199. številka. Ljubljana, v sredo 1. septembra. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan ave4er9 izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejfnan za a vstrij a ko-o tre rs k h dežele za v«e lnto Ifi *ld., za pol lota 8 gld., M četrt leta 4 ftld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j ano brez po&iljanja na dtim /.a ae leto 13 gld., ta. o« trt leta 2) #ld. 30 kr.. M jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po SO kr. za čutrt teta — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po H ki., če 8' oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čt: se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi s - ne vračajo. Uredništvo in npr* vnistvo Je v Kudolta Kirbiša liifli, .Gledališka stolhs'. UpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati Mroćoioe. reklamaciji.', oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 ,, „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ V^F"" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. V pravu (JttVO ,, Stov. Naroda' -. Narodnostni boj v brutalnoj nemškej teoriji. I Dalje.) Mož nemškega znanstva izumil je, kakor smo čuli, nakazno teorijo, po katerej bi boj mej narodi bil nujen vsled zakona prirode, bil pravilen in stanoviten, — po katerej bi večjim narodom od zakona prirode bilo dano in določeno, va se porskati male in manjše narode. Tacih trdih, brutalnih naukov smo navajeni od naroda, kateremu na čelu stoji mož „krvi in železa", in kateremu je že toliko surovosti prirojene, da more in hoče v človeškej družbi praktikovati — darvinizem Kaj se nemški prvaki brigajo za naravstvene, moralne zakone, kaj za to, da je človeku poklic, delati proti prirodi, kadar njeni zakoni ovirajo svobodni razvitek in napredek človeškega duha? Oni brez ozira na plemenitejše straui človeškega bitja, na pravico in moralo razglašajo, da je „večni" boj mej plemeni normalno in neizogibno stunje narodov, oni se tega veselijo, kakor krvoločna zverjad in kjer se mali na- LISTEK. Strahovi. Povest; češki spisal Vac. IS ene s Tfeblzsk), prevel M. Vrnilež. V. (Dalje.) „ Kamor rečeš; poj dem s teboj, globoko v gore daleč od morja, ali ne zabim ga, ker bi s pozabo morala umreti. Oče, tako je nesrečen. Pravil mi je, da ga ljudje preganjajo, kar je živ in zato mora tudi on nje; ako bi jim dal pokoj, našli bi ga in ubili. Res je nesrečen." „Nesrečen, — jaz sem bil tudi nesrečen. Menil sem, da je nesreča že minila, a ona začenja čez leta še groznejše, tudi ti boš nesrečna, z menoj in z njim. Vsi moramo biti nesrečni. Žene nas, kakor rohneči valovi slab čoln," rekel je za se polu glasno. „Da ne boš mogla, ne misliti?" vprašal je temnim, globokim glasom deklico še jedenkrat. „Ne bom oče, vender pojdem s teboj in Jelica rodi borijo proti nemškemu navalu, tam kličejo državnikom, višjim organom človeške družbe: „Laissez faire, laissez passer!" Proti takemu brutalnemu nauku se upira sedež naravstvenega čuvstva, se upira vsako zdravo srce. Ali upira se še kaj druzega! Vsaka lažna teorija nosi za se zasluženo kazen navadno s sabo, v samej sebi. Taka kazen doleti tudi rečeno, od Nemcev spoštovano teorijo. Razlog', kateri so jo porodili, jo uničujejo, umovanie, ki jo na videz podpira, jo v resnici podira! Nemški mož pravi, da je „večni" boj mej plemeni po prirodi nujen vsled večnega zakona, kateri dela, da se vedno znova vrstijo plemenski boj. jezikovna jedinost in vkupna kultura. Njemu se torej vidi, da je zadnja svrha vse zgodovine — vkupna kultura Po vsem njegovem delu je razpletena ta misel in potrjuje jo tudi to. kar prorokuje, da bode namreč treba groznih narodnih in svetovnih borb, predno se stopi romansko, germansko in slovansko pleme v jedno evropsko pleme in predno se stope romanske, germanske in slovanske kulture v jedno samo kulturo evropsko. Sine s« torej reči, da je zagovorniku „večnega" plemenskega boja najviše oživljajoče načelo —-splošno pospeševanje kulture. Dobro! llecimo tudi Še, da bi bilo za to kulturne* načelo tem ugodniše, rim ineiij bi na svetu bilo narodov, ki f* po svojstvu svojem razlikujejo, čim menj rožnih plemen, narodnostij, jezikov, šeg, vero Izpovedanj itd , s kratka, čim jednoličniše bi bilo vse človeštvo. Na videz bi ne bilo lepšega, kakor Če bi nobenega v njegovem delu ne motil sovražni antagonizam tujih plemen in narodov, če bi vsakdo po vsem svetu lahko shajal z jednim samim jezi kom, če bi človeštvo vezala jedna sama vera, če bi vsakdo glede na šege in navade kjerkoli bil, „ka-kor doma". Brez dvojbe bi v takih okolnostih bilo veliko dobrega za človeštvo! Ali — kaj bi pri ta • kej jednoličnosti počel zakon večnega gibanja, zakon, ki se zagovorniku „večnega" plemenskega boja neizogibno potreben vidi. da se splošno pospešuje kultura? Če bi država bila popolnem jednolična, odkodi naj pride udarec, tisto, kar pregiba in oživlja? Jasno je, da bi razvoj kulture tem bolj zastajal, čim večji bi bil prostor popolne jednoličnosti. No, ali tega se nam ni bati, ker prirodni uzroki nikdar ne bi dopustili take jednoličnosti. Bodimo uljudni z ostane pri tebi do smrti. Pojdem, ker tako hočeš in ker si moj oče." „Tvoj oče?" ponavljal je tiše stari mož in zopet se je tako divje zabliskalo v njegovih očeh. — „Torej tu ostaneva! Blizu njega boš; ali jaz mu poplačam, da se je na te ozrl. In ko zve, če-gava je ta hči — ta zelenooka mladenka, kojo je prevaral, videl bom, se li za teboj še odvaži. — Prej ti pa povem še povedko, lepo povedko, ka-keršne doli v vasi ne umejo in ti tudi nesi slišala take, kar živiš, nisi mogla slišati, ker je prej Še nihče ni pripovedoval, jaz jo prvi. Lahko jo tudi Kiuperliju poveš, ko se bosta ljubkala. Tako, tako, ne zarudevaj, Jelica, ne zarudevaj. Ta rudečica preide in potem boš imela bleda ličica, tako bleda, kakor lunica. ko nad našo kočo vzide, kakoršne so gospe v haremu skaderskega paše. Potem greš lahko tudi tja; ali ne boš imela več očeta, naj te živi lepo obličje. Poslušaj, pa niti ne dihaj. Nedra imaš razgaljena, mar ne veš, da se sramežljivi deklici ne spodobi, taka hoditi na solnce. Te mar pali v srci in hočeš, da te vetriček ohladi? — Skoči doli v vodo in ta te najbolj ohladi.