GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Popoln sj» Veliko in A\ antjo JETSKI dan razen sobot, in praznikov. ^d daily except Saturdays. Sundays and Holiday». •00000000*m00000m0*000m0O000*000m00f00f Urednlikl in upravniáki p roo tori: 2607 South Lawndala Ave. Offic*of Publication: 2657 South Lawndala Ave. Telephone. Rockwell 4904 CHffAOO. ILL. CETRTEK. 10. SEPTEMBRA (SEP. 10). 1942 AccepUnoe for mailing at »pecial rate of poetafe provided tor to section 1109. Act of Oct S. l»17i authorUed on June 4. 1918. Subacrlptlon 66.00 Yearly , ŠTEV—NUMBER 179 ivezniška mornarična iza v nevarnosti Japonake čete prodirajo proti Port Moresby, ju ob obali Nove Gvineje. Rusi izvršili uspešne protinapade na nemške pozicije na južno-zapadni strani Stalingrada.'< Angleški in ameriiki letalci bombardirali osiščna opori-¿¿a. Bombe potopile dva osiščna transporta na Sredozemskem morju Melbourne, Avstralija. . sept. stralski letalci so metali bombe na japonsko bojnO brodovje pri otoku Trbbriand. Japonske čete so udrle skozi elaz v gorovju Owen Stanley dospele do točke, ki je odda-samo 44 milj od Port Mo-byja, zavezniške mornarične [ ob obali Nove Gvineje, se uradni komunike iz glavna stana poveljstva zavezni-f oborožene sile. Japonci so kili zavezniške obrambne ¿cije pri Myoli in Efolgiju. folgi leži ob soteski, iskozi ka-vodi cesta do Port Mores-. Poveljstvo priznava, da je Moresby v nevarnosti. Jati se poslužujejo iste taktike so sc je v džunglah Mala j -¡¡a polotoka in v Burmi, ki je uspešna. n [Avstralske čete drže pozicije ibih in skušajo ustaviti pro-nje sovražnika. Tem četam sljuje general Sidney Row-Zavezniška letala so prisko-i na pomoč avstralskim četam ibardirala Japonce. (Ako bodo Japonci zasedli Port ■sby, bo to težak udarec za-nikom. Izgubili bodo zadnjo Brično bazo ob obali Nove aejc, ki je še v njihovih ro- rs. 9. sept.—N e m i k e ne enote so naredile imdalj- ze 1 v ruski obrambnimi jzapadni strani Stalingrada, Idrijskega središča ob reki I toda sovjetski brambov-odbili vse napade sovraž- I na južni strani tega mesta k p vrgli nazaj z ogromnimi rbami, pravi uradni komu- Na kavkaški fronti se ljute ■nadaljujejo. Sovjeti pri-vajo, da so Nemci zabili zalo tin'd ruske vojaške pozi-kse približali Novorosisku, I mornarieni bazi ob Črnem ■u. Srdite bitke divjajo tu-fpri Mozdoku, 55 milj zapadno I Groznega, kjer je bogato olj-I polje. Sovjetske čete so izvrtile u-F>e protinapade na nemške •jaške pozicije na južnozapadr <«rani Stalingrada. Več tisoč Pcev je padlo v bitki z Rusi. B«lin. 9. sept.—Nemške kolo-»*> včeraj prodrle pet milj na-^J na stalmgradski fronti, po-F* vrhovno poveljstvo. Ruski N'napadi .so bili odbiti. ' ¡Vrhovno |*>veljstvo dalje pra-l to so Nemci ujeli 6785 ru-vojakov, k«» »o okupirali Jwwsk. I .jute bitke se na-wjuj. jo x ^ližir,! te ruske mor- Sri.r,, C«n9lcng. Kitajska. 9. sept.-r«wjsnjih diplomatičnih kro-wnjo «(.vordre, da je voj-Em"d in Japonsko ne-•apetoet se je pove-J k" j- Mr>«kva zavrnila ja-; sk' ""W stije". Značaj teh ' pa se. da so bile |l'r,1den je Sigenori «' ' «1 iz kabineta kot pvljer» 1 n-r. Slednji jc bil ' Kusijo. hiranju japonskih 'nji se vodno pri-^ngking. Ta pravijo, ■ '»krog pol milijona Mri rana tamkaj in «» napad na Sibl- l^um,. A vs t ralija. 9. aept. % r " i vsadka okrog ' ¿e i/krcala na o-f >'-«« zaliva. Nova tj * irobljen«, pra- jhu " »»ena gene- m,', Arthurja. vr-•jnika zavezniške •\rr erižki in av- Ena kri-žarka je bila potopljena v napadu, dve drugi bojni ladji pa poškodovani. Položaj v sektorju Kokoda-Myola se ni izpremenil. Japonski sunek je -bil o^bit, toda izgleda, da se Japopci pripravljajo za nov napad. Ta sektor je oddaljen okrog 60 milj od Port Moresbyja, zavezniške mornarične baze ob Novi Gvineji, Tokio. 9. sept.—Predstavnik armade je opozoril japonsko ljudstvo, da mora biti pripravljeno na dolgo vojno. On je priznal uspehe ameriške sile na Solomonskih otokih, obenem pa je ponovil trditev, katero je zadnji teden izrekel premier Hide-ki Tojo, da bo Japonska vztrajala v vojni, čeprav, bi trajala štrlet. • Kairo, Egipt. 9. sept.—Britski in ameriški letalci so izvršili nove napade na osiščna oporišča ob zalivu Sudi pri Kreti, grškem otoku, ki so ga zasedle nemike čete. Bombe ¡0 porušile več mi-litarističnih naprav in zanetile ogromne požare. Drugi roji bojnih letal so napadli osiščne konvoje na Sredozemskem morju. Dva transporta sta bila potopljena, štirje pa poškodovani. Na egiptskl ffonti je sfc>et odmor v vojnih operacijah. Glavni del armade feldmaršala Er-wina Romrne^a se je Umaknil na prejšnje pozi&je po polomu o-fenzive. London. 9. sept.—Angleški letalci so ponovno napadli industrijska središče v za pa dni Nemčiji in nacijska oporišča v Franciji, Holandiji in Belgiji. Vrgli so več tisoč bomb, ki so povzročile ogromno ,^kodo. f ' Londonska radiopostaja je naznanila letalske operacije v velikem obsegu. Naznanilo pravi, da bo deset tisoč ameriških in angleških bojnih letal bombardiralo Nemčijo. Ta bodo operirala z angleških in ruskih baz. Amerika zavrnila t • Lavalov protest Bombni napadi na nacijskb baze se bodo nftdaljevali T* VVaahlngton. D. C., 9. sept— Protest Pierra Lavala, načelnika francoske vlade v Vichyju, proti bombardiranju Francije po ameriških leUlcih je bil zavrnjen. Ameriška vlada pravi v noti, da se bodo bombni napadi na nacijska oporišča v Franciji nadaljevali. Stališče ameriške vlade je orisano v Izjavi, katero je S. P. Tuck, opravnik ameriških posla-niških poslov v Vichyju predložil Lavallu. Ta naglaša, da se Amerika ne more ozirati na francoske žrtve. Njeni letalci bodo bombardirali nacijske baz« ne samo v Franciji, temveč tudi v drugih državah, ki ao prišle pod Hitlerjevo oblast. Lavalova vlada je prvič protestirala, ko so ameriški letalci metali bombe na Rouen Talfrat je izjavile, de, so bombe ubile 140 francoskih civilistov in ranile čez petsto. Lavelov protest bazira na trditvi, da i"»a njegova vlada še vedno jurisdikrtjo nad vsemi pokrajinami rasrdene Francije. Lov na saboterje v Franciji Naciji zahtevajo povečanje produkcije streliva Vlchy. Francija. 