PoStnfno plačana v OotovfnL
Leto XXI., št. 83
Ljubljana, četrtek 11. aerila I940
Cena 2 Din
UpravmStvo: Ljubljana, Knafijeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Znseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg SL 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljub-Hana št. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Odmevi in vtisi
Ves svet je še vedno pod vtisom nagle nemške akcije na evropskem severu in z največjim zanimanjem zasleduje, kakšne bodo reakcije zapadnih zaveznic. Chamberlain je v svoji izjavi. ki jo je podal v torek popoldne v spodnji zbornici, dejal med drugim: »Prepričan sem. da bo ta novi akt nemškega napada izpadel v nemško škodo in pospešil končni poraz Nemčije.« Teda ta izjava je prespiošna, da bi mogli po njej sklepati na neposredne odgovore zapadnih velesil. Zabeležiti je treba tudi Chamberlainovo izjavo. da je angleška vlada vtakoj po nemškem vpadu dala norveški vladi zagotovilo, da je odločena nuditi Norveški vsako pomoč« in da je odslej »v polni meri združena v vojni z Norveško«. Toda tudi te izjave so še pre-splošne. da bi mogli po njih sklepati na kakršnekoli akcije. Chamberlain je konkretno povedal samo to. da so »mogočne edinice angleške mornarice že na morju«, da pa ni v javnem interesu. da bi dal kakršnekoli podrobnosti o operacijah, ki so v teku. Tudi o sklepih zavezniškega vrhovnega vojnega sveta niso znane podrobnosti. Preostane torej samo zasledovanje nadaljnjih poročil, ki bodo odkrile tajnosti angleških in francoskih reakcij. Dosedanja poročila o prvem večjem spopadu angleških in nemških pomorskih sil so po nasprotujočih si vesteh iz obeh vojnih taborov še precej nejasna.
Nemška akcija je tako Dance kakor Norvežane docela presenetila, saj jih je zasačila v popolni obrambni uepri-pravljenosti. Ali je nemški vdor na Dansko in Norveško v enaki meri presenetil tudi Angleže in Francoze, še ni mogoče presoditi, toda vojaški strokovnjaki, ki se oglašajo v angleških in francoskih listih, svare obe vladi pred vsakim zavlačevanjem represalij, ako sta se zanje odločili. Angleški in francoski vojaški strokovnjaki so namreč mnenja, da je na nemški strani prednost že zaradi začetnega presenečenja. Ako zavezniški odgovor na to presenečenje ne bo nagel, potem se bo Nemčija tudi na teh novih položajih, kakor že poprej v Avstriji, na Češkoslovaškem in končno na Poljskem, primerno utrdila in zavarovala pred presenečenji s sovražnikove strani. Angleška in francoska javnost sta v ostalem pod vtisom ugibanj, kako je bilo mogoče, da je mogla Nemčija izvršiti operacije s svojimi vojnimi ladjami na atlantski norveški obali, kjer bi jih bile vendar morale zaustaviti zavezniške vojne ladje, Z veliko napetostjo se zato zlasti v francoski javnosti pričakujejo podrobnosti o interpelscijski debati, ki je napovedana v senatu.
Razume se samo po sebi. da je nagli razvoj nemških akcij na Danskem in Norveškem zapustil globok vtis zlasti na Švedskem. Poročila iz Stockholma pravijo, da je švedska vlada po dolgem posvetovanju s parlamentom odgovorila na nemške noto glede svojega zadržanja v novem položaju, da hoče Švedska ostati strogo nevtralna, da si pa pridržuje odločitev o obrambnih ukrepih, ki bi jih za vsak primer smatrala za potrebne. Iz Washingtona prihaja vest, da so se tamkaj sestali na skupno posvetovanje diplomatski zastopniki Norveške, Švedske in Finske. O ozadju pogajanj, ki jih po nekaterih vesteh že vodi norveška vlada z nemškimi okupacijskimi oblastmi, krožijo za sedaj še različne verzije. Po nemških vesteh je norveška vlada v Ha-maru imenovala posebno tročlansko komisijo, ki ima pooblastila za taka pogajanja; po vesteh iz zavezniškega vira pa to ni res. Položaj bo gotovo v kratkem jasen. Njegovo razčiščenje pa bo seveda tudi v tem pogledu odvisno predvsem od tega. kaj nameravata učinkovitega ukreniti Anglija in Francija za varovanje norveške neodvisnosti.
Zanimiv je odmev novega razvoja na evropskem severu v Ameriki. Tako se v Kanadi zanimajo zlasti za usodo Grenlandije, ki meji na Kanado kot danska posest, ter Islandije, ki je samostojna država v personalni uniji z Dansko. Uradni zastopnik kanadske vlade je izjavil, da bi sleherni poskus Nemčije, da se usidra tudi na teh področjih izzval takojšnjo reakcijo Kanade. ki ie za vsak primer že pripravila svoje letalske sile za takojšnjo zasedbo imenovanih predelov, ako bi jim od Nemčiie pretila nevarnost. Poročila iz Washingtona pa pravijo, da so se tam vršili posveti prezidenta Roose-velta z njegovim evropskim odposlancem Wellesom in zunanjim ministrom Hullom Roosevelt je podal novinarjem krajšo izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da sili nov razvoj dogodkov v Evropi tudi Zedmjene države »k vedno bolj konkretnemu razmišljanju o vojni« Čeprav je ta izjava zelo so!o«na jo v ameriški javnosti vendar tolmačijo tako. da so se Zedinjene države spet za nekaj korakov približale nevarnosti neposredne intervencije v evropski oboroženi konflikt.
Hude bitke v norveških
Nemci izjavljajo, da so prizadeiali angleški voi ni mornarici težke izgube pri svojih operaciiah proti norveški obal\ Angleži pa trdiio9 da $o do$edai
potopili 14 nemških voi ni h in 13 prevoznih ladij
Berlin, 10. apr. br. (DNB) Vrhovno
poveljstvo nemške vojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo:
Na zapadu nikakih posebnih dogodkov.
Vojaški ukrepi v zaščito danske in norveške nevtralnosti so bili včeraj izvedeni od močnih oddelkov vojske, vojne mornarice in letalstva pod vrhovnim vodstvom infanterijskega generala Falkenhorsta, od pomorskih vojnih sil pod vodstvom generalnega admirala Saalwächterja in admirala Karlsa ter od številnih oddelkov letalskih sil pod vodstvom generala Geisslerja, ki so najtesneje vzajemno sodelovali.
Motorizirane čete in oklopni oddelki pod vodstvom generala E. R. Kaupi-scha so zjutraj prešli nemško-dansko mejo in so v naglem pohodu preko Aapenradea in Esbjerga po načrtu zasedli Jütlandijo. Posamič je prišlo zaradi slabega prenosa povelj na danske čete do kratkih spopadov, ki pa sr takoj prenehali, ko so bili danski poveljniki obveščeni o naredbi danske vlade, da je treba opustiti vsak odpor. Obenem z zasedbo Jütlanda so se ob sodelovanju vojne mornarice in letalskih sil nemške čete izkrcale v Malem Beltu pri Middelfartu, v Velikem Beltu pri Kor-söru, Nyborgu in v Gjedseru in zasedle otoke. Kodanj je bil že v zgodnjih ju-trnjih urah brez boja zavzet.
Letalske sile so bile ves dan na iz-vidniških poletih nad Dansko ter so ščitile pohod nemške vojske.
Pri zasedbi vojaško važnih oporišč na Norveškem se je na raznih krajih norveška oborožena sila spočetka branila, tako predvsem pri Hortenu južno od Osla in pri Kristiansandu. Odpor jc bil povsod ob vzglednem sodelovanju vseh delov vojske strt. Obalne utrdbe v Oslofjordü so bile v teku dneva v borbi zavzete in deloma razdejane. Med drugimi so Narvik, Tronheim, Bergen, Stavanger, Egersund, Kristiansand, Aa-rendal in Oslo trdno v nemških rokah.
Vojna mornarica je svojo nalogo uspešno izpolnila. Njena naloga je bila, da v okviru celotne akcije zavaruje pred britanskimi in francoskimi pomorskimi vojnimi silami, ki so bile v večkratni premoči, transporte in izkr-cavanje nemških čet. Izkrcanje nemških čet je na vseh krajih od Osla do Narvika uspelo, kar je treba smatrati v zgodovini pomorske vojne za edinstveno dejanje. Nemške pomorske sile so že pri vdoru v posamezne luke strie sleherni odpor. Pred Oslom so naši ladijski topovi pripravili najtežje obalne baterije do molka. V borbi proti neki bateriji s topovi kalibra po 28 cm je bila križarka »Blücher« hudo poškodovana. Pri nadaljnjem prodiranju je naletela na minsko zaporo, ki so jo napravili Norvežani, ter zadela na več min, ki so vse po vrsti eksplodirale. Križarka »Blücher« je bila razdejana.
Križarka »Karlsruhe« 'e na podoben način premagala močnejši odpor v Kristiansandu. Zavarovala je izkrcanje čet, a dobila je težke poškodbe in se je potopila. Posadki obeh ladij sta hili večinoma rešeni in takoj uporabljeni za operacije na kopnem.
Pomorske operacije so še v teku. Šele, ko bodo zaključene, si bo mogoče v polnem obsegu ustvariti pregled izgub in poškodb, ki jih je nemška mornarica prizadejala angleškim in francoskim pomorskim vojnim silam.
Angleški načrti o zasedbi važnih norveških oporišč bi se bili morali izvesti že kot nadaljevanje polaganja minskih zapor v norveških teritorialnih vodah, nemške vojne sile pa so prehitele Angleže za pičlih 10 ur. V ta namen določene in od nemških izvidniških letal opažene britanske pomorske vojne sile
V	Tokiu so se na merodajnem mestu zadovoljili z izjavo, da tudi novi razvoj dogodkov v Evropi ne more spremeniti japonskega stališča o ne-vmešavanju v evropsko vojno. V Rimu in Moskvi so se zadovoljili z objektivnim registriranjem vseh dogodkov tako po nemških kakor zavezniških virih. Ne zdi se torej, da bi za ti dve velesili nastopil kak nov moment
v pogledu njih odločitve o nevojsko-vanju. odnosno nevtralnosti, ki ostane do nadaljnjega še v veljavi.
V	ostalih nevtralnih državah, zlasti manjših, prevladuje zelo trezna in objektivna presoja novega položaja, komentarje listov v teh državah pa označujejo pozivi k notranji edinosti in slogi k vsestranski obrambni pripravljenosti Nevtralnost brez ruške ob nogi se zdi vsem nevtralnim državam, ki hočejo res varovati svojo neodvisnost in samostojnost, največja utopija.
ter transportne ladje so bile včeraj v poznih popoldanskih urah napadene od nemškega letalstva in strašno poražene. Skoraj vse sovražne vojne ladje so bile neposredno zadete z najtežjimi bombami. V podrobnem so bile zadete: 4 bojne ladje, od katerih je bila vsaka zadeta od dveh ali treh bomb, 2 bojni križarki, ki sta bili zadeti vsaka z eno bombo, 2 težki križarki, ki sta bili zadeti z dvema odnosno eno bombo, 1 težka križarka, ki je bila zasuta z vnetljivimi bombami, tako, da je nastal na njej velik požar, in dve transportni ladji, od katerih jc bila vsaka zadeta z eno bombo.
Lovske letalske formacije so ščitile vse operacije. Bile so na stražnih poletih nad zapadnima obalama Danske in Norveške kakor tudi nad notranjim
Nemškim zalivom. Sestreljen je bil neki angleški hidroavion tipa Sunderland.
Nadaljnja zasedba Norveške se razvija naglo in po načrtu.
Nemški letalski napad na angleške ladje
Berlin, 10. apr. (DNB). br. Nemška izvid-niška letala so danes opoldne opazila na Severnem morju veliko angleško vo.ino brodovje, ki je plulo v smeri proti vzhodu. Nemudoma so bila alarmirana najbližja nemška letališča. Uro pozneje so bile že cele eskadrc nemških letal na poti nad označeno mesto na Severnem morju. V poznih popoldanskih urah so pričela nemška letala napadati angleško vojno brodovje. Borba do sedmih zvečer šc ni bila končana. Nje rezultati še niso znani.
Srditi boji v Kategatu
V Kategatu divja že ves dan silovita bitka z nemško mornarico, ki se umika proti jugu
Stockholm, 10. aprila, s. (Ass. Press.) Švedski radio javlja, da je v Skageraku izven švedskih teritorialnih voda v teku velika pomorska bitka. Angleško vojno brodovje je razpršilo skupino nemških ladij ki so vozile vojaške transporte.
Stockholm, 10. aprila, s. (Reuter) Švedski radio javlja • zvečer, da so angleške vojne ladje potopile zopet neki nemški rušilec.
Istotako javlja švedski radio, da so Angleži zavzeli Bergen in Trondheim. Ta vest pa v Londonu še ni potrjena.
Stockholm, 10. aprila, br. Kakor je nocoj ob 21. objavil švedski radio, je prišlo zvečer izven švedskih teritorialnih voda pri Marstrandu na vhodu v Kategat ob švedski obali, 30 km severno od Göte-borga, do velike pomorske bitke. Angleške vojne ladje so prodrle skozi Skagerak in napadle večjo skupino nemških trans-
, portnih in vojnih ladij. Angleške vojne j ladje so odgnale veliko skupino transportnih ladij in dve od njih takoj potopile, ostale pa sedaj preganjajo.
London, 10. aprila, br. Po poročilu angleške admiralitete so Nemci v zadnjih 36 urah v borbah z Norvežani in Angleži iz-! gubili skupno 25 ladij in sicer 2 križarki, ki so jih potopili Norvežani, eno križarko je potopila neka angleška podmornica, 2 križarki sta bili zadeti od letalskih bomb, en rušilec je bil torpediran in potopljen, trije rušilci so bili zadeti od topov in so uničeni, ena podmornica je potopljena. Po zadnjih vesteh sta bili potopljeni še dve nadaljnji vojni ladji, o čemer pa podrobnosti še niso znane. Dalje je Nemčija izgubila 7 transportnih ladij, in eno muni-cijsko ladjo, ki so bile nntnnlfpne prf Nar-viku, 2 transportni ladji, ki sta bili po-i topljeni pred Göteborgom, ena transportna
aldja je bila torpedirana in se je potopila. Nadalje sta bili potopljeni dve petrolejski ladji.
Tako so Nemci v zadnjih 36 urah izgubili 12 vojnih in 13 tovornih ladij, kar predstavlja za nemško mornarico hud udarec. Angleži so v isti dobi izgubili 2 rašilea, dočim sta bila dva rušilca in 2 križarki več ali manj poškodovani.
London, 10. aprila, br. Ob 21.10 je objavil londonski radio, da so Angleži v Kategatu potopili še dve nemški vojni ladji.
5	tem se je število izgub nemške mornarice v teku zadnjih 38 ur povečalo na 14 vojnih ladij. (Uradno te vesti še niso potrjene.)
Pariz. 10 apr. br. Stockholmski radio je nocoj ob 21.30 objavil, da je bilo v veliki bitki v Kategatu dotlej od 10 nemških vojnih in transportnih ladij potopljeno žc
6	ladij. Bitka traja že od 16. ure. Nemške ladje se umikajo proti jugu in so izven švedskih teritorialnih voda odplule že mimo Göteborga, ki leži 30 km južno od Marslranda. V bitki sodeluje tudi veliko število letal. O mraku so se letala spopadla z nemškimi letalskimi formacijami. Izid te borbe pa še ni znan.
Stockholm, 10. apr. a. br. Švedski radio poroča, da so Norvežani v bližini Stavan-gerja potopili neko nemško vojno ladjo. Norveška vojna ladja, ki je dosegla ta uspeh, je bila sama težko poškodovana in se je nocoj potopila, posadka pa se je rešila.
V Aarcndalu je neka nemška transportna ladja danes popoldne izkrcala nemško vojaštvo. Ko pa je zapuščala luko, jo je neka angleška podmorniea s torpedom potopila.
Stockholm. 10. aprila, s. (Reuter) Vest, da so Angleži zasedli Trondheim in Bergen. javljata dve agcnciji na podlagi avtoritativnih švedskih poročil.
