja stivks ia prMo-pHe as nalo stTia tli, ki tega le aifte storili. — 7. O.
S fronti na§ih rudirjiv.
(Isvlraa psssUk)
lili orodje, bodo podjetniki aaml radi plačevali velike etroike pri tepačev in čuvajev.	,
Hoteli ao tod najeti vm dverans. MkaJ tega niso storili lansko letof Tadi nalo, alov<neko dvorane ae koteU najeti, *se jim ai po.ro. lilo.
Saperintendent Je priM v kflo naloga rajaka ia opasovsl dete v
zibelki: "Vidil, Mko krasno dete unal, pa ma noče! dati kruha" ma Je Svijafao prigovarjal, da bi se vran ni dslo. «Hočma, da, ho.
ma dati kruha te ravno zato aa greM delat", ga ja aavraiU
Bojake po blilajih pramogoro-Vfh praaiM, da ki puatiU delo, eij kmalu bodo eposnali, da je tudi go boljle, ako preneha. Ji. Dobro vam je anano, kake premogovniške vozove luuuae v tej okoliei Ni le tega tri meeeee, ko M su je aa enem is rova peljslo 11 delavcev in u naložitev tako ogromnega voza plača H. o. Priok ti, le je premog kopea s krampom, ?5e na s strojem. Računa ga m 45 bušljev. Lahko Ii.* sri eprevldite, da nizmo prejemali plačili ne od mere ne od tdle,
Tel nekako od akri. ' js lia, di zahtevamo, di m bi Sil nakopan premog tehtal ia m bo ti sshteva tadi izpolnila, zato na atopite vsi v organizacijo vaaj aedaj V zadnjeth trenutku. Ne glejte fla oae, hi Ii delajo, sej vsik posamezen premoga r nekoliki lahko pripomore. Premoga, ki ga nakopljel ne bo mogil pod. Jetnik priklieati na površje in o-troei tvoji kodo lahko rekli, nal oče M je tadi boril, da amo prišli di boljlegi koM kruha ia boljle ibliki. • ,
Omeniti moram le tukajšnjega šupnika, kako mIo ee oa zanima, da ki bili etavka raabita. Prigo-vsrji Jim, naj nikar ne etavkajo. Dni SO. aprila popoldne Je Sklical nekako m jo in pridigal evojim ovčieam, v kako eramoto amo Blo. vsasi la Hrvatje na Hoetetterju, ker eme saetavkali, sicer pa da Sloveaei la Hrvatje Itak nlemo ni* lesar vel vredni. Častivredni go* spod šupnik so bili gotovo Jsko dobro plačani, da pomagajo delav* ra ^tknitl i, ▼ retj« «užno»t. —
•MjabljatL Pa. — Is nalo naasl-bine m ni opili doplaov pogoeto kskor is dragih naselbia. £ veseljem čitam poročila • odlaganju dela te prlstepaaja aeaaijeklk rudsrjsv v vrste lavsdalh stav. karjev. Taka sms storili tadi aa Hoetsttsrja dni SS. aprila. SMl-eaU amo m jo, dobili govornika la Ukoj m aM Ji vpisalo v ttttijo 71 mol siotcnei Is tega ravi mm di zodnjega odloim orodje Is tadi bratje Hrvatje m m aam pridralili v velikim Merila. Doki m ee-veda le strshepetal, ki Jim Je pa vel za deledajalie la ajlk ageate, kakor sms. Edsa izmed ajik m Ji eelo dal vplsitl k asijl, nato pa postal kom peni j »k i deputij. S takim bomo le aa druItvMi seji eb-računlli. Ravnatelj rova MS Ji obljuba, di mu bi plačal Milki, m kolikor Ji pri j«inoti m varovan Oni psi vm obljakljs sedaj, samo da bi zopet lahka pi svoje upregli dela ves te imajo na ras-pnisfo denarji kar pi |S00 ia 11.000. Tudi kile Jim ai preveč postaviti evojim pristalem.
Delavei lahko eprevldite, če bi orgaalaaalja deleveu Ikodovala te podjetatkom koristila, da bi a-ai eela vabili orrsnisatorje. Kar pa Je ravno ebrataa, ustavljajo orgaciMMrJi la aajomajo Milko pretepalev te lavajiv, da ki VM pred ajiml lava)i. NlleMr lalega niste eMrill, vendar vm kompanija etra« kak ar zločteee. Kolike strdkov Ima o plačevanjem la vajev, vsega tega M ae delale, le bi ae Oo m njeno kariat Ograj* ai ste kakor svertea pa parkih, da vm nihče ae mara oMekat, ee-In *!e ae mora da alaa te ate ao do očeta. Kdo dragi mielite. de ka plačal te stroške kskor eami, ako m ae boete Ukoj soperstarili te prenehali a delom. Ce
"Ka dola a8 Is
OlSffdgl, Pa. — Nimamo taii* go M poročati. Novie a napredke naselbine ni, Kar Ja kili svajalaa-ai V aaHh dopisih v navadi, ker
Itrajk je tadi ta zavrl kolesa kakor pri sunttem drugam. Taks, da M m asm akoraj ae kO* potrebno oglašati; ker pa neka-Mri tf vedno trdijo, da m pri le vedno "ataha po ajem"* ami pa Skoraj prisiljeni m ta te tnal mili ogMti ia povedati jsvao* stL da tema ni tako.
Itrsjk Jo pri nM selo miren, da m ne vidi na zunaj akoraj ai* kaka rezlike med štrajkom ali ne* Mmjkom, ksr vm m giblje ato* pot, s edino razliko, da m ne o* brataje pri nobenem tnkajlnjitf rovov. Pri par veljih rovih neka* Mri sleer delajo, a ti m zaposleni le pri rasnih popravah, fal dragih potrebnih delih v rova, toda vm dragi delo počiva.
Drulba ji odredili, da m mora* vsi oal, ki ns grsdo na delo ¥ kratkim rokn izssliti is kornp* nijekih kil, kar je ree preeejšnja teiava poeebao m za vse t veliki* kimi draMnami, ker privatne ki* le v naeelbini so le sdavaaj prenapolnjene.	v
Mnogo jih Je, ki m braa vaa* klh aredetev, kar le poprej nizo Imeli od da nos do Jutri, sedaj m pa poetavljeni na oeeto. Ree lalo* atnol Todi gledalo m bo, da ae dobi m vm potrebno zavetje.
Dopizniku is Vukons, ps, ki nas vabi po krak v njegovem da* pieu, v N.M, evetnjoBM»rda Saj ga le m tamoftnje otroke porabi, ker aam sieer al saenkrst sila m njihovim krakom. Ksj Is prids, m ps le ne ve. Torej nt§ ajihov krak, le Jim preosts j a, pribrsaijo, ker mords bodo ssm! redi le fogll po njem, ksVor tudi ml, posebno pa le bo Itrajk ksj dalj časa trajal. — Poročevalec,
LISTNICA v URKDHjiTVA.