— Molči, ničesa zagovornikom »večnega" boja in denimo za jeden trenutek, da bi v resnici mogla navstati jednoličnost, po kateri tako vroče Iirepeni, Kaj vidimo? Mi vidimo, da je koj naslednji trenutek zmešal jednoličnost ! Zakaj ? Zato, ker je svet tako zelo raz-noličen, ker je zemlja, podnebje, vegetacija, živalstvo itd. povsodi drugačno, in ker ta raznoličnost mora storiti, da bi se jedno in isto, vso zemljo obsezajoče pleme gotovo po raznih, fizijolo»ično obrazloženih potih razvijati začelo in bi potemtakem s časom iz jednega plemena znova navstale razne narodnosti. Jednoličnost bi bila smrtna nevarnost za kulturo, — da se je ni treba bati, za to skrbi prirodna raznoličnost zemlje! A še več! To, da so pasi, deli sveta, ozemlja in dežele raznolične, da tudi neprestano in splošno delujejo raznolično, to tudi positivno zelo pospešuje obrazovanost, — ker iz te raznoličnosti izvira tudi raznoličnost prirode in duha mej plemeni in narodnostmi, s tem pa se radovoljno in postopno razcepi ter tako orga-nizuje delo za jedno, vsem vkupno kulturo. Čudno, da zagovornik „večnega" plemenskega boja sam ne taji te prirodne istine. „Poglavitno pri takej raz-krojitvi dela je to," — on sam pravi — „da drug za drugega dela." Tudi to je res, da je delo lahko silovito razdeljeno mej gospodujoče in hlapčujoče, poleg tega pa razdeljeno tudi radovoljno. Ali to ni res, da bi delo bilo radovoljno razdeljeno samo glede na težka in lahka, na telesna in duševna dela ali na trgovstvo, obrt in ohrtnost, — marveč razdeljeno je glede na vsa materijalna, intelektu-valna in moralna polja človeške delavnosti brez razlike. Poglavitni pomen te radovoljne razdelbe dela prezrl je zagovornik „večnega" boja popolnem. Pomen pa je prvič ta, da zaradi radovoljno razdelbe dela je opravičen večni obstoj vsakega naroda, bodi velik ali majhen, menj ali bolj obrazo* van, če le narod sploh s svojo narodno kulturo — kolikor toliko — sodeluje za splošno kulturo. Drugi pomen radovoljno razdelbe dela za kulturo pa je ta, da ona „večni" plemenski boj, čegar bru-tolnej teoriji je zgolj protivna, ovira, ga blaži, celo odpravi s tem, da se fizična borba za gospodstvo počasi premeni v postavno in tako mirno sodelovanje raznih narodov za vkupno kulturno delo, sodelovanje s čuvanjem in pospeševanjem narodnih kultur. ne govori, sicer ti ničesa ne povem. Na to povedko sem že davno mislil, vender, da ti jo kdaj povem, se mi ni sanjalo ni. Lepa je, zberi pamet, da jo boš mogla Kiuperliju povedati. Tako torej. — Pred leti, naj je bilo davno ali nedavno, te ne briga in mene tudi ne, živel je nekje na jonskem pobrežji ubog brodar. Bil je tako ubog, da je imel slabšo kočo nego najneznatnejši ribič doli v selu. V koči je imel ženo, z ženo dečka in dekletce; dobro poslušaj. Vender ni bil zadovoljen ni z dečkom, ni z dekletcem, ni z ženo. Hotel je mnogo imeti, da bi bil bogatin kakor skaderski paša, kajti imel je siromaštvo in ga ni hotel trpeti. Pa bi ga bil lahko, res lahko; sto tisoč druzih ni imelo več nego kočo, slabo zbito in luknjasto ladjico. Rekel sem že, da je hotel imeti brodar prav mnogo, hotel je biti bogatin, kakor skaderski paša. Za tega del se je zbral s svojimi drugovi ladjarji, ki tudi neso ničesa imeli, a hoteli biti bogatini, podal se je na morje ter postal ropar, kakoršen je Kiuperli, slišiš, Jelica, ka-koršen je Kiuperli. Ladije je potapljal, kupčevalske ladije, kojih ni mogel zmoči, okrajal in naropana bogastva v skalnate razpoke nosil. Dolgo so ga Tako se teorija večnega narodnostnega boja pobija sama sebe. Brutalna je, brezumna je in na stališči se je porodila, s katerega jo že „a priori" odriva istina, tla se na polji kulture čedalje nadrob niše radovoljno cepi delo, pa da so razni narodi baš zavoljo kulture opravičeni in od zakonov zgo dovine Čuvani. (Konec prih ) Der Drang nach Osten. i. — p. Nemci prirejajo vsako ieto razna zborovanja strelskih, telovadnih, pevskih in drugih društev, katera pa služijo čisto drugim namenom kakor bi morala. Ob tacih prilikah razveže se zboro-valcem jezik in marsikateri govornik odkrije tedaj svoje prave misli, ki so sicer skrite v globočini prs in katere morajo vsacega Nenemca posebno pa so seda Nemcev naudajati s čudom in strahom. „In vino veritas" smo si sicer mislili, a z druge strani prigovarjali smo si, da pač le pijača govori iz go vornikov in memli smo, da so izrečeni pojmi le iz-rodki prenapetih fantastov. Toda že nekaj časa je, odkar je stvar dobila resneje lice. V resnih zborib, kjer se ni použilo še toliko piva in druge pijače, kjer ne navdušujejo ne narodne zastave ne budne glasbe, v takih zborovanjih je torej prevladal oni „ostrejši glas" (die scharfere Tonart"), ki razgraja krog sebe in hoče uničiti vse, kar ni nemškega. Kako pač naj sodimo prvega dostojanstvenika nemškega carstva, ki naravnost in brez ovinkov izreka: dva milijona Slovanov nemške države se mora po-nemčiti? Kako naj sodimo zastopnike nemškega naroda, ki