Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto IV. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 7. ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekov dom Jesenice, 1. aprila 1939 Urejena svoboda (Iz, nagovora svetnika g. A. Kastelica na slavnostnem članskem sestanku KPD v nedeljo 26. marca 1939.) Današnja javna proslava praznika naših društev pod okriljem Krekovega prosvetnega društva je lepo uspela in je napravila na Jesenice najboljši vtis. Toda ko sem šel nekaj minut pred pohodom sprevoda v Krekov dom, sem srečal naše ljudi, o katerih sem pričakoval, da se tudi udeležijo sprevoda. Zakaj se niso? Razmišljal sem, odkod ta nezdrav pojav na Jesenicah (in tudi drugod), da ni tiste enotnosti, kakor bi morala biti. Prepričan sem, da od tistega kvarnega nauka, ki se v naših dneh toliko poudarja, — to je tako imenovana svol>oda. Menda se v zadnjem času nobena beseda ni tolikokrat po nemarnem izgovorila kakor beseda svoboda. Svolwdjen hoče biti vsak, in sicer popolnoma svoboden. Mnogi mislijo, da jim nauk o svobodi dovoljuje, da delajo kar hočejo. To je velika in pogubna zmota naših dni. V imenu svobode se danes na debelo frreši proti najpreprostejšim človečanskim in )ožjim pravicam. V imenu svobode požigajo cerkve, v imenu svobode pobijajo mirne in nenevarne ljudi, pred oznanilci svobode bežijo ljudje v gozdove in druga skrivališča. Popolnoma svoboden ne sme biti nihče. Popolnoma svoboden nisem jaz in ne smete biti vi društveniki! Nad svobodo je pravica in resnica. Nad svobodo je ideja naše idejne skupnosti. Popolna svoboda je zločin in je najboljše sredstvo za rušenje in uničevanje. Svoboda mora biti urejena in vedno v službi resnice in pravice. Taka svoboda pozna zatajevanje samega sebe in podreditev osebnih interesov pod interese skupnosti! Bedimo si na jasnem tudi v naslednjem: Tisti, ki trdijo, da so popolnoma svobodni in v tej svobodnosti zanikajo Boga, v resnici niso svobodni. Mi glede priznavanja Boga res nismo svobodni — to priznamo, brezverci pa naj bodo odkriti in naj priznajo, da so oni nesvobodni sužnji v svojem zanikanju Boga! Če mi klonemo duha pred izpričanim božjim razodetjem, so pa brezverci pod nesvol)od-nim pritiskom razdiralne upornosti! Preračun jeseniške Skupni znesek prerjvčimunih dohodkov in iz- iiiki, povračila fin. niinistr- /-./ vodarina, obratna glavnica gradbeno stroko..............686.) 16.— , , . . , ,. Г , v. . . . z obrestim in ostali nepri- kmeliistvo, živinoreja in goz- , , • i i n ■ v . тп-ит , eakovani dohodki znašalo . 910.987.— darstvo..........14.000.— . v.. , , , , , . ...Ud lega odpade nai\ecii del lui Obratno glav- '""''^ko zdravje.........48.800.- socialno skrbstvo.......1,258.950.— # (rgoviiia, industrija, obrt ter lurizein....................40.500.— 1'ii osebnih izdatkih ni bilo sprememb. Stalež občinsko gospodarstvo..........91.150.- "sin/.bencev je oslal isti. Od celotnega zneska ... . . , , . ])reracuna odpade na izdatke za oIh'. iislinzbence ueori(akovaui i/xlalki..........+).)UU.— ■> , _ , , . , , , , , , ' 12,4)%. l o drugih občinah je ta odstotek v ve- Kritje preračunanih izdatkov se predvideva liki meri več j i in znaša ponekod do 40%. % naslednjimi dohodki: Med stvarnimi izdatki naj omenimo, da je za dokliida na vse državne nepo- leto 1959/40. na prošnjo uslužbencev rešil obf. sredne davke......din 448.850.— odbor, da se bo lK>lniško zavarovanje u.sliižben- občiiKska trošarina na alkohol- cev plačevalo iz občinskih .sredstev. Tu del princ pijače.......„ 659.072.— spev kov je do sedaj odpadel na obč. iishižbence. občinska trošarina na uieiso in V ]X)glavju oscinia in imovinska varnost so živino...........74.000.— obseženi izdatki za vzdrževanja; okrajnega na- razne takse in pristojbine so čelstva in katastrske n])rave, vzdrževanje knril- preračiinane na........108.500.