OUdste, Mina, —. (Slov. dramatično draltvo.) ObraHe m aa kakega kajigotrlee. ProeveU sinu zaloge knjig.—Peadrav 1
Bpton. F«. — V tem odra pi Vsm Protjeta a« more dati na-tančnega pojasnila. Obraite se na odvgtnika dr. Ivana Ceraeta, Oo* epedereka pisarna, Ljubljana, Jugeeievtja. — Posdrav I
OtraNL Kmm. — čo hočete da-biti reeultat, koliko kvadrata« čevljev meri kaka ploskve, tedaj maoMte dollino iste e liriao Ka-kično mera pa danite, ako poz* notite dollinp e Urino te nato vl> šiao kvadratnega teleea. Tal lan Js pravilen. — Peadrav 1
OBRAVNAVA PROTI RU-
OARJEM V W. MU.
. i
ugodno za ooaoizence vodit1lji budaljsfpoma.
o ali rti BAiosotiTTi.
Charles Town, W. Va. — Stotnik John T. Wilaon, ki js poveljeval prvim svetnim četam, ki to bile odpoelane ▼ Zapadno Virgi-cijo ze Sumi bojevanj* preaogar-jev t najetimi pretepači in pri-vatnimi detektivi, je bil posvan t pondeljek na pričevanje v obrav-na vi proti Blizzardu. Pričevanje fctotnika Wilaona j« selo ugodno ZM Blizzsrds in druge voditelje prcmogtrjev. Izjavil je, da bi to-jaltvo imelo preetj trdo delo pri razorožitvi premo farje v, ako bi Blizzard in drutfi voditelji na po-jnagali. Rekel je, da je Blizsard sum odrejeval oddajo orodja'in ga videl, k6 Je stal vrhu nekega priča in vodil 250 premogarjev, da so oddali orožje. Stotnik je sam osebno prevzel orožje teb pre-uiogafjev.
Bitko t gorovju Blair je stotnik imenoval "kotnišno opero";
v tej bitki je bile oddanih na tisoče strelov, ranjen pa ni bil ni-
bte.
Pričal jo tudi, d* ji kil poslan najti dva čssnlksrska poročevalca, o katerih je bilo porpčano, da ao na njn streljali, ko sta satia med bojne trate. Rudarji, ki »o bili ta kažipote, M gA pa peljali v nepravo aaert toda ko sa Js vrnil, je dobil poročilo, da tU oba časnikarska poročevalea na varnem in da je tamo eden dobil ai< lo prasko na glavi.
Zatliianih je bilo le 41 prič, ki •o izpovedale, kar ao vedele o bojevanju v Boone lil Logan okraju, ki ae je vriilo meseca septembra. Zadnji opndeljek j« poteklo tri tedne, ko te je pričela obravnavi proti sto pttttiogurjem, obtoienim veleizdaje.
C DELAVSKEGA Sinil.
a^gNMBS
(Federated Preat.)
' Politični program organiziranih delavoov t driavi Hew Tork. Nt-
strankarski odbor newyorške državne dala veke federaeije Je la-dclal politični program, katerega bo predloHl prihodnjemu zasedanju aakonodajne zbornice. V tem programu zahtevajo organizirani delaveij
Državni monopolaki sakon naj ae ne tiče organiziranega delav-ttva; obljubo, da bodo poslane! v zakonodajni tbornicl ngsprotova-li zakonu, kskilnegs namerava predlagati Loektvoodov stanovanjski odbor, a katerim ao na-meravs prisiliti delavsko strokov-ne unije inkorporirati sli podvrsti državnemu nadzorstvu ali o-mejiti pravico do stavke t primarni liatem nominaeijekih volitev; uzakoni naj ta Izdelava In prodaja lahkega vina In plvaj izdajanje ftodnijsklh prepoved! v delavskih s pori ji naj ss omsji In lada le, kadar se za to izreče psrota po tati iian ju j upravo delavsksga odškodninskega savarovsnj« naj I* ma le drlava; vpoetavl naj ta ao-pet prejšnje itevilo tovarniških nadzornikov, katerih Hevilo Ja bilo zmanjleno v zadnjem saatdt* nju fbornice j ustanovitev poseb-ne komisije, ki nsj določa minimalno plačo za Ionske In otroke zaposlene v Industriji ter osem urni delavnik aa te vrate delavee; * olik a knjige, sdrsvniška i« ao-Wdravnišhs oekrba naj aa računi le toliko kolikor stsne; uklnje-nje cenzure u sliks V kinetnsto-(.-rafičalk gltdsliččik It ukinejo naj se sploh val zakoni, ki ls ko-liftksj ngroiaio svobodo govora, zborovanja in tisks; sprememba v n«tsvi, ds naj Ima ljudstvo pravico do referendume in edjlekli-ea izvoljenih uradnikov.
Stavka sUvMuskft d slava— v
MarrzviHu, Oal. — V Msrysvilla, Tal., je izbruhnila stavka stavMu-•klh delaveev in stavblnskl pod jftnlkl ao aagrotili s "odprto de-Isvnleo", ako ss dalavai na vrtajo na delo pod pogoji, katere so* jim prtdloflli.
nwru otvorUo Or«ranizirano delavstvo v Bal ti »'•rs bo odprlo evoje lotoreke na-Albine za poletne bivanje delav-•kih družin. Vee potrebno delo bo *"r«s*e prod prvim junijem hi delavske družine ss bodo lahko p motili« |. Janija v ta UkoriAte. TaborRč« bo v r>ade pole« reke Psupee«. Taborišče ko opremljen« t vso potrebno opremo za udobno
poletno stanovanje; najemnina aa
eno družino bo 26« na teden. Vso spravo tega taborišča ima v rokah delavaka zadružna sveža v Bal Umoru. Taborišče bo opremljeno s posebnim ozirom na udobno bivanje otrok.
Bojkot delodajalca, kar trna pogodbo a unijo. — A. Lettieh, lokalni podjetnik aa polaganja aa-vi v Ban Pranciacu, je naznanil meatnemu odboru sa javna dela, da mu Je nemogoče nadaljevati s delom na štirih šolskih poslopjih in na poslopju polarne brambe, hsr so dobsvstelji msterijsla odklonili njemu le nadalje dobavljati potrebni materijal, ker ima pod god bo,podpisano t unijo. Let" tieh js predložil imena veeh teh tvrdk, ki ao mu odrekla dobavlja-ti msterijsl, In kot se Čuje,. bo mestni občinski avet podvzel potrebne korake v tej zadevi in poleg tega bo pa naročil ves iy>treb-Ui materijal is Los Angelesa.
ttavkarji v prodilnioah Patcho-gus-Pljrmouth amagujejo. Vodstvo predilnice Patchogue-Pljrmouth is Rhods Islsnda je naznanilo, da je pripravljeno za pogajanje t stav-karji na podlagi snižsnjs pleče sa 9 in eno tretjino odstotka me tto originalne sahtevs, da se zniža plača delavcem ▼ teh tvoarnak za 8$ odstotkov. Valel tega na-snanila js sklioal nek takozvani melčsnski stavkovni odbor konferenco, na katero je posval tudi stsvksrjs. Te konference ee je pa udeležilo samo 40 stsvkarjcv od 400 In le ti so glaaovall proti predlaganemu kompromisu.
