leto XXIII. TRGOVSKI S ^ Bi ® 73. zsszvr&srs? ■ PrUkJIV JIml ■ B. m m “~a£ ■ IX W «#■%■ ■*■«# B ^T£'ipSL. ” rr.Hpn.t„ Rokopisov ne vračamo. — mesečno 15 din. TGdcnsks v _ — nn*11v, j l._j>> S^rJitvSulS: Časopis za trgovino« industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. Izhaja ™l*Z'*3S Ljubljana. ponedeljek 1. julija 1940 Cenagl f50 Devize in centralizem Prvi učinki sedanje evropske oz. svetovne vojne so se v našem gospodarstvu opazili primeroma zelo zgodaj, čeprav se nas vojna vihra ni dotaknila in čeprav smo že v začetku stopili v strogo nevtralnost. V doseg vojnih mlinov je prišla docela naravno predvsem naša zunanja trgovina. Naša oskrba s surovinami je bila kmalu pripadeta po dalekosežnih načrtih, ki hišo bili v naši interesni črti brez v®likih neugodnosti za nas, a mi tega nekako še dolgo pozneje kar nismo hoteli uvideti. Pri nas se je takrat še vsevprek bohotil nedelavni centralizem, ki za gospodarsko bodočnost države ni imel dobre volje. Ta centralizem, ki se je samo igračkal nad gospodarskim sektorjem državnega življenja, je bil v veliki meri kriv naše dez-orientacije in tako tudi tega, da se ni dovolj zgodaj skrbelo za oskrbo naših najvažnejših industrij s surovinami. Zato se tudi v prid naši tekstilni industriji, ko je v tem pogledu zašla v prvo stisko, ni storilo dolgo dolgo časa, več mesecev zapored prav nič. Zanjo ni bilo deviz, kakor za uvoz cenejšega bencina ni bilo deviz. Tekstilna industrija v Sloveniji je začela pešati v svojem najbolj obetajočem poletu, da imamo danes že dolgo v nji znatno nazadovanje zaposlenosti. Njeno obratovanje je bilo nevarno ogroženo in še vedno trpi zaradi nerednega uvoza surovin, in to je bilo največkrat nemogoče urediti baš za slovenske pokrajine. Zaradi pomanjkanja goriva pa je zavladal pri nas nekaj časa splosen zastoj in nihče ne bo nikdar izračunal izgub, ki so jih zato trpeli naši ljudje, nihče ne računa delovnih dni, ki smo jih zapravili. Vse to oškodovanje države in zlasti Slovenije bi se bilo lahko preprečilo, če bi se bile pravočasno, sistematično in enakomerno po vseh pokrajinah porazdelile devize, vsaj v merilu kakor so jih te pokrajine pridobile. Toda za to bi se predvsem moralo omogočiti pravo sodelovanje. Pozneje se je izkazalo, da moramo vendarle tvegati devize, le da smo jih morali zaradi zakasnitve pripravljati več, ker smo morali priznati za surovine že višje cene, ker so se zvišale že prevoznine, zavarovalnine in drugi stroški. Marsikatero naše podjetje ni sploh več preživelo te dobe kot uvoznik in ni uživalo boljše dobe v dodeljevanju deviz. Kako važno in koristno bi bilo prej poskrbeti za zaloge surovin in za redno dobavo, pa četudi za devize, to se nam je prepričevalno izkazalo prav zadnji pomladni mesec, namreč ko je bil zaradi vstopa Italije v vojno naš daljnji uvoz sploh onemogočen. Velik del naših naročil v tujini je propadel in se celo blago, ki je bilo že na poti, ne bo več moglo doseči. Za to blago in še za mnoga novejša naročila pa smo mi plačali vnaprej, smo plačali v devizah za več ko 200 milijonov dinarjev. Veliko vprašanje je, ali kdaj dobimo vse to blago, oziroma kako se nam posreči dobiti še naše zneske deviz nazaj v državo. Teh 200 milijonov dinarjev je šlo v tujino brez koristi za našo industrijo. Seveda blaga ne bodo dobile. Gre pa še za to vrednost samo, ki jo moramo vsekakor kriti. Prav zdaj pa bomo zelo ob- čutili to izgubo. Zdaj namreč moramo za reorganizacijo naše zunanje trgovine nujno' imeti devize. Pridobiti bi si mogli surovin za industrijo oz. blaga tudi za nove državne potrebe, čeprav na novem tržišču, če bi le zmogli plačila. Izguba te vsote v sedanjem času nas mora vsekakor spraviti do zavesti, da tudi mi potrebujemo odločnih ukrepov in predvsem spretneje delujoče uprave. Storiti se mora takoj vse potrebno, da se izvožene devize v tujini osvobodijo, da bi jih mogla naša podjetja uporabiti na drugih, svobodnih trgih. Ves problem naše sedanje zuna-nje-trgovinske zapore pa je s tem deviznim vprašanjem samo načet, to je na najbolj občutljivi točki prizadelo neposredno pristojne ljudi in ustanove, če bi hoteli ta temeljni državni problem veljavno in pravilno razrešiti, se bo nujno morala poglobiti tudi reforma uprave. Toda, kakor spet dokazuje konferenca pri monopolski upravi, ki je te dni razpravljala v Beogradu o preskrbi države s tekočim gorivom in na katero konferenco niti zastopniki trgovine s temi gorivi sploh niso bili povabljeni, ta doba še ni tako blizu. Še je dosti ljudi, ki se niso od časa nič naučili. Vlada pripravlja za poživitev vsega gospodarstva Na obletnico važnih pogajanj za sporazum so se dne 27. junija se-šll v Bukovi Gorici pri Karlovcu predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik dr. Vladko Maček, finančni minister dr. J. Šutej, ban Hrvatske dr. Šubašič, minister dr. Konstantinovič, podpredsednik HSS inž. Košutič in glavni tajnik dr. Krnjevič. Sestanek je zbudil tem večjo pozornost, ker se je vršil neposredno po važnih beograjskih izjavah predsednika vlade o potrebi reform in o bodočih nalogah vlade. Na vprašanje časnikarjev o pomenu sestanka in o smeri reform so člani vlade poudarili zlasti sledeče: Reforma se bo izvedla bolj v gospodarskem področju. Reforma je potrebna, je naglasil finančni minister. Mi ne moremo razumeti tega, da n. pr. zaradi pomanjkanja kredita nastaja pri nas nezaposlenost in da naše ljudstvo nima kaj jesti. Dolžnost vlade in vseh tistih, ki to lahko spremenijo je, da to bolezen odpravijo iz sveta, kar naj se doseže s sodelovanjem vseh. V konkretizacijo tega je minister nadaljeval: Mi nismo prišli na oblast samo zato, da posle upravljamo, temveč da tudi ustvarjamo. Uverjeni smo, da je v naši 'državi dovolj delovne sile za vse vrste delavnosti in ki želi delati, ter tudi dovolj surovin, ki jih je treba predelati. Poklicani smo tudi za to, da skrbimo, da bo naš narod zdrav in da se zdravo razvija. Po izjavi vladnega predsednika D. Cvetkoviča je treba zasnovane reforme izvesti v vsej narodni delavnosti. Dvigniti proizvodnjo v vseh življenjskih tokovih. Najprej so na vrsti javna dela, zboljševa-nje zemlje itd. Načrt bo objavljen takoj po nadrobnejši izdelavi, ker je glavno, da se resnično izvede in ne le da se govori o njem. 0 političnem pomenu reform Na vprašanje, ali se pripravljajo tudi politične reforme, je naglasil predsednik vlade: Mi nismo za formo, temveč za stvarnost, za realno življenje. Naše reforme morajo biti sad našega gospodarskega življenja, naše gospodarske strukture in realnih razmer v mejah naše domovine. Tako, kakor doslej, gotovo ne sme več biti. Življenje zahteva nekaj drugega, boljše in lepše. Predvsem morajo biti zadovoljeni široki narodni sloji, delovno ljud- stvo v mestih in v vaseh. Tem moramo dati temeljnih življenjskih pogojev. Sedanje mednarodne razmere so tako spremenile ves red, vse ekonomske principe in doktrine, da se popolnoma naravno tudi pri nas morajo temeljito spremeniti vse starejše teorije in prejšnje pojmovanje življenja. To bodo naše naloge in napori vlade v njenem bodočem delu. Sešli smo se v spominu na skupno delo v lanskem letu ta dan za ustvaritev končnega sporazuma med Srbi in Hrvati, ker brez njihovega skupnega dela ni za nas solidne bodočnosti ne lepšega življenja v skupni domovini. Takrat v Bukovi