— nih naprav v občinskih hišah. Važna ix>stavka v olx inska i)osestva in podjHja tem ]M)glavjii je prispevek gasilskim ,četain. Za bodo dala predvidenih . . „ 104.480,— vse tri čete se je predvidel enak letni prispevek Mizni dohodki (|K)vračila (xl po 10.000 din. Na prošnjo Gasilske čete pri Sve- drugih občin, gozdni posest- tem Križu ju občinski odlx)r zagotovil za tri <7)efeLe in oelila^Mine. praznike zeli afmi eitalelitm. in pzi^'atelfem тршоа in uFedjušlM пахеџа Lista. Z Jesenic o političnem položaju je govoril na širši seji zaupnikov JRZ v sredo 22. marca zvečer naš poslanec dr. Albin Šmajd. Sestanka se je udeležilo 52 zaupnikov. Polno-števiJna udeležba je ;x)-kazala, da je zanimanje za javne zadeve precej naraslo. Pripomogle so k temu tudi razne, čeprav najbolj nasprotujoč si alarmantne govorice. G. poslanec je ]>o-dal najprej poročilo o zunanje političnem jx)-ložaju in vprašanju ter nato o naši notranji politiki, ki je deloma tudi v zvezi 7, zunanjo, če-|)rav ne tako zelo, kakor ])i nekateri na Jesenicah to radi videli. Za svoje |X)ročilo je go-■sjxxl poslanec žel dolgotrajne glasne izraze zahvale in pritrjevanja. Nato je odgovarjal na vprašanja glede raznih amandmanov (n. pr. k obrt. zakonu) in glede del. organizacij (Jiigo-ras). Iz ;])ojasnil pa smo lahko spoznali, da je g. ix)sluinec v teh zadevah na tekočem in se zanje zanima. Ponovno smo lahko ugotovili, da smo ob volitvah zaupali zastopstvo za naš okraj |)ravi osebi. Soglasno je bila nato odobrena zaupnica našemu voditelju dr. Antonu Korošcu. Grozne novice, iz dne-v dan gorostasnejše so se širile tam sredi marca |X) Jesenicah. Koliko in kakšne vlade smo že imeli v tistih dneh! Nove vlade je že naznanjal radio. Nekateri so na lastna ušesa slišali! Kaj naj rečemo k temu? To: Prepustite bedaste vesti bedakom in čeiprav se delajo izob- ra/eiie. Ponavljumo, kur smo že večkrat povedali: ()1> volitvah nam je naš voditelj dr. Korošec povedal, da lx) po volitvah prišlo do sporazuma s Hrvati. To pa ne 1)0 takoj drugi dan po volitvah. Zato je treba časa. Štirje meseci po vol i I ne dobe so pokazali, da se res vse tako razvija, kakor je najK)-vedal dr. A. Korošec in kakor je nam Jeseničanom |k)vtHlal tudi dr. M. Krek. Ali se zavedamo iieiz]K>dbitne resnice, da sporazuma brez dr. Korošca ni! Torej stojmo zvesto ob njem in laiiko mirno čakamo. Z alarmantnimi vestmi naj pitajo svoje maloštevilne pristaše tisti, katere je slovenski narod izločil. Sporazuma s Hrvati ni brez dr. Mačka, s Slovenci pa ga ni brez dr. Korošca! Zbirka /.a volilne tožbe proti našim delavcem, ki jih toži oziroma zastopa tožbe dr. Aleš Stanov-nik: .\. V.. Jesenice 200 din. I. R., (les., Radovljica 20 din. (Obračun: dne 4. marcu tega leta je moral plačati član naše delavske organizacije sodišču 600 in 100 din, dr. A. Stunovnikii zu stroške 74H din.) Dr. Albin Amiijd bo v ponedeljek 1. aprila v Krekovem domu na Jesenicah. Ciled. društvo »Aljaž« priredi za velikonočne praznike Klinurjev pa-sijon Kristus Kralj«. Predstave IxkIo: v soboto I. aprila ob 4 po|x)|. dne za šolsko mladino; ob H zvečer redna predstava. V nedeljo 2. aprila o-b 3 popoldne, na veliki četrtek (>. aiprila ob H zvečer. Predprodaja vstopnic v trgovini Krekovega doma. Praznik Krekovega prosvetnega društvu je lepo uspel. Sprevoda, sv. maše in obhajilu se je udeležilo veliko število članov vseh etiinic. Velik nuirulen učinek je imel do|H)l(lanski sestanek, ki ga je otvorila godba s himno »Povsod IJoga.. Slavnostni govornik pre-častiti svetnik g. Anton Kastelic je s krepkimi besedami orisal današnji kulturno iMtjni položaj ter z njemu lastno jasnostjo ipokazal hibe, ki se tu in tam kažejo zaporedna preračunska leta jx* 10.000 din. S tem prispevkom bo gasilska četa poravnala svojo obveznost za naknp mot orne brizga I ne. jesenišk' gasilski četi pa se 1к> nabavila potreibna količina cevi. Gasilska •četa na llru.