Potrjujejo, da se vrši med Skagerakom in Kategatom velika pomorska bitka aH serija bitk. Po švedskih poročilih so bile potopljene štiri nemške vojne ladje in dve transportni. Tri vojne ladje je potopila angleška mornarica, četrto pa norveški minonosec »Olaf Trigversen«.
rodiranle Nemcev sia
Norvežani se srdito branijo — Nemške čete so prodrle preko Hamarja. kjer se je razvila ostra bitka z norveško vojsko
Pariz, 10. apr. j. (Havas). Norveška vlada je vso svojo aktivnost usmerila skladno s potrebami, kakršne narekuje vojni čas. Na zadnjem zasedanju norveškega parlamenta je bilo objavljeno imenovanje treh državnih svetnikov, ki bodo eventualno določeni za to, da stopijo v stike z zastopniki rajha Pred norveške vlade Nyggars-vo'd je pred parlamentom izjavil, da Norveška vztraja na sedanji odločnosti, braniti svojo neodvisnost Zahteval je od parlamenta, da prizna zaradi izrednih okoliščin vladi večja polnomočja. ker so napoti velike težave, da bi se moral za vsako večjo odločitev sproti sklicevati parlament »Nikoli ne bi verjel, da mi bo kdaj dano doživeti tako težke trenutke, k so prišli nad ves naš narod. Rodimo odločni in storimo tudi tisto, kar se nam zdi nemogoče, samo da ohranimo Norveški njeno svobodo Navzlic vsemu upam, da se bodo sedanji dogodki slednjič iztekli srečno ta našo domovino.«
Zu predsednikom vlade jc govoril predsednik parlamenta Hambro, ki ie med drugim dejal, da parlament izraža vladi svoje zaupanje Nato je tudi Hambro naglasil. da je Norveška odločena braniti svoio neodvisnost ter svojo integriteto. Prepričan sem, da ima norveški narod moč in voljo, uspešno nadaljevati borbo, s katero bomo ohranili našo državo svobodno za naše potomce.
Vsebina teh izjav, ki sta iih dala predsednik vlade in predsednik norveškega parlamenta, se potrjuje tudi v posebni depeši, ki jo je v Londonu objavila agencija »Press Association« in ki pravi, da norveški službeni krogi v Londonu nimajo nobenih potrdil za stvarnost vseh tistih informacij, ki vedo povedati, da je Norveška voljna pogajati se z nemško vlado. Vse vesti o pripravljenosti za pogajanja je treba sprejemati z največjo rezervo, ker so nc samo zelo protislovne, ampak je verjetno, da so prav namerno lansirane v svet s povsem prozornim namenom.
Kralj Haakon zahteva umik nemške vojske
Curih, 10. aprila, z Berlinski dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« poroča, da je nemški poslanik v Oslu Braeuer skušal najpr-vo pri norveški vladi intervenirati, naj bi opustila nadaljnji odpor, vlada pa ga sploh ni hotefla sprejeti. Zato se je obrnil direktno na kralja in mu več ko eno uro dokazoval. da je za Norveško najbolje, če se podredi nemfkemu varstvu Kralj je vse njegove predloge odklonil in vztrajal pri zahtevi, naj se nemška vojska takoj umakne z norveškega ozemlja. Vlado, ki jo jc sestavil QuisUng, Nemčija doslej oficielno
še ni priznala, ker se je nameravala najpr-vo sporazumeti z legalno norveško vlado. Quisling je norveški narodni socialist. Ima prav tako malo pristašev, da r.i imela njegova stranka v parlamentu nit enega poslanca. Danes je izdal proglas, v katerem naglaša. da smatra za svoio dolžnost, braniti interese Norveške in da se je zaradi tega treba sporazumeti z Nemčijo Njegovo postopanje pa je naletelo v norveški javnosti na splošen odpor ir. obsoianje. Quisling je bil leta 1932 kratek čas vojni minister, a je moral zaradi neke afere odstopiti.
Berlin, 10. aprila, s (Ass Press.) Norveški kralj Haakon jc sprejel opo'dne v avdi-enco nemškega poslanika Razgovor jc veljal vprašanju, katero izmed obeh norveških vlad smatra kralj kot legalno.
Kraljeva rodbina
v smrtni nevarnosti
Oslo, 10. aprila, br. Nemška letala so snoči bombardirala letališči Halle in Lile-ström ter ju popolnoma uničila.
Stockholm. 10. aprila, z. V trenutku, ko so nemška letala napadla norveška letališče Lileström, so se mudili na letališču norveški kralj, prestolonaslednik in presto-lonaslednica. Namesto z letalom so nato odpotovali z avtomobili.
V Oslu padlo 120 norveških vojakov
Stockholm, 10. aprila z. Nemške čete se poslužujejo vseh sredstev, da bi čimprej dosegle vse strategično važnejše točke. Pri svojem prodiranju se poslužujejo tankov, oklepnih avtomobilov, letal in padal. V Oslu je 2.000 nemških vojakov, ki so zasedli vse važnejše javne urade. V borbah je padlo 120 Norvežanov. Norvežani so sc umaknili iz prestolnice šele potem, ko ic prispelo 150 nemških bomnikov, ki so za-čeLi streljati s strojnicami in metati zaži-galne bombe. Nemci so zagrozili, da bodo razdejali vse mesto, če se norveške čete ne udajo. Da bi rešil mesto pred popolnim razdejanjem, je poveljnik norveških čet odredil umik.
Boji med norveško in nemško vojsko
London, 10. aprila, s. (Reuter). Poročila, ki prihajajo iz Norveške predvsem preko Švedske javljajo, da nudijo Norvežani nemški vojski še vedno odpor. Norv-šva vcj?ka se je umaknila s«mo izven območja nemških vojnih ladij v fjordih in je zavzela postojanke v gričevnatem ozemlju ob koncih fjordov.
Današnja poročila preko Švedske pravijo, da se bijeta» v bližini zapadne norveške
obale dve večji bitki med nemško in norveško vojsko Podrobnosti še niso znane.
Norvežani, ki so zjutraj pribežali preko švedske meje. poročajo, da je močna nemška vojska na avtobusih in tovornih avtomobilih pričela iz Osla prodirati proti severu. Podpira jo letalstvo. Baie so v teku borbe že pri mestu Elverum, kjer se je še včeraj provizorno mudila norveška vlada. Sedaj javljajo da se je norveška vlada umaknila dalje v notranjost države.
Radio v Oslu, ki je pod nemško kontrolo, jc objavil apel na norveške vojake, da qaj poleže orožje.
Tudi na Norveškem so uvedli Nemci omejitve v prodaji živil in pretroleia, stično, kakor že včeraj na Danskem. Nemško vojaštvo izdaja v plačilo za nakupe papirne obveznice ki jih je norveško prebivalstvo primorano sprejeti kot zakonito plačilno sredstvo. Tečaj za te obveznice ie določen tako. da je ena krona enaka marki.
Nemci v Marnarsi
Berlin, 10. aprila, s. (Ass. Press.) Popoldne javljajo, da jc nemška vojska danes zasedla Hamar, kjer se .je včerai mudila norveška vlada.
Stockholm, 10. apr la. s. (Ass. Press.) Med nemško in norveško vojsko je v teku bitka 25 milj severno od Osla.
Dolgo pripravljeni načrt
Pariz, 10. apr. j. (Havas) Iz verodostojnih norveških virov potrjujejo točnost Chamberlainove izjave, ki jo je podal v svojem zadnjem govoru pred parlamentom, češ da je bila nemška okupacija norveških pristanišč v načrtu že dolgo poprej, preden sta zavezniški državi sklenili položiti mine v norveških teritorialnih vodah. Tudi italijanski tisk piše. da nemško vojaštvo, ki je bilo izkrcano v norveških lukah, ne spada v stalež nemške redne vojske, marveč da je bilo mnogo Nemcev že poprej nastanjenih na Norveškem, kjer so na prvi signal iz svoje domovine oblekli uniforme in posegli po orožju. Edino na ta način si je tudi mogoče razložiti, kako so mogle biti luke Trondheim, Bergen in celo Narvik popolnoma istočasno okupirane.
Pohod na Norveško
v angleški luči
London, 10. aprila. AA. (Reuter). Jutranji »Daily Telegraph« objavlja članek
svojega pomorskega urednika, ki razprav-
Nadoljevanje na Z. strani
lja s strategičnega stališča včerajšnje dogodke. Članek pravi med drugim:
Ko sem včeraj obvestil nekega norveškega višjega častnika o najnovejših dogodkih, mi je rekel: Ali ni Nemčija postavila predrzno na kocko svojo usodo, ker je prevažala oboroženo silo skozi Skagerak, ko pa v pomorskem pogledu ne vlada nad to morsko ožino? S tem mnenjem se popolnoma strinjam. Po mojem mnenju morajo Nemci izkrcati po pet tisoč ali nekaj več mož na posameznih strateško važnih točkah na Norveškem. Toda z ozirom na odnose sil na morju utegnejo biti vsi ti ljudje v enem tednu ujeti. Ni je vojske, ki bi mogla z uspehom voditi operacije, če si ne zagotovi zveze z ozadjem. Ker pa je treba v tem primeru to zvezo večinoma vzdrževati po morju, pa jo more premočni sovražnik v vsakem času prerezati.
Mislim, da teh nekaj besedi predstavlja nepristranski in točen prikaz položaja, v
katerem se nahajajo nemške sile, ki so se
izkrcale na Norveškem. Za britansko mornarico je ni bilo boljše in lepše prilike, da pokaže, kaj zna in kaj more. Ni treba biti strokovnjak, pa človek ve. da nemški pohod na Norveško ni bil v potrebnem obsegu podprt od nemške vojne mornarice. Celo v primeru, če bi Nemci zbrali vse pomorske sile, s katerimi razpolagajo v svojih vodah, da bi zajamčili preskrbo čet na Norveškem, bo Velika Britanija v vsakem trenutku zadosti močna, da vse te nemške ladje uniči.
Na koncu pravi člankar, da je ta najnovejši nemški korak, če ga gledamo izključno* s strategičnega stališča, prepustil iniciativo drugi strani, in sicer v razmerah, ki so kar najbolj ugodne za Veliko Britanijo. Velika Britanija bo mogla sedaj uporabiti številne odlične norvefke luke kot baze za še bolj učinkovito in popolnejšo blokado Nemčije.
Zaveznl
vesRi
Lord Halifax; „Tudi, če bi se norveška vla3a pogodila z Nemčijo, bi to ne moglo vplivati na	odločitev,
da se postavimo v bran za Norveško"
London, 10. aprila, s. (Reuter). Zunanji minister lord Halifax je danes opoldne govoril na nekem banketu v Londonu in izjavil med drugim:
Anglija in Francija sta obljubili vso pomoč Norveški. Mislim, da je to najboljša pot s stališča Norveške same, da jo rešimo pred usodo nemške vazalne države. V tem smislu je sprejel sklepe tudi včerajšnji vrhovni zavezniški vojni svet. Ne vem, v koliko so resnična poročila, da je norveška vlada pripravljena pogajati se z Nemčijo. V kolikor pa je to res, bodo smatrali zavezniki, da more norveška vlada kaj takega storiti samo pod pritiskom. Zato to nikakor ne b« moglo vplivati na našo odločitev, da se postavimo v bran za Norveško, ki je postala žrtev napada. Ne vem, kakšni so mogli biti motivi za nemško akcijo proti Norveški. Morda je ta akcija rezultat gotovih notranjih slabosti Nemčije, ki so nam popolnoma neznane. Vsekakor sem mnenja, ki ga je izrazil včeraj že ministrski nredsednik Chamberlain, da bo ta akcija škodovala samo Nemčiji. Mi in Francozi bi bili lahko v zadnjih 6 mescih zasedli vsako norveško luko, če bi bili to hoteli Pa vendar tega nismo storili.
Nauk. ki ga daje nemška akcija proti Norveški in Danski nevtralcem, pa je na-sl^nii:
Izpostavljeni so isti usodi, če pravočasno ne prosijo za pomoč zaveznikov. Običajno prihajajo take prošnje za pomoč prepozno. Ne smejo verjeti popolnoma praznim nem-
škim obljubam in v kar največjem interesu i nevtralcev je, da se združijo za skupno sta-■ lišče. To kaže primer Danske, ki je imela j z Nemčijo pakt o nenapadanju. Ta pakt ' naj bi bil veljal 10 let, sklenjen pa je bil še ne čisto pred 10 mesci. Norveška zopet je nudila Nemčiji vse ugodnosti. Mnogi so bili mnenja, da je pogosto preveč popuščala Nemčiji. Vsekakor pa je jasno, da niti pakti o nenapadanju, niti izogibanje vsakim provokacijam nimajo nobene veljave za Nemčijo. Nemški izgovor za invazijo Danske in Norveške je, da bi bili sicer isto storili zavezniki. Norveški zunanji minister Koht je na to obdolžitev že sam odgovoril, da norveška vlada tega ne more verjeti. Koht ima prav. Nemška akcija pa je tudi pokazala, da ni proti takemu nasilju varen nihče, ki se ne brani sam. Povsod je treba poseči po puški, kjer je treba braniti svobodo.
Lord Halifax je omenjal tudi odnošaje zaveznikov do Sovjetske Rusije ter dve možnosti, ki se jim v tem oziru nudita: ali vojna, ali zbližanje. Angležem je treba gledati na to vprašanje samo v luči glavnega vojnega cilja zaveznikov — poraza Nemčije. Naši odnošaji do Sovjetske Rusije zavise cd stopnje, do katere bo Sovjetska Rusija nudila efektivno pomoč Nemčiji v vojni.
Končno je lord Halifax poudaril, da enako Anglija kakor tudi Francija želita, da se jima pridružijo še druge države v skupno zaščito.
na Narvik
kot izgubljene, bi se torej izgube nemških
križark s tem povečale na 3, kar je tem važnejše, ker razpolagajo Nemci skupno samo s 6 križar kami. Dve nadaljnji križar-ki sta bili poškodovani v letalskih napadih pred Bergenom.
Berlin, 10. aprila. AA. (DNB). Agencija Reuter je objavila zjutraj sporočilo britanskega letalskega ministrstva, ki trdi, da so britanska letala z uspehom izvedla več napadov na nemške sile v Bergenfjor-du. Resnica je, da so Angleži poskušali več letalskih napadov, venciar pa so bombe paule v vodo ali na zemljo, ter niso zadele nobenega vojaškega objekta, niti katero od enot nemških pomorskih ali kopenskih sil. Nasprotno je nemško protiletalsko topništvo delovalo tako uspešno, da je zadelo veliko britanskih letal. Ni verjetno, da bi se vsa britanska letala mogla vrniti na svoja oporišča, ker so bila močno poškodovana. Podrobnosti, ki jih Nemčija uradno objavlja, dokazujejo, da so uspehi britanskih letalcev samo plod fantazije.
Norveški poslanik
pri Haliiaxu
London, 10. apr. br. (Reuter). Zunanji minister lord Halifax je imel danes dcpol-dne nov daljši razgovor z norveškim poslanikom. Norveško poslaništvo v Londonu še zmerom nima nobene brezžične ali brzojavne zveze z norveško vlado.
Padec Kristiansanda
Oslo. 10. apr. br. O zasedbi Kristia; san-da po nemški vojski so se izvedele naslednje podrobnosti : Neka nemška križarka ie včeraj ob zori priplula pred Kristiansand. S trdnjave v bližini mesta so jo Norvežani takoi pričeli, obstreljevati. Po hudi borbi ji je uspelo prodreti mimo trdnjave v luko. kjer pa so Nemci pri izkrca vanju svojih čet znova naleteli na odpor. Borba ie trajala ves dopoldan in šele v prvih popoldanskih urah je bil odpor toliko omajan, da je Nemcem uspelo spraviti na kopno nekaj sto ljudi.
£112
Ministrski predsednik Stauning sestavil novo via,:! o, ki je prevzela oa j jvernost za sedanji razvoj dogjsäkov
Predsednik angleške vlade o pomorski bitki med angleškimi in nemškimi rušilci v narviškem fjordu
London, 10. aprila ' s. (Reuter). Ministrski predsednik Chamberlain je podal popoldne v spodnji zbornici poročilo o današnji pomorski bitki pred Narvikom. Izjavil je med drugim:
Z'oarnica gotovo ne bo predlagala, da bi podala vlada danes splošno izjavo o položaju pomorske vojne, upam pa, da bo lahko jutri mornariški minister Churchill podal ekspoze. ko bo na razpolago več informacij.
Danes zgodaj zjutraj ob mraku se je razvila pomorska bitka v Narvikf jordu. Pet angleških rušilcev. »Hunter«, Hardy«, »Horspurr«, »Hostile« in »Hawak« je zaplulo po Narvikfjordu navzgor in se zapletlo v liorbo s 6 nemškimi rušilci na "novejšega ir, največjega tipa. Obenem so angleške ru-šilce napadle tudi obalne baterije in novi tepovi, ki so jih Nemci montirali na obalah. V teku borbe je bil rušilec »Hunier« potopljen, rušilec »Hardy« pa tako poškodovan, da je moral biti zapeljan na sipino in je istotako popolnoma izgub'jen. Izmed ostalih je dobil rušilec »Hor~purr« težje, »Hostile« pa lažje poškodbe. Rušilec »Hawak« ni bil poškodovan. Po bitkj proti sovražniku, ki je bil močnejši po številu in je razpolagal z modernejšimi ladjami, se je rušilec »Hawak« umaknil iz fjorda, sledila pa sta mu rušilca »Hotspell« in »Hostile«. Sovražnik jih ni poskusil zasledovati. V teku borbe je bil torpediran neki 1600tonski nemški rušilce in je bil verjetno potopljen. Trije drugi nemški rušilci so bili istotako težje poškodovani in so goreli, ko so angleške vojne ladje zapuščale fjord.