dovole ogromen izreden kredit, da se narodno uničijo mirni ti državljani, ki so že sedaj imeli pravice drugih nemških državljanov zelo pristrižene in svojega jezika v javnosti skoro neso drugod čuli kakor v cerkvi; a uničiti se morajo — ker so Slovani!? Iztira se dalje čez trideset tisoč mirnih delavcev, kateri so bili z večine od malega, da, katerih predniki so bili že v Nemčiji naseljeni, iztirajo se, ker so nemškemu življu — nevarni! V Nemčiji, ker imajo Nemci in sicer sedanji šovinistični Nemci osodo druzih narodov popolnem v rokah, ravna se odkritim, groznim in barbaričnim načinom, kakor smo ga ravno naveli, drugodi pa, kjer imajo tudi drugi narodi še kaj govoriti, tam se postopa ložjim političjim načinom. V tacih krajih nadenejo si krinko kulturonoscev, misijonarjev za splošno omiko in svobodo ter pod tem gaslom začno svoje „kulturne" vojne, kakor so jih imeli ža lostnega spomina Nemškega reda vitezi po Pomorji in Bran i boru. Da so rečene misli utemeljene, pouče nas do prepričanja zadnji dogodki. Madjari slave sedaj dvestoletnico, odkar je bila Budimpešta oproščena Turkov. K slavnosti, li kateri neso pozvali ne Čehov ne Poljakov, ki so mnogo pripomogli k temu osvo-bojenju. povabili so zastopstvi mest Monakovo in Berolin. Zastopstvi teh mest pa sta pozive odbili; uzrok je, ker Madjari ogerske Nemce preveč stiskajo ter jim hote usiliti njih madjarščino. Uradne nemške novine, mej temi na prvem mestu Bismar-ckov organ „Nordeutsche allgemeine Zeitung", grajajo vsled tega rečeni dve zastopstvi ter jima oponašajo, da nemajo dovolj političnega takta, češ Madjari so naša naravna in dobra pomoč na vzhodu, ona zagvozda, ki jo bodemo še rabili in k o jo ne velja dražiti zaradi vsake malenkosti. To so misli nemških vladajočih krogov, pa naj reče še kdo, da iz niili ne govori znana nemška namera, podjarmiti slovanski živelj do Adrije in do Itospora! Ni li to ista ideja, katero je izcinil že v 9. veku nemški cesar Arnulf, ko je pozval divje Madjare, da z njihovo pomočjo lažje zatare mirne Slovane? Ponujajo nam njih zvestobo, njih navade, njih svobodo in njih čednost ; v čem pa obstoji ravno posebnost, specifičnost te njihove omike? Mar naj se učimo nemške zvestobe iz brezštevilnih umorov mej vladarji od frankovskih kraljev dalje, mar iz prelamljanja zadanih besed nasproti Slovanom; naj li posnemamo njih nezmernost v jedi in pijači — da te navade smo se že preveč navzeli —; mar naj posnemamo njih svobodo v podobi iztiravanja i obležnega stanja v Prusiji? mar njih čednost v nečednih inseratih njih novin in podlih prizorih njih povestij ? Ne, hvala, mi ne rabimo tega posebnega nemškega izrodka omike. Obdržite zase vaše brez-verje in brezvestnost iz tega izhajajoče prevladanje Židov, kapitala nad delom in zemljo, iz tega potem obče revščine in propada ter svet pretresajočega prevrata vse človeške družbe ! Pošiljajte svoje anarhiste in komuniste v Ameriko, mi jih ne zavidamo tamošnjim prebivalcem, a mi jih ne rabimo, ker so nam znane njihove dobrote! V Ameriko se izseljujejo nemške rodbine, mej njimi največ različne hujše Irnže socijalisti, ker jim v domači zemlji ni več živeža, dasi je zemlja še dovolj prostorna za vse, a mora vzlic temu stradati večina prebivalstva ravno vsled lastne kulture in njenega družbenega reda. Nastalo je torej na Nemškem tudi krušno vprašanje, katero jih zraven druzih omenjenih lastnostij sili, da nekaj svojega iz mečka odvedo cd sebe Manjka jim živeža v deželi in iščejo si dežela po Afriki in Atlantskih otokih, kjer še ne vihrajo zastave druzih narodov, samo da bi se dalo kaj izcrpiti za ubogi „rajch," kateremu so francosko milijarde hasnile tako malo. Toda te čezmorske pridobitve so tako negotove, da je dosti pametneje ozreti se zopet po bližnjem vzhodnem slovanskem svetu, v katetem leži, hvala Bogu še dosti vsakovrstne tvarine, da preživi sedanje prebivalce in njihove potomce do nepregledne prihodnjosti. Potreba in poželjenje po vsakdanjem kruhu sta tedaj sedanja glavna uzroka huišega stezanje Nemcev proti slovanskim deželam, vse ono hinavsko upit je njih prorokov in silovitih novin, da jim je le za našo kulturo, ni druzega ko pesek in slepilo, s katerim slepijo vsacega, kdor se jim da. Opisali smo, v čem se kaže nemška usiljevana nam kultura v resnici; ž njo je naravno združen nemški jezik. O tem pa v drugem članku. Neavstrijska Avstrija. (S Štajerskega.) Bere se v časopisih, da namerava minister pl. Gautsch avstrijska vseučilišča preustrojiti. Posebno se čuje, da hoče na juridičnih fakultetah gojiti bolj, ko dozdaj, državopravne vede, državno pravo, upravoznanstvo itd. Dobro! To je že jako potrebno, da visokošolec avstrijski naše državno pravo pozna. S tem bomo morebiti v nekih letih iskali; da bi bil ta ropar siromašni brodar, najsiro-mažneji od vseh na pobrežji doli za S kadrom, ni prišlo nikomur ni na um, kajti hodil je še bolj raztrgan in njegovo dekletce skoro polunago. Jed-noč /ljubilo se je skaderskemu paši, da pogleda v pobrežne koče, so li lepa dekleta in lepe žene v njih. Brodarji so imeli lepe žene in še lepša dekleta, a najlepša je bila žena onega, o kojem pripovedujem. Deček je bil majhen, vendar je že uroel veslati in po morji voziti, in oče mu je rekel, da bo car Adrije, velik car, večji nego je oni v Carjem gradu. — Brodarji so bili na morji, daleč na morji in paši je bilo to po godu. A ko so se vrnili, z morja domov ter izložili zbirke z bogatim plenom — vjeli so bili ondaj veliko in bogato ladijo, ki je iz Aleksaudrije v Trst plula, — našli so prazne koče, vsi, tudi ta, o