gorici započeto delo smo dokončali uspešno in srečno, današnje razmere pa dajejo temu še poseben pomen. S temi besedami je predsednik vlade končal svojo izjavo. Konferenca se je po obedu še nadaljevala in bodo rezultati morda v kratkem objavljeni. Ob petih sta predsednik vlade in minister dr. Konstantinovič z letalom odpotovala iz Zagreba v Beograd. Ministri dr. Šutej, dr. Andres, dr. Torbar in dr. Smoljan pa so imeli še konference v Zagrebu, kjer je bil tudi pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič. trotehnični 830 za 19, vozila 54.1 za 22, razno seme z oljnim vred 2.108 za 10, zdravila 15 za 7, bar-, ve 95 za 8*5, loj 722 za 5, tiskarski, papir 2.191 ton za 5'3 in izdelki iz. kositra in bakra 92 ton za 6*6 mi-, lijona dinarjev. Pregled po državah Za razvoj naše zunanje trgovine je pregled o nje porazdelitvi v mesecu maju izredno poučen. Glavne naše odjemalke, Nemčija, Italija, Francija, Madžarska, Anglija in Protektorat so odvzele 81 % naše-' ga izvoza proti lanskim 65%. Sama’ Nemčija z 205 milijoni je dosegla 27‘6% lani 113'4 in 24*3. Francij# se je povzpela s 172'3- na 23*2% proti lanskim 6 milijonom dinarjev. Večji je bil tudi izvoz v Italijo s 96*5 oz. 13 proti 43*9 in 9*42%, Znatno je padel izvoz v Protektorat, namreč od 80 mili j. (17*5%) na 48*6 mil. ali 6*55%, nekoliko, tudi izvoz v Anglijo, od 34 na 25 milijonov dinarjev. Španija je prišla na sedmo mesto s 23 mikali 3%. V Švico pa smo izvozili za 20 mil. din, v Bolgarsko za. 4„ Uvažali smo največ iz Nemčije (250 proti 200 mil. din), Italije 67 proti 47, Romunije 45 proti 13, USA 29 proti 16, Anglije 25 proti 21, manj iz Protektorata s 25 proti 30, znatno več iz Argentine z 20! proti 4, skoraj enako kot lani pa. iz Madžarske (19*1 proti 17*7). Te države so dosegle 85*29% vsega našega uvoza proti 82*43%' v Lanskem maju mesecu. Iz Nizozemske' Indije smo prejeli blaga za 12,. iz Švice za 11 milijonov dinarjev, po nad 5 milijonov pa iz Brazilije, Belgije, Bolgarske, Grčije, Egipta in Britanske Indije. Naša zunanja trgovina v maju aktivna za 181'8 Uradno poročilo o naši zunanji trgovini izkazuje za mesec maj din 181*8 milijona dinarjev presežka nasproti lanskemu presežku din 22 4 milijona. S tem je narasla naša^ aktiva iz zunanje trgovine letos že na 668*5 proti pasivi 118*3 milijona dinarjev v lanskih prvih petih mesecih. Po količini je dosegel izvoz v maju 355.260 ton, po vrednosti din 742*7 milijona (lani 334.097 ton oz. 466*5 milijona din). Izvoz je torej narasel po količini za 6*33%, po vrednosti pa za 59*21%. Narasel je znatno tudi uvoz, in sicer na 143.554 ton v vrednosti 560*9 milijona proti lanskemu z 98.360 tonami v vrednosti 424*1 milijona dinarjev in se je povečal za 45 95 ter 32*24%. Skupno je dosegel v petih mesecih izvoz 1,571.593 ton v vrednosti 3.283*8 milijona nasproti lanskemu I,340.068 ton in 1.981*3 milijona dinarjev. Po količini je narasel samo za 17 28%, po vrednosti pa za 65 74%. Uvoz je v tej dobi znašal 552.716 ton za 2.615*3 milijona proti 496.514 tonam in 2.099*6 milijona din. Bil je torej večji za II,32 in za 24,56%, cena našega uvoza pa je sorazmerno padla. Več smo izvozili v maju letos v primeri z lani zlasti tehle predmetov: 1939 ton mil. din pšenice 3308 5*6 moke 134 0*4 suhih češpelj 313 1*3 vina 1054 3*2 tobaka — — konj 1064 3*6 svežega mesa 606 9*8 predelanega 264 5*7 masti 659 11*5 jajc 2421 23*3 perja 128 7*1 st. lesa 90989 73*8 bakra 4082 65*7 Manj smo pa predvsem: ton 9911 1947 4362 1868 2143 2936 1310 369 980 2922 136 129596 7949 1940 mil. din 22*2 6*7 15*9 7*0 80*9 129 22*3 10*2 20*4 33*1 10*1 162*3 139*0 v maju izvozili konoplje govedi kož ton 1720 7346 517 1939 mil. din 16*9 12*8 10*0 1940 ton 1298 2432 511 mil. din 33*6 5*6 16*0 Uvozni predmeti Bombaža smo prejeli v maju (v tonah): surovega 934 za 15 milijonov din, prediva 388 za 16 mil., tkanin 296 za 25 mil., blaga pa 41 ton za P6 milijona dinarjev. Ostalih rastlinskih vlaken smo uvozili 447 ton za 3*7 mil. din, prediv 131*4 za 2*6, tkanin 3*5 za 0*8, raznega 133 za 2 mil. din. Volne smo uvozili 359 ton za 16 milijonov, prediva 57 za 6, tkanin 80 za 15 milijonov. Svile je bilo uvožene samo pol tone, prediva pa 325 ton za 17 in tkanin 3 za 2 milijona din, raznega blaga iz svile 156 ton za 4 milijone. Železa v surovini in polpredela-nega smo uvozili v maju 1.338 ton za 6*7 mil., pločevine 1.083 za 6, žice 180 za 1*6, cevi 540 za 3*4, tračnic in železniškega materiala 1.399 za 6, plugov 123 ton za 1 milijon din in raznih izdelkov 1.389 za 27 milijonov din. Rudninskih'olj je bilo uvoženih: petroleja 773 ton za 1*8 milijona, vsega bencina 728 za 3, maziva 600 za 4, surove nafte 25.548 ton za 46 milijonov dinarjev. Kož vseh vrst smo uvozili 120 ton za 5 mil. din. Stekla 250 ton za 1*5. Izmed živil smo uvozili soli 6.425 ton za 1*8, oluščenega riža 109 za 0*5, neoluščenega 390 za 2, limon in oranž 502 za 2*2, južnega sadja 1.371 za 6*5, surove kave 510 za 6, kakaa 72 za 0*7 in čaja 7 za 0*3. Sladkorja se je uvozilo samo 6 ton. Med ostalimi predmeti uvoza so dosegli največjo količino: premog vseh vrst 68.082 ton za 30 mil. din, stroji in aparati 2.719 za 48, elek- Pojem lesnega gradbenega materiala Glede opredelitve pojma »lesni gradbeni material«, ki je bil z uredbo z dne 29. maja uvrščen v seznam predmetov za kontrolo cen, je izdal Urad za kontrolo cen pojasnilo, da je razumeti pod lesnim gradbenim materialom vse vrste lesa, ki se uporabljajo pri gradbah, obdelane ali postavljene po tesarskih mojstrih brez ozira na dimenzije, bodisi v surovem stanju bodisi tesane ali rezane' Enako tudi vse vrste lesa, ki imajo pri gradbah pomožne naloge, kakor odri, opaži in krajniki (podpore) drugih konstrukcij. Kot lesni gradbeni material se torej po pojasnilih Urada za kontrolo cen razume: tesan jelov les za strešne kon-, strukcije, lesne strope, stolpe itd.; rezan jelov les za opaže, blazine, strehe, stropnike itd.; tesan ali rezan borov les za konstrukcije kakor pod a) in b); tesan ali rezan hrastov les za konstrukcije kakor pod a) in b)* za pilote, gradbo mostov itd.; . : okrogel in tesan ali rezan mehki ali trdi les za odre, opaže in krajnike (podpore). Pod lesnim gradbenim materialom se torej razumejo vse vrste domačih igličarjev, od listnatega drevja pa samo hrastovina v prej navedene svrhe. Pri mehkem lesu je treba razlikovati: a) slovenski (štajerski)! les, b) bosanski, slavonski, gorskot kotarski in lički ter srbski les, ker je kakovost teh vrst zelo različna: ter so zato tudi cene različne. ; _______________________—----------u-u4 Čitajte »Trgovski list«? t Fran« Velepodjetni trgovec in obrtnik France Batjel je umrl v soboto po dolgi bolezni, ki ga je neusmiljeno odtrgala od njegove vsestranske delavnosti in budo prizadela naše gospodarske vrste. Doma je bil iz Vi-gptfve. Po več letih dela v tujini, zlasti v Ameriki in Egiptu, se je ibil naselil najprej v Gorici, a po zasedbi Goriške je prišel v Ljubljano, kjer si je kmalu ustanovil novo krasno podjetje. Vsem je bil znan kot neutruden vodja in lastnik tvrdke »Tribuna« in kot vnet ■organizator športa. Za svoj stan si je pridobil nevenljivih zaslug kot predsednik oz. odbornik združenja kovinskih strok in združenja obrtnih organizacij. Star je bil 65 let. Čast njegovi vztrajni delavnosti! Vsem žalujočim