Mogoče ni manj važno, da so naši rušilci potopili v fjordu 6 nemških trgovinskih ladij, ki so vozile verjetno še nereztovo j?ne zalege za nemško ekspedicšjsko vojsko. Na pevratku so naši rušilci srečali pred vhodom v fjord nemško trgovinsko ladjo »Ra-wensfeld«, ki je vozila za nemško vojaštvo rezervno municijo. Ladja je bila pognana v
zrak.
Zbornica je ta izvajanja ministrskega predsednika burno pozdravila Chamberlain je zaključil svojo izjavo s pripombo, da zbornica gotovo ne pričakuje poročila o nadaljnjih operacijah, ki še niso zaključene.
Za jutri določena tajna seja parlamenta, ki nai bi razpravljala o gospodarski vojni, je odpovedana, pač pa bo parlament jutri razpravljal o vprašanjih vojne mornarice.
Berlin, 10 aprila, br Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo nocoj tik pred osmo uro posebno poročilo o spopadu angleških in nemških rušilcev v narviškem fjordu. Ob zori so angleške vojne ladje skušale podreti v Narvik. Nemške pomer-ske vojne sile, ki so bile v fjordu, so angleški napad odločno odbile, ter prizade ale napadalcem velike izgube. Trije argleški rušilci so bili potopljeni. Angleška admi-raliteta priznava, da je bil četrti rušilec poškodovan, tako da je sedaj neporaben za borbo.
Kako so Nemci
zasedli Narvik
Stockholm, 10. aprila s. (Ass. Press.) O zasedb: Narvika oo Nemcih javljajo še. da je zasedel mesta samega izvedla skupina nemških vojakov ki so že preje dosoeli v Narvik preoblečeni v turiste in trgovske mornarje Nato s^a ?e približala skozi fiord dva nemška rušilca V luki sta bili zasidrani dve norveški križarki. 4.156tonska »Norges« in njena sestrska ladja »Isehold«. Na križarkah so prepozno opazili nevar-
! nosi in dali svarilni strel. Med tem sita nemška rušilca z več topovskimi streli že zadela križarki in obe potopila. Mislijo, da je pri tem utonilo okoli 500 norveških mornarjev.
Pomorski spopadi g red Bergenom
London, 10. aprila, s. (Reuter). O napadih angleških bombnikov na nemške vojne ladje pred Bergenom poročajo naslednje podrobnosti:
Angleški bombniki za dolge polete so sinoči ponovno bombardirali nemške kri žarke zasidrane v bergenskem fjordu. Ugotovljeno je, da je ena težja bomba zadela zadnji del nemške križarke tipa »Köln«. Angleška letala so bila v zraku 8 ur in so se tekom noči vsa srečno vrnila na svoja letališča.
Jutranji napad, pri katerem so bili ugotovljeni trije zadetki na eni izmed nemških križark, so izvršila letala vojne mornarice.
London. 10. aprila, s. (Reuter). Angleška admiraliteta je popoldne javila, da je neka angleška podmornica ponoči ob južni norveški obali torpedirala neko nemško križarko. Domnevajo, da je bila križarka potopljena. Z dvema križarkama, ki jih današnje nemško vojno poročilo priznava
London, 10. aprila, s. (Reuter). Dižav-na zakladnica je izdala popoldne uradno objavo, da je treba smatrati Dansko odslej kot sovražno ozemlje in da je brez posebnega dovoljenja prepovedan ves trgovinski promet med Anglijo in Dansko. Ta ukrep bo Dansko tem težje zadel, ker je pod normalnimi okoliščinami dobivala Daru -ka večino življenskih potrebščin in tudi vso krmo za živino iz angleškega imperija.
Današnja poročila iz Danske javljajo, da se na kraljevem gradu Amalienborg v Kodanju še vije kraljevska zastava, znak, da je kraljevska rodbina še v gradu, pač pa je nemško vojaštvo zasedlo staro mestno trdnjavo v bližini gradu.
Mnogo Dancev je z ženami in otroki preko morske ožine v odprtih čolnih pri-bežalo na švedsko, čim te je pričela nemška invazija.
Nemške oblasti so začasno ukinile ves promet med posameznimi danskimi otoki, vendar bo promet najbrže še danes obnovljen. Promet Danske z inozemstvom bo ostal do nadaljnjega popolnoma prepovedan.
Razmerje med dan ko krono in marko je bilo danes določeno tako, da stane marka 2 kroni. Doslej je obstojala med obema pariteta.
Ministrski predsednik Staun'ng je davi sporočil, da je sestavil novo vlado, ki naj bolje predstavlja dan ko javno mnenje. Trije člani vlade pripadajo liberalni stranki, trije pa so konservativci.
Vsi danski listi izhajajo v nespremenjeni obliki Uradnikom listov je bilo zagroženo z ostrimi ukrepi, če ne bi poslušali uradnih nemških navodil.
Davi je kodanjr ki radio objavil navodilo vsem danskim ladjam v Sredozemskem morju, da naj se zatečejo v italijanske ali španske luke.
Internirani novinarji
KOdanj, 10. apr. br. (DNB). Nemške oblasti so danes internirale francoske in angleške novinarje, ki niso utegnili zbe-žati iz Danske.
Usoda norveške in danske trgovinske mornarice
KOdanj, 10. apr. br. (DNB). Poveljstvo nemške vojske je danes izdalo odredbo, s katero fi podreja dansko vojno in trgovsko ladjevje. Danske ladje ne smejo zapuščati luk. Kakor poročajo iz Osla, je enako odredbo izdalo tamkajšnje nemško poveljstvo.
Angleško mnenje o vzrokih zasedbe Danske
L°ndon, 10. aprila. AA. (Reuter). Diplomatski urednik :>Daily Telegrapha« objavlja danes članek, v katerem pravi, da je snoči v Londonu prevladovalo mnenje, da se je nemška vlada odločila na zasedbo Dan ke v prvi vrsti iz želje, da izpopolni svoje zaloge živil, ki so se zadnji čas precej razredčile. Pisec članka pravi, da so po tej strani Nemci nekaj pridobili, po drugi strani pa je treba vedeti, da bo Nemčija odslej zaradi zavezniške blokade
švedski odgovor Nemčiji
švedska ostane nevtralna in ne misli storiti ukrepe, ki bi mogli izzvati zapletljaje med obema državama
Berlin, 10. aprila. AA. (DNB). Nemška vlada je poslala včeraj švedski vladi spomenico, v kateri zahteva pojasnila, kakšno stališče bo zavzela švedska vlada glede ukrepov, ki jih je Nemčija storila na Danskem in Norveškem, švedski zunanji minister je izročil nemškemu poslaniku v Stockholmu odgovor že snoči. švedska vlada izjavlja v njem, da se bo točno držala politike nevtralnosti ln da ne misli storiti nobenih korakov, ki bi bili naperjeni proti nemškim ukrepom na Danskem in Norveškem, švedska vlada izjavlja dalje v svojem odgovoru, da ne namerava storiti ukrepov, ki bi lahko dali povod za zapletljaje med Nemčijo in švedsko.
Stockholm, 10. aprila, z. V tukajšnjih krogih z največjo pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov. Kakšno stališče bo zavzela švedska, je odvisno predvsem od tega, v kakšnem obsegu bodo priskočili zavezniki Norveški na pomoč, če bo švedska videla, da je pomoč tako izdatna, da se ji ni bati represalij Nemčije, potem se bo brez oklevanja pridružila Norveški. Danes so se v Stockholmu razš'rile vesti, da je Nemčija zahtevala od švedske, da ji dovoli prehod za nemške čete, da bi tudi s te strani lahko prodirale na Norveško. Zunanje ministrstvo pa je to demantiralo in izjavlja, da dosedaj švedska ni dobila od Nemčije še nobene take zahteve. Vsi švedski listi pa naglašajo potrebo, da se švedska pripravi za obrambo svoje neodvisnosti. So-cialdemokraten« piše, da se bo švedska do skrajnosti branila. V vsej švedski 1e objavljena stroga pripravljenost.
Ojačenje posadk
Stockholm, 10. aprila, s. (Reuter). Švedsko vojaško poveljstvo je poslalo močna
ostala brez tistih proizvodov, ki jih je Danska izvažala iz čezmor kih držav. :n jih prodajala naprej Nemčiji.
Izjava nove vlade
Kodanj, 10. aprila, br. Na današnji seji parlamenta je podal ministrski predsednik Stauning v imenu nove vlade naslednjo deklaracijo:
Danska vlada je z zaupanjem sprejela nemška zagotovila glede teritorialne neodvisnosti Danske in ohranitve miru. Danska vlada je pri tem ravnala z resnično poštenimi občutki, ko je pozvala prebivalstvo s posebno poslanico, naj ostane mirno in na.j se ne upira nemški okupacijski vojski. Le na ta način je bila mogoče preprečiti, da bi Dansko zadela strašna usoda. Danska vlada je v sedanjih okoliščinah sprejela nemške pogoje, zahtevala pa je, da se okupacija danskih krajev izvrši obzirno.
Danski parlament je deklaracijo vlade soglasno sprejel na znanje.
Rejkjavik, 10. aprila, s. (Reuter.) Islandski parlament se je danes sestal ter je dal islandski^ vladi z orrom na zasedbo Danske polnomočje. da do nadaljnjega izvaja vla-
ojačenja vojske tako v južni kakor tudi v severni del države. Potrjujejo vesti o vpoklicu nadaljnjih kontingentov švedskih rezervistov. Od poldne dalje je stopila na švedskem v veljavo delna pripravljenost proti letalskim napadom. Tudi so bile dovršene vse priprave za odreditev zatemnitve v primeru potrebe. Evakuacijski ukrepi niso bili še nikjer izdani.
Izreden proračun
za narodno obrambo
Stockholm. 10. aprila. AA. (DNB). Tajna seja švedskega parlamenta, ki se je začela snoči ob 20. je trajala nekaj čaz 22. uro. Po seji ni bilo izdano nobeno poročilo. Kakor se izve, je imel predsednik vlade Hanson govor, v katerem je obrazložil nemško spomenico švedski vladi ter švedski odgovor nanjo. Hanson je naglas11 ob tej priliki, da švedski odgovor predstavlja edino možno politiko, ki ščiti švedsko vlado pred zapletjaji. Kakor se izve, ni nihče nasprotoval Hansonovim razlogom.
Stockholm. 10. aprila, br. švedska vlada je danes predložila parlamentu izreden proračun za narodno obrambo, ki znaša 1.300 milijonov kron izdatkov. Vlada pa v svojem predlogu zahteva pooblastila, da v primeru potrebe še prekorači to vsoto.
Ameriške investicije v Skandinaviji
Washington, 10. aprila AA (Havas) Po oodatkih ameriškega trgovnskega min str-stva znašajo ameriške doleoročne investicije na Norveškem 92. na Danskem 103 in na Švedskem 26 milijonov dolarjev.
darsko oblast namesto danskega kraWia Kristijana, dokler položaj ne bo razčiščen.
Uradna izjava iz Berlina pravi, da Nemčija nima nobenega interesa na Islandu in Grönlandiji.
Angleški poziv
danskim ladjam
Malta, 10. aprila, br. Poveljstvo angleške vojne mornarice na Sredozemskem morju je pozvalo vse danske in norveške trgovske pamike. ki plovejo po Sredozemskem morju. ali so v lukah v področju Sredozemskega morja, naj se vse čimprej zatečejo v angleške in francoske luke v Gibraltarju. A!žiru. Tun su. na Malti, v Egiptu. Paie-stini in Siriji. Večje število ladij je danes priplulo v Aleksandrijo. Bejrut in Gibraltar.
Danski problemi
London, 10. apr. j. (RSV) Pravni izvedenci angleškega zunanjega ministrstva preučujejo trenotno razna vprašanja, ki so v zvezi z novo nastalim položajem Danske, z juridičnega vidika. Na prvi mah se vidi položaj Danske po nemški okupaciji sličen položaju češkoslovaške, vendar pa se od njega v raznih točkah razlikuje, zlasti zaradi tega, ker je bila Danska okupirana na povsem drugačen način kakor češkoslovaška. Jurinični problem Danske je še bolj zamotan dalje zaradi dejstva, da pripada Danski tudi Island, ki je v personalni uniji vezan z Dansko. Izvedenci angleškega zunanjega ministrstva računajo tudi z možnostjo, da bo Island odklonil priznanje novega stanja, ki ga je prinesla nemška okupacija, šele potem, ko bodo izvedenci vedeli, ali bo Rejkjavik reagiral ali ne, bodo lahko dokončno formulirali novo juridično stanje Danske.
Posebno vprašanje je tudi problem otočja Faroer, ki je prav tako danska last. V merodajnih angleških krogih pa so glede tega otočja prepričani, da bo Anglija ta problem rešila takoj, in sicer zaradi velike strateške važnosti Faroerskih otokov*.
Amsterdam, 10. apr. j. (Havas) Holand-ski list »Algemeen Handelsbladet« poroča iz Berlina, da obe državi Danska in Norveška, ki ju je Nemčija z okupacijo vzela pod svojo zaščito, ne bosta državnopravno smatrani kot protektorata po vzorcu če-ško-moravske. Danske in Norveška bosta lahko obdržali svoji armadi, ki pa prideta pod kontrolo nemške armade. Kakor zatrjuje dopisnik istega lista, pa zaenkrat še ni določeno, kolikšen vpliv bo imela Nemčija na upravo obeh skandinavskih držav.
Balkanska pm
konferenca v L
Angleška korporacija za pospeševale gospodarskih stikov z Balkanom bo začela poslovati 1§. aprila
London, 10. aprila, s. (Reuter) Jigleški poslaniki iz balkanskih prestolnic so imeli danes dve seji. Prvi seji je predsedoval minister za blokado Cross. Druga seja se je vršila v zunanjem ministrstvu..
London, 10. aprila, p. Sinoči je bila v zunanjem ministrstvu druga konferenca angleških diplomatskih zastopnikov v balkanskih državah. O tej konferenci ni bilo izdano nikako uradno poročilo, vendar pa zatrjujejo v poučenih krogih, da so na včerajšnji konferenci razpravljali predvsem o političnem položaju na Balkanu. Danes se je konferenca nadaljevala in so na njej razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Na današnji konferenci sta sodelovala tudi minister za trgovino Duncan in minister za blokado Cross. Društvo, ki je bilo osnovano za pospeševanje gospodarskih stikov z južnovzhodno Evropo, bo 15. t. m. protokolirano in bo takoj nato začelo poslovati. Društvo bo finančno podprlo vse tvrdke. ki so že v poslovnih zvezah z balkanskimi državami.
Vprašanje policijske službe na Dunavu
Berlin, 10. aprila, s. (Ass. Press.) Poročil, da je stavila nemška vlada Madžarski,
Jugoslaviji. Rumuniji in Bolgariji zahtevo, da dovolijo nemškim topničarkam izvrševanje policijske službe na Dunavu, niso danes v uradnih nemških krogih niti potrjevali niti zanikali Po vseh znakih sodeč pa se zdi, da so poročila točna.
Turčija za sklicanje Balkanske zveze
Carigrad, 10. aprila, s. (Ass. Press.) Po poročilih iz turških političnih krogov namerava turška vlada predložiti sklicanje izrednega sestanka sveta Balkanske zveze. Turčija želi, da bi se Rumunija, Jugoslavija in Grčija bolj približali njenemu stališču v mednarodnih odnošajih.
R«mKi?lja ne mcòil.zlra
Bukarešta, 10. apr. br. V tujini so se razširile vesti, da se v Rumuniji pripravlja splošna mobilizacija. Službeni komunike, ki je bil danes popoldne izdan, odločno de-mantira te govorice. Komunike pravi, da zaenkrat ni razloga za take ukrepe. Dogodki v severni Evropi niso v ničemer spremenili položaja v Rumuniji, dasi se rumunska vlada in javnost živo zanimata za mir.
Nadaljnja poročila so na naši 7. strani
Nase edine zgodovinske meje
V zadnji številki »Jugoslovenske otadž-bine« razpravlja podpredsednik JNS g. Jo-vo Banjanin o »zgodovinskih mejah«. G. Banjanin opozarja na to, da je bilo v prvi fazi sporazuma govora samo o zadovoljitvi zahtev treh narodnih individualnosti. Na tej podlagi je bil sklenjen tudi sporazum 26. avgusta 1939. Pri tem se je omenjalo mimogrede tudi zgodovinsko pravo, da bi se opravičila priključitev velikega števila Srbov v sestav banovine Hrvatske.