kojem ti pripovedujem, niti dečka mu niso pustili. Šo isto noč so šli v Skader, hoteli na pašin dvor, ali tam so je polovili in nasadili na kole, le nekoliko jih je upetalo in ti so postali „strahovi". Veš, kaj je to, dekle, „strah"? Človek, kakoršen je Kiuperli in njegovi tovariši na jadranskem morji Nikomur neso darovali življenja, kogar so zasegli na vodah, i z mrtvimi so uganjali šale in ljudje so se bali „strahov" na dolgo in široko. Carjegradski sultan je nanje m nož ladij poslal, a ni jednega niso dobili. Ne dolgo potem pa se je pravilo, da so našli pašo pri jedni teh žen zadušenega in da je bila to žena onega brodarja, ki je prvi hotel mnogo imeti ter biti bogatin kakor skaderski paša in da je potem ta žena sebe in onečaščeno deklico z opijem usmrtila. Dobro je stvorila! Poteklo je sedem let, kar je brodar, pri-šedši z morja, našel prazno kočo, brez žene, brez deklice in brez dečka, — sedmo noč, kojo je s so-drugi osveti posvetil, so na stotine Turkov pobili, v vodo pometali, pa sami so tudi plavali po vodi s prodrtimi prsi umirajoč. Le on jedin od vseh je ostal in iz potopljene ladije tudi le jedna duša, mala deklica, ki še ni znala govoriti, držala se je brodarju okolo vratu, ga poljubljala ter po očetu, po materi plakala. Revica je slutila, da sta utonila v vodi, da se jima krv iz prs vali in da je njena mlada mati v naročji pohotnika dodihala. Ne pla-kaj, Jelica, da je dete zgubilo očeta in mater. Brodar je bil tudi sam in njegovi tovariši tudi. Ondaj je brodarja prvič nekaj v srce zabolelo, prvič se mu v glavi nekaj čudnega, neslučenega zasvetilo, kt dosegli, da bodo naši mladi juristi naše državno pravo iz knjig in pristno spoznali, da se jim bode s katedre razlagala ravnopravnost narodov, da ne bo absolviran akademik naše ustave le iz časopisov se učil. S tem se mora tudi v inteligentnih |krogih izprevideti, da je §. 19 ustave resnično veljaven, da so ga kodifikovali ravno tisti, ki mu ne dajo veljati, in da ravno nepoštenost, ki tiči v tem, da se postave dajajo z očitnim namenom, ne izvajati jih, je prouzročila borbo avstrijskih narodov, ki tlači najboljše moći na jedni in drugi strani. Dobre volje in politične poštenosti je treba v Avstriji, treba je, da se dane postave pošteno uresničijo, treba vlade in visokih vladnih organov, ki strogo gledajo na to, da se uradniki vseh vrst povsod postav arže in se njim nikdar ne ogibljejo, treba je poštene uprave, pri kateri uradnik ne le ve, da se postav in vladnih naredeb držati sme, ampak kjer uradnik ve, da ga čaka ostra kazen, če se hoče političnim postavam ogniti. Dozdaj so delali postave bolj ali manj pravične, izvajati pa jih nečejo. In to se kaže v Avstriji od leta 1848 sem vedno in čudna prikazen je ta, da so le tisti, ki so z orožjem v rokah proti centralni vladi postopali, dosegli, kar jim je šlo — Ogri — drugi narodi pa se morajo vedno še boriti in zakaj ? — za izvršbo od cesarja potrjenih postav. To dela nezaupnost v dobro voljo eksekutivne oblasti. To bega najzvestejše narode, to ni avstrijska politika. Da pa do prvotne misli, do učilišč pridemo, opozoriti moramo na mnoge neavstrijske prikazni v učuih predmetih. Naši pravniki morajo se učiti nemške državne in pravne zgodovine, v srednjih šolah je sredina zgodovinskemu uka glede srednjega in tudi novejšega veka nemško cesarstvo, in tako absolviran pravnik nič skoro ne ve o avstrijske j (českej, poljskej, srednjeavstrijskej, ogerskej itd.) pravni in splošni zgodovini, in v obče stopi mladi mož iz šol, pride v javno življenje brez zadostnega razuinljenja avstrijskih razmer. Rajni Phillips je že poudarjal, kako pomenljivo je mestno pravo na Češkem in Moravskem se razvijalo in ravno pred kratkim je končala „Zeitschriit fttr Notariat etc." razpravo dež. sodn. svetovalca Ruberja o razvitku varstvenega prava na Moravskem, dokazujoč, kako samostalno je bilo češko pravo. — Iu na Štajerskem in po drugih deželah imamo kronike, ki pripovedujejo, da so dežele imele svoje „handveste," da je bil. landschadenbund, — beremo, kako so umestovali slovenske koroške vojvode, — ali ni pravne zgodovine avstrijske? Cesarjeviča Rudolfa samega je bilo treba, da je Avstrijce začel učiti spoznavati Avstrijo. Iu jedini Krones nam je napisal obširnejšo dobro avstrijsko zgodovino. Žalostne razmere ! Avstrija je velika in ima v svojem širokem okrožji več ko dosti tvarin za izučevanje svojih sinov, ne da bi jim moglo biti na Škodo glede občne izobrazbe. Razumna država daje uku svojo obliko. In tako naj minister Gautsch ne ostane pri državnem pravu, ampak naj preustroji ves uk na avstrijski podlagi. Avstroogersko državno in pravno zgodovino, avstrijsko zgodovino, sploh avstrijsko, ne nemško Avs tri j o! je pogledal v oči te deklice; ni je treščil ob razbito jarbolo, kakor je prej delal, temveč jo vzel v roko pritisnil k sebi, se usedel v čoln, zavil re-vico v obleko ter sam, brez drugov šel k bregu. Denarje, koje je iz potapljajoče ladije seboj vzel, je skrbno spravil ter zapustil obale jadranskega morja. In od teh dob do nedavno bilo je tiho na morji.Stoprav sedaj križajo zopet roparji po njem, novi strahovi, javeljne so iz grobov, iz globokih gre-zij ustali tovariši onega brodarja in njih glava Kiuperli, samega pekla sin. — Rekel sem, da je ta brodar ostavil bregove jonskega morja, pozabil pa sem reči, da je vzel deklico seboj in da ni več, hodil na morje, tudi ropal ni več, temveč je upal, da ga deklica, ko doraste, zmiri z duhovi, ki vedno po noči k njemu hodijo strašeč ga; upal je, da bo sedaj njegov angelj, ko ima res