šici pa si tudi Jianie-rava knpiti motorko in bo prispevek občine 10 tisoč dinarjev kot prvi obohis za ta namen. Mogoče se bo kdo zamudil, če povemo, da je za javno razsvetljavo namenjenih 85.000 din. V tej vsoti je vključeno plačevanje porabljenega toka, popravilo omrežja in naprava novih cestnih svetilk. \zdrže\anje ljudske šole na Jesenicah in pri Sv. Križu in prispevek meščan.ski šoli na Jesenicah stane občino letno blizu 80.000 din. Za pod-1М)ге kulturnim in strokovnim društvom je namenjenih 30.000 din. Znesek se letno razdeli med posamezna društva sorazmerno njihovemu delu in potrebam. Л to (wglavje spadajo tudi podpore jeseniškim akademikom, podpore Rdečemu križu. Jadranski straži itd. Za Jegličev akademski dom se je določil kakor lani enak znesek 5.000 din, enaka vsota pa tudi za učiteljski dom, ki {fa jiajiieravajo graditi v Ljubljani. Namen in lK>treba tega doma je bila v dnevnem časopisju že večkrat poudarjana. Finančna stroka izkazuje anuiteti za dva dolga. Prvi je nastal pri Hranilnici dravske banovine za gradnjo vodovoda ileta 1930. Prvotni dolg je znašal iii milijon dinarjev. Odplačuje se v pollelnih anuitetah jm) 53.478.59 din. Amortizacija bo končana 1. julija 1950. Sedanje stanje tega dolga je 776.270.15 din. Ob koncu preračtinskega leta s pliičilom obeh anuitet pa lx) stanje 736 tisoč 514.78 din. Drugi dolg ima občina pri Hranilnici na Jesenicah in predstavlja skupno vsoto treh različnih |>osojil, ki so nastala v letih od 1927. do 1929. Stanje dolga 1. januarja 1939. je bilo 471.956 din. \ tekočem iletu se Ik) odplačalo od te vsote 140 tisoč dinarjev na glavnici in obrestih. Celotna obveza bo poravnana leta 1943. Prihodnjič lx>mo nadaljevali z gradbeno stroko v občinskem preračunu. Tako in ne drugače 19. mill IC moramo %a%iiamo\ ali kot now zavidljiv iisjH'li jesen i škrga Fanlov.skega odseka na poljn telesne kulture. Na telovadnih tekmah ZFO za prvenstvo za leto 1919.. ki so Lse vršile v Celju na Jožefo\4). je vrhunska telovadna vrsta jeseniškega odseka dosegla takšne uspehe, kakršne ne more beležiti nolhena druga telovadna organizacija. Natlačen Frie (glej sliko), državni prvak \ dvanajsterohojii. odlikovan z redom sv.Save l\. stopnje, je tudi to ]h)t poka/al svojo j)rednost pred enakovrednimi sotekinov alci. eeprav je bila borba za letošnje prvenstvo izredno huda. Na tekme je jeseJii.š-ki odsek poslal kar šest vrhunskih telovadcev, ki so tvorili enotno, nepremagljivo vr^sto. katero bi lahko postavili na vsakem mednarodnem tekmovanju za favorita. V ostri konkurenci samih najiwljših so zasedli uasle. Želez-nik France. 4. Frankič O.skar. 6. Fegan Jože. 9. Čop .\vgust, 10. \ id mar .Milan. \ si so prejeli srebrne plakete iii diplome. Natlačen in deležnik velike plakete in Natlačen prehodni |X)kal, ki ga bo branil prihodnje leto. I o so uspehi odseka, ki ustv arja iz lastnih moči ill 7. voljo tistih, ki se s samoodpovedmi žrtvujejo napredku telesne kulture na Jesenicah. I o privatno iniciativo, kakor pravijo, moralno vsekakor toplo pozdraviti in jo tudi krepko podpreti lam. koder pre|X)goslo naleti iia nerazumevanje. posebno na uvidevnost socialnih či-niteljev iz prestižnih razlogov. Ta volja naših fantov in nje namen se mora |)ač predposlav iti vsaki obvezni ali |M)djelniški organizaciji, ki bi hotela na katerem koli |W)lju telesne kulture žeti uspehe s svojimi mladimi delojemalci ter jim s tem kratili voljo in čas za uveljavljanje |)rivalue iniciative. I ako pogumno naprej, fantje in ne drugače! Našim materam za god -Mati III It ko preskrbi чјхпкмч) svojih otrok. (I" je lr("l)u; u k(lnj jc /v «lišui kdo, da hi osiiicro otrok I ti h ko preskrbelo le eno samo mater?« l'ra/.miji'ino praxnik matere, praznik li\ alež-nasti ч>1г(>к kIo tistih bitij na ein. ki j i in dni-gujiMiio naj vet- pa jim dajemo najmanj, praznik naj vwje človeške Ijtiliezni na svetil, praznik prve irpinke med trpini, praznik jezika, katerega nas je mali nt i I a. Mali! liesediea Ijnbe/ni. besedica nežnosti, besedica širjav in globoein, besedil a, od otroka prva izgovorjiMia in v .spoininn človekovem naj-gUvblje shranjena. Maii! /aradi greha |)rve človeške matere po božji besedi: »v bolečini 1m)Š finlila otroke« za žrtev dolotena, po Adamu kol pomočnica možu delcv.nica trpljenja, ki ga je lx)žja previdnost naložila z besedami: bodi preklela zemlja v tvojem delu*, fvosredovalka