9. sept.—List Candide, ki izhaja v Clermont-Ferrandu, pravi, da policija v Parizu išče voditelje tajne organizacije, ki so odgovorni za sabotažo in napada na nemžke vojake. Člani te organizacije podžigajo nezadovoljstvo med množicami, ki ae zbirajo pred trgovinami, da provocirajo nasilja in krvave spopade. Voditelji proti-nacijskih aktivnosti imajo mnogo zaveznikov med prebivalci. Čez Štiristo francoskih delavcev je bilo aretiranih v pariškem predmestju, ker so zastavkali v znak protesta proti nastavljanju nemških delovodij. London. 9. sept.—Nemčija se pogaja z Lavalovo vlado glede produkcije razstreliva v tovarnah v nezasedeni Franciji, pravi glavni stan Bojevite Francije. Naciji zahtevajo povečanje produkcije razstreliva in industrijskega alkohola. Ko ao naciji odbili apel glede dostavljanja alkohola, je Laval vprašal za zaščito tovarn, zlasti onih v Tbulousu, ki izdelujejo razstrelivo, toda dosegel ni ničesar. ' Podržavljenje angleških industrij Večja reprezentacija delavcev v upravah 9. sept-Na cijf Britskega kongresa strokovnih unij je bila soglasno sprejeta resolucija za podržavljenje industrij, ki ao udeležene v produkciji vojnega materiala. Jack Tanner, predsednik unije strojnikom in evtor resolucije, je de-jal: "Privatne industrije še vedno greše v svojem pohlepu po gr-madenju profitov na stroške ljudstva. Voditelji teh ao v voj-nem času demonstrirali svojo nesposobnost. Čas je kritičen in zahteva podržavljenje industrij." Resolucije, ki zahteva večjo reprezentecijo v upravah, je bila tudi sprejeta. Na konvencijo je prišlo dva tisoč delegatov, ki re-prezentirajo okrog 6,000,000 organiziranih delavcev. Daniel J. Tobin, predsednik mednarodne bratovščine voznikov, je brateki delegat na konvenciji in reprezentlra Ameriško delevsko federacijo On je v svojem govoru dejel, "da mi v Ameriki in vi v Angliji morate skrbmi, da bodo delavci representl-rnsl na mftovnl konferenci po zaključenju te vojne. Delavci morajo dobiti besedo v vseh zadevah. ker v tej vojni doprina-šajo največje žrtve v denarju in življenjih.H Tobin se je Izrekel za ustanovitev zveze, katero nej bi tvorili amerlžki, angleški in ruski delsvci. POMOČ Rl London. 9. eešt^-P r e m i e r VVinston Churchill je v svojem govoru v parlamentu omenil priprave za zaVeMlško ofenzivo proti osišču in rtpultat razgovo-spv med njimt is Stalinom ter drugimi sovjetskimi voditelji vN Moskvi. O nedavnem navalu na Dieppe, nacijskof bazo v Franciji, je dejal, dalje bil le predigra ofenzive, ki pride. Premier je poročilo o zav peracijah v Ej frontah. Načr^. glede ofenzive so bili sestavljeni in odobreni na konferenci britaklh in ameriških optimistično ih vojnih o-na drugih in vojaških vod; la pred nekaj Te ste ae George C. in ,'ki ae je vrži-v Londonu, ila general i šef smeri-est W. King, vrhovni poveljnik »ameriške bojne mornarice, fij tej je bil dosežen popoln apofSaum med Veliko Britanijo in Ameriko. Churchill je r^kel, da so se razgovori nanašali rta vojne operacije na vaeh iftatah. Velike Britanija in Afierika bosta pomagali Ruaiji v večjem obaegu ne glede na Žrtve in izgube. Domače vesti Župan Lausche aa radia Cleveland.—Na delavski praznik je Župan Frank J. Lausche v «svojem radiogovoru, ki je bil preveden v slovenščino in oddan po radiu iz New Yorke v Evropo, naslovil poslanico Slovencem in oatalim Jugoalovanom v atarem kraju. V svojem bodril-nem govoru jih je zagotovil, da pravica bo zmagala nad krivico. Dostavil je, da ameriški delavci pozdravljajo delavce Jugoslavije in jim kličejo, da svobodno delavstvo in pravica bosta zmagala. Njegov govor je bil oddan pod avspicijo federalne agencije ze vojne informacije. Peedrevl Chicago.—I. Žagar in A. Medved, "dva pečlarja" iz Puebla, Colo., pošiljata pozdrave iz Ra-tona, New Mexico, kjer se mudita na "ogledih se aenoritami". —Iz Salt Lake Cityja, Utah, kamor je šel po opravkih, požilja pozdrave Proavetin dopisnik Anton Tratnik iz DiamondvlUa, Wyo. Smrt mladega letalca Walaenburg, Colo.—Dne 2. t. m, je bil v srakoplovni nesreči v A laski ubit štabni Peter F. Verblč, član društva 299 SNPJ, star 2« let in rojen v Fort Smithu, Ark. V Walsenburg je priiel 6 svojimi starši Še kot otrok. V armadi je bil že dve leti in dodeljen je bil letalski enoti. Tukaj zapušča starše in dye sestri. To je Že druga slovenska žrtev sedanje vojne v našem mestu. Pred par meseci je izgubil življenje prvi sloven-ski mladenič tudi pri letalski nesreči. Truplo ponearečenega letalca bo pokopano v Alaaki, po vojni pa bo prepeljano v doma- Churchill je dejftl o Stalinu, da je njegov pogumr neizčrpljiv, da | ¿^p je odločen in njegova volja tre- " M upogljiva. "Mialim, da sem ga Smrtna nesreče pri 10A uveril, da smo mi zvesti tovariši Lawrenče, Pa.