toliko, kakor skaderski paša. — Ni treba, da bi ti konec te povedke povedal; nekdo drugi ti ga pove, vender moram še to dodati, da je dekletce, koje je bil brodar seboj vzel, zelenkaste oči imelo iu, da je bilo podobno njegovi hčeri, kojo mu je skaderski paša onečastil." (Dalje prih) Politični razgled. \<»tr«iiij«' 1«». V Ljubljani 1. septembra „Češka Beseda" v Budejevieah priredila je v nedeljo velik tabor, na katerem se je govorilo proti temu, da *e*kl stariši pošiljajo otroke v nemške šole. Govoril je tudi Hubaček, urednik „Hlasu Naroda". Ostro je grajal češke stariše, ki zaradi narodne mlačnosti pošiljajo otroke v nemške šole. Namen tabora je, narod osvoboditi smrtnega greha, kate. ega store češki stariši proti narodu, človeškej dostojnosti in lastnej krvi, pošiljajoč otroke v nemške šole. Ko bi danes ustal kak tak prorok, kakor je bil Mojzes, prepovedoval bi gotovo Čehom, da naj nikar ne pošiljajo otrok v nemške šole, ker to j*1 v nasprotji z velikimi božjimi zakoni in s celo organizacijo prirode. Nikdar ne prenese golob svojih mladičev v skopčevo gnezdo, tudi sokol bi jih ne pustil izrejati sovam. To bi bilo protinaravno, ravno tako protinaravno je, če češki stariši pošiljajo otroke v nemške š le. Pa tudi zaradi praktične potrebe st ni treba učiti nemščine, ker češčina pridobiva vedno več veljave. Ko bodo ti otroci, ki sedaj hodijo v šolo, odrasli, bode že sramotno, če kdo na Češkem ne bode dobro znal češčine. Besede češkega domoljuba naj bi si pa tudi Slovenci dobro zapomnili. — Povrat kneza Aleksandra ni vzbudil veselja samo mej avstrijskimi Poljaki, ampak tudi na Ogcr-slteni. Več ogerskih magnatov, mej njimi grof Zichy, odpotovalo je čez Niš, Pirot v Sofijo, da bodo tam pozdravili kneza. Da se Madjari tako vesele kneževega povrata, je dovolj dokaza, da knez deluje le v škodo slovanstvu. T u a nje države. Za Bolgarsko ne obetajo novejši dogodki nič dobrega. Pravi rodoljubi se vedno bolj odrivajo in usiljujejo se „strebeiji" na važna mesta Glavno ulogo sedaj igrajo Stambulov, Radoslavov in Noče-vić Kakov značaj je Stambulov, smo že dovolj povedali. Radoslavov je pa tudi velik intrigant Že v ministerstvu Karavelova, v katerem je bil pravosodni minister, je vedno ruval proti svojim tovarišem. Prizadeval si je, da bi odrinil Karavelova in postal sam ministerski predsednik. Kakor se je ruskim listom pred nekaterimi meseci poročalo, je Radoslavov že bil pregovoril kneza, da ga pokliče na krmilo, samo knez ni vedel, kako bi se znebil Karavelova. Kar odpustiti ga ni mogel, ker bi se s tem zameril narodu ter bi morda v sebranji Radoslavov, ako bi tako zlezel na krmilo, ne mogel dobiti večine. Ko je Rudoslavov videl, da ni mogoče spodri-niti Karavelova, dal je svojo demisijo in v sebranji hudo pobijal vladne predloge zastran podržavljenja Železnice Kuščuk-Varna, nadejajoč se, da bode tako vrgel Karavelova. Pa se mu tudi ni posrečilo. Zadnji dogodki so mu dali priložnost, da je dosegel, kar je želel. Stambulov ga je imenoval minister-skega predsednika in knez je potrdil ministerstvo, kakor ga je sestavil Stambulov. O Načevići, ki je novi minister vnanjih zadev, se pa druzega ne ve, kakor da je bil bolgarski zastopnik v Bukureštu, ter da je velik klečeplaz. — »Pol. Corr." poroča se iz Gjurgjeva, da se je nek bolgarski državnik, ki je v poslednjih dogodkih igral važno ulogo, izjavil, da želi, da bi ti dogodki bili dober nauk za Bolgare in Ruse. Sedaj se je pokazalo, kako površno in krivo poučujejo osobe, ki Rusijo zastopajo v Bolgariji, svojo vlado o mišljenji bolgarskega naroda. Temu je pripisovati, da so se odtujili Rusi in Bolgari. Rusko zastopstvo v Bolgariji, obsipalo je rusko vlado z napačnimi poročili. Hitrovo, Sobolev, Kojan-der itd. so odgovorni za to, če Rusija zgublja simpatije v Bolgariji. Mnogo je zavisno od tega, ali bodo tem gospodom še verjeli v Peterburgu ali ne. Iz tega se vidi, da bi bolgarski državniki vso krivdo radi zvalili na ruske zastopnike. — Pri ministerskem Bovetu bil je Radoslavov oiločno za to, da se zarotniki usmrte, Stambulov mu je pa oporekal. Knez se je nekda ''.rekel za Stambulova mnenje. Zarot-P'ki bodo tedaj samo zaprti, kak nov prevrat jim pa utegne zopet dati svobodo. — Omeniti moramo še to, da v regentstvu ni bilo niti Karavelova niti Nikoforova. Stambulov je le zlorabil njijini imeni, kakor prej Cankov. Nov dokaz, da ima Karavelov jako veliko zaupanje pri narodu, da se vsaka stranka tako poslužuje njegovega imena. V regentstvu so bili Stambulov, Slavejkov in dr. Stransky. Dunajski dopisnik „Berliner Tagblatt-a" se je v Franzensbadu tri četrt ure razgovarjal z ruskim ministrom vnanjih zadev, Giersom. Giers se je izjavil proti njemu, da se z grofom Kalnoky-jem najbrž letos ne suideta. V četrtek ali v petek odpotuje Giers v Peterburg čez Berolin, kjer se še je-denkrat snide z Bismarckom. O Bolgariji se Giers in Bismarck v Franzensbadu nesta nič gotovega do govorila, ker nesta vedela, ali se knez vrne v Bolgarijo ali ne in kako se stvari dalje razvijo. Tudi sedaj se še Rusija ni nič odločila. Giers ne želi okupacie Bolgarije, dokler je tam red in mir, težko in kritično bilo bi pa stališče za Rusijo, ko bi v Bolgariji hoteli usmrtiti zarotnike. Potem bi Rusija ne mogla molčati. Minister se je ostro izrazil o knezu in o Angliji, katerej je vsako sredstvo dobro proti Rusiji. Giers je odločno poudarjal, da je knez le orodje Anglije. Iz Franzensbada knez ni dobil nikake brzojavke, ki bi mu bila svetovala, povrniti se v Bolgarijo. Nadalje je minister zatrjeval, da so odnošaji Rusije k Avstriji