Po 26. avgustu so se pričele razprave o nadaljnji preureditvi države, bile pa so postavljene na povsem druge osnove Dočim pristajajo v Zagrebu, da si urede Slovenci svojo ožjo domovino še po načelu narodne ixte1 vidualnosti, pa zahtevajo za ureditev sr! .ke edinice tudi upoštevanje »zgodovin "kih dežel« in »zgodovinskih meja«. Natt -sn, ki tiči za vsem tem. je zelo prozoren. V Zagrebu žele čim bolj povezati med seboj vse Hrvate in čim bolj razbiti vse Srbe. Jugoslovenski nacionalisti gledamo v tej igri nevarno oviro za pravilni razvoj Jugoslavije, ker bo sigurno privedla do novih sporov in borb, namesto do sporazuma.
Ljudje, ki stoje za temi igrami, pozabljajo, da je danes Evropa v plamenu in da lahko nastopi trenutek, ko se bo zopet odločalo o naši bodoči usodi. Živimo sredi borbe za velike življenjske prostore. Vse bolj pogosto čujemo glasove o razdelitvi interesnih sfer v Podunavju ir na Balkanu. Postavlja se avtomatično vprašanje naše bodočnosti, ki jo bodo lahko branile in osigurale samo zedinjene sile celokupnega našega naroda na skupnih mejah naše Jugoslavije. Ako bi nas usoda udarila, da bi te naše meje kakorkoli popustile, potem nam ne bodo prav nič pomagate vse še tako lepe in stare »zgodovinska meje« naših posameznih pokrajin Kdor meša danes naš narod z gesli o »zgodovinskih mejah«, ta morda nehote pripravlja samo argumente za
našo razdelitev, pri katerih bi črtali naše nove meje tuji in ne naši interesi. Kdor je danes rodoljub in prijatelj naroda, ta ga mora opozarjati vsak trenutek «amo na naše edine i zgodovinske i stvarne meje. na meje kraljevine Jugoslavije.
Brezposelnost v Angliji
Nemški listi opozarjajo na objave v londonskih dnevnikih, da se je v mescu marcu število brezposelnih v Angliji zmanjšalo za 382.887 ljudi in da znaša sedai še samo 1.2 milijona oseb. Nemški komentarji pravijo, da ni tako važno število, za katero se je brezposelnost zmanjšala, temveč število še vedno nezaposlenih ljudi. Zmanjšanje gre v prvi vrsti na račun vpoklicev v vojaško službo, ki so zajeli v marcu okrog 300.000 mož in fantov. Da je število brezposelnih kljub tema ostalo še vi:jc ko milijon, dokazuje po nemški sodbi organizacijsko nesposobnost angle kega gospodarskega vodstva v sedanji vojni
Kot nadaljnji dekaz v tem pravcu navajajo nemški listi tudi nedavne naročilo ministrstva za municijo. da je treba v vseh vojnih industrijah popisati, kob'ko ie v njih kvalificiranih, polkvalificiranih in običajnih delavcev. Namesto da bi 'meli takšno statistiko že pred vojno ali vsaj take j ob njenem začetku, so jo začeli izdelovati šele sedaj v osmem mescu vo.ine
Vremenska napoved
Zemunska: Razvedrilo se bo na severnem delu. večinoma oblačno or< bo ra iu-gu. kjer bo tudi deževalo. Toplota se bo dvignila
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Maši kraji in ljudje
Dva prizora iz današnjih dni
Ljubljana. 10. aprila
Poslednje vesti, ki so v zvezi z dogodki, kakor se pravkar razvijajo na severu Evrope. so našo javnost spet premaknile iz tistega malodušnega ravnovesja, ki tako rado zajame našega neščana. kakor hitro mu ni mogoče nuditi razburljivih vesti drugo za drugo. Druga svetovna vojna. ki je za. sedaj vsaj v Evropi omejena boli na njen severni in zapadni del. našega meščana že ni več posebno zanimala: navadil se ie na vsakodnevno potapljanje ladij, na le-
je potrebno močnejših dogodkov, n. pr. takih. kakor so se pričenjali razvijati od predvčerajšnjega dalje. Tokrat je meščane vendar premaknilo: kaj. kako pri nas? O, ne, le na Danskem in Norveškem! Kako so se ljudje nakrat začeli zanimati za obe kraljevini! Izložbo Tiskovne zadruge so ves dan oblegali in se poučevali ob velikem zemljevidu za steklom, ki je prikazoval razpored srednje, severne in zapadne Evrope. Pri tem so necenzurirano krepko tolmačili dogodke.
talske spopade in na zaspani mir med Sieg-
fridovo in Maginotovo črto, na pisanje o pekienskem orožju, ki ga sovražniki iz človekoljubnih razlogov doslej še niso pričeli uporabljati, pa o vseh mogočih sličnih bajkah. ki se ob takih dneh rade porode v vročih glavah. Niti se niso Ljubljančani razburili, ko so dnevniki poročali o predlogih živinskih izvoznikov, ki bi nam radi zaradi svojega dobička volje vsilili brezmesna dneva v tednu. Nak. jedače si Ljubljančan res ne dovoli vzeti, zaradi samega predloga se pa tudi ne bo razburjal. Za to
Pa poglejte ta čas v Tivoli! Glavna pro-menadna cesta je vsa živa. Največ ie mladih mater; z vozički peljejo na sonce svoi mali zarod. Po klopeh posedajo in se izgubljajo v pomenkih o svojih najljubših, o svojih rodbinicah. veselju in težavah, kakor jih prinaša življenje s seboi. Tu, v teh ljubkih igrajočih se otrokih je njihov svet, zmisel vsega življenja. Ko jih tako opazuješ, vse srečne, skorai pozabiš, da so nekaj korakov dalje ljudje, ki se zaradi svetovnih dogodkov razburjajo in srsné življenje.
Zahteve hišnih posestnikov
Ljubljana. 10. aprila
Snoči ie bil v beli dvorani Uniona 41. redni občn: zbor Prvega društva hišnih posestnikov. Otvoril in vodil ga je — 23.. odkar predseduje društvu — g. Ivan Frelih. Društvo šteje 1711 članov, kar je precej lepa številka in priča o stanovski zavednosti hišnih lastnikov. Društvena pisarna je v preteklem letu posredovala 6000 raznih strokovnih informacij in je s tem članom prihranila za okrog 200.000 din izdatkov. Mnogo dela je imela društvena uprava z ozirom na nameravano uvedbo etažne lastnine.. razne državne davčne in taksne zadeve. banovinske in občinske doklade. stavbne zadeve za naprave zaklonišč, uredbo o najemninah z dne 19. novembra 1939 itd. Ob koncu je predsednik sporočil, da je odbor izvolil za častno članico go. Iv. Šter-novo z Emonske ceste, ki je že 40 let članica društva in ie s svojimi 95 leti najstarejša hišna posestnica v Ljubljani. Zborovale;. so poročilo z odobravaniem sprejeli na znanje. — Na koncu zborovanja ie bila sprejeta obširna resolucija, ki vsebuje naslednje zahteve:
Progresivna stopnja dopolnilnega davka pri zgradarini naj se spremeni 'ako. da se
bo glasila tudi poslej kakor do izvedbe davčne reforme in sicer za davčne osnove do 70.000 din. nad tem zneskom pa nai se progresivna stopnja ublaži. Kot odbitek cd brutto-dohodkov hiše naj se prizna io pasivne obresti pri hipotekarnih posojilih, premije za zavarovanja, ki so v zvezi s hišo. in stroški za čiščenie vseh prostorov, ki služijo skupni uporabi stanovalcev. Predvsem naj se vsi odbitki priznajo /a ugotavljanje davčne osnove dopoln lnega davka. S tem se zahteva sprememba in dopolnitev predpisa čl. 37. zakona o neposrednih davkih. Poviša naj se odstotek odbitkov za stroške vzdrževanja, amortizacije in uprave hiše. ker so se zvišale cene za material in delovno silo. V mestih nai se odstotek zviša na 30° ». Dopolni naj se predpis glede odpisa zgradarine za najemnine, ki se od najemnika ne morejo izterjati, tako da se morajo prijave za odpis predložiti davčnim upravam naidelj v šestih mesecih od dneva. ko je ugotovljena neizterljivost pr: pristojni upravni oblasti. V členu 142 a zakona o neposrednih davkih predvideni predpis kazni naj se razveljavi, višina denarne kazni naj se zniža. Pr: finančnem sodišču naj se določi zastopnik in davčni zavezanec iz vrst hišnih posestnikov, kadar se
Jubilejni koncert Orkestralnega društva
S ponedeljskim simfoničnim koncertom J je Orkestralno društvo Glasbene matice v Ljubljani proslavilo dvajsetletnico svojega obstoja. Kako nebogljeni, a tudi pogumni so bili prvi začetki v tisti motni jeseni 1. 1919! Navdušeni ljubitelj dr. Ivan Kar-lin in tedaj z dunajske dvorne opere v domovino došli prof. Jeraj sta z mladostnim navdihom zbrala okrog sebe kopico navdušencev in — zarodek orkestralne družine, ki naj goji v naši beli Ljubljani orkestralno glasbo, je bil ustvarjen. Odtlej je šlo jadrno vedno više. Orkestralno društvo je krepko zabrisalo pomanjkljivosti našega tedanjega koncertnega življenja. Pogumno se je lotilo samostojnih nastopov in vodilo poslej. dokler ni iz vrst Opernega orkestra — mnogo kasneje — vznikla misel in stvarnost Ljubljanske filharmonije. Medtem in kasneje je Orkestralno društvo vztrajalo v svoji tekmi in nam v dvajsetih letih priredilo nič manj kot devetdeset samostojnih koncertov. Kulturno kaj mična številka, ki ji ni treba komentarja.
še svetlejši so kulturni podatki tega društva, če motrimo seznam izvajanih skladb m skladateljev. Od klasikov do najsodobnejših modernistov vodi lok njegovega reprodukcijskega dela. Pa domači avtorji vseh struj in obrazov so vsekdar našli v našem jubilantu svojega toplega zagovornika in nemalokrat tudi prvega izvajalca. Tako je ime Orkestralnega društva materinsko povezano še z vsem. kar je slovenska skladateljska sla ustvarila na tem področju klenega ...
Kar se tiče kvalitete teh koncertov, pi-
še sedanji umetniški mentor Orkestralnega društva in dirigent Lucijan M. škerjane v spominski knjižici skromno, a primerno, da ne kaže ocenjevati dela tega društva »kot produkcije najvišje dosegljive umetniške stopnje«, marveč »kot javljenja vzgojno-posredstvenega značenja«. Predvsem pa kot dokaze izpopolnitve in na tihem dovršenega dela. Tej skromnosti se pri oceni ponedeljskega koncerta v vsem ne morem pridružiti. Kajti bil je tokrat, prav kakor marsikdaj v preteklosti, na dozorevajoči umetniški višini, čutiti je bilo, da so si sodelujoči z dirigentom, solistom in s pomožnimi silami našega opernega orkestra in izven njega prizadevali, da z jubilantom krepko podpišejo njegov obračun in ga pogumno predlože naši koncertni javnosti v oceno.
že spored je bil za to priliko okusno izbran. Sestavil ga je po vsej priliki dirigent sam. Tako so zašli na spored Ca-mille Saint-Saens in Gabriel Faure s francoske glasbene njive. Sergej Rahmaninov pa z ruskega cvetnega travnika. Vmes je skladatelj škerjane sam pristavil svojo najnovejšo Drugo suito za godalni orkester. Brez krsta domačega dela tudi topot ni šlo! Camille Saint-Saensova simfonija, druga v njegovem tovrstnem opusu, ni njegovo najsrečnejše delo. Ne kaže tega ne po uporabljeni tematiki kakor zlasti ne po svoji dokaj konservativni izdelavi. Daleč zaostaja na pr. za njegovo Tretjo z orgijami, ki je res reprezentativna mojstrovina francoske simfonije vobče. Preseneča v izvajanem delu medlost, skiomnost, neizrazitost uporabljenih motivov. In to
sodi o prestopkih zaradi utaje hišnih dohodkov.
V zakonu o taksah nai se zniža kupoprodajna pristojbina pri nepremičninah od 6 na 4°/«. ali pa nai se odpravi banov nska in mestna pristojbina. Pristojbine v četrti pripombi tarifne postavk? 14 za najemne pogodbe do letne najemnine 1000 din naj se znižajo na prejšnjo višino. V § 19 finančnega zakona za leto 193?'40 nai se spremeni temelj za odmero specialnega prispevka. progresivna stoonja pa tako zmanjša, da bo temelj večji, progresija pa raste od stopnje do stopnje samo za 1" « do 50.000 din skupnega davka, tako da povprečna stopnja do te višine ne bo večja od 25®/«. V davčno osnovo za odmero specialnega prispevka naj se ne všteie samski davek, ker se na ta nač.n samca dvakrat obdavčuje. Oženjenim davčnim zavezancem brez otrok naj se odmerja specialni prispevek po normalni stopnji, poleg nedo-letnih otrok naj se upoštevajo tud: otroci, ki so za pridobivanje še nesposobni. Finančni minister naj izda uredbo, po kateri so davčne uprave dolžne dovoliti odlog na sorazmernem delu davka, ki odpade na neplačane najemnine zavezancev, pozvanih na vojaško vežbanje. za katere je plačilo odgodeno. Minister za socialno politiko naj čimprej izda predlog k uredb: o pobijaniu draginje in brevestne špekulacije, ki nai določi, da predstavljajo najemnine za stanovanja in lokale z dne 1. septembra 1939 minimalne najemnine pri starih in novih zgradbah. Najemnine se morejo povišati, če bodo povišani davki nasproti s'aniu na dan 1. septembra, če bodo povišane banovinske in občinske doklade. uvedeni novi davki in nove doklade. če bo povišana obrestna mera hipotekarnih pesojil. če se bodo zvišali stroški za normalno vzdrževanje hiš ali če se lokali ali stanovanja naknadno adaptirajo in se tako kvalitetno izboljšajo.
Potrebni so predpisi, po katerih nosi država ali banovina stroške poslov prenesenega delokroga ali pa se prepuste mestnim občinam določeni dohodki za po- avnavo teh stroškov. Hišnim posestnikom iz inkor-poriranih občin naj se dovoli za hiše. zidane pred 5. septembrom 1939. 201etna davčna olajšava. Odbor naj intervenira, da bo banska uprava iz skupnih trošarin in dohodkov za poslovni promet pob rala mnogo večjo tangento. s čimer bi se lahko znižala banovinska doklada in bi se preprečilo izseljevanje industrije iz Slovenije. Občinska doklada naj se izdatno zniža. Mestna občina naj prevzame plačilo ostanka stroškov za popravilo cerkve sv. Petra v znesku 80.000 din. ljubljanski davkoplačevalci ne morejo še nadalje plačevati 10".« cerkvene doklade. Ljubljanski hišni posestniki so zadolženi za nad polovico, pa tudi do 75"'« vrednosti stavb in plačujejo najvišje doklade v državi, zato ne morejo na svoje stroške graditi zaklonišč. Zaklonišča naj gradi mestna občina iz najetega posojila in iz podpor države, kakor je v navadi drugod.
Veliko delo dr. Miroslava Kasala
Vseuč. prof. dr. inž. Miroslav Kasal je pravkar izdal veliko monograijo: Praktična stitika za kontinuirne in okvirne konstrukcije. Skromnemu številu naših strokovnih knjižnih del se je s tem pridružilo novo, velikopotezno zasnovano delo kot plod znanstvenikovega življenja, ki ga je v 30 letnem udejstvovanju v praksi in pri katedru vsega posvetil statiki.
že pred božičem so pričeli izhajati prvi snopiči po 32 strani formata 19 v 28 cm, opremljeni prijetno in obilno ilustrirani, spominjaječi na obliko izdanj svetovnih za-ložništev Springer in Einst v Berlinu. Samo okolnost, da je avtor poznan s svojimi strokovnimi spisi in tudi s praktičnim udej-stvovanjem ne le v naši ožji domovini, temveč skoraj še bolj po ostalih banovinah, omogoča izhajanje tega knjižnega dela v toliko bogati svetski obliki, ne da bi bili pri tem založni stroški pretirani. Knjiga, namenjena izkušenemu praktiku kakor tudi začetniku študentu, izhaja namenoma v snopičih, da je s tem olajšana nabava. Cena celotnega dela, ki bo znašala okrog 300 din, je precej pod povprečjem cen podobnih strokovnih knjig v tujih jezikih. Um-ljivo. da se je moral pisec poslužiti srbohrvaščine, ki pa je lahka in prijetna, ker bi bili sicer, če bi računal samo na našo ožjo domovino, založni stroški nezmogljivi.