novih življenj, žrlvenik, na katerem izgorevajo nered-nosli in nepravilnosti otrok. Mati! /^.ariši-e dru- žine, zatočišče olrok. bičanih od življenja, napa-j al išče z močjo za slalx)lna otroška srca, slo in si okra I preizkušam! v boju za o:bstanek, ogrevali išče sinov in hčera, ki so se napotili v svet, pa so lam omagali in Ne |X)vrnili k njej jx) novo moč. Mati vse da in niče.sar iie zalileva. daje tem rajši, čim manj more pričakovali od svojih otrok. \ nepojmljivi ljubezni, ki jo je Dog naprav il za skrivnost zato, da bomo vedeli, da je tudi to Njegovo delo, je mali eno samo veliko, široko odprlo srce, nekako svetišče, v .katerega stopajo zatirani, |x)nižani, s trpljenjem (^)iNkovani, pod jarmom vsaktolaženi, brezskrbni in veseli. I ako |X)uživa materino srce trpljenje, nesrečo, udarce, očitke, sramotilne ibesede. preklinjamje, obrekovanje, krivično obsojanje in vse tisto, kar smatramo smrtniki za tegobo tega sveta, v zameno iiam pa daje odpoved vsemu, najpopolnejšo nesebičnost in najčistejšo ljubezen. Zato moremo teči, da matere preobražajo svet, a trebijo trnje in os at, ki ga rodi zemllja, in iga izpreminjajo v raj — da tako vračajo, kar je prva človeška mati izgubila. V trudu dneva in v delu je smisel materinega življenja, v delu prečutih noči je molitev za ljubljene otroke, v izjalovljenem upanju. ki ga sta vi ja jo v svoje otroke, je zaigrenje-nost njih življenja, v katerem bi moralo sijati samo sonce, v trepetajoči skrbi za vsakega od otrok pa je pisano plačilo njej, ki življenje prinaša, vzgaja, moli z otrokom in za njega, se veseli in boji. joka in prosi, plačuje stokrat vsako prijazno besedo in noče biti poplačana. Ali ni potem to ljutbezen, če si kdo poleg svojega križa nalaga še križe drugih? Ali ni žrteA% hoteti postati žrtev za srečo mnogih? Ali ni nesebičnost, sebi ničesar dati, da imajo drugi? Ali ni potem majhna zahteva, ki jo postavlja sv. pismo v Tobijevi knjigi: »Spoštuj svojo mater vse dni njenega življenja! Ne žali je in stori ji vse, kar ji moreš razbrati iz oči«? Posebej pa uioramo ibiti i>onosni, da je naša mali slovenska mati in da je v tej lastnosti dala za nas še več. Ni ji zastonj posvetil slovenski pisatelj tele besede: »Slovenska kmetica, še ved- no te premalo spoštujemo! Podobna si muli, ki zgarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju. Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnice, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina ostala skupaj. Te domovine pr\"i steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raztrgano odejo ter ješ. kar možu in otroku ostane.« Na misel mi je prišla zavednost naših mater ob tradicionalnem prazniku Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah, ko je predsednica ženskega odseka na slavnostnem zborovanju izgovorila sledeče: »V tem društvu smo se vzgajale in se še vzgajamo zaradi naših otrok, bodočih borcev za Boga, za narod slovenski in za nas matere, ki hočemo biti po božji volji in slovenske.« Bila je to tako iskrena pa obenem tako odločna izjava, da moremo biti pri naših slovenskih materah za svojo bodočnost, ki se prikazuje strašna, popolnoma brezskrbni. Ob tem kratkem premišljevanju pač ne moremo drugega, kot da si postavimo za vodilo besede modrega Siraha: »Iz vsega svojega srca spoštuj svojega očeta in bolečin svoje matere ne pozabi. Spominjaj se, da brez njih ne bi bil rojen, in povrni jima, kar sta zate naredila!« Brazde gorenjskih študentov Prazniki Ko se bomo vrnili vsak na svoj (lom, l>omo prinesli s seboj veselja in pomladi. Kdo ne bi bil \esol m I aid i h fantov in deklet, ki jih je sama vera v življenje, v svetlobo, pred (katero se ])0-vsod umika tema!' Prinesli bomo žarek dobre volje v svoje družine, med vrstnike, v svojo vas. Saj praznujemo praznik mladosti. (-'c je božič rojstvo Luči, je velika noč zmaga v svetli. Kajti tema laiči ni sj)rejela; ljudje je niso hoteli videti, zaprli so se v slepoto svojih l)olnih oči. Kakor moč sonca od zadnjih decein-l)rskih (lili le počasi raste in si dan za dnem osvaja košček noči, tako je v velikem boju komaj, komaj zmagovala Luč. Da, celo umrla je in na svet je spet legla senca, -stra.