—Dne 6, t. v orožju," je rekel Churchill. l/šianouiiev letalekih zborov v latinskih republikah < Quito, Ekvedor, 9. sept.—^Ustanovitev prostovoljskih letalskih zborov v Centralni in Južni Ameriki za borbo proti osliču povsod sta predlagala dva vlsA» ka ekvadorska letalska častnika —polkovnik Jorge Peez in major Edmundo Carvejel. Člani teh zborov naj bi sodelovali z ameriško letalsko silo Častnike •te podala akupno izjavo, v kateri pravita, da bi njun načrt, ako bo »rtiobf ' ti veliko pripomogel k ojačanju solidarnosti mod letin-' skiml republikami In Združenimi državami. Prebivalci tah republik se še ne zs ved s jo pomena totalne vojne, ker ao oddaljeni od pozortMe konflikta. "To bomo morali dokazatf ne z besedami, temveč z dejanji. Velika Britanija, Rusija in Amerika tvorijo mogočno vojaško kombftiacijo, ki bo končno strla sovražnika." Premier je dalje povedal parlamentu, da zavezniška letalska sila stalno nurašča. Angleški letelci so v zadnjih treh mesecih vrgli dvakrat večje število bomb na riemška industrijska središča In nacijska oporišča v okupiranih deželah v primeri z isto dobo v preteklem letu. a ' ' Ženske nadomeste moške v tovarnah Napoved načelnika vojaške misije London. 9. sept —Gcneref G. M. Bar nos, načelnik ameriške vojaške misije, je napovedal, da bodo ameriške ženske nadomestile moške v orožnih in municij-sklh tovarnah ln tako omogočile slednjim vstop v armado. Bar-nes al je ogledal britake orožarne, kjer izdelujejo tajno orožje, in opezovel ženske pri delu. V razgovoru z reporterji je Bsrnes dajel, da so britski vojni napori naredili globok vtis nanj. Čudil ae je ženskam, ki oprsv-Ijajo važne tehnične dela. Ra-porterjam je pov< dal, da je popolnoma u verjeti da bodo ameriške žanaka den. mstrlrale svojo sposobnost pri delu v vojnih industrijah in akr bole, da bo o-rožje prihajalo na vae fronte. One ne bodo laostajale ze svojimi aeetremi v Angliji Oenerel je obiskal neko tovarno za topove, v katari tvorijo ženske SO odetutkov delovne sile. "Nikdar prej nisem videl žensk pri takem delu," je dejel "Svefje delo vrle učinkovito In kar zmorejo Angležinje, bodo tudi Američanko Kakor prve. ta kri bodo tudi dolge nadomea- Unija ADF > oklicala stavko Protest proti odšlo-vitvi predsednika I t Alton. III— 9.^ aept,—Unija kemičnih delavcev, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je oklicala stavko proti Western Cartridge Co. v znak protesta, ker je kompanija odbila zahtevo, naj ponovno uposlt Francisa B u n z y j a, predsednika unije. Uradniki kompanije so izjavili, da je bil Bunzy odslovljen zara di "prevratnih aktivnosti". Voditelji ADF niso sankcionirali oklica stafke, izjavili pa so, ds bodo podprli stavkarje in apelirali na vojni department, naj zaseže tovarno in jo operira. V stavki je zavojevanih okrog narednik m dolllvcuv' Bunay je bil odslovljen pred tremi tedni. Apele un^e, naj ga ponovno uposli, je kompanija ignorirala. hb m. je med igranjem b a soba ls ko igre žoga zadela Walterja Pluta v glavo a tako eilo, da mu je pretreslo možgene in je pet ur pozneje v bolnišnici v Csnonsburgu za ppaledlcaml umrl. Star je bil 19 let in član društva 24A SNPJ, katerega tajnica je njegova mati in oče je blagajnik. Ppgreb se jo vršil 9. t. m. Zapušča, starše, dva brata In več sorodnikov. Prizadeti družini iskreno soža-Ije. Nov grob v Kanaaau Arme, Kans—V Flemingu si je 5. t. m. vsled dolgoletne bo-leni vzel življenje John Bobnar, star 67 let ln doma Iz Teharij pri Celju na fttajerskem. V Ameriki je bil 39 let, bil je člen društva št. 30 SNPJ ln bivši dolgo-letni društveni tajnik In nerednega mišljenje. Zs pušča ženo in pet odraslih otrok. Pokopan je bil 7. t. m. na pittsburškem pokopališču. « Is Cleveleade Cleveland.—Dne 7. t. m )e umrl Gregor Bletnik, star 83 let ln doma Iz vasi Lopata pri Hi-njah, od koder je prišel v Ameriko pred 67 let. Zepušče ženo, a katero sta pred per leti alavila zlato poroko, pet ainov, 16 vnukov ln štiri pravnuke, delje enega brata in več sorodnikov, v stsrem kreju pe enega brala in eno sostro,—Dno 8. t. m. je p<> (Jolgi bolezni umrla Mary Klun, starš 30 let in rojena tukaj, Zs-puščs mater, brata In dve eestrt. —V bolnišnici je umrl Rudolf Franetič, star 31 let in rojen v Clevelandu Zapušča starše, pet bratov in tri sestre Vladna kontrola motornih vozil Willkie obiskal turškega zunanjega ministra Ankara, Turčija, 9. aept.— Wendell Willkie, Rooaeveltov odposlanec, je obiskal turškega zunanjega mlniatra, On ae je ustavil v Anksri; kamor je prišel ls Kaira, Egipt, na svoji poti v Rusijo. Willkie se bo oglesil tudi v uradu turškega predaed» &£evaltf pO obisku zunanjega ministra je Wtllkie dejal, da je Amerika producirala 6000 boj nih letal v avgustu in napovedal, da se bo produkcija 4ez eno leto povečala na 10,000 letal mesečno. Henderson svari kršilce regulacij New York, 9. aept,—Leon Henderson, načelnik administracije za kontrolo cer^ jc v svojem govoru pred direktorji Raziskovalnega instituta dejel, da bodo kršilci regulacij strogo kaznoval. Nepoznanje regulacij ne bo 'zgovor. "Vsak kršilec regulacij cen ln stanarine bo kaznovan," je dejal. "Nova ofenziva za odvrnltev inflacije ln ekonomsko stabllizecijo ae je pričela v soglasju s programom, ki ga je orlaal predaednlk Roosevelt v svoji poslanici kongresu." Senatni odsek odobril davčni načrt Cez 70,000 angleških ujetnikov v osiičnih taboriščih l^ndon, 9 sept —Vojni minister James Origg je Izjavil v parlamentu, da ae je 26 avgusta nahajalo 77,190 angleških vojnih ujetnikov v oslščnlh taboriščih. To število ne uključuje vojakov, ki so bili ujeti na Malajskem polotoku, Bingaporu ln Hong-kongu. Kanada dala kredit Rusiji Ottawa, Kanada, 9. aept.