Knjiga obdeluje podrobno statične probleme neprekinjenih, upetih in okvirnih nosilnih konstrukcij, vplive različnih oblik prereza nosilcev, vpliv izpreminjanja no-silčevega prereza v polju, vpliv vut in dalje po vrsti vse ono. na kar naleti statik pri računskem obdelovanju sodobnih mostnih in postopnih zgradb. Kakor Kasal sploh izvirno ustvarja v praksi in v teoriji, tako kaže tudi snov tega strokovnega dela izvirnost z navajanjem zelo pripravnih načinov. tabel in grafikonov, ki jih ne najdemo v številnem tujem strokovnem spisju. Lahko umljivo podajano teorijo izpopolnjuje s praktičnimi primeri, kar ravno omogoča. da se bo s tem delom mogel okoriščati tudi oni. ki se v raznolike statične probleme šele uvaja. Statika znači danes obširno znanstveno polje, ki se stalno in hitro razvija, kajti uvajanje novih vrst gradiva in novih načinov konstruiranja proži neprestano nove probleme, potrebnih računske obdelave v čim priročnejši obliki. Ka.sal obdeluje mnogo takih vprašanj povsem na novo. kar odlikuje in razlikuje to strokovno knjižno delo od večine strokovnih knjig, ker naši strokovni pisatelji se žalibog premnogokrat zadovoljijo
Zapeka, lenivost črevesja so vzrok mnogoterim boleznim. -1—2 ARTIN-dražeje dr. Wandera, vzete zvečer, omogočajo drugo jutro lahko izpraznjen je. — 2 kom din 1.50: 12 korn din 8.— ; 60 kom din 07 _	Reg. S. br. 7724/34
z enostavnim prevajanjem iz tuje literature, ne da bi pretehtali potrebo in smotrnost snovi za naše razmere in za sodobnost. Originalnost in vrednost Kasalovega podajanja teoretične in uporabnostne snovi v njegovih spisih dokazuje najbolje dejstvo. da njegova izvajanja in njegovo ime mnogokrat navajajo tuje strokovno revije in posebno mnogokrat v češko-slovaški strokovni literaturi.	—ik.
15Ü0 hišic je porušenih
V Novem Sadu je še 40 ulic v vodi
40 novosadskih ulic je še vedno pod vodo in v Adamičevem naselju, kjer je hilo vsega skupaj 2.000 hišic, jih je povodenj razrušila 1.500. Dunav zadnje dni polagoma pada. v treh dneh je upadel za 20 cm, kar se zelo opaža tudi na poplavljenem območju. K sreči je tudi vreme ugodno. Marsikod so na delu sesalke. ki odstranjujejo vodo, da ne izvaja premočnega pritiska na nasipe, še vedno je kritično stanje ob kanalu kralja Aleksandra v Novem Sadu. V poplavljenih kiajih piegledujejo ulice. zlasti posvečajo pozornost Adamičevemu naselju. Poteklo bo pač še precej vode. preden bo mogoče oceniti celotno škodo v območju Novega Sada. Saj je Adamičevo naselje še popolnoma zalito in je voda mestoma nad 2 m globoka.
Sava narašča od Krškega do Beograda. V torek so ugotovili, da je pri Sremski Mitiovici dosegla 653 cm nad normalo, pri Beogradu pa 771 cm. Na mačvanski strani je že poplavila nekatera nizko ležeča polja. Na nasipih Mačve in tudi na sremski strani se venomer menjavajo straže na nasipih. Razpokline na nasipih sproti zasipajo. Iz Osjeka pa poročajo, da tudi Drava še vedno narašča in je dosegla pri Osjeku 368 cm nad normalo. Vojvodinske
reke in potoki Tisa. Begej in drugi ne kažejo več velikih izprememb v svojem stanju. Tu in tam malo narastejo, potem spet padejo.
Posebno važno je vprašanje prehrane v poplavljenih kiajih. V Novem Sadu so se cene živilom nekoliko podražile. Kmetje kakor tudi meščani v onih krajih Vojvodine, ki k sreči niso bili prizadeti od vode, sprejemajo v svojo oskrbo žene in otroke iz poplavljenih krajev. Mnogi premožnejši ljudje so že darovali lepe zneske za pomoč poplavljencem. Posebna akcija se je razvila za nemško manjšino. Nemški poslanik iz Beograda ie poQla? v pomoč poplavljenim Nemcem v Yoivo "ini 5 tisočakov. iz raiha pa so poslali Nemci 870.000 din. Nemška kieditr.a zadruga v Novem Sadu je skieni'a. da bo svojim prizadetim članom delila posojila po najnižji obrestni meri. Lep zgled so po iali učitelji in učiteljice Novega Sada. ki so se stavili na razpolago Rdečemu križu in Uniji za zaščito otrok tei- zaie'.i zbi'at za otroke, ki začasno prebivajo po novosa -kih učilnicah. Sami so si pritrgali od skromnih dohodkov in njihovemu zgledu bo nc "alje sledilo ostalo, premožnejše prebivalstvo.
70 let Alojzija Bučarja
Danes slavi v krogu svoje družine sedemdesetletnico življenja g Alojzij Bučar, preglednik finančne kontrole v pokoju. Luč sveta je zagledal v Framu, mladost pa ie preživel v Slovenski Bistrici. Po vojaščini je stopil v službo finančne kontrole. Kot starešina oddelkov je potem služboval v raznih krajih bivše Spodnje Štajerske. V
Sv. Pelru pod Sv. gorami si je izbral družico, gospo Uršulo, v Cmureku pa sta se mu v srečnem zakonu rodila sin Vekoslav, naš znani publicist in napiedm javni delavec, in hčerka Angela, zasebna uradnica. Med svetovno vojno je služboval na Vranskem. po vojni pa v Celju in Ptuju, kjer je bil leta 1924. s polnimi leti upokojen. Povsod, kjei je služboval, ga je ljudstvo ohranilo v najlepšem spominu, zlasti v Savinjski dolini kjer je med voino odločno ščitil narod pred krutostjo avstrijske rekviziti je. Po upokojitvi se je naselil v Ljubljani.
Jubilant je bil vedno odločen napredniak in po ustanovitvi J S S njen zvesti član. V naprednem in sokolskem duhu ie tudi vzgojil oba svoja otroka. Dolga leta je bil naj-
prej naročnik »Slovenskega Karoda«. pozneje pa je poslal zvest naročnik »lutra». Sedemdesetletnica je g. Bučarja zatekla bolnega v postelji. Upamo p*, da bo njegova krepka narava premagala belezen Za sedemdesetletnico mu pač ne moremo želeti boljšega, kakor da čim preje okreva.
Zaradi majhne kazni je šel v smrt
Krško. 10. aprila
V	torek zjutraj se je razvedela po cko-lici čudna žalostna vest. da se ie v vasi Guntah obesil komaj 171etni posestnikov sin Franc Hafner, ker ga je oče udaril s palico. Zadeva je naslednja:
V	ponedeljek so delali delavci v vinogradu posestnika Jožeta Hafnerja, med katerimi je bil tudi France, ki je vezal trte in je pri tem polomil dve trti. za kar ga ie oče grajal in udaril s palico po hrbtu. Sinu se je tako zamalo videlo, da je zapusti; delo brez besede. Odšel je. dasi ga je oče klical nazaj. Zvečer, ko so legli, sina ni bilo doma. pač pa pove njegov mlajši brat da je prišel k njemu okrog 21. ure ter ga prosil svinčnika, nakar je pri žepni svetilki pisal pri oknu. potem pa se je poslovil rekoč, da se ne bodo več videli. Ko je v torek zjutraj okrog 5. ure stopil gospodar iz hiše proti hlevu, da nakrmi živino, je or>az:l na hodniku svojega sina. France je privezal vrv ob hodnik, skočil preko ograje in obviseL Nesrečni oče je takoj prerezal vrv in poskušal na vse načine oživiti sina. a je bil ves trud zaman. Pri sinu so našli poslovilno pismo, v katerem sporoča, da gre v smrt. ker ga je oče udaril, česar ni storil že nekaj let. Pokojnega Franceta so včeraj prepeljali v mrtvašnico v Krškem, in so ga danes pokopali. Pokojni France je bil v splošnem mirne narave, a tu in tam je bil čuden :n togoten. In ta razdražljivost ga je tudi spravila v prezgodnjo smrt-
Vodnikove družbe! Postani in ostani član
pri skladatelju, ki je bil v svoj: invenciji vprav južnjaški bujen! Zato ni med občinstvom zapustila pravega vtiska
Pač pa je Faurejeva predigra k,»Penelopi« skladba docela svojevrstnega kova. Skladatelja pri nas in tudi sicer po svetu premalo poznajo. Izvajana predigra nam je posredovala mogočen vtis njegove tvornosti, ki očituje vse znake plemenito pobarvanega francoskega glasbenega senzi-tivizma. Tematično gradivo kar kipi in se , preliva v bohotno liričnih spevih izredne elegance.
Rahmaninov in njegov koncert v c-molu sta našemu občinstvu dobra znanca. Občinstvo se veseli, kadarkoli ju sreča. Prav za prav je to simfonični koncert s klavirjem: tako stesnjen je klavirski part v mogočno razgibano orkestialno maso. Solistu pušča le manjše samostojne vložke, vendar zadostne, da izpriča svojo interpretacijsko samoniklost.
Novost na koncertu je bila Druga suita za godalni orkester v osmih stavkih skladatelja škerjane a. Napisana je bila meseca novembra lanskega leta in predstavlja njegovo najnovejšo umetnino. Skladatelj je ž njo vnovič potrdil, kako mojstrsko obvlada godalni korpus. A daleč preko te oblikovne dognanosti sega sama škerjančeva lirična invencija. ki je baš v teh osmih stavkih dosegla svoj dosedanji višek. So to sami dragulji opojnega me-losa, kamor je vlil skladatelj vso svojo čustveno naravo. Morda je v teh stavkih le nekoliko preveč čustvene enakosmerno-sti in bi v strnjeni obliki zaslužili drugo ime? To je kajpak vprašanje imena, ki notranje vrednosti posameznih stavkov v ničemer ne zmanjšuje.
Dirigent je topot v svoj orkester uvedel tehnično novost. Uredil si ga je v kvar-tetni obliki in predstavil druge viriine na svojo levo stran, tako da so s prvimi tvorili složno in gosto gmoto. Base, cele in viole — te na mesto običajnih drugih vio-
lin — pa je pridružil pihalom in trobilom Po enem koncertu je težko presoditi no vost, njene dobre ali slabe plati. Dirigentu je odločno olajšano delo. Pa tudi zvočno učinkujeta prva in druga violina sočnejše, če sta v neposredni bližini in nastopata akustično enotno, saj sta v orkestru prevladujoča činitelja vsega melodičnega in linijskega dogajanja.
Godalni oikester je obstajal po svoji ogromni večini iz članov Orkestralnega društva. Ostala glasbila so bila zasedena po članih Ljubljanske filharmonije in vojaške gocbe. Dirigent jih je strnil v skladno enoto in skušal ž njimi zajeti skladbe po svojem temperamentu in pojmovanja. Orkester je muzieiral pod njegovo, že dokaj izvežbano palico prav zajetno in ustregel malone vsem njegovim željam.
Klavirski koncert je igral pianist Ivan Noč. Delo zahteva krepak nastavek, kjer je prepleteno z orkestrom, v solističnih odstavkih pa docela izrazno igro in vprav chopinovsko tenkočutje. V prvih dveh stavkih je pianist močno ustregel skladatelju, proti koncu pa le opešal, pač posledica nedavne bolezni sredi turneje v inozemstvu. Zunanji lik te močno sugestivne skladbe zato ni trpel, saj sta se solist in dirigent brezhibno ujemala. Skladba je dobila tako svoj predpisani polet in neskaljen tok. tako da je po pravici pritirjala koncert do svojega viška.
Skladbe so se vrstile z rastočimi učinki. Po odmoru je najprvo škerjančeva suita požela prav prisrčno priznanje. Kasneje je Faurejeva predigra storila svoje, le da ni bila v vseh predelih zvočno dovolj pretehtana. Na kraju je Rahmaninovljev koncert osvojil občinstvo, da je solista večera ponovno priklicalo na oder.
V vsem pomembna in dostojna proslava Orkestralnega društva, njegovega dela in prav vseh njegovih tvorcev in sodelavcev z dirigentom in mentorjem škerjancem na čelu!	Dr. B.
Tz razgovora
s pro f. dr. Mavrom
Ob priliki otvoritve Italijanskega kulturnega instituta je bival v našem mestu eden izmed vodilnih italijanskih slavistov, profesor rimske univerze g. dr. Giovanni Maver, ki je — kakor znano — predsednik vseh treh italijanskih institutov v Jugo-
slaviji. V razgovoru s piscem teh vrstic je dal nekatere izjave in pojasnila, ki utegnejo zanimati širšo kulturno javnost.
O ciljih in smereh italijanskih kulturnih institutov je izjavil g. prof. dr. Maver tudi ob tej priliki, da je njihov poglavitni cilj širjenje znanja o italijanski kulturi, vendar pa se zlasti on iskreno zavzema za to, da bi instituti v Jugoslaviji posredovali v Italiji poznanje kulturnih razmei v Jugoslaviji, ljubljanski institut še po sebej poznanje slovenske kulture. Dele institutov bo obstajalo v prirejanju jezikovnih tečajev, ki naj ustvarijo podlagr
r (
Domače vest i
Novo šolo si želijo
O lepi pomladi imamo Slovenci nič koliko lepih pesmi. Toda, veste, kdo se na pomlad najbolj oddahne, resnično oddahne? Naše očiteljstvo. Učilnice po deželi so tesne, otroci pridejo premraženi ali zasop-ijeni. zgnetejo se okrog peči, kakor piščanci okrog koklje. Marsikaterikrat sezujejo čevlje in nogavice in potem se ves ta sopuh cele ure prekuhava po učilnicah. Lahko si to predstavljate, ali še bolje bi bilo, če bi kdaj sami poizkusili, kaj se pravi v hudih zimskih dneh prestati cele ure v smrdljivih, nabito polnih učilnicah.
Leta minevajo, zarod poganja ves nov in vedno številnejši. Šole pa večjidel ostajajo dosedanje, tesne. Novih šol potrebujemo. Ljudstvo, preprosto kmetsko ljudstvo, dovzetno za napredek in izcbrazbo, je povsod pripravljeno žrtovati, kolikor je le mogoče, da dobi novo šolo, ki bo kraju v ponos, otrokom pa v prid glede izobrazbe in zdravja. Ampak —
Da, ta nesrečni ampak! Sprehajam seyoni dan po prelepi Poljanski dolini. (Obišcem jo, kadarkoli sem željan prircdnih lepot in duševnega razvedrila). Pa pridem v prijazno Javorje. Pouk je bil ravno pri kraju. Iz ene same učilnice se je vsipala dečad, kakor čebele na pomlad. Postanem in vprašam bližnjega gospodarja:
—	Kako, ali jih stisnete v šoli skupaj kakor seno ali kaj?
—	Da, skoraj tako. Pomislite, okrog 170 otrok obiskuje šolo, pa se morajo vsi stiskati v eni sami učilnici.
—	Te vendar! Ali ne bi mogli domačini poskrbeti za večjo šolo?
—	O, to že. Domačini se že dosti zavzemamo, da bi se šola razširila z dozidavami. Želimo, da bi pridobili vsaj še eno učilnico, če že ni mogoče, da bi razširili šolo kar z dvema novima razredoma.
—	Pa nimate denarja, kreditov, ka-li?
—	Ne bi rekel. Šolska občina je pokazala dosti razumevanja. Ljudje gredo šoli prav gotovo na roko. Kupljen je svet. pripravljen je material. Toda zdaj vsa stvar nikakor noče v tir. Noče in noče ...
—	Ne morem razumeti. Da bi bila vojna tega kriva?
—	Ne. Noče in noče biti načrtov. Prosili smo zanje v Ljubljani, pa je nekje na oddelkih vsa reč zastala in smo v skrbeh, da bo tudi letošnje leta minilo v brezplodnih up'h. Glejte, pemlad gre v deželo, povsod že zidajo pa bi zidali tudi mi, toda nimamo načrtov. Kaj pravite?