Mastni občinski odbor v Detrol tu na bo znižal plača ootlnololot-nilktm uslužbencem. Razmere mod
dttljo ccetnoželeznižkih usl cev mestnim občinskim so zadovoljive. Volile! v Detroitu so namreč 17. aprila odglssovali z veliko večino, da mesto pre kup i častno slektrično železnico. Pogodba med unijo ceetnošeleznl ških uslužbencev in družbo, ki Je prej lastovala železnico, Je potekla t maja in sedaj Ja bila naloga mestnega občinskega sveta, da aklene sporazum s uslužbenci poulične lelesnloe. Neka točka v meetnem čarterju se pa glasi, da mesto na more priznati nobene delavske strokovne unija. Toda vsakega / nesporazuma med unijo oatfaofeleznlžkih uslužbencev in mostnim odborom to m izognili na ta način, da to te tedtoill aa aedanjo oziroma prcjSnjo plačo, kajti meatni avet je izjavil, "da povprečna plača $32 na teden za uslužbenca poulične Železnice nikakor ni previsoka." Nasprotniki predloga, da bi mesto lastovalo in obratovalo poulično električno železnico, ao kričali, da bo meatni •vat zahteval, da ss unija cestno-ŽelezniŽkih uslužbencev razfrattl, kar je pa neresnica, kfsstnl avet je le dosedaj vodno priznal princip kolektivnega pogajanja a mestnimi uslužbenci, akoravno uradno nI priznal nobene delavske strokovne unije. V mestnem čarterju je tudi točke, kl*predpl-sujs mestnemu občinskemu svetu«
naložben-odborom
▼■LISA tlTBA POLJA V
i varnosti poplavi. Pevodenj v jiinih državah.
Winuipog, Oan. - 71*000 akrov najboljšega žitnega polja, poaeja-naga a pšenico, Js v nevaraoetl poplave vsled naraščajoče rake Asainiboins. Več tisoč akrov Jo le pod vodo. *
■outten, Tat — Posebni pomožni vlak naložen s večjim tte-vilom Čolnov In rasnimi llvljsn-skiml potrebščinami Je odšel v Sandjr Point v okraju Brssoris, kjer je v vsliki Revmrneeti 40 družin, da utonsjo, ker so snjoU od vsek strani vslsd naraatle reke.
Dallat, Te*. — Hitro naraščajoča reka Trinitjr Je pregnala It domov nad 900 družin, ki so se reilli t veliko težavo na bližnje griče. Višina narattlt reke je dosegla 41 čevljev.
da aaon plačati svoje uslužbenca pO najvllji splošni mezdni loatviei.
Trponka zbornica T §t. Louisu pogasila tvoja lastno lajava. Stav-blnskl delkvcl v Bt. Louisu ao t splošnim glasovanjem pristali na «nlžanje>1eče ss 13 centov In pol ns uro, kar pa nI Mlo vleč stav binsklm podjetnikom in trgovski tbornlci. Tedaj Je trgovska zbornica najbolj glasbo kričala, da se vsa sedava mora predložiti razsodišču. Delavci so pristali na to zahtevo. Sedaj je pa nsssodlžč* is-dslo itjavo, da naj bo plača po $1.10 na uro, kar je pa povsročilo vihsr ogorčenja v trgovski tbornlci. SUvbinaki delavci so * uklonili temo odloku razsodišča in selo stavbinskl podjetniki so ta odlok priznali. Trgovska tbornlea Je objavila v msžčsnskih listih oster protest proti temu odloku In pravi, da M morala biti plača po M eentov na uro. kot Je takoj ob pričetku zahtevala, da naj bodo stavbinskl delavci toliko plačani ia bolj Ja Mla pa trgovska zbor nfea jezna, ko sa neodvisni stav-Mneki podjetniki ltjsvlll, dt te M bodo ozirali na želje trgovak* zbornice, ampak da ae bodo pogo dM a unijo tlavMnaklh delavoov na podati odloka rassedlšče. ks terrge etav priznali obe stranki. Trgovsks sbornlrs sedsj grozi, ds bo vplivala na dohavstelje stav liin^k materijala. da ne bodo doetavljali eUvMneki mat#Hjsl tam podjetnikom, hi ee m dR! t sfavMnstrlml d.-la"i
Partijski Tebeven
padal
Perzije. — Člani
POLICAJ OSDftATO SLBPOA.
Ohieafo, JXL—Themae MeOljm, stanujoč na 328 8o. Lsavitt 8t., je etal na vogalu In okrog vratu je imel obešeno tablico s napisom: 'Jat tam slep," ko Ja prišel mimo policaj Lee Troon. Policaj Je slepca" nekaj Čaaa opazoval In nato ga je vprašal, ali ne leži pred njegovimi nogami denarnica. Na to vprašanje se je pa agodil čudež na "slepcu", odpri js oH, pogledal v tla in odgovoril, da ne. Na ta odgovor Jo pa policaj povabil slepca" s seboj na policijsko postajo, da bo pojasnil od kedaj in sakaj Je bil "slsp".
BOim SI AA POBODVO KOV TlOLO, JB VALOOA tUVBK.
Dat Mointt, In. — Dr. Paullnc H. Hanson je Imela pred ženskim društvom "Soelotjr of Medlesl Women" govor, V katsrsm Je oetro obsojala nasprotovanjs proti porodni kontroli. Iajavfla js, da je to otlanek izza tenuM dobe suženjstva, ko /SO zužnodržei zaht eval i od svojik sužnic, da porodijo kolikor mogoče največ oteok, ker a tem ao imeli sužnodrlsl velik dobiček) sedanji naeprotniki porod ne kontrola, Id priporočajo "vali ko družine" med ravnimi sloji, so istega kalibra kot nekdanji sulno-držel. Apelirala jO 4* navzoče lenaka, da naj delujejo pa tvojih najboljših močeh, da bo prihodnje zasedanje zakonodajne zbornice revidiralo eedanje etroge zakone glods porodna kontrola.
m,DimuSAliw 101
OolvsMfti Mo«Od^i Rankb, bivša kongresnics države llontana, je v ovojem govoru ne tukajšnjem daklllkem kolegiju Ujavila, da bo v dvajsetih letih ženska predsednica Zdr. držav vsled velikega vpliva, katerega bodo imele ženeke na političnem polju.
UPTOlt
snvoLAii m
DA GOVORA
Min,' Preas). - Up ton Sinclair Jo konlM dobU dovoljenje obdrlavati govor V voeučilišŠBi dvorani tukajšnje U-nlvsrss. Pst dni js trajal bo j ae dovoljenje in naaadnjo jo UpWU Sinclair uapel. Dvorana, V kateri je govoril, je bila aatlačeno polna in po hončane mgovor« je žel hu-n splavs.