— Vlad s je dala Rusiji kredit v vsoti $10,000,000 za kupovanje pšenice In moke v Kanadi v smislu d'>govora, ki je bil podpisan v l»ndonu. Vsota bo krila vse poštljatve pšenic« in moke v Rusijo v prihodnjih mesecih. Washington, D C., 0. sept , „¿/ Senatni finančni odaek je odo- Bombnift treščil bril načrt glede obdevéenjs na poalopje mezdnih izplačil. Davek bo zaa šel pet odstotkov ni vae plačila, ki znašajo $12 in več ne «eden ali $824 letno Če bo kosgr tranaportacije, je naznanil dalekosežno kontrolo nad milijoni motornih vosil. Zadevna odredba stopi v veljavo 16. novembra. .Ta določa med drugim odmerjanje gasolina, av-tnil) obodov in pnevmatik v svr-ho prihranitve za vojne namene. Okrog 6,000,000 tovornih avtov, 160.000 busov, 60,000 taksijev ln drugih ir.c*ocnih vozil bo prisadetih. Lastniki teh bodo morali vložiti aplikacije za posebna dovoljenja ln dokezati, da potrebujejo gaaolin, obode in druge pritikline. Ta bodo določala težo tovorov ln maksimalno vožnjo. * Odredba ae nanaša na motorna vozila vaeh vrst, ki 66 rablja pri transportaclji blaga. Isvzetl ao le motorcikli in vozile, ki prevajajo potnike. Eastman je pojasnil nove re-gulaoije, katerih cilj je omejitev operedij motornih voiil na one, ki so povezane s ameriškimi vojnimi napori in so biatvenega pomena. Krajevne avtoritete bodo morale poročeti uradu obrambne tranaportacije vae kršitve regulacij, i Aplikacije aa certifikate bodo aprejomall krajevni uradi o-v MUnMm. . «o brambne trarisporteclje. Število v razgovoru ■ ^ ^ bo v prihodnjih tednih povečalo na 160. V smislu dogovora med uradom obrambne tranaportacije in adminlatracl-jo za kontfolo cen bodo lada-ne posebne izkaznice aa kupovanje gasolina, avtnih obodov ln revmatlk. Le oni, ki bodo ime-Izkaznice, bodo lahko kupovali te stvari. Eastman Je naglaail, da vae prej izdane regulacije, nenaša» joče se za hranitev obedov, ostanejo v veljavi. Namen teh Je odprava zlorab ln kontrola nad o-nlmi, ki kršijo regulacije. Hitler in Mussolini j , se sestaneta ' Izravnava spora med Ogrsko in Rtimunijo London, 9. sept,—Britaka časnikarska zve/a poroča, da se bosta Hitler In Mussolini sestala na konferenci na Dunaju 16. soptMiibrs. Namen eestanka be-Jo je izravnava spora med Ogrsko In Kumunljo glede Transilvanije Druga vest pravi, da sestenek ni bil aranžiran v svrho izravnave spora med Ograks In Rumu-nijo, ki sta obe le lutki oeišče Informirani krogi trdijo, de bo Hitler zahteval od Muaaolinlja, nej pošlje nove vojaške divizije na ruske fronte. Kot iifleda, bodo morale nemške armade prebiti nadaljnjo zimo v Rusiji. Upanje, da bodo Hitlerjeve legije strle sovjetsko oboroženo silo pred zimo, se je Izjalovilo. Hitler pritiska tudi ne Rumu-nijo, Ogrsko ln druge satelite, naj pošljejo nove čete v Rusijo Bivši nemški konzul in japonski minister ranjena WaehingUm. D. C., 9. aept — Hem doapelo poročile prevt, da ste bila Prita Wiedemann, bivši nemški konzul v Sen franciecu, in admiral Aimada, japonski mornar ičn i minister, ranjena pred nekaj tedni, ko je vlak skočil I» ta a. Poročilo dostavlja, da ao vlak iztirili saboterji PROSVETA PROSVETA THE ENUOHTEHMENT 9UUKU> V LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEOHOTE Orpea si ud publkhad bf Sloreete National Benefii Soeletr . Naročnin« m Zdrotone drfaee (ierea Odcepa) is Eaaads MJO m leto. UM aa pol leta. 01JS m ¿eirt letaj ss Cbicepo la Claeee 0740 ee celo lete. 09.7» ae pol letaj sa iaomnetve SOJO. Sahecription rateai lo» tha United Staftoe tliiiM Ckiespo) aad Caaada OOJO p*r ywr. Chicafa aad Claeta 0740 pet res*. ferelpa couatriea 00J0 por fes». , ^ ^^^ A ^ ^ Cene oplaaoT pa 4oyuvovs> Hokepial dopleov la aeae*etonin ilankor >e ae Treslo. Rokopisi litererne wMa> (¿rtk#. poeertL diVm«Tpaa«l Itd^eeVrneJo pošiljatelju la * atašeju. to Je peUeiU ^Adrertistep »tee on ogrusMim Hsanirripls al ssMiiMPlratlnna and amoiiciiad artklea wUl not be mtmmi, Olfces « HBfSSrtpH Ech ea siafiee. pUy.. po^ «to^ * to ss*« whea accompaaied br self-addssesed aad stampea enreiope. Naslov ne vsa, kat lan stik s llstomi PROSVETA 2SI7-M So. LafmdatoAre- Chlcapo. IUlnola MEMBER OP THE FEDERATED PRESS NfTED STATES WAR iVECOVCOUTOPK--BUT MINO *XJ-ONLY K* THi MKTOH naselbin PROSVETA nasa jo hrano. Lahi so tudi poskusili ^ bombardiranjem mest Budva, Ulčin in Sv. Stevan ter jih popolnoma porušili. Črnogorski prostovoljec je iajavil: "Naj le bombardirajo naša mesta: Planiha Lovčen bo vseeno ostala"! Po težkem bombardiranju Budva eo pripeljali v bolnico ne morda uporne meščane iz Bud-ve, temveč 200 ranjenih laških vojakov, katere so laški letalci v neki bolnici pomotoma obauli z bombami. * Svata yojna za svobodo je stara črnogorska tradicija. Uporniki nimajo niti vodje, niti generala. Vsakdo se bojuje na lastno pest. Duhovniki pa so z navdušenjem na strani upornikov. Strahovlada v "nesaviani" "Neu$ Zuericher Zeitung" javlja iz Budimpešte: Hrvaški minister pfavde je izdal zakon o borbi proti terorizmu naperjenemu proti državi ali posameznikom. Osebe, ki bi zakrivile prestopke proti javnemu redu in miru, bodisi posamezno, bodisi v oboroženih četah in zakrivili nasilja proti državi ali posameznikom, bodo internirani. Izgubili bodo hrvaško državljanstvo obenem z vso svojo rodbino. Za člane rodbine