in Nemčiji najboljši, in on upa, da se ohrani mir. Vse vesti o sporazum ljenji Battenberžana s carjem so izmišljene. Odnošaji mej Itnsijo in Anglijo se bodo shujšali zaradi bolgarskega vprašanja. V Peterburgu so trdno preverjeni, da je le Anglija nasvetovala, da naj se knez vrne v Bolgarijo, tembolj, ker se Nemčija izgovarja, da ni dala nikakega tacega sveta. „Nordd. Allg. Ztg." še celo hudo napada kneza. Da bi ne mislili v Peterburgu, da knez Bismarck daje kako potuho knezu, so nekda celo kneza izbrisali iz zapisnika častnikov pruske vojske in to že naznanili knezu, češ, da zanapiej ne bodo več vladarji v seznamih pruske vojske. Da je to le izgovor, kaže to, da so velikega vojvodo Hessenskega še vedno obdržali v zapisnikih častnikov. Na ta način se bode Bismarcku najbrž posrečilo vso rusko jezo zvrniti na Anglijo, če tudi morda Bismarck sam na skrivnem ruje proti Rusom. Ko so pregnali kneza v Bolgariji, so takoj nemški oficijozi pisali, da je le Anglija vsega kriva, da so se stvari tako zasukale. Dajala je potuho knezu, potem ga pa pustila na cedilu. Dozdaj je še upanje, da do boja mej Angleži in Rusi ne pride. Zmešnjave znajo biti pa še velike in pošteni mešetar v Berolinu bode imel še dovolj prilike posredovati. Nekateri nemški listi že pišejo, da je zoppt prišel čas, ko bodo vlasti potrebovale Bismarckovega posredovanja Liberalni unijonisti kažejo se zvestejše sedanjej angleški vladi, kakor je pa bilo pričakovati. Dne 26. m. m. izjavil se je Chamberlain, da se motijo oni, ki mislijo, da bode on pomagal vreči sedanjo vlado. Podpiral jo bode tako dolgo, dokler bi vlada, katera bi prišla na njeno mesto, zahtevala za Irce poseben parlament. Lord Hartington odpotuje za dalje časa v Indijo in Chamberlain bode jedini vodja uriijonističnih liberalcev. Ker je on konečno za Sa-lisburry-ja. se bode sedanja vlada še precej časa lahko vzdržala. Največja nevarnost zanjo je, da Cham-herlainu vzlic vsem njegovim izjavam ni zaupati, ker on menja svoje mišljenje, kakor kameleon svojo barvo. Dopisi. H Ptiifa 31. avgusta. [Izv. dop.] Prinesli sle že brzojavno, da je naš kandidat, kanonik dr. L. Gregorec sijajno zmagal. Tukaj nekoliko natančneje v tej volitvi. Oddanih glasov je bilo vseh skupaj 343, od katerih je dobil dr. L. Gregorec 342, jednega pa nekov Flirst. Na Ptuji, kjer so volili sodnijski okraji Ptuj, Ormož in sv. Lenart, dobil je dr. Gregorec vseh oddanih 207 glasov, ravno tako v Ljutomeru, kjer sta volila sodnijska okraja Ljutomer in Zg. Radgona vseh oddanih 68 glasov, v Rogatci pa, kjer volita sodnijska okraja Rogatec in Šmarje ujel je od oddanih 68 glasov FUrst jednega. Imamo torej v tem slučaji, to smemo ponosno reci, jednoglasno izvolitev. Posebnosti j skoro ni nobenih poročati, vršilo se je vse tako gladko in mirno, da je bilo veselje. Od prejšnjih borb prejš-nih agitacij ni več sluha in duha. Naš kmet sam ve, kaj mu je storiti in se ne da od nobenega laži nemca več zapeljati. Veselje je bilo videti, kako so volilci od najdaljših krajev prihiteli, da so storili svojo domovin sko dolžnost. Na dan volitve so prišli najprej Ormoški volilci z vlakom o ll„H uri. Prišli so vsi. Za tem so jeli prihajati drugi volilci iz št. Lenarskega in Ptujskega okraja, ki so se večinoma z vozovi pripeljali, in o V»9 uri je bil že narodni dom prenapolnjen. Dr. L. Gregorec, ki se je prejšnji dan od shoda na Slatini na Ptuj pripeljal, ogovoril je proti 10. uri volilce z jedrnatimi besedami, ponavljaje še jedenkrat vse to, kar ga je napotilo, da kandiduje in kako bode on ne u straši j ivo pravice kmetov — Slovencev zagovarjal. Šli so volilci potem na volišče zaklicavši preje burni živio blagemu kandidatu. Soglasje pokazalo se je že pri volitvi komisije, kajti jednoglasno so bili izvoljeni kot udje komisije lvanuša iz Ormoškega, Mesurec iz št. Le-nartskega in Strah iz Ptujskega okraja. Vladni komisar „Zupančič* poklical je v komisijo dekana Meška, Petovarja in Lorberja; vsi ti so volili udom komisije Križnika, Švingerja in predsednikom bil je izbran dekan Meško. Na Ptuji je bila, kakor je povedano, volitev jednoglasna. Z zadoščenjem moramo tukaj javiti, da bo glasovali z uami tudi taki volilci, ki so prej vedno protivno volili. Mi zabeležimo to z radostjo in želimo da bi to VBekdar storili, kadar bodo poklicani oddati svoj glas. Po izvršeni volitvi podali smo se v Narodni dom, kjer smo se do pozne noči razveseljevali in našemu poslancu svoje želje razodevali. Gospodje na Dunaj pa nai vedo, da je to, kar bode govoril dr. L. Grego-i! narodova — on je dobil svoj mandat, ko je idločno povedal, kaj da bode zahteval in kako bode postopal, ne oziraje se na to, ali bodo poslanci — kimovci z njim zadovoljni ali ne, temveč uvaže-vaje le to, kar bode narod od njega zahteval. Domače stvari. — (Naučno ministerstvo) |e prepovedalo V8eučiliščnim profesorjem po strokovnih listih razpravljati akademične zadeve, o katerih se še vrše posvetovanja, ker se s tem ruši uradna tajnost. — („Krestt) ima v svojem 3. zvezku naslednjo vsebino: Imenopis Konjiške nadfare. M. Na-potnik. — Črtice o srbskih in hrvatskih narodnih pesnih. A Fekonja. — Narodne pripovedke. Priob-čuje Mat. Valjavec. — Črtice iz ethno- in topografije nekdanjega Norika in Panonije. Spisal Davorin Trstenjak. — Oblikoslovue črtice o listu kaličnic. Spisal M. Cilenček. — Turške besede v slovenščine. Dr. J. Sket. — Narodno blago s Štajerskega. Nabral Jos. Freuensfeld. — Narodnostne razmere na spodnjem Štajerskem. J. Lapajne. — Nekoliko zgodovinskih drobtin o pojmu: „slovenski, a, o" aH „slovenski" bani. J. Navratil. — Poročilo o hrvatski književnosti. Spisuje J. Steklasa. — Drobnosti. „Kres" velja za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. — (Obnovljenje Št. Jakobske cerkve v Ljubljani) bliža se vidno svojemu dovršenju ter se bode cerkev vnovič posvetila in odprla že v drugi polovici oktobra meseca. Gospod Jurij Šu-bic je dodelal že drugo svojo sliko na cerkvenem oboku. Ker bodemo o teh slikah, kakor smo že povedali, po njihovem zvršetku izpregovorili obširnejo besedo, podajemo za danes o njej le kratek obris v poglavitnih njenih potezah. Slika nam predočuje „ obglavljen je sv. Jakoba". To se vrši zunaj Jeruzalema, na Kalvariji. V osredji, na sredini slike kleči sv. apostol s pouzdignenima rokama, zamak-neno zroč proti nebesom, dočim za njim na demo stoječ krvnik zamahuje z mečem po njegovem tilniku. Mučeniku na levo, nekoliko v ozadji, sedf rimski sodnik, zavit v belo togo. Obraz mu je resen, in pogled strog in srep. Za sodnikom se nahaja njegovo spremstvo, mej katerim opazimo na belci sedečega vojaka s plapolajočo zastavo. Za desno nogo krvnikovo leži truplo in odsekana glava sv. Jozije. In v levem ozadji se je nagromadilo radovedno ljudstvo, kateremu pred njim stoječ vojak zapira pot s poprečki držano sulice. Slika je izdelana z veliko marljivostjo in ljubeznijo do umetnosti. Takoj na prvi pogled se jej pozna očividen napredek umetnikov v stroki težavnega slikanja al freseo. Kaj plastično je naslikan krvnik v robustni svoji postavi in z divjim obrazom, kateremu jo umetnik v plemeniti obliki nasproti postavil v božjo voljo udanega mučenika z milim, rajsko blaženostjo obli-tim obličjem ter z mehko skleneniraa rokama ublažil utis velikanskih krvnikovih pesti z bujno muskulaturo. In kaj različno se razodeva učinek tega mučeniškega čina na raznovrstnih obrazih zbranih gledalcev. Zdaj izdeluje gospod Jurij Šubic tretjo sliko: „Izpremenjenje Kristovo ua gori Tabor." Kakor smo se uverili iz dotičnega kartona, osnovana je ta slika istotako genijalno, kakor prejšnji dve že omenjeni sliki. — (Uradno izveš tj e o kolerivTrstu.( Od poluuoči 30. do polunoči 31. t. m. v mestu 7 slučajev, v okolici O. Doslej za kolero zbolelo 411 osob, ozdravelo 114, umrlo 261. — Z dežele se naznanjajo : v Izoli 4 slučaji, v Milah 3, v Movraži 1, v Tribanu 1, v Bergudu 2 slučaja. — Na sosednem Beneškem je kolera odjenjala, včeraj bilo je v vsej provinciji 136 slučajev. — (Iz Trsta) pobegnil je lesni trgovec Lia-lopulo, zapustivši 200.000 gld. dolgov.__ Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg" 1. septembra. „Journal de St. Petersbourg" kazoč na zmešnjavo, ki se je polastila Bolgarske in vojske, pravi, da s prihodom kneza v glavno mesto bolgarsko vprašanje nikakor še ne bode rešeno Berolin 1. septembra. „Norddeutsche Allgemeine" kazoč na navdušenost, s katero so Poljaki kneza bolgarskega pozdravljali, sklepa iz tega, da mora v osobi kneževi biti kaj za Nemčijo nevarnega. Poljakov navdušenost bode v pravi luči pokazala kneza bolgarskega svobodomiselne (freisinnige), ultramontanske pristaše, ki so na bolgarskega kneza strani, da bi naše prijateljske razmere z Rusijo uniei'i in tako izzvali nevarnost za Nemčijo. NiS 31. avgusta. (Telegram N. Fr. Pr.) Iz Sofije ravnokar došli odlični potovalci pripovedujejo, da so majorja Grujeva izpustili, a da se ne ve, kje biva. Cankov in metropolit Klement sta v Šoriji popolnem svobodna. Mnenje naroda in vojske je knezu naklonjeno, četudi ne več tako, kakor s početka. One družine, ki so se udeležile zarote, so iz mesta odpravili. Del vojske pod majorjem Gugerjem je knezu sovražen in se mu hoče celo upreti. Carigrad 31. avgusta. (Izvestje Hava-sovo.) Tu je govorica razširjena, da se bode knez Aleksander prostovoljno odpovedal prestolu, ko se zopet napravi red. Trnovo 31. avgusta. Včeraj zvečer bila pred kneževo palačo velika ovacija. Okrajni šolski nadzornik Kitančev nagovoril kneza, zahvalil se mu za povratek in v imenu naroda zahteval za izdajice smrtno kazen. Knez ogle dal posadko in odpotoval v Eleno. — Govori se, da bodo majorja Grujeva in kapitana Ben-dereva danes semkaj pripeljali, da se postavita pred vojno sodišče. Bukurešt 31. avgusta. V Bukureštu bivajočim bolgarskim političnim begunom se je naznanilo, da si smejo začasuo bivališče kjer koli izbrati, le ob Dunavu ne, ker hoče Ru-munska biti popolnem nevtralna nasproti dogodkom v Bolgarski. Berolin 31. avgusta. „Norcldeutsche Allgemeine" pravi: Mi nemamo v Bolgarski nobenih interesov. K oboroževanju sili nas le Francija, kjer se neprenehoma pomnožuje vojna sila. Le Francija je odgovorna za položaj v srednji Evropi. Franzensbad 31. avgusta. Giers dobil od carja ukaz, naj se takoj povrne v Pe-terburg, četudi njegov dopust še ni pri kraji. prinaša v 17. številki sledečo vsebino: Naš čolnič otmimo! Pesem. S. Gregorčič. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Trioleti. Zložil Janko Kalčič. — Drobne povesti. Češki spisal Svatopluk Čech. Poslovenil S. S. IV. Izlet v mladost. (Konec.) — Ivan Dolinar. (S podobo.) — Karakteristika naroda slovenskega. Češki spisal Jan Lego. (Dalje.) Kod Balkana — evo dana. — Naše slike: Grobni spomenik Kopitarjev. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „ Slovan "velja za vse leto 4 gld. 60 ki\, za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. Darila za „Narodni Dom44. Prenesek . . . 15072 gld. 04 ki. Pri Zupanovi slavnosti na Prevojab nabranih ............ 20 „ 75 „ Ant. Uršić, zastopnik banke ,Slavijo" v Št. Vidu........... — M 60 „ Fran Perko, zastopnik banke „Slavije" v v Novem mestu........ 