Sinclair je prišel V Wia., obiskat tvojega tina Davida, ki pokaja na vseočihMe, ka ob tej priliki j« obdržaval predavanje. Že preje Je dobU povabilo od kluba soeijalae ananoeti, da M obdržaval predavanje, toda favna-teliatve»v»eu6ihš^ mu Ja Odreklo rabo vaeučiližčna dvorano. Ko
ai prišel v tfadiaon, so mu snore-li, da je predssdnik vseušUiMe Birge odrekel rabo dvorana, nakar ja Sinclair Ukej pisal pro testno pismo BirgU) U mu ja od govoril, da bo veo zadevo predložil vrhovnemu svetu vecučiliMa, ki se snide v torek h konferenci "Apsllrsl bom na ljudstvo 1 Wisconsinu, da naj imenuje nred sodnikom vseučilišča mola, ki ka sastopsl ljudstvo. Tp Ja raaradnl boj i« predssdnik Birgs Ja ns atrani prlvlllgirsnegs razrtdt", je izjemi Upton Sinclair.
Najprvo je vrhovni tvet čilišča odrekel Upton Slnelalrju rabo vteučIliMnt dvorana M go-vor, toda konteo Ja dobil dovoj ljenje, da oaabno pride prod odbori po S5-minuftneai govoru Ja Sinelslr dobil M svojo Stran f* Čine odbora In dovoljenje favoriti v vsenčillščnl dvorani. Od odbornikov, kators Ja laMsavat governor Blaine, aa Itlfjt vali zs Upton KinclalrJa. temu, da js Sinslair dobil davi
S a govoriti ? vseučillMni dvora-/Je vrhovni aprsjsl rssoluoljo a oemlmi
Kljub
ovolje-
proti
tj na
štirim, da te edoedaj nenrej ne da nobenemu govorniku kluba ta« eljalne snanoetl vtenčlliščut dvorane na raapalago. 0
PLAČA NILA,
l^M^ODSVAU
Ohioago, HL — Ognjegaeci aa paatsji Kvanaton so ravno stali val
ftlknlnjaak tolgl
flamara, Rusija. (Peder. Jssslcs imitk). — Otroške sava-tiŠČa ao prenapolnjene s otroci, na katerik vseh je opasltl znake hudsgs trpljenja, stradanja in Iskots. Razmere v tak tavetlščih so tslo žalostne, kajti prostori ao majkni In otrok Ja pa vedno val.
Vas rasvedrflo, katerega dobijo otroei, je v šoli, ki io pod vladno kontrolo, lola Še nI opremljena aa poduk, kajti nikjer ni bilo opaši ti kakaga ptaalnega papirja, svinčnikov ali tlntntkov kakor tudi ne knjig. Vlsds Js v vsliki sadregi sa padučne predmete, In le polaei dobavlja te prepotrebne stveri. Otroei so salo peni uk s željni.
Med otroei vlada pravi čat komunizma i drug pomaga drugema, startjšl čuvaje mlajlt, in kar do bije, ti ratdetijo na enako delo. Veo opffave, katera potrebujejo otroei, naredijo aemi od lastna postelje do kotlička aa čaj.
Ko (HB6 oI^I^IiaII bo ^ troei revno Igrali. Ko smo vsto piU, sa pričeli pati i njih petje je bilo nekaj nenevodnega, elarlji vega In tegejočega V srce. Neke teri ta prtttll tudi plesali ruske
v vrati, da dobijo svojo plačo, ko jih jt alarm potlval na dals^Pu-»tiirso tvojo plačo In hitro odkl*
tli kraj, kjor Ja Ml nI požar; toda ko so prišli na do* ločeno meeto.nl bilo nobenegs ognja In vsled tega aa aa takoj vrnili na poeta Jo. Na poetajl Jih Je pa Čakalo veliko preeenočtait, kajti dener določen u njih plačo, Je itglnll kot kafra. Valed tega aa izjavili, da bodo v prihodnjič raje prej vteli plačo kot tt odtvaH alarmu.
TBIJB
Ohicage, UL — V totek to tvto-
ohlli ubili tri dečke In talko ranili, kot ptaltd hitre in nepazljive volnje. Dečki so ss Igrali ob aeeti prekoračiti eosto velik promet
čemur so prišli pod avtom^ile
iT, »¥»»/».
sto, na kat^i Ja
a avtomobili, pri
DBLAVBO OPBKLOni
Sin OAfOLOTA.
Olearlnf, 01. — Matbew J^btf ta, M let etar, uelulben v lakaj Injih lelesnllkik deUvnleah In-<liana Harbor Bell lino, Je dobil hude opekline, ko Je vrgel V ogenj pooodo napolnjene t gteollnom, mlalel, da Ja prašna, katera ja akeploridala.
Napredovanja^ ^^^
Dunaj, Avetrija, 9. maja. Pa-ročlle e izidu volitev v aolnogra-škl deželni zbor ao n no atrenko telo ugodna, stični glaeovl ae st pomnošill dvajeet odstotkov od sedajlh volitev, dočim Je pengermaneka strenka izgubila 10 odstotkov Krl^anakoeoeiellatlčne ttrankt in kmeteka stranke eta oatall na I* etem stališču kot ste bili pri pred-zadnjih volltvak.
Slffetski Narftiiia
Pt^ptfBI JcdflOtl

«•07
•uyrm »tan. aaar-aa ao. lawnbali avi, cmca^o. ilun^m. Isvriovalni odbori
UPRAVNI odikki PrsdMAilh VI——l C*t«Wr,	A.Jr«« VMM. R. F. D. T,
BT> TBHTOgdt TXnrjŽjrfT /rU^***^
POROTNI OOSKKi
BOLNIŠKI ODSEK■
OtRtONJR ORROtiK.
Ae«
UPAONO ORROSJI.	_ ______________ ____
fihšžnct
MrJ
m.
Mih •«.. CkUaM, I«., ClinltKi O
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Karo. aaoa M. Chh Av.,CUvAsiR pozon 1 Rsssipssl—se o «1. •abeeoflUi hI
VSA
PIH1A, M se aenelaJa »• * piiIjtfsJN ^ssil m MMjnigiK^rMrjM* nailo^. BsMBn
hlNilMI
I
eaie Aw.t vaiaaoe.
••J-
mmitlt^IBjirCtilA1V* *****
Vsi dtpkl is dr
l^Bli 9 |IA|NBBI
MMRI^KSHvuBpaR^
F	»H.
4m|i ifiii, nssnanda, •fl«§t

>>aa te spleh vm kar "Preeveter, SSST *SS
KOVINARSKIH DB-
UkfOMf V BALZ70B1IIIL
Oal - Velepod' jetnihi, organizirani v Oalilomia Metal Trade Aaeoeiation, so lapr« li vsi kot tisoč delavoov. Podjetniki kole jo spila ti plačo a edetet^ev.
KOLORADSKI ' K02AK#1 HZ D1LAJO 1AK0VB.