šnejisa kakor takrat, ko smo se bili v napuhu odrekli raju. Toda zmaga ilonie je bila le navidezna: Luč je vstala od mrtvih, sijajnejša ko kdaj prej in zakralje-\ala na svetu. Nihče več je ne more ugasniti, nihče več nam ne more vzeti vere v smisel življenja in ljubezni. ■ Ke,s, ko smo 40 olje vrednotimo koristi posameznika kakor koristi naroda. Prav malokdaj se pri svojih dejanjih vprašamo, ali je dejanje narodu v korist ali ne. Ne čutimo, kako lesno smo z narodom spojeni. Ne ztivedamo se, da ima narod vse svoje zmožnosti in moči, ves svoj iigled in veljavnost le od ])osameznikov. Posameznik torej odgovarja za vea narod na tistem področju, ki je od njega wlvisno. Na zgledih bomo to hitro razumeli. Kdaj na primer velja narod za delavnega? Samo takrat, kadar so njegovi udje delavni in URE IN ZLATNINA je praktičen in trajen spomin za birmanca Primerna darila za birmo pri Kupujem staro zlato In srebro M. LcviČnilc, urar In juvelir, Зб5бп1сб radi nerazumevanja in neresnosti nekaterih, ki pa celoti ne morejo pri. ti do živega. Za njim so pozdravili sestanek vsi predstavniki društvenih edinic, razen predstavnika ASK Gorenjca, ki je bil baje odsoten. Do-poldansika slovesnost je potekla v znamenju prisrčne vzajemnosti in ipa enotnosti. Večerna akademija je po svojem sestavu nudila vsem navzočim lep večer. Najbolj so pa ugajali naraščaj niiki s svojimi prostimi vajami, toda prav tako oceno zaslužijo vsi odseki, ki so se z deli svojega ]K>dročja učinkovito predstavili. Takih akademij bi bilo še želeti, čeprav se zdi, da je bilo gledalcem premalo vrhunske telovadbe, čemur se pa glede na odlike telovadcev ni čuditi. Delavci, branite svoje strokovne organizacije v smislu in praven narodnih tradicij in skupnosti. Poročevalska netočnost »Naš kovinar« je v 7. številki z dne 12. t. m. prinesel kratko jk)roči-lo o preračunu jeseniške občine. Pisec navaja v glavnem seznam vseh izdatkov in dohodkov, predvidenih za prera-čunsko leto 1939/40., ter omenja, da se bo pobirala )0 % doklada od vseh nei><>srcdnih davkov. Navaja tudi, da se je doklada znižala za 14 odstotkov od 44% dokla-de, ki je bila določena v letu 1958/39. Takoj za tem pa pove, da se ho .sedaj pobirala nižja doklada proti lanskoletnemu preračunu, da se je pa v lanskemu letu doklada povišala za 53%. Tako je poročilo brez posebne razlage. Ugotoviti moramo, da je poročilo, podano v taki obliki, okrajno netočno in se skriva v njem zlonamerna ost iporočevalca, ki skuša s tem na zvit način utemeljiti upravi, čenost, da ee je predlagala le 30% doklada. Zato se nam zdi prav, da nekoliko popravinto 4 >KoviDarjevo« netočnost. V poslovni dobi sedanjega občinskega odbora se je občinsika dokla-da znižala dvakrat, nikoli pa ne povišala. Za preračunsko leto 1938/38 se je znižala za 6% in letos za 14%. O kakem 35% povišanju ne more biti govora na račun občinskega preračuna, ki ni predvidel nobenega po viška. Zato bi poročevalec moral resnici na ljubo pojasniti, kje je dobil snovi in kje je poiskal 35% povišanje, ki ga iposebno bode. Pisec članka misli na 35% šolsko doiklado, ki jo je predvidel preračun banovine za kritje velikega dela šolskih stroškov, ker je velik del šolskih poslov in kritja njihovih stroškov prevzela l)anovina namesto občin. Če bi člankar ix)-vedal to, bi bili s poročilom zadovoljni, tako pa ni na mestu, Naš ko-\ inar neresnična osebn<>st tegaipa-sijona moramo omeniti, da je Klinar čnpal izključno le iz sv. pisma in vzel kot iivnllago vneli dejanj prerokbe sv. |)is-ma in jih iy:|X)|)olnil z /godbami iz Kristusovega življenja. S krstom se prične liin jK)tem sledijo vsi važni trenutki, pestri, živi in prcpriče- 'pripravljeaii na žrtve. Prav tako pa narod, ki nima pridnih delavcev, velja za ieiiiiliarski narod. Isto, morda še večja povezanost je v duhovnem oziru. To je ])rav lahko razumiji\o. Težje pa se je vdati posledicam, ki iz tega spoznanja izvirajo. Bog nas je namreč ustvaril kot družabna bitja in ibi ne bilo prav, če bi skušali delati proti svoji naravi. \ narodu smo, nihče ni iz njega izobčen, dokler se sam ne izobči. Lejx) je dejal o tem naš voditelj dr. Korošec: »Bog je posadil človeka v. d o,ločeno narodno občestvo iu nihče, ki noče na svojo od Boga ustvarjeno podobo pljuniti in se ponižati na stališče brezpravne črede, ne more stati izven duho\ nega in bojuega reda svojega naroda.