Skomignil sem z rameni in nisem rekel ne črne ne bele. Pač pa sem to reč zapisal in jo pošljem Vam. gospod urednik, da boste tudi vedeli, kako žele Javorčani zgraditi šolo, pa vendar ne morejo in ne morejo začeti.
desnem boku luko poševno, da se opira celo na svoje dimnike in na poveljniški most. Da se ladja pri uravnavanju ne bo poškodovala in da ne pade na drugo stran, je bilo treba najprej izgladiti morsko dno in so za ta opravek doslej porabili nič manj kakor 20.000 s peskom napolnjenih vreč. Ta dela se zdaj končujejo in po tem lahko pričakujemo, da bo »Ljubljana« dvignjena na površino v teku junija. Reševalna dela vodi g. Banfield, član tržaške tvrdke Tripcovich.
*	Službeni list dravske banovine objavlja v 29. številki od 10. aprila: uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah in pravilnik o opravljanju vini-čarskega izpita.
*	Ob grobu nadarjene dijakinje. Iz Se-miča smo prejeli: V torek ob desetih dopoldne smo v Semiču ob številni udeležbi izročili materi zemlji nadarjeno dijakinjo Anico Ovovo, ki je morala pred dvema letoma zaradi napada zavratne bolezni v VII. razredu klasične gimnazije prekiniti svoj študij in se je zdravila tudi na Golniku. Kljub okrevanju lansko leto se ji je jeseni stanje zopet poslabšalo in je operacijo dobro prestala, sedaj pa jo njena nežna in občutljiva narava ob nastopu pomladi nenadno podlegla v soboto zvečer. V ponedeljek ob 14. so se od nje v Križah poslovile njene prijateljice sošolke, nakar so jo prepeljali domov, kjer so se zadnjo noč v Stranski vasi poslovili od nje številni domačini, ki so jo tudi spremili v torek dopoldne na zadnji poti in ji zasuli grob s cvetjem in venci, med katerimi sta bila dva od prijateljic sošolk.
*	Oproščen župan. V Veliluki na otoku Korčuli je bil daljšo dobo za župana g. Ni-kola Tabajin, ki je bil na glasu odličnega nacionalista, čim pa je bil pod silo razmer odstavljen, se je začela proti njemu gonja in že so mu naprtili, da je kot župan po-neveril 115.433 din v obliki obveznic dalmatinskega agrara, katere lastnica je bila občina Velaluka. Nadalje so mu naprtili, da si je pridržal 3.804 din zakupnine za občinski gozd in 6.439 din občinskih do-klad. Maščevalci so ga pritirali pred okrožno sodišče v Dubrovniku. Razprava je trajala 2 dni. Vsi poštenjaki so vedeli, da je g. Tabajin značajen mož in da je postal samo žrtev svojih političnih nasprotnikov. In tako je tudi sodišče ugotovilo, da g. Ta-bajinu ni mogoče očitati niti ene krivične dlake in ga je popolnoma oprostilo.
*	Nenavadna manifestacija v s°dni dvorani. Iz Sremske Mitrovice poročajo, da je ondotni sodnik Dragoljub Melentijevič nedavno prijavil policiji, da je moral v kavarni »Kovač« plačati za »kapucinca«
i, DANES D. del senzacionalnih TIM TAYLORJEVIH pustolovščin v filma KINO SLOGA, teL 27-30 — Ob 16., 19. in 21. uri
Tim Taylor jeva srečaj
Kompletna garnitura preparatov	M|Tß® KCSŽE Alti
Parfumerija »VENUS«, Tjrševa 9
*	Javna prošnja vsem društv°m. Proti-tuberkulozna zveza priredi v času od 19. do 25. maja svoj običajni protituberku-lozni teden, pod geslom »Vsakemu jetične-mu prostor v bolnici ali zdravilišču!« V zvezi s to prireditvijo slavi zveza tudi 10 letnico obstc.ja in delovanja, vsled česar želi, da bi dosegel letošnji protijetični teden najboljši moralni uspeh ter tudi z zbiranjem gmotnih sredstev nadkrilil vse slične dosedanje prireditve. Zato prosimo vsa društva brez izjeme, da določijo za svoje prireditve in morebitne nabiralne akcije kak drug primeren čas ter na ta način pripomorejo naši proslavi in protituberku-loznemu tednu do čim večjega uspeha. Za uvidevnost se vsem društvom že naprej kar najtopleje zahvaljujemo. — Protitu-berkulozna zveza v Ljubljani.
*	Dela za rešitev »Ljubljane« so napredovala zadnje čase v toliki meri, da bodo lahko začeli čez tedne dvigati potopljeno ladjo. To se bo izvršilo s pomočnjo dveh velikih jeklenih cilindrov, ki jih bodo spustili na dno in ju z jeklenimi vrvmi privezali ob ladjo, nato pa napolnili z zrakom, da se bosta dvignila na površino z ladjo vred. Postopek se zdi preprost, vendar pa ne bo niti lahek, niti nagel. Najprej je namreč treba spraviti »Ljubljano« v njeno normalno lego, ker zdaj leži na svojem
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodca in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josef o ve« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
Ozi reg. S. br 30474-52.
3 din. Sodnik Melentijevič je anatrai, da se je lastnik kavarne, Miloš Georgijevič, s tem pregrešil zoper zakon o pobijanju draginje. Prišlo je do razprave pred sre-skim sodiščem. Sodil je sodnik Kosanovié, ki je ugotovil, da trije dinarji za »kapu-cinec« v prvovn tni kavarni ne prekoračujejo običajnega in dopuščenega zasluž- j ka, zato je Georgijeviča oprostil. Bolj ka- J ker za kak roparski umor je vladalo za- i nimanje za to razpravo. Gostilničarji in kavarnarji iz vse Sreimi ke Mitrovice so do kraja napolnili dvorano. Ko je sodnik Kosanovič razglasil oprostilno sodbo, je nastala pravcata manifestacija. Ga t;lni- j čarji in kavarnarji so vzklikali: oživelo sodišče! živela pravica!« Potem pa so se podali k iskupni preslavi svoje zmage in pravijo, da je bil likof prav izdaten.
*	Meningitis na Notranjskem. Iz Logatca nam poročajo: Nedavno smo poročali o prvih pojavih meningitide v logaškem sre-zu in izrazili upanje, da bo bolezen .prešla, kar se pa žal ni uresničilo. Medtem se je sicer ena žrtev že vrnila zdrava iz bolnice, toda pojavila sta se dva nova primera. Te dni je vznemirila prebivalstvo vest o novih obolenjih v Logatcu. Oblastvo je zaprlo šolo za dobo 14 dni ter prepovedalo vsako zbiranje otrok. Ta ukrep je sprejelo prebivalstvo z veseljem, ker se vsi bojijo za deco. Tako je bila preložena tudi telovadna akademija Sokolskega društva v Dolenjem Logatcu od sobote 13. t. m. na 5. maja. Nanjo se je mladina pripravljala z največjim veseljem. Prebivalstvo ponovno opozarjamo, da tudi samo pripomore k za-tretju zavratne bolezni z umivanjem rok in grgranjem raznih razkuževalnih sredstev. ki jih dobijo za malenkosten denar v lekarni.
*	Sarajevski nebotičnik bodo. kakor smo kratko beležili, začeli zidati po sklepu va-kufskega zbora. Preden so se muslimani za to odločili, je bilo treba prestati hudo borbo, kajti stari sarajevski muslimani so
odločno nasprotovali, da bi se porušila Kemaludinova džamija. Potem so sklenili, da bodo v novi nebotičnik vzidali novo džamijo, stari mlnaret pa bodo prenesli na neko novo džamijo v Novem Sarajevu. Načrt za nebotičnik je napravil arhitekt Reuf Kadič. Na površini 1.100 kvadratnih metrov s 70 m dolgim pročeljem bo imel nebotičnik 14 nadstrepij v svojem osrednjem delu kakor ljubljanski, med tem ko bo glavno poslopje imelo 4 nadstropja in prizemlje. Tu bodo razni lokali in trgovine, vse drugo pa bo poslužilo za stanovanja. V nebotičniku samem bodo trgovske pisarne in samska stanovanja. V 14 nadstropju bo kavarna kakor v Ljubljani. Nebotičnik bo visok 56 m. Dela se bodo pričela že letošnjo pomlad in bodo popolnoma dovršena do avgusta 1941. Stroškov bo nekai nad 8. milijonov din._
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
* Visoko število obolenj za meningitido imajo v Varaždinu. Zbolelo je doslej vsega skupaj 25 oseb. Trije od teh so umrli, 8 jih je popolnoma okrevalo, 14 pa se jih še zdravi v bolnišnici. Izmed njih se stanje obrača na bolje. Zelo slab pa je neki 381et-ni moški, ki je prišel prepozno v bolnišnico. Večina od doslej obolelih so otroci od 4. do 16. leta, starejša izjema je edino omenjeni 381etnik.
Trgovina s kovčsgi
MOSSI
TRST,
Via Ponchielli N. 3 Piazza
Caduti fascisti N. 4 Telefon štev. 89-53
TOVARNA DEŽNIKOV trgovina na debelo in drobno
Torbice - kovčegi - skrinje - palice itd. Popravila v teku dneva.
« S staro bombo so se igrali otroci v vasi žukovcu v Srbiji. Našli so, ko so se popoldne vračali iz šole, kupček starega železa in ko so ga razbrskaU. je bila med železjem ročna granata v obliki steklenice. čudni predmet jih je seveda močno zanimal in so ga hoteli na nekak način odpreti. Ker tega n'so zmogli, so začeli udarjati z železno steklenico ob kamen. Naenkrat je granata eksplodirala in je dva fantiča raztrgala na kose. tretji, ki je stal nekaj dalje stran, pa je dobil smrtonosne poškodbe. Ko so ga pripeljali v bolnišnico v Knjaževcu, je izdihnil. Vsi trije fantki so bili edinci siromašnih staršev.
	
■»IflimTJiin f ^tfliflfif	
^fjsSf99EÉ t	SffifEaB »jflfil X j-'
S® m& SraH iF^m i mm	f«F4in nti
F.'.;' '-'gHk^lia MSrAH	
*	Oti°kova Smrt p°d Konjskjmj kopül
Pri Sv. Martinu, ki pada v območje mesta Križevcev na Hrvat kam, je Jakijeva družina vozila drva iz gozda. Na vozu je bila tudi štiriletna Danica Jakijeva. Na ovinku so se konji preplašili in naglo potegnili. Od sunka je padlo dekletce med konje in voz. Najprej so jo konji obdelali s kopiti, nato je padlo na otroka še nekaj težkih polen. Ubogo dekletce so prenesli domov, kjer pa je kmalu izdihnilo.
*	Za zaščito otrok za primer vojne so darovali: Kranjska industrijska družba na Jesenicah 500 din. V H Rohrmann v Liub-ljani 50 din, slaščičarna Košak v Ljubljani 200 din in mr. ph. Ivo Koželj na Jesenicah 50 din Vsem cenjenim darovalcem se Unija za zaščito otrok — sekcija za dravsko banovino najiskreneje zahvaljuje.
*	Zanimiva uprizoritev na Bledu. Blejsko Sokol ko društvo je pripravilo tride-jansko mladini ko spevoigro »Kristalna ča-
za možnost neposrednega spoznavanja italijanskih kulturnih dobrin, vendar pa tečaji niso smoter, marveč samo sredstvo. Višjo stopnjo tvorijo serije rednih predavanj, ki jih bosta imela v Ljubljani profesorja dr. Gasparini in dr. Grillo po že objavljenem programu. Tem predavanjem bo lahko prisostvoval vsak, kdor se vpiše za člana instituta. Nadaljnja točka v delovnem programu bodo predavanja promi-nentnih gostov iz Italije. V ostalem bo institut posredoval v vseh kulturnih zadevah. ki se tičejo Italije. Kdor koli bo potreboval kakšno knjigo za svoj študij ali za spoznavanje italijanske literature, jo bo lahko dobil pri institutu. V teku enega meseca bo sestavljena kartoteka knjig, ki jih imajo vsi trije instituti v Jugoslaviji in bo tako omogočeno vzajemno izposojanje. V določenih primerih si bodo mogli instituti izposoditi znanstvene knjige tudi iz javnih knjižnic v Italiji. Gospod profesor vidi enega svojih poglavitnih ciljev v tem, da pri posameznih institutih specializira strokovne knjižnice, tako da bi n. pr. ljubljanski institut imel za določene zn n-stvene stroke več- knjig kakor ostali instituti. Katere stroke pridejo v poštev za Ljubljano, za sedaj še ni določeno. Prav tako bo institut posredoval v vseh zade-vrJi, ki se tičejo sodelovanja naših specialistov in umetnikov v Italiji. Kar se tiče predavanj gostov iz Italije, je za sedaj gotovo, da bo v drugi polovici maja predaval v Ljubljani član rimske akademije Antonio Baldini. Prav tako bo priredil institut koncert za čelo in klavir s pretežno italijanskim programom.
Na vprašanje, kako si predstavlja delo za spoznavanje naše kulture v Italiji, 1e odgovoril gospod profesor, da bodo že sa-jne vezi, ki se navezujejo med ljubljanskim
institutom in italijanskimi kulturnimi delavci odnosno instituti, imele ugodne posledice tudi za spoznavanje našega kulturnega življenja v Italiji. Dejstvo, da delujeta v Ljubljani dva profesorja, ki že poznata nekatere slovanske jezike in ki se bosta kmalu naučila slovenski, tudi ni brez pomena, saj bosta oba pisala v italijanskih revijah o slovenski kulturi. Misli se tudi na izdajanje prevodov, če bo mogoče najti založnike.
Gospod profesor Maver nam je dal tudi podatke o sedanjem stanju slavističnih študij v Italiji. Delujeta dve katedri za slovanske jezike in literature: katedra za slovansko filologijo v Padovi, katere ordi-narij je odlični poznavalec ruske literature prof. Lo Gatto,, ki pa je v Pragi in ga nadomešča avtor obsežne italijanske študije o Otonu Zupančiču prof. A. Cronia, dalje na rimski univerzi katedra za poljski jezik in literaturo, ki jo zavzema prof. Maver. Poleg tega je na rimski univerzi še katedra za bolgarski jezik in literaturo, ki ga predava prof. Damiani. Prof. Maver upa, da bo mogoče ustanoviti še tretjo stolico za slovansko jezikoslovje s posebnim ozirom na jugoslovenske jezike in literaturo. Prof. Maver pa tudi v okviru obstoječe stolice predava prav letos o srb-sko-hrvatski književnosti. Stalni jezikovni tečaji slovanskih jezikov so tudi na nekaterih visokih šolah. Tako se na neapeljskem Istituto Orientale poučujejo vsi slovanski jeziki. Profesor dr. Gasparini predava na beneški fakulteti za moderno filologijo rusko literaturo, privatni docent W. G.'usti predava češko literaturo v Rimu. docentka gdč. Bersano pa poljsko literaturo. S slovanskimi književnostmi zlasti z bolgarsko in v zadnjem času s slovensko« se mnogo bavi dr. Luigi Salvini.
Prof. Maver je ustanovil v Padovi in v Rimu Instituta za slovansko filologijo izmed katerih ima padovanski knjižnico, ki šteje nad 5000 knjig. Predavanja iz sla-vistike so dobro obiskana in sicer ne samo sploüna. pri katerih ni potrebno znanje posameznih slovanskih jezikov, marveč tudi specialna, ki so združena z učenjem slovanskih jezikov.
Na vprašanje, ali je mogoče misliti na izdajanje podobne revije, kakor je posvečena italijansko bolgarskemu kulturnemu sodelovanju, je odvrnil g. profesor Maver, da je to zadeva finančnih sredstev in nadaljnje organizacije vzajemnega sodelovanja. Za sedaj se publicira precej slavističnega gradiva v glasilu rimskega Instituta za vzhodno Evropo. Med novimi slavističnimi izdajami je omeniti pregled ruske literature v eni knjigi, ki ga bo izdal v doglednem času prof. Lo Gatto, avtor več knjig obsegajoče zgodovine ruske literature. Profesor Maver pripravlja pregled poljske literature, v zbirki »D Mondo d'oggi« pa izide v kratkem zbornik o Jugoslaviji, kakor je že prej izšel o Bolgariji, Madžarski in LatvijL
Ob koncu razgovora je dejal g. profesor dr. Maver, da se je glede na svojo zaposlenost z vseučiliško stolico v Rimu obotavljal, ali naj prevzame častno, vendar pa težavno in odgovorno dolžnost predsednika italijanskih kulturnih institutov v Jugoslaviji. Bilo je to v začetku vojne s Poljsko. Prav razvoj dogodkov v Evropi mu je dal novo izpodbudo. zakaj nič ne more '.»Iti lepšega nego delati prav v teh težki} časih, ko se trgajo tolike vezi med naroii, za utrditev stikov med onimi, ki hočejo sodelovati pri skupnih cilj:h ohranitve civilizacije in napredka.