izrekamo naše sožalje. Komu koristita uredbi o kontroli cen In opobiianiu Vprašanje plač »poklkaneem na volaške vežbe Že na zadnji plenarni seji zbornice še je govorilo o vprašanju plač, ki jih naj dobe vpoklicanci na vojaške vežbe od svojih delodajalcev. Delavske organizacije zahtevajo, da se določbe § 221. obrtnega zakona še spremene v korist delavcev, da se plače povečajo in »hidi raztegnejo na daljši rok ko -samo en mesec. Ta zahteva je za delodajalce nesprejemljiva, ker se že sedaj dela mnogim delodajal-■ebm prehuda krivica. Ker ni zaenkrat računati na revizijo obrtnega zakona, je edino sredstvo za delodajalce, da se poslužijo komentarjev, ki so jih' o tem vprašanju napisali pravni strokovnjaki. Po izrečni določbi § 221. obrtnega zakona mora trajati službeno razmerje nepretrgoma najmanj eno leto, da bi imel nameščenec v primem vpoklica na vojaško vežbo pravico na svoje denarne prejemke za dobo štirih tednov. S tem se ujemajo tudi znani komentarji ■obrtnega zakona. Tako smatrata dr. Ivo Politco v svoji knjigi »Tr-govački i ostali privatni namje-štenici« na str. 51 in dr. Stojan Bajič v svoji knjigi »Delavsko in jiameščensko pravo« na str. 145, da je potrebno, da službeno raz-aherje traja nepretrgoma najmanj leto dni, kadar gre za uporabo § 221. Obrtnega zakona. Službo-jemalec torej nima pravice, da se hm všteje službena doba, ki jo je (ttObil pri istem delodajalcu prej če je bilo službeno razmerje pretrgano. Sporno pa je, če ima uslužbenec, 'ki je bil poklican na vojaško vežbo U ki nima pravice na prejemke ipo § 221. obrtnega zakona, pravico, da zahteva svojo plačo na podlagi § 219. obrtnega zakona. Navedena komentatorja o tem nič ne govorita, a tudi sodna praksa ni tega vprašanja razčistila. Ker pa se primer vojne vežbe ureja §'221. obrt. zakona in ker se predpisi § 219. nanašajo na zadržanosti, ki trajajo kratek čas, ne več ko en teden, vojna vežba pa traja praviloma 4 tedne, je treba srna trati, da zakonodavec ni imel na anere, da bi uredil vprašanje voj ne vežbe tudi s § 219. obrtnega za fcona. To je mnenje tudi Centrale industrijskih korporacij, .Vsekakor pa vse te nejasnosti dokazujejo, da je edino pravilna zahteva, kakor je bila sprejeta na plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani, da namreč plačuje od-gkodnino vpoklieancem edino država, v kritje teh izdatkov pa na; uvede neko posebno doklado, ki bo zadela vse delodajalce enako, ne pa samo nekatere in v različni višini. V današnjem času, ki je napolnjen z elektriko in velikimi per-turbacijami, ne more noben pameten človek, najmanj pa pridobitnik biti proti organiziranju načrtnega dela, ker ustvarjajo te pojave same nujne potrebe in vsakdanja dejstva. Da nas ne bi napačno razumeli, moramo naglasiti, da trgovci nimajo pa že prav ničesar proti izjemnim ukrepom glede kontroliranja izmenjave blaga. To je aksiom, od katerega pridobitniki ne odstopajo in mu ne oporekajo. Toda pri nas se je tako kakor tudi v drugih državah začelo postavljanje načrtov s pomočjo izdajanja raznih uredb, ki naj bi bile koristile v prvi vrsti potrošniškim plastem, v drugi vrsti pa, kakor nas prepričujejo, tudi samim pridobitnikom oziroma trgovcem. Ali je dejansko tako, to se ne more reči s tisto gotovostjo, s kakršno smo pravkar rekli, da pridobitniki oziroma trgovci nikakor niso zoper kontrolirano gospodarstvo in izjemne ukrepe na gospodarskem področju. Kajti organiziranje nadzora nad gospodarskim delovanjem nima, kakor se vidi, svojega enotnega in enakopravnega značaja. Medtem ko se namreč z ene strani gospodarstvo strogo nadzoruje na neizenačene načine, pa istočasno uvrščajo te pridobitnike celo v nižjo stopnjo od potrošnikov, kateri so proti njim v vlogi sodnikov in tožiteljev. To pomeni, da ima vsak državljan pravico veta v razmerju proti trgovcu, vsak potrošnik more po mili volji obtoževati pridobitnika ali trgovca, ne da bi ta imel pravico, da se vsaj pasivno brani z vsemi tistimi pogosto neprepriču- jočimi podatki, ki so mu v teh neuravnoteženih časih (nezadostno) na razpolago. Takšen položaj je določen pridobitnikom (trgovcem) in ti, ki sicer v svojem delovanju nimajo svobode, morajo paziti in se braniti pred napadi nekaterih muhastih potrošnikov, ki so po vseh biološko-socialnih vidikih pogosto destruktivni, občutljivi, maščevalni ali pogosto preveč vneti. Sicer pa vemo, kolikokrat je ta napačna vnema, ali birokratizem, upro-pastila največje načrte idealnih, toda tudi realnih poslovnih ter družbenih podjemov. Ali ne bi moglo, če tako gledamo na stvari, tudi gospodarstvo zapisati podobna nerodna dejstva, in to zaradi napačno in slabo postavljenih zakonskih naredb, ki ena drugo prehitevajo s kinematografsko brzi-no in brez pravega svojega sistema? Zato se tu razločno začrta-vata dve možnosti. To je, da bo pridobitnik oziroma trgovec spri; čo navedenih uredb stalno v položaju obtoženca, potrošnik in oblast pa tožniki. Kam nas bo ta pojav privedel ni nerazložljivo. Trgovec ali drugi pridobitnik se bo moral braniti z vso silo, da ostane neoporečen, pošten in moralno in socialno neomadeževan. To novo družbeno zlo, ki mora obremenjevati trgovce, se bo spremenilo v pravo Golgato, ki pa ne bo živi duši koristila, razen inter-vencionistom in advokatom. Dragi stroškovniki advokatov bodo nadaljnja posledica, ki bo nastajala iz navedenih uredb, in bo tako to imelo kot dvorezen meč dve ostrini, s katerima se bodo trgovcem izpodrezavale veje življenja in poslovanja, na katerih danes že tako slabo sedijo. Advokatski ekspenzarji so že zdaj v tem pogledu največji strah trgovcev, in — tako se splošno misli — od vseh teh predpisov omenjenih uredb bodo imeli največje koristi advokati ter morda razni drugi, javni in zakulisni proteži-rani posredniki. To zlo bi se dalo še pravočasno popraviti in dolžnost javnih oblasti bi bila, da se dandanes vživč v položaj pritesnjenih trgovcev v tem smislu in da jim na kakšen spretnejši način popravijo krivice, ki so jim bile prizadete s temi predpisi. Kajti gospodarstvenik bo zaradi teh uredb in njih predpisov začutil take klešče, ki ga zbog advokatskih ekspenzar-jev lahko veljajo glavo kakor pri stečajnem postopku ali prisilni poravnavi izven stečaja. Čeprav so tu določne normativne razlike, je vendar razločna slika, kako se gomilijo stroški pri obrambi pred obtožbami privatnih oseb zoper trgovce, katere bodo na dnevnem redu. Mislimo, da je potrebno opozoriti pristojna oblastva na ta izredno aktualni pojav pri naših gospodarskih ljudeh, ki gledajo z velikim strahom v bodočnost, kakršna jim je odmerjena z novimi predpisi omenjenih uredb, od katerih pa bo marsikateri trgovec moral pretrpeti moralno in materialno škodo brez lastne krivde, mnogi pa bodo morali, kakor smo že nakazali, pod silo razmer propasti ali likvidirati. To bi pomenilo decimirati vrste pridobitnih ljudi brez pravega razloga, medtem ko pridobitniki želijo s poštenim delom sodelovati z javnostjo ir. tudi z javnimi oblastvi. (Iz »Jug. gvoždar-ja«.) Konferenca trgovinskih in industriiskih Za sodelovanle oblastev z zbornicami In za skladnost z V beograjski trgovinski zbornici se je vršila pretekli teden dvodnevna konferenca zastopnikov vseh trgovinskih in industrijskih zbornic, razen hrvatskih. Predsedoval je podpredsednik beograjske Trgovinske komore Mihajlo