(Nadaljevsnjc t prvr strani.) lavnega pravdnlka postavna, valed tega H v te j sadsvl ns more aiAeesr nkNBilli
B estrom na vtllka tkrb, dt bi na n|ataU kaki Izgredi in biU it-vr"ena kaka natllna dejanja, vtlsd Šssar Ja noli mik Namriek pro pavedal vas ttjs,^bhods in orga-nštlranjt, ja tanimlva njegova Inatna lajava, kako pestopsti v čs-t« stavke. Kot poroče liat 14 Don-vo» Bnpreea", je Hsmrisk itjavU sledeče <
"V slnlsju, da Isbruknsjs kaki nmilrl, aa bom poslulll vaokogn a-tudi to»»ov, rečnlk granat ta. Moli i .ožje vedo kakn pila, ki povzreča aolsej ta plin oavaroča velike bolečine in pomiri tlekrnega agitatorja. Bpu-etlll komo te vrtte plin v premo-gorsko naselbino in neto adrll in uolMil komo lakko kateregakoli la katelii na bo nobenega pnttivtnja, potom ko bodo dobUi pereljo tegt nlina. Pre-mogerji ns bodo III v stavke, toda kljuk lemu Jss vorjsmsm v pri-pravljenje in mi te tudi priprav-lit me".
la pli rabit.
"MBIA RBVOLUCUA JB | /B ODOO . VOB BOV/BTOV.
(Nadaljavanjc t prva atrnnl.) seval na lige nerodov, toda Oeor-ga it vttrajal. da ae je treba oti ratl na pritožbo in t pomoljgjta-
nerodne pleae. Njih hrena je ne I V »ploleem ee opaže veliko nezadostna. toda kljub t«mu se ve- predovenje aoeleliatlčne stranka aelL Ko «no tapullali lelo, amo pe vsej d rte vi »a valed toga ta te-Mil vil prepriltni. dt Ja bodoč eUlisti preprlMnl. ake M bile ae-noat Rnaije sofotovljene	daj splolne volitve, da bi aaelall-
Napotili smmv B^okinska jo, etična strenka dobile veliko voli-glavni stan esMrllbe pomožna ko ne glaeov. De je pengermaneke misiji v dolini roks Volget toda slresko tsko nazadovala Je naj-vsled velikih snažnih samatov ea« več vzrok tO. ker ee odkrili Vftl. zaoral! potovonje prekiniti. V,ko ursto sa ussorttev vaefc vodi-irladovnlk provineek jt le velik/M tolj^v aoeiaiMiline etrenkei dve
blneta ae bfoojovne sporočili le- dele ki nHi mistHi ni« d« bi IJanihmiadne leetnibe, ki de kila aa-
v.*J»t r>»sčne \tmti it Imeli kake pe'|t.V-e^ v lo zarote, eU bUa le a-
ka. de rrntsirajo minister Js še
Bito«
SVOSt.
Uitniee do >stni
iretirasa.
u ifl proti tonu, la ta pienm pre* On je aa vamko evobodo, oče, da pride ta ttvar v
p(»f (k|Iio
Magr. Pltanrdo, ki Js Ml navsol, js rekel, da ja katollIRa cerkev v Ruelji dovolj trpela aa laaa carja, toda koljloviki.ae naclonattairaU v»irt rorkvfua p«m«alva. Ker pa Va» Ukan aviAtva, da sovjetaki vlmH na bo mogoda vpoeievHi vseh na* rionaliziranih poeeelev prejšnjim laetnikeat, ta tadovoljuje, le vi* da v Moekvi prepusti dotlčna po* aeetva cerkvenim oblaatem aaato v porsbc.s
Barthou Je dajal, da noče ras-pravljatl a tej stvari.
Uoy4 Georgo Ja aposorll na dcJetv<H da bo konference dela liusom novo oroije v roke, ako bo ssbtevala, d« rimako katoIBki cerktv dabl naaaj tvoja poeeatva v H uniji. Rusija lahko rs*t, da naj Pianetja, Italija la Anglija tudi vrnejo, kar m septentle ksto-lllkl eerkvi. »iver js keMJiva ki no spada na konfrrcnro.
Jaepor jt v kamra Belgije Itjn-vil, da Btlgija ia veelej pritna-vala laatnine torkve In Hueljn mora ravnati s asrkvsnlm kakor • privatnim knatjam. Končno Js Mla tklenjtno, do ae pnpalavo pimno uradno MadloM podkomisiji aa politlčns sodovs malih drlev,
maMRn m IM A AAAM
PIBMA BA POBTI
v Ckicegu Imajo slsdsli rojakif Panlatis Mar/, It, BIH, Pretnar, družina, k. 8302, Bulkovic Juzee, k. 16, Ivania JoraJ, It. 40, Kaan Ana, It. M, Kos Josef, It. H Krav ček Btsfsn, It «6, Laknor Katti, It. 70, Renlek Ivan M. 10T in Vockovle Petar, H. lil. Pisma ts doba na tflavnl Pf' f z Adama teste. Poleg tekoče Ho-vllke jI treba tudi povedati kraj, odkoder naj bi piemo bilo.
r pf.vuA ;/ijm/i

IIJenov je ebveljela njegova be-
Ana gara je proelie, le sme poslati delegate na konforeneo. Pralnja Je bila zavržena.
Belgarski ministrski pradaal-sik Btnmbullnekl, ki ja obenem belgarski delegat, je prosil, #e
rt nekaj povedati. l<loyd <l«org* predlagal, da ae ga tatlill, ker je M proti vojni In zeprt ob Čaau Ferdinandovega režima. Rtambu Ufiaki > proeiL da naj ententa po-laka taradi odškodnine \ dalje Je preeM ta anakoprevnoet Bolgar* ske V trgovtneklh In drugih po godbah, izhodišče do Bgejshega morja, varstvo bolgarskih manj lis In ta mednarodne kredite. Njegove zadnja In prrdzednje fnočnja Je Mla sprejeta za dieku sije
Popelovo piemo, keierege J" prinesel v Genovo magr Flsaardo.
js isevslo vročo iMieto. Pepel ......... .
prosi, da ae v pogodi« z Und* TTJIIL- IIL. • poete v i točka ne podlogi kater» ( 'BAKREMC KOTLE M morala aevjdoko violi povrniti]	SSTtT^Zli
****** v Boeiji -^^'Horr^nv h.v£rx
eorkvette im*ij*. Htlje sakt#vs' Ti " -m»mi v rn p.p.1 tar«ko	«o rusk/V1CTORIA BUFPLY CO.,
katolič*.!!'	i H4 M#TiCR BUJgNtv/ Yt«ll
5 E V L H A '' H ai H puMAiit;
InlheSecc«R.u
UM Me

W I M VI MA I O
M •#/» l'l M'
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 — $280.00.

Ondovtti dotMjajf
Angletfco spisal E. L.
Poslovenil J. M.
(Dalje.)
Skoro rsvno taknt je uhajalo aolnce u "Daljnogledom", in u Čeio se jo temniti, ker to magle hitro shirale. Spoioal sem, da ne smem ugubljati časa, ako hotel ie tisti večer najti ftoln.