VIVIAN ROMANCE ŽENA - VRAG
kot strastna ljubica, nevarna zapeljivka _ in vampir v filmu
Kino Matica, teL 21-24. Ob 16., 19., 21 Jean Gabin — Charles Vanel
wo
I
ša«. V nedeljo zvečer bo krstna predstava, v ponedeljek 15. t m. in v soboto 20. t. m. popoldne bosta dve mladinski predstavi, naslednjo nedeljo 21. t m. ob pol 16. pa bo zadnja predstava. Spevoigro je napi. al Alojzij Bulovec, u glasbil pa Viiko Puntar. Dekcracije je naslikal šef gledališke siila i ne v Ljubljani g. Veka'lav Skrufny. Uprizoritev vzbuja pozornost. Sodeloval bo pomnoženi sokolski orkester. Vstopnice se že dobe v trgovini Vinka Savnika na Bledu.
*	V nedeljo s smuči na Zelenico. Prijave Putnik. (—)
*	Pesek, gramoz, kamenje. Gostilna Vodnik, Podutik. (—)
t
u— Slovo predstavnikov madžarskega turizma. Včeraj popoldne so se predstavniki madžarskih tujskopremetnih korpora-cij, ki so se nekai dni mudili na študijskem potovanju po naši domovini, z Bleda vrnili v Ljubljano. Dopoldne so obiskali Narodno galerijo da se vsaj z bežnimi vtisi seznanijo z našo likovno umetnostio nato pa jih je sprejel predsednik mestne občine. Ob 13.11 so se gostje v spremstvu ravnatelja zdravilišča Rogaške Slatine g. Gračnerja z brzovlakom odpeljali proti madžarski meji. Izlet predstavnikov madžarskega turizma v Jugoslavijo bo brez dvoma obrcdil dobre sadove za tuj ko-prometne odnose med obema državama.
u— Tretja javna produkcija Glasbene akademije, odnosno srednje glasbene šole. bo v ponedeljek 15. t m. ob 18 15 v veliki Filharmonični dvorani. Nastopili bodo po večini gojenci solopevskega. klavirskega in instrumentalnega oddelka Srednie glasbene šole. Natančni spored produkcije bomo priobčili. (—)
u— Violinski virtuoz Robert Soe'ens nam bo zaigral v ponedeljek 15 t. m. v veliki Filharmonični dvorani naslednji spored: 1. Veracini: koncert za violino in klavir; 2. Bach: Chaconne za solo-violino; 3. Cezar Frank: Sonata za violino in klavir. Po odmoru slede dela: 4 Škerjanc: Inter-mezo romantique; 5 Slovenski: Dance slave; 6. Debussy: Clair de luna; 7. Delanoy: Dance des Negrillons; 8 Ravel: Tzigane Na klavirju bo spremliala umetn ka njegova stalna spremljevalka sospa Suzana Roche. Začetek koncerta bo točno ob pol 21. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. (—)
u— Udmženje inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana opozarja svoje člane, da se bo 9. marca prek njeni redni letni občni zbor nadaljeval v soboto 13. t. m. ob pol 20. uri v društveni predavalnici na Kongresnem trgu l/II (poslopje Kazine) in vabi, da se ga zanesljivo udeleže. Na prvem delu občnega zbora izpremeniena pravila v skladu s pravili Zveze inženjerjih društev kraljevine Jugoslavije so bila medtem ob oblasti potrjena in se bo naše društvo odslej zopet imenovalo Društvo inženjerjev v Ljubljani, tako kakor ob ustanovitvi leta 1911. Zato pričakuje bodoči upravni odbor sedaj avtonomnega društva novih pobud in smernic za čim koristnejše delo za dobrobit in napredek ter za ugled inženjer-kega društva.
u— Mestna omladin*ka organizacija JNS v Ljubljani obvešča vse svoje članstvo in vse somišljenike ter prijatelje JNS da se udeleže rednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo 14. t. m. ob pol 10. uri v dvorani Kazine I. nadstropje. Udeležba za vse članstvo je obvezna zaradi važnih poročil delegatov banovinskih odborov OJNS in JNS.
'^.fšrrjL turisti in smrtniki!
Uporabilajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. - Dobi se povsod Zaloga Lekarna dr St. Kmet, Ljubljana, Tyrseva cesta-
Gaetano Donizetti: »Lucija Lam-mermoorska«. Drevi bo v operi premiera najlepše izmed številnih G. Donizettljevih oper, »Lucije Lammermoorske«, ki jo je na novo zrežiral in insceniral mladi režiser Emil Frelih glasbeno pa pripravil dirigent Anton Neffat. Delo stavlja na izvajalce velike pevske in igralske zahteve, je pa pri vsem tem izredno hvaležno, zato so ga v nad sto letih njegovega obstoja z veseljem uvrščali v svoj spored najslavnejši zastopniki »bel canta«. Posebno izčrpno sta glasbeno izdelana glavni junak Edgard, ki ga bo v naši uprizoritvi pel kot gost naš priljubljeni tenorist Josip Gostič, in tragična junakinja Lucija, s katero bo debutirala drevi na našem odru naša že znana mlada pevka Sonja Ivančičeva. Ivančičeva je študirala solopetje in klavir na našem konser-vatoriju, nakar je po absolutoriju še nadaljevala svoj študij v Italiji. Naše občinstvo jo prav dobo pozna s številnih koncertnih in radijskih nastopov, kjer je dokazala, da razpolaga z zelo prikupnim, lepo šolanim glasovn m materialom. V ostalih partijah bodo sodelovali še Marčec in mlajši člani našega ansambla: Anžlovar, Lupša, Rako-vec ter Barbičeva. Premiera velja za pre-mierski abonma.
u— Zborovanje gostinskih nameščencev v Ljubljani. Zveza gostinskih nameščencev Jugoslavije, sekcija v Ljubljani, sklicuje svoj redni letni občni zbor. ki bo v noči od 15. na 16. aprila ob 2.30 uri zjutraj v mali dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Dnevni red je razviden iz razposlanih vabil. Na občnem zboru bodo podana zanimiva poročila o dosedanjem strokovnem delovanju sekcije, o novi uredbi za gostinske nameščence, in se bodo reševala druga aktualna vprašanja. Vabimo vse članstvo in v splošnem gostinske nameščence in namežčenke, da se občnega zbora udeleže v polnem številu in se prepričajo o intenzivnem delu njihove stanovske organizacije. Odbor. (—)
u— Državna II. dekliška meščanska šola — Sp. Šiška — prireja bazar PJS skupno s šolsko razstavo 13., 14. in IS. t. m., vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18.. ter vabi cenjeno občinstvo, da bi cosetilo razs.avo in iskreno želi. da bi bilo obilo og'edoval-cev. ki bi z nakupom ročnih del podprli šolski PJS v njegovih težnjah.
u— Banovinska sekcija Pomladka Rdečega križa opozarja starše in prijateije mladine na akademijo, ki bo prihodnjo nedeljo, 14. t. m. ob pol 11. v frančiškanski dvorani. Vstopnice po 8, 6 in 4 din se dobe v pisarni Pax et bonum v Frančiškanski ulici. Pomagajte poslati naše revne učence na letovanje! Zato ste vljudno vabljeni na to prired tev.
u— Filozofsko društvo priredi v soboto 13. L m. redno predavanje. Predaval bog. univ. prof. dr. Evgen Spektorski o temi: Com te in Hegel. Predavanje bo ob 18. uri v predavaln'ci mineraiožkega instituta na univerzi. V top prost. Vabljeni vt i, ki se zanimajo. Pred predavanjem, ob 17. uri, redni letni občni zbor v filozofskem semnarju. Odbor.
u— štiriindvajseta in zadnja ponovitev izvrstne Nušičeve veseloigre »Ujež« bo v Šentjakobskem gledališču v soboto ob 20.15. Igra je bila sprejeta z velikim navdušenjem in so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. V nedeljo ob 20.15 pa bo deseta ponovitev zabavne in prav tako vedno razprodane »Pekovske«. Kupite vstopnice že prej, ker jih zvečer pred predstavo ne boste več dobili.
u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah vabi na skioptič-no predavanje o povrtninskih mlad kah. Predaval bo banovinski referent g. Kafol. drevi ob 20. v ljudski šoli v Mostah. Predavanje bo važno za gospodinje in posestnike malih vrtov.
u— Smrtna kosa. V torek ob 19.30 je umrl gosp. Viktor Koren, krojaški pomočnik pri tvrdki Pavlin. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 15. izpred mrtvaške veže drž. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
u — Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani priredi drevi ob 20 pri »Sestici« zelo zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami »Finska«. Predaval bo znani predavatelj g. Viktor Pirnat. Glede na aktualnost predavanja pričakuje društvo polnoštevilne udeležbe.
u— Klub absolviranih trgovskih akademikov v Ljubljani ima svoj XVI. redni letni občni zbor v petek 12. t. m. ob 20. uri v svojem lokalu, Cigaletova ulica 3/'I. (—) u— Združenje prevoznikov v Ljubljani vabi vse člane na glavno letno skupščino, ki bo v nedeljo 14. aprila 1940 ob 9. uri dopoldne v salonu pri Keršiču, Celovška cesta 36. Udeležba je obvezna. (—)
u— »Gledališče miai.h« bo jutri ob 20. v frančiškanski dvorani uprizorilo Cankarjevo »Lepo Vido«, ki jo je pripravil in scensko opremil Zvon mir Sintič. Uprizoritev bo zaradi svojstvenega gledanja na to Cankarjevo delo gotovo vzbudila mnogo pozornosti pri vsej kulturni javnosti. Govorilni zbor, ki bo imel pri predstavi zelo važno vlogo, je naštudiral rež ser Jože Borko. Ker vlada za predstavo veliko zanimanje, si nabavite vstopnice v pro aji, ki bo danes in jutri od 10. do 12.30 ure in od 15. do 18.
u— V Ljubljanico je pobegnil. V neko gostilno na Zaloški cesti sta te dni stepi a dva stražnika ter napovedala aretacijo Antonu M., ki je v tej gostilni tako rekoč vsakdanji gost. Fant se je najbrž močno prestrašil aretac je in zapekla ga je vest. Torej so mu prišli na slede da je kradel! Vse je izgubljeno, adi jo z j« a svoboda! In v tem obupnem premišlja ju je sklenil aretiranec prav tako obupe?; korak. Izrabil je priliko, se iztrgal stražnikoma, drzno preskočil ograjo Gajškovega posestva ter se pognal naravnost proti Ljubljanici. Mislili so, da ga bo vsaj mrzla voda reke ustavila na begu. Toda vražji fant se je kratko in malo vrgel v strugo in jo brez posebne težave preplaval. Zastonj seveda, kajti na nasprotnem bregu ga je že čakal stražnik in ga povabil, vsega premočenega in drgetajočega s seboj. Na policiji so mu potlej obleko posušili in zdaj mu izprašujejo vest.
Iz M^rlbsra
a— Gostovanje kn?iževnfkov i t Ljubljane. V nedeljo zvečer bodo v Narodnem gledališču nastopili z recitacijo svojih del člani Umetniškega društva Kiatuta. Tor-kar. Mrzel. Krajnc in Bartol iz Ljubljane. Večer obeta biti lepa kulturna in nacionalna manifestacija, zato vabimo občinstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži.
a— Drevi ne bo premiere. Zaradi nenadne obolelosti v ansamblu se mora za nccoj napovedana premiera i Ane Christie« odložiti. Namesto premiere bo druga ponovitev komedije »Tridef et sekund ljubezni«. Abonma A ostane, že nabavljene v:topnice pa ostanejo v veljavi za odloženo premiero.
a— šahov*«e n°vice. Jutri ob 20. uri se preizkusijo v Centralu najboljši šahi-sti Mariborskega šahovskega kluba in šahovskega kluba »Vidmar« za klubsko prvenstvo Sloveni ke šahovske zveze. Kibici na plan!
Klobuki,
perilo ugodno pri »LAMA«, MARIBOR
a— Kogagki pr°račun za 1940/11 izkazuje 570.000 d5n dohodkov in iadatkov. Za socialno »skrbstvo je predvidenih 97.000 din, za cestni fond 47.000 din. Občinske doklade bodo vrgle 352.000 din.
a— Vlomilci v SvetoienaršKj >>iektrami. V noči na sredo so se vtihotapili v elektrarno pri Sv. Lenartu v Slovenskih, goricah drzni zlikovci, ki so odno li jermenje in druge predmete, vredne okoli 6000 do 7000 din. O vlomu je bila obveščena mariborska policija. Daktiloskop Je posnel prstne odtise.
a— Most so demontirali. Razni tatinski zlikovci stikajo v zadnjem času v Mariboru in okolici po železju, po katerem je v današnjih časih živahno povpraševanje. Kradejo celo križe, nakovala in traverze. Sfidai pa so se lotili železnih o^raj na mostovih. V noči na sredo so predrzni zlikovci demontirali z občinskega mostu čez potok, ki veže Rsdvanie in Studence, železno ograjo. Severi a jc bode skušali vnovčiti kot staro železo.
a— Zasut. Pri kopanju temeljev nove trinadstropne hiše inženjerjeve soproge M&legove v Krekovi ulici je zemeljska plast zasula 39-letnega Petra Lešnika. Tovariàl io mu takoj priskočili na pomoč. Lešnik je imel zlomljeno hrbtenico in desnico. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje vzbuja re no skrb.
a— Zanimiva dražba na sejmišču. K dražbi izločenih vojaških konj na mariborskem sejmišču so prišli celo interesenti iz Zagreba in Osijeka. Na prodaj je bilo 28 konj in 12 mul. Konji so bili izločeni predvsem zaradi starosti in organičnih napak. Izkupiček za vi e konje skupaj iz-ka;iuje 112.860 din. Mestni ubožni zaklad dobi od tega 2.257 din, banovina pa 112S din. Največ konj so pokupili zagrebški interesenti.
a— Na vsak način je hotel umreti 261etni Robert M iz Studencev Pojavil se i e na studenškem dravskem nabrežju v višini Mariborskega otoka Potem ko se je sl:-kel do golega, si ie prerezal žile na obeh rokah in zamahnil z nožem proti srcu Nazadnje se ie pognal v Dravo. Opazili pa so ga ljudie z Mariborskega otoka, ki so ga rešili s čolnom Nesrečnika so preneliali v bolnišnico. Mladi mož ie doživel razna razočaranja.
h, Celja
e— Novo imenovani člani celjskega mestneg- sveta. Namesto umrlega člana celjskega mestnega sveta g. Vinka Kukov-ca ter odstopivših mestnih svetnikov Frana VVltavskega in Frana Rosa je banska uprava imenovala za člane mestnega sveta ključavničarskega mojstra Andreja Rozmana, šolskega upravitelja v pokoju Jan-
ka Kramerja in višjega postnega kontrolorja Leopolda Višnerja.
e— Nagrajena orožnika. Banovo denarno nagrado sta prejela velenjska orožni-ška narednika Bezjak Fran in Muršec Alojz za uspešno službo varnosti ob priliki aretac je nevarnega oboroženega roparja in vlomilca Grefcenška Alojza dne 8. VIII. 1939 na Kozjaku. Grebenšek je bil nato obsojen od okrožnega sodišča v Celju na dosmrtno ječo, njegovi pajdaši ki so bili obenem razkrinkani, pa na večletno robijo.
e— Zaključno predavanje na ljudskem vseučilišču bo v ponedeljek 15. t. m. ob 20. Predaval bo znani in priljubljeni predavatelj univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o temi »Kaj nam pr'povedujejo oka-menine o postanku živh bitij?« Zanimivo predavanje bodo spremljale skioptične slike.
e— Ukinitev toka. Mestna elektrarna v Celju bo zaradi nujnih del na omrežju v nedeljo 14. t. m. od 8. do 14. ukinila dobavo toka. V tem času bo treba smatrati, da je omrežje pod napetostjo.
o— Loterija koroških borcev. Kmetijsko min strstvo je dovolilo krajevni organizaciji Legiie koroških borcev v Celju, da priredi efektno loterijo, žrebanje bo letos na Vidov dan 28. junija. Čisti dobiček je določen za gradnjo doma za revne in onemogle koroške borce.
e— Dve nesreči. Ko je 391etni posestnk Miha Oblak iz Harja pri Laškem nakladal v torek steljo na voz, se je voz prevrnil nanj in mu zlomil desno nogo v gležnju. Istega dne je konj brcnil 381etnega posest-nikovega sina Antona Podbregarja iz Ojstriške vasi pri št. Juriju ob Taboru in mu zlomil desno nogo v kolenu. Oblaka in Podbregarja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
rstvo
Uspešno zaključena trgovinska pogajanja
z Madžarsko
Iz Beograda poročajo, da so trgovinska pogajanja z Madžarsko, ki trajajo že 10 dni, zaključena in bo verjetno že danes podpisan protokol o sporazumu, ki predvideva znatno povečanje našega izvoza. Predvsem je predvideno povečanje izvoza onih proizvodov, katerih uvoz je v Madžarski konttgentiran. Tako so predvsem povečani kontingenti za les vseh vrst, povečan pa bo tudi naš Izvoz kovin (svinec, baker) in nekaterih rud. Predviden je nov kontingent za celulozni les in jamski les, in to v znatni količini. Nadalje je dosežen sporazum o tem. da se dovoli prodaja našega lignita v južno Madžarsko, in sicer iz določenih rudnikov lignita v banovini Hrvatski (zlasti iz rudnika Pitomača pri Va-ražrlinu).