L. Duri6. Na dnevnem redu je bila razprava o mnogih gospodarsko važnih uredbah in pravilnikih, ki so izšli v zadnjem času. Konferenca je najprej počastila spomin pokojnega prvega in po-slevodečega podpredsednika beograjske zbornice Vojislava Petkoviča, ki je užival velik ugled v vsej državi. Nato so se pričela poročila in razprave. V načelni diskusiji so delegacije naglasile potrebo sistematične izdelave nove gospodarske zakonodaje, brez katere ni mogoče doseči zaželeni smoter, interesenti pa so zaradi tega dostikrat v nevarnem položaju. Prav tako se je naglašala potreba sodelovanja pristojnih državnih organov z gospodarskimi zbornicami pri izdelavi te zakonodaje. Takšno sodelovanje bi odvrnilo mnoge napake, ki ovirajo tako namerni kakor tudi normalni razvoj našega gospodarstva. V nadrobni razpravi se je obravnavalo najprej vprašanje protidraginjske zakonodaje, v katero spadata uredbi o kontroli cen in o kontroli zalog blaga tujega izvora. Ugotovljeno je bilo, da niti ti predpisi niso harmoničen sistem in da so mnoge določbe deloma škodljive za gospodarsko življenje, delomd pa nejasne. Ta nejasnost se ne sme več tolerirati že zaradi drakonskih kazni prisilno bivanje in prisilno delo). Dalje ni prav, da se ta zakonoda-a v raznih krajih različno izvaja in da sama pristojna oblastva kar najrazličneje razlagajo posamezne predpise itd. Poglavitno pa je to, da ta zakonodaja sploh ni zakonodaja o zatiranju draginje, kakor se nazivlje, marveč se nanaša sa mo na pobijanje nezavedne špekulacije, kakor da bi bila ta edini ali vsaj glavni vzrok draginje. De- Ze v 24 urah barva, plesira In kemično sna tl obleke, klobuke Itd. Skrobl In evetlollka srajee o*rai nlke In manSete. Pere. suši. monga in Uka domače perilo tovarna JO S. REICH Pol lanski nasip 44. Selenburgova al. 8 Teleton it 88-78. jansko pa je dosti postopkov takih, da neposredno pospešujejo draginjo in se proti tem ne ukrene nič, marveč se še trajno ponavljajo. Uspeh konference Nato je bila razprava glede uredbe o državnem odboru za vojno gospodarstvo, glede pravilnika o svetu za zunanjo trgovino, maksimiranju cen pšenice in koruze, glede hmeljskega pravilnika idr. O vseh vprašanjih so bili sprejeti sklepi, ki se sporoče na pristojna mesta. Ministrstvu za trg. in industrijo se sporoči želja, naj bi se čimprej določil čas ankete za revizijo obrtnega zakona. Kot važno vprašanje se je obravnavala tudi zahteva po uvedbi zavarovanja za trgovce in je konferenca določila podstavo za njega čimprejšnjo izvedbo v obsegu in na način, ki bosta najbolje ustrezala potrebam in željam ter možnostim naših trgovcev. Sporazum o ureditvi diplomatskih odnošajev med našo državo in Sovjetsko zvezo sta podpisala včeraj v Ankari poslanika Terent-jev in dr. šumenkovič. Mirovna pogajanja med Anglijo in Nemčijo najavlja znova ameriški tisk, ki naglasa, da j« sovjetskih premikov na Balkanu zdaj tudi Nemčija bolj dostopna za mir, prav tako pa tudi Italija. Sovjetska vlada je izrodila romunskemu poslaniku Davldescu že v sredo noto o svoji zahtevi, da ji Romunija takoj vrne vso Besarabijo, odstopi del Bukovine ln pri- zna nadzorstvo nad donavskimi P^tBukSešti se je sešel kronski svit ^th^po odgovorih iz Berlina taRtaa brezpogojno sprejel ruski Stlmat še pred koncem danega roka O odstopu ozemlja bo formalno razpravljal parlament. Sovjetske čete so v petek vkorakale na vrnjeno ozemlje ter zasedle Kišinjev, Akerman, čemo-vice, drugi dan pa dospele na novo mejo. Razen začetnih nesporazumi j en j ni bilo nikjer odpora, ljudstvo pa je sprejemalo čete ponekod z navdušenjem. Odhod beguncev je bil pripravljen že pre ln romunska vojska se je — povečana z novimi letniki umaknila na zahodno ozemlje države. Straže so bile ojačene tudi v Dobrudži. V Italiji so nagli romunski dogodki vzbudili presenečenje, po zneje pa se je utrdilo stališče, da se mora ohraniti na Balkanu mir. V Berlinu so bili o sovjetskem, načrtu glede Besarabije že uradno obveščeni in naglašajo, da ima Nemčija pri tem samo gospodarske interese. Rimski dopisnik »Basler Nach-richten« naglasa, da je bila nemška vlada od Moskve sicer obveščena, toda tako, da je bila postavljena pred izvršeno dejstvo in da je bil vtis bolj neugoden ko v primeru baltskih sprememb. Posveti kralja Karla z Berlinom in Rimom s© ostali brez zaželenega uspeha. Preobrat v totalitarno državo, ki ga je bil izvedel dva dni P,rel. 1 e samo pospešil sovjetsko akcijo. Rusija je izbrala ugoden trenutek, tik pred nemškim splošnim napadom na Anglijo. To ni moglo nikogar več presenetiti, glede same Romunije pa je upati, da bo odnošaje z ostalima sosedama lahko rešila na miren način. V Romuniji se je v petek osnovala nova vlada Tataresca s tem, da sta vstopila dva ministra za Besarabijo, za Erdeljsko pa Vajda-Voevod kot ministri brez listnice; odstopili so pa zunanji minister Gigurtu, dvorni Urdarianu, zunanjetrgovinski Cristu, prosvetni Co-banu in dva podtajnika. Zunanje posle je prevzel Argetoianu, zunanjo trgovino Kancikov in prosveto Giurescu. Minister za narodno propagando je Sidorovici. Madžarska vlada pazljivo spremlja dogodke, ker pričakuje, da je prišel čas za ustvaritev njenih želja glede Transilvanije. Ni pa bila resnična novica, da je Hitler v posebnem pismu grofu Telekiju obljubil Madžarski pomoč. V Berlinu upajo, da se razkosanje Romunije ne bo nadaljevalo in da se ohrani mir. Turška vlada je mobilizirala dva letnika in odposlala del svojega brodovja v črno morje. Glede svo-_ih obveznosti pa se je odločila uveljaviti n. del ankarskega sporazuma za dobre odnošaje s Sov-etsko Rusijo, ker bi dobesedno izvajanje obljub Angliji in Franciji tudi tema dvema nič več ne koristilo. Angleški letalski napadi so naperjeni še nadalje proti vsem važnim nemškim vojaškim in industrijskim središčem in tudi poročajo o zelo velikih uspehih. V enem dnevu pa je po nemških poročilih bilo pri tem zbitih 16 sovražnih letal. V Afriki so se pričeli ostrejši boji med angleškimi in italijanskimi silami na kopnem. Angleži poročajo o uspelih letalskih napadih. Na obeh straneh so bila zadeta važna skladišča in zbitih po več letal. Italija javlja svojo ofenzivo v čirenajki. Maršal Italo Balbo, guverner Libije in eden prvih Mussolinijevih sodelavcev, je padel v letalski bitki nad Tobrukom. V gorečem letalu so poginili tudi vsi ostali člani posadke. V Italiji je odrejeno tridnevno globoko žalovanje. V Egiptu se je sestavila nova vlada s predsednikom Husejlnom Sabrl pašo, ki 'bo vodil tudi zunanje ministrstvo. Ostali so v vladi trije prejšnji ministri. Bordeaux so zasedli Nemci v petek popoldne. Prebivalstvo je bilo pozvano, da se vzdrži demonstracij. Vsa francoska zahodna obala je zdaj v nemški oblasti. V Wiesbadenu se je sestala mešana komisija za izvedbo premirja med osrednjima državama in Francijo. Predsednik komisije bo general Stiilpnagel. Francoska komisija predstavlja tudi kolonije, ker so se tudi afriški poveljniki izjavili za vlado maršala Petaina, ki se seli v Clermont-Ferrand. Italija nima namena uničiti Francijo kot nacijo to taperij, jasno pa je, da bo odslej Francija le drugovrstna velesila, pravijo v •Rimu kjer se spet naglaša latinska ££odiwst Francije in Italije. Vsa sovražnost se je obrnila proti Angliji. Glede beguncev pa se govori, da Italija ne želi dobiti nazaj proti-fašistov, ki so se v velikem številu zatekali v Francijo. Vodja francoskega odbora v Londonu general De Gaulle poziva po radiu francoske vojne sile, naj se javijo v svobodnih pristaniščih in priključijo nadaljnjemu boju. Maršala Petaina obtožuje, da je ta kriv poraza, ker se kot vrhovni poveljnik do 1. 