veljajo: žena, otroci, starši, bratje in sestre. Zagrebško ravnateljstvo javne varnosti, ki je dobilo povelje, da ure* di tabore za internirance bo odločalo v pogledu interniranja posameznikov in dobe njihove Internacije. Internacija bo trajala od 6 mesecev do treh let. Pod to uredbo spadajo tudi rodbine četnikov, Hi se ne bi vrnili v svoje domove v roku 14 dni. b za žatav na Balkanu se Je začela ukara, 18. avgusta. (UP). — i New York Herald Tribune mša poročila o srditev boju letošnjo žetev, ki se je začel jlkanski žitnici, kjer se je ktvo organiziralo za boj pro-iitnim nadzornikom" osišča-ika in angleška letala so baje [ala neizmerna polja pšenice, Eo trde poročila, ki so prispela pes v Ankaro. Ukmcija je poslala cele roje Kzvanih "nadzornikov" na ta Enlja, da pokupijo večji del Ere po cenah, ki jih sami dolo-Eo. Po teh poročilih sodeč na-Eravajo oblasti napraviti veli-I zaloge, ki naj bi bile na raz-pganje samo, za razdelitev v o-Eriju samega osišča. Kmetje so Bpnizirali domače obrambne ■in preganjajo nadzornike na ■ukem, Madžarskem in v Slo-«. Iz drugih krajev poroca-lelo o napadih na zaloge, iz Brih so kmetje svoje lastno ■zopet odpeljali. kako bi bilo najbolje organizirati tajne vojaške kadre gerilskih Čet in zatrjuje, da bi bilo potrebno urediti dobave in enotno usmeriti njihovo delovsnje. O Jugoslovanih pravi: "Najbolj nevarni med vsemi evropskimi uporniki so zdaj slsvni jugoslovsnski četniki, katerih vodja, general Draža Ml-hajlovič, je zaradi uapehov svojih 12 bataljonov balkanaki narodni junak. Cetniki so v zgodovini že star pojav—tako so se že imenovsll v 17. stoletju srbski uporniki proti turški nsdoblasti. Mihajlovičevs srmsda, kstero cenijo na približno 200,000 mož, Je uporna, trda in brezobzirna. Kreče se pozivali mladino, naj se iz-» dostojna narodno sociali- be vzgoje. •tiiiku zbornice na Hrvaškem odpravljena ■»rodne Novine so objavile ¡"kko naredbo, s katero so bvljene vse kmetijske zborna hrvaškem državnem pod- P Po tej Odredbi prevzame •premično in nepremično pre-»J* teh zbornic Hrvatska gospodarska zajednlca. Povzame tudi vse obveze TOh kmetijskih zbornic. Iz-» uredb«, je prepuščena mi- **tvu zii kmečko gospodar- pottopek v Bolgariji '» marca AS: Pravosod-, r Je predložil parla-kon.sk) predlog, ki predal drugim tudi nagli v i roceslh zoper zloči-u " zaščiti drŽsve, u-'v kor,(.,.,itracijskih U-1 prisilno delo. Kar ae usmrtitve, je v zako-J« ta novost po-1 Hanjega vojnegs Egiptški premier obljubil pomoč zavetnikom Kairo, Egipt, 0. sept. — Predsednik vlade Nshas je ob šesti obletnici podpisa pogodbe s Veliko Britanijo dejal, "da je zadava zaveznikov zadeva Egipta. Ml dajemo in bomo še nadalje dejali vso mogočo pomoč demokracijam v borbi proti oaiščnim silam." **nit ljudstva v Jugoala- »Hi N' a v'"k Times prlnsšs " "d 1®. avgusta ; " « mikem priti-«-lenih deželah za- ' jugoslovanske pretepajo obso-topkov proti aaošlco v Rio de Jaoaim v BrsslUJs napovedala volne r« MAU LJUDJE HILAN PÜQEU OSAT (Se nadaljuje.) Asistent se )e iztegnil pod odejo, obrnil se v cid in pričel globoko in počasi dihati. Aspirant je zaprl tiho vrata za seboj, sedel v svoji sobi na posteljo in gledal predse na omaro ob nasprotni steni, kjer je stala njegova nova, rdeča službena kape. Spredaj se je svetil črn trak, ob vsaki str sni pozlačen gumb, v sredini o-spredjs od vsake strsni zlato kolesce z zlato perutnico. Gledal je, tako dolgo gledal, da so mu stopile solze v očL In ko jih je začutil, je začel pregibeti ustnice in izgovarjati posamezne brezmiselne besede, kakor bi se uprsvičeval pri sebi samem: To se prsvi, prijatelji--hotel sem reči, drage moja--ali me razumete?" Umil se je in oblekel, in ko je šel spodaj po veži, je stopil za njim pisarniški sluga Tomaž in mu izročil dvoje pisem. Obstal je na pragu, pregledal obe naslova in zardel, kakor bi ga bil kdo zalotil pri hudodelstvu. Vtaknil je vse skupaj v žep in odšel daleč od hiš po široki cesti med senožete in prszne njive. Tam daleč zunaj, kjer ni bilo človeka ne v daljini, ne v bližini, je potegnil Iz žepa prvo pismo, gs ob robu obtrgal in rszganil. Pisala je njegova mati: "Ljubi sin! Kakor veš, je napočil zdaj pri nas čss trgstve, in ker veve jaz ln oče, da mnogo trpiš v ostri službi ln nimaš ne Časa, ne kraja, kjer bi si ohladil izmučeno glavo, zato te oba prsv lepo prosivs in vabiva, da nas vsaj za nekaj dni obiščeš. Oče pravi, da kar piši po dopust, in če se Ti zdi, da bi ga ne dali na Tvoje besede, pa pripomni zreven tako, da je oče rekel, naj Te na vsak način za nekaj dni oprostijo. Ako pa veš, da je taka zadeva še strožja, pa zapiši, da si bolan ln se moraš prezračiti in po-činlti. Oče je takih misli, da boš dobil gotovo, če le hočeš priti in Imaš mene, svojo mater, kaj rad. Grozdja je na moč, vreme dobro, ln ako Bog da, bomo Imeli mnogo dobregs pridelka. Torej le gotovo pridi ln piši kdaj, da se pripelje Prane pote na postajo. Pozdravljamo Te Mirtič se je nssmehnil in hipoma zresnil v čudni grozi, ki ga )e obšla kakor napad mrzlice. Videl je prod sabo aivega ln dobrohotnega očeta, svojo mater, odkritosrčno in živahno kmetico, svojega brata Franca in svojo sestro Milico. Vsi so se ga domislili ob veselem vinorodnem času, pisali mu in gs vabili k sebi, da bi se ne veselili ob trgatvi sami, ampak bi bil tudi on deležen tega veeelje. Oče ln brat Franc bi ga vsela v svojo sredo in gs odpeljela v vinske gorice, kjer ne utihne noč od samih razkošnih vriskov, kjer se po pesmi » .. život radi ln _ kjer nam vinska trta rast. Sladek je njen sad, vsak ga Ima rad. gre teb' in meni v lase." Ali vol ti ljudje ae veeele po trdem delu in trudu, njih radost je poeledica samozadovoljnosti Ne ljubijo ga, nočejo poznati takega človeka, ki mrzi delo aH kl nI za delo ustvarjen. Da bi izvedeli o njem, o svojem sinu, ksko se je š njim pripetilo, bi se gs srsmovsll, ne bi ga vabili, ampak branili bi se ga. On ni bil pora-ben v službi, on ne zna delati, on ni človek. Drugo pismo mu je pisala Oglsvs Tina, mizarjeva hči ln njegova nevesta. "Dragi ljub-ček!" pripovedujejo drobne ln okrogle dekliške črke. 