« Težke in premisleka vredne besede za nas vse! \ elilka odgovornost za tiste, 'ki nimajo narodne zavesti, llnda obsodba za tiste, ki svoj narod zanikajo. S takimi, ki ne priznavajo svojega slovenskega naroda, smo opravili. Samo eno bi jim še povedali: bili so nekoč na Slovenskem »nem-čurji« — izginili so, ni jih več. Bili so med nami, ki so govorili o eni jugoslovanski rasi in o slovenskem plemenu — ibili so, danes jih ni več. In zdaj se sliiSi, da vstajajo krivi preroki, ki bi radi peli hvalo »Antikristu«, ki seje sovraštvo. Nov evangelij, evangelij krvi, plemenskega napuha bi radi širili tudi med Slovenci .,. Vsem tem velja beseda obsodbe: sami so se iztrgali iz naroda in zaživeli življenje črede. Prav kmalu se bo ta čreda razpršila: med njimi namreč ni nobene duhovne zvetze, ki bi jih družila. »Pa kako naj ljubim in ponos gojim do slovenskega narodu, ko pa "taiko malo pomeni?« Tći'ko je nedavno tožil mladenič, ki ee ni zavedel, da je že čisto blizu črede ... Takim tole: kar koli narod ima. smo rekJi. ima od (posameznikov in tudi od tebe. Ali pa je tvoje delo za narod tako neznatno, da ne moreš biti nanj ponosen? Morda niti ne veš, kaj nio-reis in moraš na svojem mestu, ki ga zavzemaš po jKilklicu, starosti in zmožnosti? Morda se niti dolžnosti do družine, ostnovne celice naroda, ne zavedaš? Potem ni prav nič čudno, da nisi na svoj narod ponosen! Pomisli in potrudi se, da bodo odslej narodovi uspehi tutli 'tvoji uspehi, narodova dela tudi tvoja dela, narodovi neuspehi predvsem tvoji porazi in zlahka Iboš vzgojil v sebi moičiiio narodno zavest. Ljubezen do naroda je torej popolnoma naravna stvar. Prav tako ljubezen do svojega je-z-ika, do narodove zemlje, prete'klosti, .kulture, njegovih običajev in sploh vsega, kar je iz naroda in z narodom \ stoletjih zraslo. Moramo se doibro zavedati, da je ljubezen utemeljena na duhovnosti, ne na kakšnem zgolj zunanjem in celo ne na materialnem dejstvu. Nekaterim je že slabo gospodarsko »tanje ali majhnost naroda vzrok, da ga ne ljubijo ali da ga celo zanikajo. Mi mladi se tega zavedamo in ljubimo jasnost! Ljubimo narod slovens/ki, Iz katerega smo izšli, ljubimo zemljo slovensko, v katero se bomo povrnili! Odklanjamo pa sleherno igračkali je 2 narodnimi svetinjami. To svoje prepričanje bomo posredovali tudi drugim. Ljdbezen bo že našla pota, po katerih bomo to mogli doseči. Saj ga ni elovelka, ki bi ne mogel delati za svojo stvar. Danes slovenski narod ni več six)soben, da bi se ogreval oib m i enih pravljicah, da bi se veselil starih šeg. Povsod že zmaguje duh uživanja in sebičnosti. Dan za dnom izgubljamo smisel za idealnost, za požrtvovalnost, za to, kar nič ne >nese«. Čudiiio smo neodločuL nizkotni smo in brezupni. Čakamo neteiških juter s preikrižanimi rokami, kot bi čakali vojs'ke krailja Matjaža. Ali se še ne bomo zavedeili, da nam rešitve ne bo |)rinesla vojska izpod Pece, da si moramo bodočnost gradili sami. Zavedeli se moramo, da brez borbe ni napredka in ne zmage, je v preteklosti ni bilo in je v. ppiliodno.sti ne ixil Zato pa delajmo, dokler je dan! Ne grejnu> več gada na svojih prsih; čreda, ki ne čuti z narodom in se je ločila <к! naroda, naj iz slo-ven.sike-ga srca izgine! Ziikaj. glejte, nova garda prihaja, garda naroda, garda slovenske katoliške mladine! -[x»io. Godina Jože: v znamenju zelene kravate ( Dal j p) Dviiiiujsti 0{;lo(lnhi<, se je na|xitil v pisarno takratnega advokata dr. Natlačena in mu povedal, kako se gdjo x|x)ročajo. 