Bela skala, ki se jedobro videla iznad grmovjs, je hUa le redno kako osmino milje oddaljena, in precej čas* sem potreboval, da sem dospel do nje. Skoro je bila le no«, ko sem bil pri cilja. Ramo pod njo ss je nahajala majhna, s travo zarsičena votlina, ki ao jo skrivale skale in gosto, skoro do kolena segajoče grmifevje. V sredi je bil majhen iotor is kesjih kol, kot so v navadi pri angleftkih i ciganih.
Stopil sem t votlino in dvignil eno stran šotora, in tam je bil foln Bena Onnna, narejen kolikor mogoče priproeto; sorovo stran nagnjeno ogrodje je bilo U trdega lesa in nad njim se je ra* prostirala nekaka strsha is koijih • kol, s dlako na snotraj. Čoln je bil selo majhen celo sa m sns, in skoro si ne morem misliti, da je mogel nositi odraMenega človeka. ,V njem je bila nizka, postrani le-leča klop, nekaka prečka sa noge |n dvokrilno veslo.
Mislili boete, da sem se natoval sedaj, ko sem našel čoln. Pa med tem so me obšle nove droge mleti, ki so ms tako trdovratno prevsele, da bi jih isvrlil, mislim, tudi proti volji kapitana Smoletta. In misel js bila U: peljati ss pod varstvom noči skrivaj na morje, odresati Hispaniolo, da bi savosila v »ar-skem toka na breg, kjer hi se jI »ljubilo. Bpocnal sem namreč, ds ao roparji po ponesrečenem napadu leleli dvigniti sidro in odpluti dalja; selo dobro bi bilo, sem si mislil, ako bi ss te preprečilo, in ko asm sedaj videl, da so po stili strelo na ladji bres čelna, bi
ss dalo to isvrliti bres posebne ne vmeeti
Sedel sem na ssml jo, da poča kam teme, in slastno pojedel svoj s. Noč je bila kakor nalašč ss moj namen. Megla je sakrils celo nebo. In ko sem sedel čolnii na ramo in s veliko tešavo zlezel is votline, kjer sem veečrjal, sem ▼idel na celem sidrišču samo dve svetli točki.
Sna je bil velik ogenj na obreft-ju, okoli katerege so leleli pora leni lopovi in pljančevali. Droga, samo majhna liae svitlobs v tenu js oznanjala lego zasidrane ladje. Odtok jo je obrnil ,njen rilec je bil obrnjen sedej k meni, in edine loči na krova so bile v kabini; kar sem jas videl, je bil samo odsev krepkih lerkov na megli, ki so se rszlivsli skozi eno zsdnjih oken. Odtok je trsjsl le nekoliko in moral sem precej daleč gaziti po peska, v katerem eem se večkrat do gletnjev pogrezal, prodno sem dospel do odtekajoče vode; nato sem jo bredel nekoliko in precej moči in spretnosti je bilo treba, da sem položil čoln v vodo.
XXm. POGLAVJE.
Ha »padajočem morja.
čolni* je bil se osebo moje ve-likosti in tele selo verne ladjica, ki je lepo plevela po morja, ven dar jo je bilo nenavadno talko voditi Kljub vsem naporom se je vedno obračal iz svoje smeri in vrtenje okrog lastne osi je bil njegov najboljši manever. Celo Ben Ghtn sam je priznal, da ga je bilo selo telko voditi, dokler nisi posnel njegovih lastnosti.
In teh njegovih lastnosti gotovo nisem poznal. Obračal se mi je v vsako smer, samo v ono ne, kamor bi bil jas red; največ Sem vozil e stranjo in popolnoma sem prepričan, da bi sploh nikdar ne dospel do ladje, če bi ne bilo odtoka. Naj eem veslal, kakor hitro ee mhotel »odtok me je gnal na dobro srečo hitro dalje, in tam je lelala Hiepeniole ravno prek mojega pota, tao da je nisem mogel zgrešiti.
Nejprvo se mi je pokasale kakor črna, temna hiša, satem se js prikasalo njeno-ogrodje in napo-
sled sem bil pri njej, ob vrvi nje-negs sidrs, ki sem jo zagrabil.
Vrv, napete kot tetiva loka Je močno vlekla svoje sidro. Okoli lu okoli ladje je tok v temi šumljal in laborel, kakor gorski potok. Bn ssm urez s mornarskim nožem in Hispaniols bi plavala z odteka jotim morjem I
Do sedsj je bilo vse dobro; potem ps sem se spomnil, da je prerezana napeta vrv sidra ravno tako nevarna, kaokr okrog sebe bijoč konj. Deset proti enj se je lahko stavilo, da bi vrv pometla mene in moj čqln iz vodne gladine, ako bi bil tako brezmiaeln in bi odrezal Hispaniolo od sidra.
Radi tega sem se ustavil, in Ce bi mi n4 bila sreča zopet tako posebno mila, bi moral svoj načrt opustiti Toda . male sapice, ki so začele pihljati od jugovzhoda, so ss takoj, ko je nastopils noč, preobrnile v jugozapadne vetrove. Bavno ko sem to razmišljal, jc potegnil veter bolj močno, zgrabil Hispaniolo in jo potisnil proti tokn navzgor in na veliko svoje veselje sem začutil, kako je vrv v moji roki odjenjale in se je roka, s katero sem po držal, za 'trenotek potopila v vodo.
V tem trenotku jc bil moj sklep storjen; vzel sem svoj nož, ga s pomočjo sob odprl ter rezal vrvico za vrvico, dokler se ni ladja držala samo še na nitih. Nato sem počakal, da prerežem tudi še te, kader ne bodo preveč napete.
Ves ta čas sem slišal glasove iz kabine; da pa povem resnico, moje misli" so se teko pečale z drugimi stvarmi, da nisem imel čase poslušati. Sedaj tele, ko nisem imel drugega opravila, sem začel bolje paziti.
Po enem teh glasov sem spoznal krmarja Isrsela Handsa, ki je bil v prejšnjih letih Flintov topničar. Drugi je bil moj prijatelj z rdečo čepico. Obadva sta bila očividno nad vse pijana in sta še vedno pila; kajti ravno ko sem poslušal, js eden s pijanim vzklikom odprl eno zsdnjih oken in vrgel ven neko stvar, ki je morala biti »tok lenioa. Vendar mola nista Mla samo močno pijana, bilo je očito, da sta bila tudi d i ve j razkačena OHilje prihodnjič.)
EAD BI llVBDJUi
za naslov mojega prijatelja Frank
G—r doma	"^i«^ tri vmn,
fara Sonca na Gorenjskem. Pred	f«0.00.
dvemi leti se je nahajal na Ely, Minn. in od tedaj nisem več čul o njem. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegovo bivališče, da mi to sporoči ss kar bom hvaležen, ako bo pa sam čitel te vtstice, naj se prijavi svojemu prijatelju na naslov: Frank Veber, P. O. Box 161, Jerome, Pa.	v (Adv.)