'Tvoj oče ml je včeraj popoldne povedal, da prideš na trgatev, ln jaz prepevam zdaj že drugi dan, nepreetano samega veeelja. Tako te Imam rada, da sama ne vem, kaj bi zapisala." Na tam mestu je sledile vrsta kroglic ln pik in črtk, ki so dokazovale, kako je mlado in zaljubljeno dekletce premišljevalo o nadaljevanju svojegs pisanja. Po eni razčrtani vrsti so se pričele zopet beseda. "Prosim Te prav lepo, da ee pripelješ to pot v uniformi Oče je rekel, da imaš tudi sabljo, in sicer zgorsj in spodaj zlato. Na naši železniški postaji sem že ogledala vse ursdnike, pa nima nobeden zlate sablje. Kako, da jo ima« Ti? Pripelji jo na vsak način s seboj? O, zopet mi je zmanjkalo besed in to zavoljo samega pričakovanja in nestrpnosti. Ali prideš takoj k nam, ko ee pripelješ na trgatev? Jaz mislim, da! Srčno te poljublja . . Mirtič je Čl tal in nehaj mu je šumelo in zvenelo okoli glave kakor odmevi daljne in lepe godbe. Silno blizu ae mu je zazdela Tina, kakor bi ae skrivala zabeblom bližnje lipe, ki raste ob cesti, ali tam sa tistim polgolim grmom, ki šepeta z listjem ob robu košenice. In bal se jo je in vseh domačih ljudi, ki še ne vedo o njegovi usodi, ki Še vidijo pred njim kakor pred samimi seboj same jasne ceste in cilje, žele si ga medse in ga vabijo. Ali on ni več tisti, kakor je bil nekdaj, on nima več službe, nima bodočnosti, on je postal od včeraj na danes potepuh, izgubljenec, postopal, klati vi tez. Vse pleše po mislih ln se mode kakor suhe snežinke v burjsstem zimskem dnevu. Spomini, sedanjost, bodočnost, vse se meša, pleše pred očmi, prikazuj« se ln Izginjs. Nekaj samega ostaja pred efimi in tisto je kakor črna jama, kakor temno brozdno, kamor zdrsne danes ali jutri ali pojutranjem pešajoča popotnikova noga. Vrnil se je, popil v gostilni kavo in odšel nazaj v svoje stanovanje. In ko je sedel tam zamišljen pri mlsi, ja potrkal Tomaž, vstopil ln naznanil: "Gospod šef naznanja, ¿la pride jutri nov aspirant ln zato treba izprazniti sobo!" Mirtič je zopet sam. V sosednji sobi hrči asistent, okrog njega plavajo in zvenijo slugove besede. Roke se iztegnejo same od sebe po knji-gsh, prsti se oklenejo ličnih platnic in jih ne marajo izpustiti "Ne smeš vzeti s seboj!" pripovedujejo ustne — "No smeš vzeti! Sumili bi te doma, sumili!" In misli se začudene vznemirjajo: "Kdo ja rekel: doma? Kaj je kdo rekel? Ne domov, daleč kam, daleč!" In zopet ustne čisto mehanično in komaj slišno: "Ali kje so denarji, kje so sredstvs?" nt . Okoli enajste ure dopoldne si je kupil Mirtič vozni listek in kmalp nato etopil na vlak in se odpeljal Adjunkt jo imel službo, tekal ja ob vlaku in so obrnil vselej, kadar bi bil moral videti svojega odpuščenega kolego, v drugo stran in tako, da ga ni videl. Ko je vlak odro-potal, se je sklonil Mirtič skozi okno in pogledal nazaj po boli postaji. Se dvakrat, še trt-krst se jo zabliskals med vejevjem in se nenadoma potopila v brOzmerni rumenini jesenskega list j s. Vozil se je v tiptiom razredu. Nasproti njega je sedelo dvoja mlacUh deklet in se šepetaje menilo in stiskalo k oknu. Ns drugi strani je sedel črn delevec ln kadil smrdljive cigarete, tam dalje je ždela kopa kmetic s košarami po golenih ln se razgovarjala o sejmovlh in kupčiji Skozi okna ja sijalo jesensko solnce, na desno in levo so bežalo arimo gole pokrajine, zdaj se-nožetl, zdaj pašniki, zdsj grmlčje in drevje. V Ljubljani se jo bilo trebe preeeetl v dolenjski vlak, ki je odhajal čez kake pol ure. V njem je udaril na uho snsni dialekt, znani kraji so bežali mimo oken, nizki holmci z belimi cerkvicami, kl so oo kosale od vseh strani (Daljo prihodnji«.) 0 gozdu in nekaterih njegovih ljudeh De. Hlako Dolenec (Nadaljevanja.) Nekdaj je stala polhovka staro dvsjsetlco, ln odrasli ljudje, ki stanujejo ob gozdih in tudi drugod po naši deželi^ so jih po zimi skoro vsi nosili, v poletnem času pa aamoarajčnlki, da jih ni solnce peklo v glavo ln ae je prihranil klobuk. Ne j lepšo kntuhovino, recimo table ali kape, dajejo spomladni polhi. Kožice so vse enake, zimske imajo reeo in ae svetijo. Toda teh kožic je malo. kajti spomladi nI toliko polhov kakor jeseni. Žival je tudi bolj raztresena in kdor hoče spomladi pol-hs ujeti, mora biti posebno izurjen v tem. ds ve kam skrinjico poeta v iti. Kdor Jih ujame deset v eni noči. je le dober, m kdor hooe dobiti spomladne ta ble, mora se v celem okr<>>)u priporočati. Spomladne kožice ps imajo to napako, de je skoro vseka druge oškrsbsna Ntsrm mogel dugnsti. odkod to prihaja. . Po hrbtu namreč, koder je naj. lepša kota, ae nahajajo m»-»ta brez dolge dlake Vidi ee. kakor bi btla Irgruena. Ljudje tudi pravijo, da se polhi, ksterlh se dosti nsbere v eni polšlnl, grizejo. AH je to vzrok, aH jih ob-grizejo miši, ell se proge naredijo tem, kjer se živeli druga ob drugo „tiščijo, temu se ni še prišlo do kreje. Polh se zvije čez zimo v kolač, in če je prav debel, ga je videti kakor koamato kroglo, Iz katere moli kosmati rep kakor čep. De se prebudi ob času, ko jame zeleneti bukev, aem že povedal. Kadar se jame bukev razsipa-vatl ln ptički pojo, takrat ee odpravi tudi gobar na avojo težavno pot. Menim, da dandanee še malokateri več. Gobarstvo ja dajalo nekdaj dober saalužek ln je živilo doeti ljudi v naših gozdnih krajih. Gosdov, kakršni so bili, ni več. Gobe je Is- katere je Imel nekdaj vsak pravilen tobakar dober košček v žepu In zraven pa še kresllnl kamen ln krasilo ali pa nožiček z dobršnim kosom jekla na hrbtu, de pred petdesetimi leti eo bile vftigslicc prav redka stvar. Ko sta ae takrat možakarja srečala na kaki ozki bližnjici, daleč od ljudi ln vaai. ae jo dostikrat prl-godilo. da sta Imela mrzlo pipo v «stih. Eden je Izgubil kamen, drugi je pe v naglici doma pozabil aresilo ln oba sta se radostno drug drugemu nasmehnila, ko sta se dogovorila, da si morata drug drugemu pomagati, da baota zopet uživala sladki dim. Gorje pe, ako je bilo vlažno In delavno vreme! Takrat ee Je pe tudi primerilo, da sta možakarja kar po celo četrt ure stala skupsj; eden je držal klobuk. PROSVETA 1J1 J, - "STRICTLY PRIVATE" manam sea gublla svojo vrednost in gobarji, drugi je pa udrihal s kreeilom kstere sem jas še poznal. večt-,po kamnu, vihtel gobo in pihel. noma same starčke, menim, da ao bili zadnji, ki ao se še veselili ln trpeli po naših gozdovih. Vem. da marsikateri bralec čudno pogleduje ln ae povprašuje, kake gobe so to bile, ki so se te tako zgodaj spomladi nabirale in celo le po velikih gosdih in praguedih. Da ne boste predolgo domnevali, vam takoj povem. da gobe, o katerih bom govoril, ne raatejo po tleh, smpak le po drevju. To jo Usta goba, da bi vendar ena Iskrica oživila gobo „.,. _ Teč as tudi po krčmah nI bilo mISnih priprav na mlsi, v katerih eo nagnetene vzplamljive vžigalice. Namesto celo sobo razsvetljujoče petrolejke je brlele no mizi tenka lojenka. ki Jo Je bilo trebe vsak čas snežiti Pri taki priliki je večkrat ugeenila in gospodinja je hitro prijela sa svečnik in skočile v kuhinjo, tam poprijela za glavnjo In na njej ocAft Mom'.-' PLEASC ASK HCR^VDO ÍTWI?J UNITED ffTATEt WAR BONDS..» MX***» LI Ck&soitßkf —Courtesy; Wide W< orld Features, zopet prižgala luč, a ne vselej takoj; včasih je bilo tudi treba v glavnjo pihati, da je obgorela, in a tako rilo, da so gospodinji še bolj rdela lica in so se ji od dima oči solzile. Mesto vžigaUc so bili na mizi zviti kosci papirja, kl so se prižigali pri lojenki in s temi pa tobak. Sešli so se pa tudi gostje, od katerih si je vsak rajši ogenj ukresal, nego bi prižigal papir; a tem se je navadno tudi onesnažila luč in napravil slab duh, posebno ako je bU papir pivkast, drugega pa je bilo takrat še malo. Da je pa tega že precej časa, izprevidi tudi iz tega, da naši mlajši pripovedniki in novelisti, n. pr. celo naš Kersnik, ne vpletajo v svoje pripoveeti prižiganja tobaka z gobo in dostifrst prav karakterističnega kretanja možakov veljakov pri tem opravilu. Naši mladini tudi gotovo ni znano, ds še pred štiridesetimi leti ni bilo kramarije, v ka-t^iirs bi b^i p^1 jobc kresilnega kamna. Ako al šel in hodil po beli Ljubljani in posebno po tedanjih Slonovih ulicah, je akoro pri vsaki prodajalnici bilo videti na najbolj vidnem mestu gobo in kresllno kamenje. In ml takratni mladiči in vsi naši paatlrčki, ako smo hoteli peči krompir, smo si moraU preskrbeti gobo, kamen in krasilo, sicer nI bilo ognja in ne pečenega krompirja. In kakor pri nas na Kranj-skem, je bilo tudi drugod po svetu. Povsod so rsbiU gobo ln kre-silo, da so si prižigali tobak in narejall ogenj. To je pa aodaj docela minilo ln kresllno gobo pomnijo in poznajo samo še starejši ljudje. Britve, ki bi Imele na hrbtu kre-silo, v trgovini ni več videti. Jaz aem al jo kupil pred šestintride- setimi leti in jo še hranim. Nosil sem jo vedno s seboj, ko sem še hodil po gozdovih, ln si ž njo rezal krušne in mesene koščka, ko sem počival aH nočeval v gozdu* in ž njo sem tudi zaklal marsikatero srno. Nikar ne bodi nevoljen, ljubi bralec, in ne očitaj mi, da sem jaz* ki pišem o gozdu in gozdni lepoti, kar zašel med navadni svet in celo v mesto! Bili so to, ko smo še ogenj kresali, za nas lepi€časi. Mladi smo bili in krepki in teh časov se človek rad spominja. Radi se spominjamo tudi možakov, ki so nam pravi- li o jelenih in košutah, o Francozih in tistih čaaih, ko Še nihče ni vedel za vžigalice, in pri tej priliki večkrat ukresali ogenj, da so zopet prižgali tobak. No, pa vrnimo se ns gozdna tla in h gobarjem. Povedati moram le še, da to, kar se je gobe rabilo za ogenj, to je bila le mala reč in da radi tega no bi bila stala nikdar no šestnaiet aoldi-narjev cent, kakor je ob svojem času. Gobo so nabirali in jo oddaj Sli prekupovalcem, kl so jA potem pošiljali na Angleško. Tam so bile tovarne, ki so izdelovale nekdaj najbolj imenitno blago za pokrivalo in obleko. Tudi domači obrtniki so nareja-U Izdelke iz gobe in na Kranjskem je imel skoraj sleherni krč-mar gobovo kapico z zelenim "čufkom" na vrhu, za katerega je prijel, da je pozdravil kaj bolj imenitnega gosta. 'In ako je imel gobar srečo in je bila letina za gobo dobra, je je nabral v enem tednu za cel cent čistega blaga. Takega zaahižka je bilo nekdaj malo ln nI čuda, da so ob gozdu ljudje gmotno bolje izhajali nego ob veliki cesti, ns kateri je bU pa tudi obležal ves dobiček. Z gobarstvom so se pečali le ČETRTEK, 10, SFPt.