1932. in kot najvišja vojaška avtoriteta ni potrudil za motorizacijo vojske. Japonske čete so odrezale Indo-kino od svobodnega dela Kitajske, vendar le v ozkem pasu in po izjavi da si tega ozemlja Japonska ne iasti in da hoče le izvesti popolno blokado Kitajske. Ameriška mornarica je odplula iz svojih počivališč na razne strani, da zavaruje eventualno tudi kolonije zapadnoevropsklh držav. Nad Havajskim otočjem je proglašeno vojno stanje. Govori se o skupnem nastopu zapadnih brodovlj na vzhodu. Denarstvo Tečaji za julij Finančni minister je predpisal za mesec julij naslednje uradne tečaje: napoleondor . . . din 350-— zlata turška lira . „ 398-30 angleški funt . . „ 204-— ameriški dolar . . „ 55-— kanadski dolar . . „ 54-— nemška marka . . „ 14-80 belga..................... 8-70 Pengo..................... 8-65 brazilski milreis . » 2 05 egiptovski funt . . >t 202' palestinski funt . » 202~ urugvajski pezos • » J0 ®0 argentinski pezos . „ l^ oo čilski pezos........ „}'25 turška papir, lira . „ 34-— 100 francoskih frankov „ 100-— 100 švicarskih frankov . „ 1243-— 100 italijanskih lir . . „ 228-80 100 nizozem. goldinarjev „ 2700-— loo bolgarskih levov . „ 45-— Romunskih lejev . „ 28— 100 danskih kron . . „ 720-— 100 svedskih kron . . „ 1325— 100 norveških kron . . „ 840-— 100 pezet................ 508— 100 drahem.................40— 100 čeških kron.........150-50 100 finskih mark . . „ 106— 100 letonskih lat........ 690— 100 iranskih (perz.) rialov „ 100-— 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Izseljenske devize se smejo do ‘/s uporabiti z dovoljenjem Narodne banke v smislu nove odločbe fin. ministra, če se ostali */» odstopita v celoti po borznem tečaju Narodni banki. Naši dolarski papirji so beležili v Njujorku 26. junija: 8% Blair 10—11 7%ni 9—10,5, 5%ne fun- ding obveznice 15—20, 7%ne Hip. banke 10,5—12,5. Romunska Narodna banka je izdala odlok, da se odslej ves zunanji denarni promet opravlja samo v dolarjih. Izjema je angleški funt, ki se uporablja še nadalje v prometu z Anglijo in z dominioni. Razpisana je druga tranša an- gleškega notranjega posojila po nižji, to je 2,5%ni obrestni meri (prva 3%) in s sedemletno amortizacijo (prva 19 in pol leta). Cena zlata je v Turčiji padla in je tečaj zlatega funta spet nazadoval od 24,85 na 22 papirnatih •funtov. Teden na Tem tečajem bitek (»palm«). je že prištet pri- Holandski denarni trg: Nizozemska vlada je odpravila moratorij, uveden ob začetku vojne, ki je maksimiral izplačila vlog na 50 goldinarjev oziroma na 3%. Zdaj se je ta kvota zvišala na 100 goldinarjev ali do 6%, večje vsote pa se smejo izdajati za stanarino, plače, davke, premije idr. Prosta so plačila žiro računov, nove vloge se smejo dvigati v celoti, kar je vrnilo zaupanje in so banke spet likvidne. Popolnoma pa se trg še ni normaliziral, ker so borze še zaprte, pa tudi tečaji za tuje valute še niso urejeni. Tudi z Nizozemsko Indijo je pla čilni promet še zaprt. Z Italijo in Švico se je uvedel kliring, kakor * Nemčijo. Promet je zelo omejen, ker se tudi osebni promet strogo nadzoruje. Carinski obračunski tečaji Za julij j® finančni minister predpisal pri obračunavanju davka na poslovni promet po fakturah v tujih valutah uporabljanje tehle tečajev: angleški funt 161 dinarjev, amer. dolar 45, kanadski 44-50, 100 fr. frankov 100, 100 šv. frankov 1000. Tečaji veljajo v tej višini za uvoz iz klirinških držav. Tečaji za obračun posebnih predmetov na carinarnicah Dne 19. junija je izdal minister za finance odločbo, da carinarnice pri uvozu iz klirinških (ob posredovanju pa tudi iz neklirinških) držav uporabljajo ob zaračunavanju davka na poslovni promet in luksuznega davka po dolarskih fakturah sledeče nove tečaje: za surovo kavo (tar. št. 25, 1), čaj (št. 28), začimbe v zrnju (št. 29), filme (tar. štev. 418, lb), paradižnike, čebulo, limone, oranže, mandarine in banane tečaj en dolar za 75 dinarjev; za kakao v zrnju in prahu pa velja tečaj dolar po 00 din. To velja od 26. junija dalje. Tečaj drahme pri plačevanju carinskih davščin Z odlokom finančnega ministra je razveljavljen prejšnji odlok z dne 1. novembra 1939. Po novem odloku se bodo pri plačevanju carinskih davščin za blago, ki se uvozi iz Grčije in ki je fakturirano v grških drahmah, grške drahme preračunale v dinarje po mesečnih obračunskih tečajih. • Francoski zlati »°lll|Mt cenijo ameriški listi na tri miljarde frankov. Dve milijardi ata bili že prej prepeljani v USA, eno milijardo pa utegne dohiti Nemčija. Drugi pa menijo, da je pol milijarde zlata vlada naložila v Angliji in rešila tudi ostanek. Premirje med Francijo ter Nemčijo in Italijo se je čutilo na vseh mednarodnih borzah, spremembe pa so bile presenetljivo majhne v najbolj prizadeti državi — Nemčiji. Listi poročajo celo o zastoju na njujorškem efektnem trgu. Za papirje vojne industrije ni bilo kupcev, prodajali so se večinoma papirji velikih trgovskih magaci-nov. Obrat delnic je znašal 3,5 milijona. Nizki tečaji in slaba kupčija so bili v Londonu. Niti v Berlinu pa se tečaji niso znatneje popravili. Mednarodni devizni promet je odvisen od Njujorka, ker je dolar zdaj edini posrednik v plačilnem prometu. Zaradi novic o pripravah za mir je skočil tudi tečaj svobodnega funta. Okrepil se je tudi švicarski frank. V Londonu so na efektnem trgu padli tečaji zaradi separatnega premirja Francije za več ko 10%. Obdržali so svoj tečaj samo papirji južnoafriških zlatih rudnikov. Nizozemske borze še ne delujejo, enako ne švicarske, kar je še bolj čudno, ko je bila ves čas nevtralna. Neuradni tečaji domačih papirjev so trdni. Očitno se Švica boji, da bi se izkupiček za vrednote preveč izvažal. Ker je bil nekaj časa ves zunanji promet ukinjen, se je švicarski frank utrdil tudi proti dolarju in dosegel v Njujorku staro višino 22-00. Vojne surovine so zdaj brez podatkov iz Njujorka in so tako ostale cene za baker, svinec, aluminij, nikelj ter kositer in železo brez tega merila. V Londonu pa je nekoliko padla oona ke&itra. Tendenca bombažnih cen je bk la na ameriškem trgu stalna, manj stalna pa za kavo in sladkor, a se je konec tedna zboljšala. Vse surovine čutijo, da odpadajo trgi mnogih držav, drži se edino cena konoplje; zaradi ukinitve minimalne cene so v Chicagu padle cene pšenice. Domače borze Zaradi praznikov sta zlasti ljubljanska in zagrebška borza imele manj poslovnih dni. Borzni promet je pri nas vedno tesnejši, posebno zato, ker ni več nikakega uvoza iz čezmorskih dežel. Banke imajo dosti opravka z likvidacijo starih poslov in s storniranjem naših že plačanih naročil, ki se niso več mogla izvesti. Promet v nemškem kliringu je normalen, kar se izraža tudi v višini prometa z marko (691%) proti prometu svobodnih deviz (29-2%) na beograjskem trgu. Tečaj drahme se je dvignil, promet e bil tudi na zagrebški borzi. Ta borza je imela svobodnega deviznega prometa za 50.000 dolarjev več ko prejšnji teden. V prostih devizah je bilo prometa 12,6 milijona dinarjev, v Beogradu 9. Promet z marko je znašal pol milijona manj ko pretekli teden, za vrednost din 10,4 proti 17,8 milijona dinarjev, v Beogradu pa je narasel na 22 milijonov (19,8). Grških bonov je bilo v Zagrebu prodanih za 20.000 drahem, v Beogradu za 1,220.000. Na beograjski borzi se je teden začel s čvrsto tendenco za vse papirje, ki je pa potem popustila, razen za vojno škodo in PAB. Efektni promet je bil dosti višji ko prejšnji teden, kar je vplivalo tudi na Zagreb. 