POZOR ROJAKI!
t jzvftne harmonike, dve je Loba-
od teh iti na prodaj. Ena je Li tri vrstna, trikrat u*lsiena, $60.00. Druga je t dvakrat uglašena, najboljieza ekoro nova, cena je |6fi.0e. "Kranjska" trivrstna, trikrat _ aa skoro popolnoma nova, cena je .Vo katerega veseli kupiti
trivrstna
Tretja uglase-
$86. dobr
Dr. J. V« Grahek
ZDRAVNIK.
Uradne ure so: 10:00 zjutraj do 2:30 popoldne.
848 Z. Ohio Street. Telefon Ceder 2388 V. S. PiVTiBUHO, PA.
)ffjj„»j„MMj»»>mm»uuutiMUWi>mi»j»Jwn
? 1 r4i č^fSTcžfSK(5J5JSJ (5f8f8J5J8f6f5fflJ51@rSJBjBjkTČ
NOVO! NOVO!
Naročite in se prepričajte.
Dobro Kalifornijsko kapljico, ki le $1.25 sa en galon in $9.00 sa tri galune. Hmelovi ječmenova« stane za 5 galone $1.26 v škatlah in za 4 galone $1.00 v komadih. Vse to se pripravi bcez vsakega kuhanja. Navodila poiljefa z vsakim naročilom.
FRANK S1MOK and COMPANY, P. O. Bos 37, N. S. PitUburgh, Pa.
-F, M. Dostojevskij
BESI
(Dalje.)
Mene pe je vi—p pograbil d vojn: kje je mo-
kasni na ples, pa naj bo edeek le tako demokrat-ekif Toda kdo, kdo jih js spustil f In s kakim namenom! Liputin in Frcjftrj*" sta bila is Isfubila svoje roditeljska pentlje, čeprav sta bila navsoda, da nastopita v "literarni tetvorU"; toda Uputi-novo mesto je bil ▼ moje strmenjs zavzel aeme-niičnik, ki je napravil na jutrnid s svojim napadam aa Stepena TmoAmovičs tak ikandal, Ljam-lina pa js nsdomsMsl eem Pjotr Stepanovič; lepo reli so ee obetalsl Izkuial stan prestreči, kaj govore. Divjoet nekaterih ssaenj me js kar presene-lile. Hliftal sses na primer skupino, kjer so govoril, da je vso Stavroginevo istorijo a Liso spletla Julije Mihajlovna in se dela plačati za tO) le vsoto so vedeli povedati. Zatrjevali so, da js privadila tudi veselico a tam namenom j zato baje pol smete ni prille, ker s6 ljudje zvedeli, sa kaj gre, in Lembke sam je bil tako presenečen, da se mu je smelalo^ sdaj go vodi norega s seboj. — Mnogo je bilo tudi grohota, hripavega in divjega; vse js strelno kritiko velo plss in zmerjalo Julijo Mlhaj lovno bres vsake eeremonije. VoMe je bil razgovor nereden, razkosan, pijan in nemiren, tako da niei vedel, kako bi ee ravnal in kaj bi počeL V bufet se ee setekli tudi navadni veseljaki« eslo nekaj dam tlele nravi, ki je s ničemur ne osupil niti ne preplaliA, ljubeznivih In dobr« volje, de MU nI mogoče t bile se večjldel oficirske lene e evojimi molml Zblrsle so se v drulbe pri posebnih mizicah, pile laj prekipevale vesel osti. Bufet as je pomalem izpremenil v toplo savetje skoraj polovice dellega občinstva. In vendar, čes nekaj lasa js morala vsa ta mnoliea uliti dvorano j le misliti je bile strah na te.
Medtem ee je knezu posrečilo sestaviti v beli dvorani tri redke četvorke. Oospodične so plesala, starti so as radovali nad njimi. Toda le sdaj ae saČanjali mnogi tek poltenih IJadi premllljsti, kako bi preje nsveealili svojs dekleta in se odpraviti domov o pravem času, na le takrat, "ko ee sečne ". Da ss setee In js ni pomoči, so bili vsi trdno prepričani. Le tciko bi mogel opisati dulev na stanje Julije Mihajlovna. Govorila nlava, le prav asm bil večkrat bllsa nje. Ne moj pokloa pri i ni odgovorila, ker me nI opaeila (ves me ni i). Njen obras je bil boleaten, pogled pra In eleban, toda boleč in poln nemira, E vidno je premagovala — čemu neki. in radi Da je bila količkaj pametna, bi ss bile marala odpeljati in vzeti soproga s seboj) toda ona al Bal le njen ebras je pričal, da so ee ji o« prte In nima vel Isaa pričakovati. Niti I>tra i paaoviča nI klicala k sehi (on jo je menda sam la-bagaval) videl eem ga v bnfetu. bU js nesaaaake ■dane valje). Toda ena je vseeno vztrajala na pisan t Andreje Antonov ič a nt postila a Ki sa hI pee ad sebe. Oh, da sedajegs treaetka bi bila idedkrflMfinejli nejevfljo aa vrnila im
koga t
ad
gljaj o njegovi bolezni; toda nocoj je imela is-pregledati tudi v tem. Meni se je sazdelo le ne* prvi (logled, da izgleda Andrej Antonovift mnogo slabil nego dopoldne. Bil je samilljen, kakor da sam vel prav ne ve, kje fe nahaja. Včasih je pogledala mahoma e čudno strbgostjo okrog sebe; dvakrat se je tudi nama.tsko ozrl Enkrat je hotel nekaj govoriti; začel js glaeno, pa ni končal niti prvega stavka. Ponilni stari uradnik, Id js sta! slučajno poleg njega, se ga je kar ustrelil. Tudi spodobni ljudje, kar jih js bilo navzočih v beli dvorani« so ss mračno in bojazljivo odmikah od Julije Mihajlovna; s njihovo platnostjo pa so je kaj malo ujemala odkrita radovednost pogledov, ki so jih upirali v soproga.
"Prav to ms js presunilo, da sem mahoma sačela slutiti vso reshico o Andreju Antonoviču", mi je Julija Mihajlovna posneje ssms prisnsla.
Da, spet je grdila. Popoldne, ko sta po svojem begu sklenila a Pjotrom Stcpanovičem. da se plss vrttt in da ge ona obltče, se je gotovo spet napotila v kabinet Andreja AntonoviČa, ki ga je bilo le "predavanje" dovolj pretreslo, uporabila isno-va vsa svoja mamila ter ge natadnje privlekla s seboj. Toda kako ss je morala sdaj mučiti 1 In vendar se ni odpravile domov I Ali jo je pekel pono«, sli jo je sapulčale volja, kdo ve? Perkrat ee j« ponilela vslic svoji oiabnosti in ogovorila s smehljajem na obrazu nekatere dame ; te pa so se v sadrsgi isvijale s enoalolnlmi "de" in "ne"; očividno jo je vse izbegavalo.