1 „ 50 „ V veseli družbi pri Zaplotniku v Šiški nabranih........... 2 „ 22 ,, Čitalniski ćvetcroBpev nabral pri Rado-ških Slovuukah in Slovencih v krčmi g. Potrica........... 3 „ 20 „ V veseli družbi na Za k raju pri Blokah dne 9. avgusta 188K nabranih ... 7 „ 22 „ Dr. E. Volčič v Novem mestu .... — „ 89 „ J. Vladimir Ilraskv, deželni inženir v Ljubljani.......... f> — Vknpe . . . 1 r> 113 gld. 42 kr. I.isl niču upravuiHtvu: Gospod M. M. v Uralsku. Za prvič poslanih 10 rubljev dobili smo 12 gld. 30 kr., za sedaj poslanih 10 rubljev pa 11 gld. 80 kr. — in je naročnina plačana do 12. aprila 1887. Tržne cene i VjHibUn dne 1. septembra t. 1. kr. ifl. kr. Pšenica, hktl. . . . t; 1 Ti Speli povojen, kgr. . — 70 ttez, r» ... •i 5 j Surovo maslo, „ _ 90 Ječmen, n ... 4 29 Jajce, jedno .... _ 2-5 Oves, ... 2 60 Mleko, liter .... _ 8 Ajda, . •1 •_'•_> Goveje meso, kgr. 64 Proso, n ... •1 56 Telečjo _ BO Kor u /.h, a ... 4 87 Svinjsko „ „ _ 58 Krompir, 9 .d Koštrunovo „ „ _ .'52 85 Leča, 9 • • • L 2 _ Pišanec . . . Grah, 10 — Golob...... 18 Fižol, II ... i1 — Sen.., 100 kilo . . 9 32 Mas i e, kgr. . l — Blama, „ 2 82 Matr, — t;i; Drva trda, 4 □ metr. 6 Speli trišei — M mehka, . „ 4 _ ; Q zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura V,-trovi Neb. Mokri na v mm. mi m 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740-52 mm. 740 55 mm. 740-31 m.... 14 8" 0 27 6° C 200 c: brezv. si. vzh. brezv. megla jas. j An. (K Orni* Srednja temperatura 20 8", za 35n nad nonualom. IDiiiia:ska borza dne 1. septembra t. i :. Izvirno telegratieno poručilo > Papirne renta . -4 gld 60 kr. Srebrna renta .... *4 . '0 Zl.ita renta . ;i7 70 5" „ marčna renta lol 90 Akcije narodne banke -62 - Kreditne akcije . 278 . — London 2-i 40 Srebro....... — Napol 10 C. kr. cekini 5 ^6 Nemške marke *i . 87'/, i'/, državne srećke iz 1. 1854 250 gld. 132 . 50 Državne srečke iz 1. lk64 100 Kld. 19 . — Ogrtka zlat t renta 4' , i 07 50 Ogrska papirna renta 5" „ ttte/i knjigotržnicah knjiga: Zlatorog. ĆPlCLTLtTL&k.t.L /J ft.L V tjL C O. spisal R. Baumbach. Z dovoljenjem pisateljevim in založitikovim preloiil ANTON FUNTEK. Cena elegantno vezani knjižici 2gld. Anton Funteft, dobro poznat po svojih izvornih pesniikih proizvodih, podaril je slovenskemu narodu se svojim prevodom Baumbaehove poezije * Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denošnjega dne" ohrani/a pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjiiica, kaj bogato iti najelegaiitneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube zeld obradostila, ki imajo srce in smisel ta ta pesniški umotvor, legat dejanje se vrši na našem romantičnem Gorenjskem. Ig. pl. Kleinmaifr & Fed. Bamberg v Ljubljani. OOOOOCOOOOOOOOCPCCOOOOC C C C ;. < c:'V'; ■:, c\r 351—12) Dijaki vsprejmejo se v prijazno stanovanje in dobro hrano na S\. 1'etra centi St. 18 v ljubi juni. (641-1) Trpvsti DOioiik in učenec se "Vi-»|3T"oJ mota. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda" pod It. 105. (635—2j Za dijake odda se lepo in pripravno stanovanje na Poljanski centi. — Natiiujeiiej5e se izv« v H\. Florljana ulicah *l. 14, I. nadstropje, zadej čez hodnik. (636—2) Jabelka za mošt kupu e;,-. se v vsaki množini. Natanjčnejši pogoji izvedo se pri (640—2) Jožeta Strcelbe naslednikih v Ljubljani. vsprejmejo se v Ntn no vanje in skrbno postrežbo na Stolnem trgu h. št. 18, II. nadstropje, na ulično stran. (628—3) A -- je I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepčnjoče, ovira spridenje zob in odstrannjo .smrdečo sapo. Ve ika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, upliva okrepčujoče in nareja zobe svetle in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo ^ zahval, itna vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja S T vsak dan po pošti (495--8) t »LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v LJubljani. SlmY~ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoctv origi- [ nalno salicilno nstnu vodo in sdicilni zobni prah, se prident) sastonj razprava o varovanji zob in ost. 1 gJČt--[g,»ja----^-fl-r*-rtt^rt,--- pogtelmega društva „Marijine bratovščine44. Društvo Marijine bratovščine v Ljubljani napravi DOBRODELNO LOTERIJO, katere namen je ustanova zavetišča kjer bodo Itnell ustarell Iti onemogli ter ziipuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno. Ta lotcrijt: je z odlokom vis. c. kr. finančnega ministarstva dne 21. septembra 1885, št. 28.606, dovoljena. Osnovana je na podlagi 50.004) nrečk po SO krajcarjev, ki bodo zadelo gOOO dragocenih in VNiikcina koristnih «lobitkov v skupni vrednosti ,"»onn Kol«linarjev. Vsaka pet in inu povzetju pošilja blago za zimsko obleko za <£Ul. -i-'/.j in višje, vse po jako nizkih cenah, samo tovarniška zaloga zu sukno (G10—4) FRIDERIK BRUNNER, v Brnu, Frolichergasse 3. Uzorci se pošljejo franko na ogled, bogato preskrbljena zbirka uzoroev za gospoda krojače ne franko vano. Prva Brnska manufaktura sukna in razpošiljalnica kurentnega blaga FII.IPA TIC1IO v Brnu, Gospodske ulice št. 13 razpošilja proti poštnemu povzetju: eni-in i 1Z popolnem ciste v(»lne, za Jeaenake in /i ms Ko I. DIIlOKU »Uilllil obleke, 3-10—3'20 metra dolgo, za popolnem moško obleko, gl«l. '1.75, 7—» u. v. II. OgrtaČI, 2-10 metra dolgo, v vseh barvah, gld. 6—7.K0 a. v. m. Jesenske in zimske hlafce, ifv.metra đo,go, *,d* 2_2-5° iv. Manufakturnega in kurentnega blaga gjg J 3K iu bo na že'jo pošljejo ceniki in uzorci vsega blaga franko. (Gll—4.) Iedatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 40