22. septembra l<)33. g. državni tožilec. To pisemce hrani g. SobinI kot lop spomin na tisto uoh-po čase... XIII. v pasti na liubljanski polidli v ,|Х)П(ч1е1јок idtio 30. maja (1432) sem se napotil v Ljubljano, Ce sin ,sedi', naj sedi še oče!< V Ljubljani eva se s tovarišem g. Ocei|)kom ločila. Videla sva se ik)tem šele ]>o 2 mesecih! Midva s starim g. Lazarjem sva šla najprej k takratnemu advokatu in prwisedniku svoječasnega odbora za proslavo 60 letnice dr. A. Korošca k dr. Marku Natlačeni! po pravne nasvete. Dr. Natlačen mi je povedaJ, da dokler je aretiranec na policiji, ne more on kot advokat intervenirati zanj. Povedal mi je ipa, h komu naj grem, da povem svoje želje. On je bil mnenja, da lx) aretiranec najbrž pripuščen k izpitu, ker je to možno. Korajžno sva jo mahnila v smeri proti ljubljanski policijski direkciji. Tam sva vprašala za g. svetnika Pestevška. Z njim namreč se bo treba pogovoriti. V slučaju neuspeha bi se javil ipa gospodu upravniku Kerševanu, s katerim sva se ijKJznala izza dni zasedbe Prekmurja po jugoslovanskih četah. G. svetnik Pestevšek je imel pisarno v drugem nadstropju. V pr(xlsobi sva se najavila in povedala, kaj želiva. Na hodniku pred njegovo predsobo je čakalo več žensk, nekaj kmetic in nekaj meščank. Kmetice so bile iz šeinčurske okolice in so prišle na policijo po dovoljenje, da smejo oibiskati svojce v za[K)rih. Nekaj dni sem so namreč kair ,na debelo vlačili v ljubljanske policijske za])ore šenčurske lupor-nike . Na hodniku smo se sprehajali gor in dol ter menjaje sedeli na leseni klopi. Za tako močan promet očividno niso bili ti čakalni prostori ipriprav-Ijeni. Na vrsito pa kar nismo mogli ptiti. Vsi drugi So imeli prednost pred nami. Službujoči uradniki, ki so h(xlili mimo. «o nas s |)osebnim zanimanjem ogledovali in če sta bila dva sikupaj, sta stikala glave in pomežikovala proti nam. Mi si ipa iz tega nismo nič veliko dali. I?alili smo se, da je čas hitreje mineval. Dolgost čakanja je skrajšal agent g. Pavlič. Pri-sel je k meni in mi vljudno s|K)ročil, da je g. upravnik Kerševan naročil, da bi jaz ostal na policiji. — Prav, hvala hipa!« sem odgovoril. G. Pavlič ni šel s hodniku, kaj ne;ki žiHi od mene g. upravnik? Na črno kavo me gotovo ni |)ovabil, ker toliko si spet nisva bila '/nana. Morda želi avtentična ])oročila o dogodkili v domžalskem okraju? Morda sem pa s tem aretiran? .\ato sijiet stopi k meni g. Pavlič in me ^)ovabi, naj grem v predsobo pred uradom g. Peste^vška, da tam čakam. Ubogal sem, prosil sem le, če bi še g. ■aznr smel z menoj. Tu sva dobila stole, da sva se \s(4 la. »Jaz sem aretiran!« sem |x)v(xlal na uho go-ijpodu Lazarju. Debelo je i><)gledal in zardel. V tem easu je g. Pavlič stopil nekam po opravkih. Iz žepa potegnem pismo, naslovljeno na škofa dr. Srebrniča. Dam ga g. Lazarju s prošnjo, naj ga odda na pošto. !\e bi rad, da bi ,prišlo v roke policiji, ker sem mu IJisal v zadevi njegove sokolske knjižice TvrSev duh«, ki smo jo v tiskarni v Grobljah tiskali in ki je bila zaplenjena. G. I.a-zar je bil potem sprejet pri g. svetniku Pe-stevšku. Sina ni mogel dobiti iz zapora, toda glede i/.pita so ga potolažili. Sel je donurv. jaz pa sem čakal in čakal in razmišljal . .. G. Pavliča sem pro-""il, naj sporoči g. upravniku, da bi raveuka Ober, zasebnik iz Hrušice, star 80 let; 27. februarja Viktor Kobl, sin pre-gUnlnika finančne kontrole, Ciril Metodova 7, star 2 dni; 28. februarja Marin Ambrožič, sin tov. delavca, Hriišica 72, star 11 mesecev; 3. татса Marija Vrho-vec, hči pisinonoše. Mu rova 1, stara 7 mesecev; 4. marca Erna Zupane, hči tov. delavca, Hrušica 40, stara 5 dni; 10. marca Marija Pogačnik, žena tovarniškega delavca. Ilirska 8, stara 24 let; 10. marca Ivan Klemene, tov. delavec. Pod Mežakljo 28, star 60 let; 10. marca Jožef Savli, tov. delavec, Gregorčičeva 5, star 60 let; 11. marca Frančiška Mu le j. Savsko nabrežje 25, stara 56 let; 12. marca Terezija Koblar, žena tov. delavca. Pod Mežakljo 8, stara 47 let; 21. marca Katarina Pucelj, Murava 4, stara 85 let. Slavko Savinšek: tHed Ше&акЦ(^ in Шпха (Konec) Pa drugič!