7% ni Blair je bil ves teden na 80-5 brez zaključka, 8% ni pa se je okrepil v povpraševanju od 94*5 na 96. Seligman je notiral enkrat po 101, agrarne obveznice so bile v kupčiji po 50. Begluške so se tržile samo zunanje in so bile nestalne, ključku. Več od 75 do 76 v za-prometa je bilo v 6%nih dalmatinskih obveznicah, ki jim je tečaj skočil od 65 na 72'50—72. Samo enkrat so notirale tudi gozdne obveznice. Znaten skok 28'5 poena na 430—428 pa je doživela vojna škoda, in to nepričakovano. Veliki kosi PAB so napredovali od 186—185 na 198—197, mali za 12 na 195. Narodna banka je brez sprememb 7925. Devizni promet je presegel 32 milijonov dinarjev. Notirale so samo devize Njujork, Ženeva, London in Stockholm. London se je po nihanju celo okrepil za 10 točk na 205-56, Ženeva pa nekoliko oslabila na 1243. V privatnem kliringu je tržil Berlin stalno s tečajem 1480. Devizni promet v markah je znašal 1,5 milijona mark. Boni Grške banke so brez spremembe. * Na blagovni borzi je opaziti zastoj, kar je v zvezi z uredbo o maksimiranju cen za pšenico in koruzo. Zaključki so bili samo z ovsom in ječmenom, šele zadnji dan je bilo zaključenih 14 vagonov pšenice po uradni ceni 242, oziroma 230 plus marža. Naši bodoči trgovinski odnošaii s Sov. Rusiio Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je izdala okrožnico o bodočih trgovinskih odnošajih s Sovjetsko Rusijo. V svoji okrožnici pravi: Poleg okvirne trgovinske pogodbe med našo državo in SSSR, ki vsebuje v glavnem klavzulo o največji ugodnosti glede uvoznih in izvoznih carin ter načina plačevanja in klasifikacije blaga, vrnitve carine, reeksporta, prekladanja blhga itd., je bila sklenjena tudi posebna pogodba o zamenjavi blaga. Po tej pogodbi je predvideno, da bo skupna vrednost zamenjave blaga dosegla višino 176 milijonov dinarjev, od česar odpade 88 milijonov din na izvoz^Od kontingentov, ki se nanaSajo'ha naS uvoz iz Rusije, je predvideno za 2000 ton botnbaža 1 milijon dolarjev, za nafto 300.000 dolarjev, za kmetijske stroje, zdravila in druge predmete pa ostanek. Glavni kontingent našega izvoza je določen za baker, svinec in cinkove koncentrate. Izmenjava blaga ujed našo državo in SSSR pa nj treba, da bi se strogo gibala v okviru v pogodbi o zamenjavi blaga določenih predmetov in do predvidene višine Rusija je pri pogajanjih pokazala posebno zanimanje za naš baker, zaradi naših prejšnjih angažma-nov pa nismo mogli bolj usitreči željam Rusije. Z ozirom na najnovejše dogodke po svetu pa bodo najbrže odpadle naše dobave nekaterim državam in bi zato mogli dobaviti Rusiji baker v večjih količinah, kakor pa je bilo predvideno. S tem pa se tudi odpira možnost za naše večje nabave v Rusiji. Poleg tega pa je tudi možnost, da se naše nabave v Rusiji povečajo na ta način, da jih plačamo z devizami in zlatom. Ker smo v sedanjih razmerah v takšnem položaju, da ne moremo računati, da bi na podlagi izvoza blaga dobili devize, dočim bo po ostalih postavkah plačilne bilance dotok deviz zelo omejen, računajo na pristojnem mestu tudi z e v. izvozom zlata za nabavo najvažnejših predmetov. Po mnenju nekaterih se z aktiviranjem naših gospodarskih od-nošajev s Sovjetsko Rusijo ne more niti približno rešiti vprašanje naše oskrbe s potrebnimi surovinami. Drugi pa so čisto nasprotnega mnenja ter naglašajo, da je uvoz surovin iz Rusije edina možnost v sedanjih razmerah, da 'kompenziramo izpadek surovin iz čezmorskih krajev. Količina 2000 ton bombaža, ki jo naj dobimo iz Sovjetske Rusije se naravnost izgubi v primeri z velikanskim izvoznim presežkom 120 milijonov kg bombaža, ki ga izvaža Rusija. Zato se pričakuje, da bomo mogli uvoziti tudi več bombaža iz Sovjetske Rusije, če si bomo inogli zagotoviti potrebna plačilna sredstva oz. če bomo mogli kompenzirati ta uvoz z izvozom drugih predmetov. To se pričakuje tudi za druge predmete, in sicer tako za one, ki so predvideni v trgovinski pogodbi, ko tudi za predmete, za katere ima naša država poseben interes. Kakor je razvidno iz dopolnilnega protokola k okvirni trgovinski pogodbi s Sovjetsko Rusijo, ima Trgovinsko predstavništvo SSSR v Beogradu izključni monopol za zunanjo trgovino z našo državo. Ves naš izvoz in ves naš uvoz se bo torej mogel opravljati samo po tem predstavništvu ter se morajo zato naši interesenti obračati edino na to predstavništvo, ki bo v kratkem začelo tudi poslovati. Na konferenci, ki je bila pred nekaj dnevi in katere so se udeležili tudi zastopniki Centrale industrijskih korporacij, je bilo izjavljeno z zelo kompetentnega mesta, da je z ozirom na okoliščino, da imajo Italija in Nemčija kot naši sedanji glavni trgovinski stranki in Rusija kot naš bodoči važni trgovinski partner koncentriran ves uvoz in izvoz v eni roki ali vsaj v nekoliko rokah, zelo neprimerno, če bi se Jugoslavija v zunanji trgovini tudi v bodoče pojavljala z velikim številom kupcev in prodajalcev in da se zato vedno bolj narekuje potreba, da se tudi pri nas izvoz in tudi uvoz čim bolj koncentrirata v eni roki. Kar se tiče uvoza surovega kavčuka in drugih predmetov preko Rusije (po tranzitu), je to vprašanje z ozirom na novo nastali položaj v Sredozemskem morju ter njegovo blokiranost za nas posebne važnosti. Rešitev tega vprašanja je odvisna od naše organizacijske spretnosti. O tem se sedaj proučuje in raziskuje na pristojnih mestih. Tudi pristojna mesta naglašajo, da se bodo vsa vprašanja, ki so v zvezi z našo bodočo trgovino s Sovjetsko Rusijo mogla mnogo bolj razjasniti, kakor hitro bo začelo poslovati sovjetsko Trgovinsko predstavništvo v Beogradu, kar se bo zgodilo v kratkem. Dosedanii dohodki cestnega Program novih testnih del Ne bomo tu razpravljali, če je bila ustanova cestnega fonda v vsakem oziru posrečena, ker smo itak svoje stališče že zadosti jasno zavzeli ob izdaji uredbe o državnih in banovinskih cestnih skladih. Za danes podajamo samo podatke o dosedanjih dohodkih državnega cestnega sklada in delih, ki so bila izvršena iz teh dohodkov oz., ki sb še na programu Na podlagi dohodkov državnega cestnega fonda je bilo 1. 1938. in 1939. najeto posojilo za izpopolnitev naše cestne mreže v višini 240 milijonov din. Predvideno pa je najetje še posojila v višini 1500 milijonov din. Dejanski dohodki cestnega fonda so znašali od 1. julija 1939. do 31. marca 1940. 132 milijonov din. Iz sklada pa je bilo v tem času izdano 86,3 milijona dinarjev. Gradbeno ministrstvo si prizadeva, da bi se naša cestna mreža čim bolj izpopolnila ter da bi bile naše ceste v dobrem stanju. 'Veliko pažnjo posveča ministrstvo tudi odpravi prevelikih ovinkov, klancev itd. Za cestna dela skrbi 84 tehničnih oddelkov, ki delajo na ozemlju vseh naših 347 srezov. Poleg tega pa skrbe za ceste tehnični oddelki pri banskih upravah. Poleg teh tehničnih oddelkov pa je ustanovljenih še 20 terenskih teh- ničnih sekcij, ki skrbe za gradnjo novih cest in mostov. V 1. 