Izmed neoporečnih dostojsnstvenikov nalega mesta je selel na ples ls eden — apoltovsni stari general v pokoju, ki sem ga le enkrat opiaal in ki je po 8tevroginovem dvoboju s Osgsnovim pri predsednici •'odprl nestrpnosti drulbe vrsta" Velno je otopel po dvoranah ter gledal in poslulal tu in tam, kazoč s tem, ds je prilel bolj nadsoro-vat vedenje nego v svojo lastno nedvojbeno sabs ve. Nesadnje se je pridruUI Juliji Mihajlovnl ter se ni gonil od nje, priaadevaje si očividno, ds bi jo resvedrll in pomiril. Bil js bres dvoms dobrs dula, mol visokegs ugleda in le tako stsr, da niti njegovo eočutje ni smelo Uliti človeka. Toda pri snevatl si, Aa se jo drsne stari čebljsč pomllovsti IS eslo neksm protelirsti, v s vesti si. da jo časti s svoja navaočnostjo, js bilo vendar hudo neprijet no. Toda general ss js nI nsvellčel in je kramljal bres prenehanja.
"Pravijo, da m«eto ne stoji bres sedmih pravilnikov , •, sedmih, mislim, ne pomnim več Ite-vila. Ne vem, hollko ismed teh sedmih ... nedvoj-benih pravičnikov nalaga mesta... je Imelo čast obiskati val ples, toda kljub njihovi na v točnost t as nehevam čutiti varnega. Vooa me pardonnerez. eharmante dame, neet'-ee past Izraiam ae alegorična, tade ba som v bufetn In hvalim Boga. da ssm aopet ti,** Na! neprecenljivi Prohoril Um ni na ssestn, la sdi se, de mo k jutru Iotor pode^o m it smejem čakam samo. kaklna bo "II-teraraa" četvorka. potem ss odpravim naravnost v postelje. Oprostite staremu podegriku; jas h* dim sgadaj spet, tudi vam bi priporočil, ds kmalu odrinete, 'aiatntaja', kakor pejo aaz snfsato
(Dalj* prihodnjič.)
Najboljša prilika sa od-hod v
DOMOVINO
a velikim parnikom PRESIDENT WILSON DNE 20. MAJA Cena do Trsta ali Dubrovnika je 1102.60. Pilita nam, da vam n« skrbimo prostoC.
Denar poliljam v domovino po polti aH brco javno v dinarjih— Dolarjih
Pilite po nai cenik.
Opravljamo vse bančne posle. Pra jamam denarna vlogo in plačujem po 4%
EMIL KISS, BANKIR NEW YORK CITY 133 Socond Ara.
00. Ako katerega veseli obro blago, m daj je prilika: isberete si lahko eno od tih treh. Pišite mi na naslov:
PETER POTOČNIK. 41 Stagg Street, Brooklya, N. Y.
Adv.
, IZ CHICACE
v
ZAGREB IN LJUBLJANO
PoMbaa volaia lapraUiM *e JOHN KAMPOTICU
la N«r Y«ria *m M. aaja e
črtrn parnlkon
"MAURETANIA" (7M 6«*1J«» dole—4 Tijakl) Najhltrcjil pandk mm Is CUtti* Sm IS. aai> m Wabaah
li,T^i1flHBI ftltfftff*
Nobaalh iIimiH MU ee frtHk.
Potniki naj kapljo lia^e pH C«aar4 Um Mutopnikik kjerkoli.
PRODAM 80 skrov zemlje, kstera leži W miljs sapadno od Prage ob l)u. luth, Messaba Northern H. R. postaje Dibel, bliso Zima v Rai^e 18, row. 55, aee. 16. Zemlja je trn* in jakp rodovitna, porattena z ie. som, hrastov les in fte ne sekan. Prodam jo po $18.00 aker, saui les je vreden toliko sa kolikor proda vsa skupaj. Kogar veseli dobra zemlja in/les, tukaj ima zelo ugodno priliko sedaj. Za natanj. ne ji* pojasnila obrnite se do lastnika osebno sla pa pismeno. — Joseph Ule, P. O. Bo* 814, ali p& na 125 W. Ash Street, Chisholm, Minn.	(Adv.)|
Za kuhanje pi?s doma
smo v saiogi slad, hmelj, sladkor vse drage petrebičine. Poskusite in ee prepričajte, da je doma pri nss, kuhani vedno le najbolj« in nsjcel nejii. Dobiti je tudi zbirko sodov, stekleni« in raznih loncev, itd.
vam dostavimo naročilo po pošti, točno v vse kraj«; , Grocarijam, sladčičarjem in v pr<w dajalne ieleznine damo primeren po-post pri večjih naročilih. Pilite po Informacije na: v *. ,
FRANK OGLAR,
«401 Saperior Avaaae, Clevelead, O,
Natioaal Uheraterr, 9. 22, «• W<
■UklroU^N ur^-Tonc'

•• •••nrnai
..ir. m, ... .v* ...«»«•••<
Ht. as a. p.
• »»>rit(	iti .m.fi i • •'•-»• vrv« .*. , • «vr» •.. *s

irunevn
«........
■ • • #WM M M Hinm
Veliko
potnikov.
V STARI KRAJ ODHAJA velike rojakev. Aha ste tadl Vi MBseaJeal tja. tedaj maj-bolja ste rita, ake pat« jate ekeal podplaaae tvrdko, U je eaaae uradi tačae pwtrelhe la pri-pmračana ed oaik, M sa fte pe-tavali.
IZ STAREGA KRAJA ha
iUvila*0 1 šalita %mM VI
eeai, tedaj aam pilita aa daljaa taaadavaa pejaeaila.
SLOV. JlfiOSLAVlA
PIANO—ROLE
7-PESMi Z BESEDAMI, S-POLKE 3«VALČKE, 3-KORA6NICE I. T. D. PIŠITE TAKOJ PO CENIK KATEREGA DOBITE EDINO PRI«
NAVINSEK — POTOKAR,
SSl GREEVE STREET	v	CANEMAUGH, PA
JA mm aead rl la Meaei
Za m aadaljaa pejaeaila ee akraita aa s
SLOVENSKO RANKO
ZAKRAJšEK & CESARK
70 — 9tb Avs., v
new york crnr.
KIMEL — VIŠKA (RYE) — BOROVICKA — RUM — SLIVOVKA — TORKALY
iCadavita dobri okus la vaaj, Id Ja «arajal aakdal pliaia taka prijav* la papalae ja taka J repradneivaa v tam MUTUAL ladMka. t Peiljita vala r- t^kej hi Jeklll kadete NAJBOLJŠI la NAJCIS.
TEJSI dUavai eketraktai evat. •
s im
»tono
Zaveetvalalaa aa aavoj IS Sovo J« m po»IJ« aa
Ord»r.
MUTUAL FLAVOR CO.,
stss r«ta k, Dat u pn**ai>s. r«.
					
				--^—	
ŠTEDENJE KOT IZDATEK.
KATERO POT GRE VAS DENAR? PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM RO POVEDAL
GLAVNO aaoivrvi vu JADRANSKE BANKE
FRANK SAKSER STATE BANK
SS CortlaadU Str—i	N«w Yorfc, N. Y.