^1 bolj revni ljudje in taki, ki niso pravil. Včasih je bilo ti«kl še sneg odmetavati, pot^/J e annpt f^i imeli dosti opravka pri domu. Kakor hitro je gobar pose j al svojo njivico in posadil krompir, se je odpravil v gozd. Odšel je navadno na vse zgpdaj, da dan ni bil izgubljen, kajti že po poti je iztikal in gledal po drevesih, ki so mu bila že znana, da imajo gobo. Taka drevesa so pa le bukve. Le na trdem lesu zraste prava goba, goba iz jelovega lesa nima nikake vrednosti. O hrastu in drugem drevju, ki je trdegs lesa, pri has ne more biti govora, kajti takih gozdov .pri nas ni kaj obilo. Bukov gozd pa sega od postojnskega Javornika mimo kranjskih in hrvaških snežnikov tja doli v Granico in ga je brez presledkov čez 200,000 oral skupaj .To hribovje in posebno debeU gozd po Snežniku in okrog njega so bili nekdaj el-dorado za naše gobarje in so, kolikor so še, za polharje in ku-narje. Goba se pa ne nahaja samo po rastočem drevju, ampak raste tudi, in to po največ, po kledah, to je deblih, ki sta jih starost in vihar položila na tla, ali jih je pa dogar posekal in pustil, ker niso bila £a rabo. Takih klad bolj ob kraju gozda ni bilo dosti. V nižji legi sta tudi prevladovali hoja in smreka in torej pravim, da atr bolj ob kraju gozda ni mudil ghbar in le više naprej je silil v debeli gozd. Vendar pa pred ^ečerom nI dospel do bajte. Utrujen seveda je bil do sile, kajti proti večeru je nosil tudi Že preČej nabrane gobe v vreči na hrtytu. No, si mislimo sedaj, tam ae je pa oddahnil in poživil. Ne še takoj. s|r Gobarska bajtfi dragi bralec, je čudna prikazan. Najbolj bi ae dala primerjati strahu, katerega ni na okoli nič in je na sredi votel. Kdor ie prvi na spomlad prišel k njej, ni našel od nje navadno ničesar drugega, kakor še .kak kof pokoncu, streho in druge stebre je pa sneg čez zimo potlačil na tla. Torfcj je bila prva skrb utrujenega gobarja, da si je *fcišo" zopet po- šele zopet postavili koli «iT bili še za rabo; S1cer ba nasekati še^nam& novih » Jih rabo pripraviti. Za zadnjo je služila debela bukev ali večkn na dveh kolih, vezala*^ ga na katera so popreo* položeni manj debeli drogi polena, po teh pa bolj 7*. špelte in iveri ali kake sbj doge. Taka je bila gobarski ta na Mezališču pod Snežni* ki sem jo poznal in njej prenočil. Za Snežnikom protHJ bila še ena. Ime kraja sem zabil. Sestavljena je bila ko. Ko sem prvikrat prentfj njej, sem povprašal, ko smo kadili in se razgovarjali, sts ga gobarja Iskro, kdo je vil načrt za hišo. Nasmehni mi je, ne da bi bil cevko iz ust, in šele čez nekoliko je izpregovoril: "Dober moji je bil, kajti jaz jo poznam že petdeset let in moj oče so stari čez osemdeset let in so vili, da jo poznajo zmerom ko in na istem mestu." D> v resnici stala že veliko let, svedočilo tudi to, da je ime prostor okrog bajte in na sež okpli posebno črno prst površju gobove obrezke. tini let in še vet* se je dosti bo obrezalo in iz obrezkov je atalo dosti prsti. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja evoje publikacija posebno lisi Prosvsts za kori ter potrebno sgitacijo društev ln članstva in zs pro gando svojih idej. Nikakor ne sa propagando drugih pornih organizacij. Vsaki ganizacUa ima oblčsjno glasilo. Torej agitatorični da In naznanila drugih podpori organizacij In njih druitsvi ae ne pošiljajo listu Prosrsk TISKARNA S.N.P.J. — sprsjama vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veeelice in shode, vizitnice, «i časnike, knjige, koledarje, letake itd. , 4 slovenskem, hrvatskem, alovaškem, češkem, ■ angleškem jeziku in drugih..... ¡v . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI •■*•■>' j, • . . . . Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unij «ko delo prva vrst« Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINT ERY 2S57-59 S. Lawndale Avenue - • Chicago, IUiaoU TEL. ROCKWELL 4M« naroČite si dnevnik proso Po sklepu IS. pedne konvencije se lahko aaroči ae lisi Prosvsto Is prišteje eden. dva. tri. štiri ali pat članov is sns družina k eni nsrot Ust Prssvets stane sa vse snsko. ss člsas sli asčlsne M M a jtnenaročnino. Ker pa čleal šs plačajo pri esesmentu SIJIJ Lk. ss Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroks. rso. da )e Ust prsdrso ss člsae SNPJ. Ltat Prosvsts Js vsšs Isstnias to gotovo Js v vsaki drušini nekdo, ki bi red čiial list vssk dan. Pojasalloi—VSklej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿1« SNPJ, ali če ss preseli proč od družine ln bo zahteval'sam »voj I* tednik, bode moral tisti člsn iz dotične družine, ki je tako skupoo naročena na dnevnik Prosvcto, to tskoj nsznaniti upravni-štvu li«u. in obenem doplsčaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako u*s s» stori, tedaj mora uprsvnlštvo znižati datum za to vsoto narocnizs. Cena Usta Psesvsts Js: Ze Zdruš. država ia Kanado SS 0S Za Clcero ln Chicago je- 1 tednik la k_________4J0 I tednik in- - ** t tednika in _______3.S0 t tednika tu----------JJJ S tednika bi______1.40 % tednike ia------------ J J 4 tednika la________ 1.20 4 tednika in............ J-Z! t tednikov la____aič • tednikov la---------- Za Evrope Je.___________________4M0 spodnji kupon. pHlešIte potrebno vsoto ¿ansrj«,«*1 m v pismu ia si naročile Proa veto. list ki Je vais is. isiss. PROSVETA. SNPJ. SSS7 Se. Lewadels Ava. m. . pSfciJam aaro¿nine ss list Presvete vssle S