1940. je delavnost teh terenskih sekcij zaradi izrednih razmer bila nekoliko manjša ter so se v glavnem samo dovrševala že začeta dela. V ta namen je bilo izdano okoli 100 milijonov din. V 1. 1938. in 1939. je bilo iz 4 milijardnega posojila izdano za ceste 187,5 milijona din, poleg tega pa je bilo v ta namen uporabljeno tudi posojilo v višini 240 milijonov din. Na podlagi dohodkov cestnega fonda je bilo izdano za ceste torej čez 400 milijonov din. Sedaj so izdelani načrti za zgraditev oz. modernizacijo cest za 700 milijonov din. More se računati, da bo na podlagi dohodkov cestnega fonda ter novega posojila v višini 1500 milijonov din še na razpolago kljub že izdanim 427,5 milijona din še 1572,5 milijona din. To je vsota, ki bo na razpolago za izvedbo cestnega programa, ki je že izdelan. Po tem programu so predvidene v Sloveniji naslednje nove ceste: K ran j—Naklo—Jesenice—državna meja, Celje—Ljubljana, Ljubljana—Novo mesto, Ljubljana—Sušak in Ljubljana Logatec—drž. meja. Cesta iz Maribora do Celja torej ni predvidena. Zunanja trgovina Prometna konferenca Odposlanstva petih držav, in sicer Italije, Nemčije, Jugoslavije, Bolgarske, Romunske in Madžarske so se zbrala dne 29. junija v Rimu radi proučitve in ureditve mnogih prometnih in tranzitnih vprašanj, nastalih v zadnjem času zaradi vojnega stanja v Evropi. Za predsednika posveta je bil zvoljen senator Giannini, vodja italijanske, za podpredsednika minister Martin, vodja nemške delegacije. Bombažna centrala »Jug. Kurir« najavlja uredbo o ustanovitvi centrale za uvoz in prodajo bombaža in bombažne preje. Uvažala bo te surovine ter jih razprodajala interesentom. Ostali uvozniki bodo smeli še nadalje uporabljati svoje dobre zveze s tujino, če bodo odstopali centrali polovico blaga po lastni ceni. S tem bo ta ustanova nadzorovala vse tržišče in ceno bombaža. Izvoz prašičev Konferenca proizvajalcev, izvoznikov in industrijcev pri direkciji za zunanjo trgovino je določila, da smemo izvoziti v naslednjih treh mesecih 75.000 prašičev. Kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«, bomo izvozili 40.000 živih živali, ostalo pa zaklano oziroma predelano. Cena je določena na 13-50 dinarja za kilogram; direkcija bo plačala veletrgovcem samo po 50 par več. Svinje pa ne smejo biti pod 160 kg, oziroma velja sicer za en dinar nižja cena. Hkrati so se zvišale cene tudi za industrijo, kar je v zvezi z novimi maksimiranimi cenami koruze. • Kontrola uvoza iz klirinških držav se uvede, tako poroča »Jug. Kurir«, ki pa sodi, da ta kontrola obrtne prevare in poneverbe na 51 namestnika, temveč le odpravnika let robije ter na izgubo državljan- poslov. skih pravic za 5 let. Zasebni ude- Nemški poslanik Fabricius je od leženci tožbe se zavrnejo glede potoval z letalom iz Bukarešte na svojih zahtevkov na civilnopravno posvet z zunanjim ministrom Rib' pot. bentropom. Opazilo se je, da so Naše cementarne bodo kmalu prva nemška poročila iz Romunije spet zaposlene oz. bodo začele spet izšla zelo kasno, iz česar sklepajo vse delati, ker jim je zagotovljen v Angliji, da Berlin iz Moskve ni znaten izvoz. Za izvoz v Italijo je bil obveščen o pomenu spora z odobren kontingent 60.000 ton. Romunijo. O ureditvi odnošajev z Jugosla- Neville Chamberlain je v govoru vi jo piše ruski list »Trud« (Delo), po radiu podal odločno izjavo za da je bila novica o vzpostavitvi nadaljevanje vojne do zmage in diplomatskih odnošajev med Jugo-1 tako demantiral vse nasprotne slavijo in Sovjetsko Rusijo spre- presoje nemškega tiska, jeta v sedanjem položaju, ki je Angleški listi priznavajo Sovjet izredno zapleten, z veliko radostjo ski Rusiji pravico do njenih starih in globokim zadovoljstvom pri na- pokrajin. Sodijo, da bo izvedla tudi rodih obeh držav. Mnogo se citi- kontrolo nad petrolejskim ozem-rajo izjave iz jugoslovanskih li- ljem, S tem pa bo pod sovjetsko stov. kontrolo skoraj vsa proizvodnja K vzpostavitvi odnošajev s So- nafte v Evropi, vjetsko Rusijo v času, ko so se od- Predsednik Litve jc z dnem igravali v Evropi usodni dogodki, 11. julija razpustil litvanski sejm. naglasa »Hrvatski dnevnik« v svo- Preureditev motornih naprav Uprava državnih monopolov _ jem uvodniku, da je bila ta ure- ne bo ’ nič ‘koristila, ker vsa naša I ditev določena pravočasno, ker vo-zunanja trgovina sloni na prome- diti politiko pomeni predvideti. Ta tu s klirinškimi državami. Te normalizacija naših odnošajev je države pa same določajo predmete bila pogoj za nadaljnji razvoj vza-po svoji potrebi oz. po zalogah. Po jemnih političnih odnošajev, za sporoča vsem lastnikom motornih njegovem mnenju bi pa uspela, če katerega smemo reči, da. bo trebuiej0 uvoznega goriva katero državo želijo izvoziti na nase sodelovanje rodilo uspehe, r.e potrebujejo uvoznega goriva kontingent (v Madžarsko, Italijo, Balkan je zelo važna točka v si- Vsa navodila in literaturo o pre-Nemčijo in češko-Moravsko) in na stemu Sredozemskega morja — to ureditvi vozil daje na razpolago kliring. Pri razdelitvi kontingentov morje pa je zajel vojni požar. odbor za propagando domačih po- zakasnele uri lave t j xx> 5. ju- I Madžarski tisk pripominja, da I . . , , liju ne bodo upoštevale. — Enake je prijateljstvo med Jugoslavijo in genskih goriv pri ministrstvu za prijave je treba poslati za izvoz SSSR z imenovanjem poslanikov gozdove in rudnike, telefon 27-201. kaškavalja, in to do 10. julija. znatno ojačeno in se sedaj inte- m Redni morski promet z Italijo resna sfera Rusije razprostira od se je spet pričel. Prva italijanska Baltika do obale Jadrana. Okrožni urad za zavarova- ladia »Maria Evando« je naložila Tudi bolgarski hsti naglasajo . _ * • li • v Splitu les z naše strani pa je veliko važnost tega dejanja, »ker nje delavcev V Ljubljani U. Mn 4-«. vin Airt 1 o Vi lr/~» I ____ 1_________1 • 1 _ _ Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 9. julija ponudbe za dobavo garnitur za kovače; 16. julija brezšivnih cevi, raznih vijakov, kompletne električne garniture za pogon jamskih svedrov, svinčenega kabla ter do dne 32. julija za dobavo motorja-gene-ratorja-agregata. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 8. julija ponudbe za dobavo platna za čiščenje, materiala za sedlarska dela, kovanih tračnikov, smirkovega platna, sirkovih metel in sidola; 15. julija jeklenih zobatih in spajalnih koles, jamskega lesa, varovalk za telefone, respiratorjev iz gobaste gume, krogličnih ležajev za lokomotivo, žarnic za akumulatorske svetilke; 22. julija kremena za bencinske jamske varnostne svetilke, navadnih žičnikov; do 5. avgusta za dobavo žlotnih ventilatorjev z aparati. Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 8. julija ponudbe za dobavo cevi iz kavčuka, glinaste opeke, raznih barv in fir-neža, slojnega kamenja in negaše-nega apna, krovne lepenke; dne 10. julija elektrotehničnega materiala, lesenih in železnih kopit za čevlje, čevljarskega orodja, raznih čopičev, konopnenega platna, sukanca; 15. julija raznih petrolejskih svetilk, petroleja, stearinskih sveč; 16. julija jekla, raznih vijakov in matic, svinca, razne vrvi; 23. julija raznih ščetk za čiščenje obleke in ščetk za mazanje. Mornarska izvidniška komanda v Šibeniku sprejema do 22. julija ponudbe za dobavo raznih plošč iz pocinkane in bakrene pločevine. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija ponudbe za oddajo kolodvorske restavracije v Celju pod zakup. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. julija ponudbe za dobavo 500 m modrega platna za knjigoveze. Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 15. julija ponudbe za dobavo reduciranih ventilov in veznih členov za dvigalo. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 22. julija ponudbe za dobavo raznih lopat, portland cementa in termometrov; 29. julija za dobavo strojnih svedrov. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo delov za brzinomere. Artilerijsko tehnični zavod Lcpe-tane sprejema do 5. julija ponudbe za dobavo vazelina; 6. julija petroleja, olja ter mazil; 8. julija za dobavo bombaža in krp za čiščenje ter lanene impregnirane ja-drenine. LICITACIJE Dne 8. julija bo v intendanturi štaba Vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki ustna licitacija za dobavo raznih živil. odplul »Galeb«. Doma in po sveto bo Jugoslavija na ta način lahko ODOZarja delodajalce zidala svojo bodočnost na temelju sodelovanja z vsemi državami in da so v prejšnjem mesecu dostav tudi s Sovjetsko Rusijo, ki je po- jjeni plačilni nalogi zapadli v pla « K Prispevki morajo bUi ______________________________________ zdaj Jugoslaviji in Balkanu ne ravnam v osmih dneh po pre- Predsednik senata dr. Anton Ko-1 več nevarnost, da bi zašla v jemu plačilnega naloga! rošec je bil po sprejetju ostavke I ^ 1 Za Čuvanje pravice zavarovan- ministra Bože Maksimoviča ime no- I Angleški poslanik v Moskvi sir I cev do pokojnine je potrebno, da van za ministra prosvete. Prevzel je Crlpps je v četrtek izročil pred- I s0 zavarovani prispevki dejansko takoj včeraj svoj resor in dal ob I sedniku SSSR KaUndnu svoje po-1 tej priložnosti daljšo izjavo o svoji I verilne listine v posebni avdienci. I P _ .. nalogi in skrbi ža bodočnost, ko se Bivši poljski ministrski predsed- To opozorilo je smatrati kot morajo vsi vzgojni faktorji mobili- nik Skladkovvski je ušel iz Romu- opomin! Proti delodajalcem, ki ne zirati za veliko akcijo prosvetnega nije, ko je dobil dovoljenje za neko bodo poravnali prispevkov, mora in moralnega preporoda. pot v Bukarešto. Ostale Poljake , .. .__._, Namesto dr. Gavriloviča, ki je pošilja Romunija v domovino. urad uvesti prisilno izterjavo brez odšel za poslanika v Moskvo, je bil japonska vlada je ukazala za- predhodnega opomina. Urad it-izvoljen v zemljoradniški stranki I sedbo vzhodnega dela polotoka tik I vršuje važne socialne dolžnosti, za predsednika bivši poslanec dok- angleškega Hongkonga in zahte- ki ne dopuščajo odlašanja, tor Tupanjanin. član te stranke je Vala ukrepe zoper vse tvrdke, ki1 tudi šef odseka osrednjega tiskov- podpira jo Cankajška Hkrati je grof nega urada K. Krajšumovič, ki je Urita označil v treh točkah novo odšel za tiskovnega atašeja v SSSR. stališče Japonske: da je zaradi nem-Dela na novi progi Črnomelj— ško-italijanske zmage in novega Vrbovško bo ta teden osebno nad- položaja treba revidirati razmerje zoroval minister inž. Beslič, ki je su da ima Japonska z zmagovalci v nedeljo obiskal tudi Ljubljano. isto stališče in da na vzhodu ne V Ljubljani je umrl dr. Joso Jur- m0re dopustiti nobenega tujega kovič, profesor za upravno pravo, vpliva. Anglija je odredila evaku-letošnji dekan juridične fakultete, acijo Hongkonga. Pridobil si Je velikih zaslug za prvi ^,^5 driaVni tajnik Hull je slovenski tiskovni urad za naše odrekel vsako izjavo o japonskem znanstvene ustanove, m Je nekaj proglasu Monroejeve doktrine za casa -tajnik fakultete, kot profesor » .f ^ Jizražajo mnenje, je objavil nad 30 razprav in ocen. ™ jap^ski minister Arita n hJ,Ti° v glasnem govoru znat- ™ i™ ifirZn »ioi v nele umerjen zato, ker mu ni bilo hudi bolezni, za. rakom. Na,j v miru ^nano klA go koncentrirane ame- J počto njegovemu delu tostoo prt- 3, oKSi' “llLTSšSegf. Z* rd*dn?1«gj Uan- Vojni minister je izdal odločbo, kidata ^ da so oproščeni orožnih vaj vsi ti- wukfe^ ie znan sti, ki so potrebni pri žetvi. Izvršijo “h ^tar ie 481 naj ta ukaz poveljniki vojaških k(>t odvetnik m poli tik, sta 1 . , okrožij. Prošnje se morajo kolko- l*t..Zanimivo je, da so poljih vati z 10 dinarskim kolkom, pHlo- z n)hn tako Nemci to ^gle , a j žiti pa je kolek 20 din za rešitev, nasprotnik Navesti pa je treba priimek, ime n« Rooseveit je baje> wu_ in očetovo ime, rojstne podatke in rad uma.kne ^htve, če . podatke o zadevni vojaški edinici kie sprejel njegovo smer ter označbo, ali so lastniki kmetij- politike. nred- skih strojev ali le njih vozniki. J belguske vla j P Občina da o tem potrdilo. sednik Pierlot prosil;Nemcijo_za Naknadni izpiti za sprejem v mirovna pogajanja. Izdal j . . I srednje šole bodo letos izjemoma d°3u ,p0^ ° ®^m.lnfoživlie Bel- od 24. do 30. avgusta, kakor je navaja vse vzroke in poz^ j odobril prosvetni minister s poseb- gijce k slogi, ^ no odločbo. vrnitvi beguncev čimprej obnoviti Svoj tarifni odbor si ustanavlja domovino. Minister Jaspar pa je banovina Hrvatska po sistemu po- jz Lon.doIj5,iP ^i notjolno svetovalnih odborov. Imenovanje ljevanje boja, da doseže popom članov se pričakuje ta teden. osvoboditev Belgije. . Oblak se je utrgal v soboto nad Francoske kolonialne vojske Beogradom po že dvodnevnem ne- vojna mornarica so v velikem rare-urju, kar je povzročilo hudo po- nju zaradi neenotnega Posojanja I plavo. škodo cenijo na nekaj mi- svoje usode Poveljnikv S W J.ige-lijonov dinarjev, ker je poškodo- neral Mittelhauser je objavU ko^ec vana tudi tovarna letal v Rako- sovražnosti in zvestobo francoski ViCi zastavi. Za nadaljevanje boja pa Strašna nevihta s točo je včeraj so bili v Alžiru in. v Južni uničila med Limbušem in Rušami Mnogo vojnih ladij se je umaknilo | vso letino žita, hmelja, krompirja skozi Gibraltar v Casablanko. in sadja, škoda se še ne da na- Francoski veleposlanik v Londo-tančneje oceniti. nu Corbin je odstopil, ker jeprot Ravnatelj bivše Slovenske banke kapitulaciji in ne more vec delati Miro Jankole je bil obsojen za- za bordojsko vlado. Ta je sprejela radi falzificiranja bančnih knjig, I njegovo demisijo, ni pa imenovala | Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2 °/„ 11 Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdraviel Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega z rdcCiml arcl, našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užite« Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani za droga z neom. Jamstvom Obrestuje vloge po 4% do 5% Eskomptira menice Daje kratkoročna posojila pod najugodnejšimi pogoji Globoko potrti naznanjamo žalostno vest. da se je od nas za vedno poslovil naS skrbni soprog, dobri oie. stari otka. tast in stric, gospod FRANC BATJEL posestnik, trgovec in obrtnik dne 29. junija 1940. po kratki in mulni bolezni, previden s tolažili »v. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 1. julija 1940 ob 4 popoldne izpred mrliJke veže Slajmerjeva ulica 5t. 2 na pokopališke k Sv. Križu. Prosimo za tiho sožalje. Ljubljana. Maribor. Vipava, dne 29. junija 1940. Globoko žalujoti: Soproga Marija; Fani por. Bergant, ielka por. lazar. Merki; Bergant Stane. Lazar Ferdo, zeta: Marinkica. vnukinja; Franek in DuSan. vnuka — ter ostalo sorodstvo. Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.