« so je sladko poslovil Hhuliiik. In je drugi (lan zopet prišel in enako odšel. I ako je jjriliajal in odhajal dan za dnem skozi štirinajst dni. Petnajsti dan pa je vstala .Anica zgodaj in stopila v sobo z železnim smeliom na ustnicah. ■Mater je .\nii-in smeh zazebel v dno srca. Oče se mil je umaknil skoro be že v tovarno, in Anica se je med smehom in peljem okrasila kakor za poroko, smejala se je in je pela ves dan do večera, ko je vstopil s sladkim *])oklonom in še slajšo besedo petnajstič trgovec llliulnik. ■Mati niu je pokazala v sobo. kjer mu je .Anica. sladko se smehljajoča, ponudila stol. Sedel je in ni vedel, kako bi začel. 1'riiieene besede, stokrat premišljene in že štirinajstkral \ upanju in želji doživele, niso znale iz ust. /medel jih je Aničin smeh, plamteča rdečica v licih in kričave kretnje. »Kaj bi, gosjKKl illa{lniki:'< »Gospodična .Anica... Ali bi smel... »Cospod liladnik, ali bi me radi za ženo:'. Njen smeli ga je udaril kakor z bičem v obraz, da je za ni i ža I. In ko je molče pritrdil z glavo, ga je skoro onesvestil odgovor Aničin, zvit iz smeha in |M)igravajočili se rok; Ali I)i bila kmalu poroka?« »Gospodična Anica .. « »Kdaj ?« »Če želite, gospodična...« »Kdaj?« je udarila \ anj in s pelo \ tla. da je planil pokonci kakor splašena žival. »'l'a-'koj!« »lu moja roka! In tu |K>ljuil), moj ženin!« Stopila je lesno k njemu, da ga je njena bližina bolela in ga v ižile in mozeg žgal a. mu ovila roki okrog vratu in pritisnila ustnice na njego\e. Pa ni niti mogel prav okusiti njenih ustnic. Prijela ga je |нн1 pazduho, ga potegnila za seboj in odprla vrata v kuhinjo. (ilej. mama, moj ženin! Poroka bo takoj, čim prej! Kar domenita se zaradi bale in dote in vsega, vsega, kar hoče gos|H>d liladnik! /alopulnilii je vrata in ostala \ sobi. dokler ni mrak vsiopil k njej sktxzi okno v goste. Že davno je bil (»mahnil liladnik kakor pijan čez prag v veter in se opotekel čez most na jk)!, ki je dane^s ni ne vedel ne doumel njene smeri, ko se je .Anica še vetrjuje tudi to, kako so se v zadnjem času pričela grupirati drugod počitniška dijaška društva. Tako smo zvedeli, da se snuje v Kranju akademsko društvo. Ze v naprej nam je stavilo ponudbo, da bi se združili v nekako gorenjsko IH)čitniško zvezo. Z veseljem ik)zdravljanio novo društvo in želimo tovarišem mnogo uspeha! — Akademiki iz Sta-jer.ske so se obrnili na predsednika » R u zo r a i, naj bi jim poslal izvtxl pravil in prva navodila za snovanje podobnega društva. Bog jih živi! Dovje Kuntovski praznik na sv. Jožefa smo proslavili kar najslovesneje. Že v soboto je mladina opravila sveto .spoved, v nedeljo zvečer pa smo .priredili fantovski p ros v. večer, iiu katerem je bila poleg raznih nastopov, govorov, simboličnih vaj in vaj nu bradlji tudi svečana zaobljuba ndadcev. Ob zaključku slovesnosti smo uprizorili igrokaz »Mrtvaški plesv', ki je napravil na glexlalce globok vtis. Za veliko noč pripravljamo Fi n žga rj e vo igro »Divji loveče. v sleherno hišo list ,Na mejah', ki je izviren slovenski list I v kuhinji so sedeli mati in zajokali, ko je stopil oče črn od saj in dima čez prag. Anica pa se je smejala še pozno v noč. Njene blazine so bile zjutraj mokre. Ali od smeha, ali od solz? Ne povedo, ker ne znajo govoriti. # Čez tri tedne sta se 11 ladnik in Anica poročila. Vsa fara je drla k poroki. Pele so orgle in gospod župnik je lepo govoril. Hladnik je reltel >tla« komaj slišno, da je vztrepetala v napetosti vsa cerkev. Ajiica pa je vrgla svoj »da« pred oltar krepko in moško, da je odjeknilo oti sten preko natrpaniih glav do kora. Ko pa sla mladoporočenca stopila proti izhodu, je stal na pragu Marjaničin A mor in je, spoznavši v belooblečeni nevesti lepo Anico, prijazno pomahal z repkom. lil vsi, ki so to videli, so mladima srečo pre-rdkovaH. # Teden dni po poroki pa je Anica sxojemu možu ušla in se ni vrnila k njemu nikdar več. dr^oji^Jeseni^ s svojimi podružnicami na Savi, Bledu, Dobravi in JavorniiNa mejah*: Jože Godina, Jesenice. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec. Za urednika v Ljubljani: Ignacij 2eleznik