Pravtako je dosežen sporazum o povečanju madžarskega izvoza v Jugoslavijo. Madžarska nam bo dobavljala v večjem obsegu izdelke kemične in tekstilne industrije, zlasti pa proizvode madžarske težke Industrije. Tako nam bo Madžarska dobavila 5000 ton surovega železa, poleg tega pa v okviru določenega kontingenta tudi betonsko železo, ki ga nimamo dovolj in fa primanjkuje naši gradbeni industriji.
Dosežen je končno sporazum o odstranitvi težkoč v plačilnem prometu. Postopno bosta naša in madžarska Narodna banka olajšali formalnosti v plačilnem prometu če pa bi prišlo do novih težkoč v kli-rinsru. sta obe novčanični banki dolžni v naikraišem času napraviti potrebne ukrepe za odstranitev teh težkoč.
Naš izvoz v Madžarsko je leta 1933. zaradi splošne krize popustil na 119 milijona din, v naslednjih letih pa se je pričel zopet dvigati in je leta 1938. znašal 215 milijonov, lani pa se je povzpel na 289 milijonov.
Tudi naš uvoz iz Madžarske se je od najnižjega stanja 103 milijona din (leta 1934.) dvignil leta 1938. na 189 milijonov, lani pa je zopet nazadoval na 170 milijonov, kar je povzročilo znane težkoče pri vnovčenju naših izvoznih terjatev. Te težkoče so bile šele odstranjene, ko smo lani odstopili Italiji našo terjatev v madžarskem klirlngu za poravnavo naših klirinških obveznosti nasproti Italiji, ki je sama imela klirinški dolg nasproti Madžarski.
V zvezi s trgovinskimi pogajanji je omeniti, da je bila v Beogradu ustanovljena družba »Jugoistočno evropsko d. d. Predsednik te nove družbe bo Ilija Mlhaj-lovič, glavni ustanovitelji pa so nekatere beograjske banka in Peštanska madžarska komercialna banka v Budimpešti. Slične mešane družbe so po iniciativi imenovane budimpeštanske banke ustanovljene že v Rumuniji, Bolgariji, Turčiji in Grčiji. Sodelovanje madžarskega kapitala pri tej družbi ima namen, olajšati trgovino med Madžarsko in Jugoslavijo. Nova družba bo posvečala pažnjo predvsem podjetjem, ki nimajo za izvozne kupčije potrebnih denarnih sredstev. Nova družba je že pričela kupovati les pri manjših podjetjih. Nakupila je les zlasti v Srbiji ln bo v kratkem ta les v 7 rečnih ladjah prepeljala na Madžarsko.
finance
Finančno ministrstvo objavlja v »Službenih novinah« običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ v mescu februarju. Kakor v januarju je bil tudi v februarju donos davkov po večini večji nego v lanskem februarju. Državni dohodki od neposrednih davkov so znašali v februarju 314.3 milijona din, to je za 48.0 milijona din ali za 18% več nego lani v februarju. Dohodki od trošarin so dosegli 101.5 milijona din (za 22.5 milijona din ali 28.5% več), donos taks pa je znašal 132.5 milijona din za 28.6 milijona din ali za 27.5% več). Zaradi manjšega uvoza so v februarju prinesle carine le 68.6 milijona din, to je za 12.6 milijona manj, donos monopolov pa je bil tudi za malenkost manjši nego lani; znašal je 149.9 milijona din, to je za 4.1 milijona din ali za 2.7% manj.
Dohodki državnih podjetij
Tudi v februarju so bili dohodki državnih železnic prav znatni ln so dosegli 268.8 milijona din, to je za 66.6 milijona din ali za 32.6% več nego v lanskem februarju. Večji so bili tudi dohodki državnih rudnikov, ki so znašali 23.0 milijona din (za 6.2 milijona din več nego lani). Manjši pa so bili dohodki pošte, telegrafa in telefona, ki so dosegli le 24.2 milijona din (za 7.4 milijona manj) in dohodki državnih gozdov, ki so znašali le 7.6 milijona din (za 2.3 milijona manj).
Vsi dohodki po državnem proračunu so dose «ril v februarju 1123 milijonov, to je za 133 milijonov več nego v lanskem februarju. Izdatki pa so izkazani v višini 1076 milijonov, to je za 96 milijonov več nego lani.
Rezultati za prvih 11 mescev proračunskega leta
V 11 mescih proračunskega leta 1939/40, to je v razdobju april 1939 — februar
1940 so dosegli državni dohodki od neposrednih davkov 2753 milijonov, to je za 189 milijonov več nego v istem razdobju prejšnjega leta. Donos trošarin je znašal 1122 milijonov (za 82 milijonov več), donos taks 1239 milijonov (za 72 milijonov več), donos carin je dosegel le 879 milijonov (za 37 milijonov manj) in donos monopolov 1977 milijonov (za 72 milijonov manj).
Od državnih podjetij izkazujejo železnice v tem razdobju 2553 milijonov din dohodkov (za 185 milijonov več), pošta, telegraf in telefon 498 milijonov (za 19 milijonov več in državna rečna plovba 57 milijonov (za 8 milijonov več); manjše dohodke pa izkazujejo državni rudniki, namreč 180 milijonov (za 52 milijonov manj), in državni gozdovi 75 milijonov (za 17 milijonov manj). Zmanjšanje dohodkov državnih rudnikov je v zvezi z odstopom nekaterih državnih rudnikov banovini Hrvatski.
11 mescih proračunskega leta 1939/40 so znašali vsi državni dohodki 11.646 milijonov dinarjev, to je za 450 milijonov
več nego v istem razdobju prejšnjega leta, vsi izdatki pa 10.856 milijonov, to je za 639 milijonov več. Med izdatki so najbolj narasli izdatki ministrstva za vojsko in mornarico, namreč za 304 milijone (pri čemer niso upoštevani izdatki na breme na-rodnoobrambneera fonda), izdatki železnic so narasli za 289 milijonov, izdatki za državne dolgove pa za 179 milijonov.
Razmerje med dohodki in izdatki za 11 mescev proračunskega leta kaže presežek dohodkov v višini 790 milijonov din, kar pa je le računski prebitek, kajti računsko leto bo zaključeno šele ob koncu julija in se dotlej izplačujejo izdatki na breme starega proračuna, in sicer po kreditih, ki so bili otvorjeni do konca marca.
Seja uprave Zveze industrljcev
Včeraj popoldne je imela uprava Zveze industrijcev za dravsko banovino plenarno sejo, ki jo je vodil predsednik g. Avgust Praprotnik. V svojih uvodnih besedah je označil stališče industrije k davčni reformi. Industrija se noče odtegovati svojim dolžnostim do države ter se zaveda, da morajo davkoplačevalci spričo sedanjih izrednih razmer doprinašati večje žrtve za državno skupnost, vendar pa davčna bremena ne smejo iti preko zmogljivosti davkoplačevalcev. Industrija tudi ne more odstopiti od načelnega stališča, da naj se davčna bremena sorazmerno porazdele na vse pridobitne sloje Za narodno gospodarstvo ne bi bilo koristno, ako bi se s pretiranim obdavčevanjem zavrla vsaka tvorba domačega kapitala. Dosedanja skupna prizadevanja gospodarskih korporacij za
primerno omejitev novih davčnih predpisov so dosegla le skromne uspehe ter bo treba delo v tem pravcu nadaljevati.
Predsednikovo poročilo omenja nato težave, ki jih ima industrija pri preskrbi s surovinami. V splošnem državnem in narodnem interesu je, da se industriji ne le omogoči nakup zadostnih količin za tekoče potrebe, temveč se ji mora nuditi tudi prilika, da si ustvari čim večje rezerve surovin za nepredvidene primere. Zaradi nezadostne preskrbe s surovinami so morala mnoga podjetja svoje obratovanje omejiti. V zvezi z dobro zaposlenostjo v nekaterih strokah ne smemo delati prenagljenih zaključkov. To velja slasti za naSo Izvozno industrijo, ki Je imela mnogo starih zaključkov po nizkih cenah in ni mogla v zadostni meri izkoristiti novih višjih cen,
I ki pa so se medtem pričele v posameznih
strokah zopet gibati navzdol. Na splotoo je današnji položaj industrije vse preje nego rožnat. Zato ne moremo gledati brez resnih skrbi v bodočnost.
Sledilo je obširno poslovno poročilo, ki ga je podal glavni tajnik dr. Adolf Golia. Poslovno poročilo se obširno bavi z vprašanjem industrijskih surovin
Zaradi bolj enakomerne razdelitve bombažne preje domače proizvodnje na vse domače tkalnice se vrše razprave v okrilju nedavno ustanovljenega posvetovalnega odbora za tekstilno stroko pri trgovinskem ministrstvu ter se bo verjetno že s 1. majem t. 1. pričelo dodeljevanje preje posameznim domačim tkalnicam. Narodna banka in ostala pristojna mesta kažejo sedaj več razumevanja, da se omogoči preskrba industrije s surovinami odnosno da dobi industrija v to svrho na razpolago čim več deviz. Zdi se, da v tem pogledu še niso izčrpane vse možnosti. Večja pozornost naj bi se posvečala kompenzacijskim poslom ter je želja industrije, da bi se tozadevne prošnje obravnavale bolj dobrohotno.
Poslovno poročilo se bavi nato s težavami pri uvozu in izvozu ter omenja zlasti težkoče, ki jih ima naša izvozna industrija pri dostavljanju vagonov za izvoz. Zveza industrijcev je v tem pogledu napravila vse, kar je bilo v njenih močeh. Posamezna podjetja imajo tudi težave zaradi pomanjkanja bencina, zlasti ona, ki prevažajo surovine ali izdelke s tovornimi avtomobili, '
V zvezi z davčno reformo je poročevalec poudaril izenačenje industrijskih podjetij z ostalimi pridobitnimi podjetji glede obveznosti vodenja poslovnih knjig. Uredba ne vsebuje primernih prehodnih odredb glede onih podjetij, ki doslej niso bila dolžna voditi knjig, a se po novih predpisih obdavčijo po knjigah. Način vodenja poslovnih knjig naj bi se zlasti z ozirom na mala podjetja čim bolj poenostavil in uredil s točnimi navodili. Zaradi povišanja skupnega in luksuznega davka, je industrija zlasti prizadeta po onih določbah, ki obremenjujejo vmesne proizvode, ki se v podjetju samem predelajo v končni izdelek. Tudi so nekatere postavke nove tarife skupnega in luksuznega davka odločno previsoke. Nove izvozne carine na predelan les utegnejo našemu lesnemu Izvozu škodovati. Zlasti se je prezrlo, da pri že storjenih zaključkih izvozne carine ni mogoče prevaliti na kupca. Zveza industrijcev se je ob ponovnih prilikah izrekla proti trošarinski politiki onih občin, ki obremenjujejo s trošarinami industrijske surovine in pomožna sredstva proizvodnje, zlasti premog in električno energijo. Take trošarine so narodnogospodarsko škodljive ter se ne bi smele odobravati. Končno se bavi poslovno poročilo z nameravanim povišanjem železniške tarife ter izreka mnenje, da je treba to vprašanje obravnavati z vso opreznostjo, ker bo imelo povišanje železniške tarife za neizogibno posledico povišanje cen raznega blaga, in to ravno v času, ko skuša država z uvedbo kontrole cen zajeziti draginjski val.
Po odobritvi poslovnega poročila je uprava razpravljala o računskem zaključku, o proračunu ter o ostalih predlogih za letno skupščino, ki bo v petek 19. t. m.
Gospodarske vesti
= Pred državno intervencijo na žitnem trgu. Kakor je znano, so na našem žitnem trgu cene v prejšnjem tednu znova narasle in se je v poslednjih dneh pšenica ponekod kupovala že po 230, koruza pa je dosegla skoro ceno 180 din za met. stot. že v nedeljski številki smo na tem mestu grajali postopanje Prizada ki mu je bila že lani v jeseni z uredbo omogočena intervencija na domačen žitnem trgu proti naraščanju cen. Prizad pa doslej ni nič interveniral in je skoro vso zalogo pšenice izvozili v inozemstvo, še sedaj, ko primanjkuje pšenice na domačem trgu. Prizad nadalje izvaža, še prejšnji teden so v Splitu nakladali pošiljko pšenice, ki je namenjena za izvoz v Španijo. V Beogradu zatrjujejo, da je najnovejša podražitev pšenice v prvi vrsti posledica špekulacije samih proizvajalcev, deloma pa je posledica poplav, ki onemogočajo dovoz na tržišča in dajejo povod za slabšo presojo letošnje letine. Po informacijah iz Beograda proučujejo na merodajn:h mestih, kakšni ukrepi bi bili potrebni, da se prepreči taka nezdrava špekulacija. Po teh informacijah ni izključeno, da bo izvršen popis vseh zalog koruze in pšenice pri proizvajalcih. zlasti v krajih, ki izvažajo pšenico in koruzo. Ta državna intervencija naj se izvrši v čim krajšem času.
= Iz zadružnega registra. Pri Kroetskj posojilnici ljubljanske okolice, zadrugi z neom. j. je vpisan za copodplsovanje pooblaščeni ravnatelj Josip Paškulln. — Pri Sokolski kreditni zadrugi z om. j. v Radovljici je vpisan kot član upravnega odbora Pavel O lip, posestnik in žuipan v Lescah. — Pri Zvezi mlekarskih zadrug v Ljubljani, zadrugi z om. j. je izbrisan član upravnega odlbcra Lovro Novak, vpisana pa sta Jože Skvarča, po\ Martnj hrib, in Jože Burgar, pos. Hraše pri Smledniku.
= poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Konrada Vrečka, trgovca v Dob-ju-Slivnici (poravnalni upravnik dr. Jos. Godnič, odv. v Šmarju pri Jelšah; poravnalni narok pri okr. sod. v Šmarju 8. maja ob 9., prijavni rok 2. maja).
Borze
10. aprila
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 1470—14.90 Grški boni so se v Zagrebu nudili po 30, v Beogradu pa je bil zabeležen tečaj po 30 do 30.25. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu nudili po 98. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca najprej čvrstejša, potem pa je popustila. V Vojni škodi je prišlo do prometa po 443 (v Beogradu po 440.75). pozneje pa se je nudil denar le po 437. V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa.
Devize
Ljubljana. OficiebU tečaji: London 152.90 — 156.10, Pariz 86.40 — 88.70, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.25 — 2386.25, Bruselj 753 — 765. Tečaji na svOb°dnem trgu: London 188.92 — 192.12, Pariz 106.81 — 109.11, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdsm 2900.24 — 2938.24, Bruselj 929.98 — 941.98.
Ourih. Beograd 10, Pariz 8.7475, London 15.44, New York 446, Bruselj 75.75, Milan 22.52, Amsterdam 236,7250, Berlin
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH ^ ODRASLIH. NAGLO SLIŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OP ALJENO IN ODRGNJENO KOŽO.	rvnt T A U
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
178.75, Sofija 5.50, Bud.mpešta 79.50, Atene 3.20, Bukarešta 2.20.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 437 — 443 (443), 4% severne agrarne 50 den., &>/„ begluike 75 den., 6"/0 šumske 67 den., 7% stabLiz. 93 den.. 7% invest. 97 den„ 7»/0 Seligman 99 den., 7«/o Blair 92.50 — 93, 8o,o Blair 98 — 101; delnica: Narodna banka 7750 den., PAB 197 bi., Trboveljska 243 den.. Iris 30 den.. Gut-man 52 — 60, šečerana Osiiek 195 den., Isi» 30 den.
Beograd. Vojna škoda 441—442 (440.75) 4% agrarne 53 den., (53.50), 4% severne agrarne 50.75 — 51 (50.75), 6'V.> b:g'uške 76 — 76.75 (76.25), 6«/0 dalm. agrarne 69 75 — 70.25 (69.50 — 69.75), (J*/0 šum-,;ke 69.50 — 70.50. 7% Biair 91.50—92.50 (92), 8" o Blair 100 — 101 (100.50), PAB 188 den.
Blagovna tržišča
Zito
-f Chicago. 10. aprila. Začetni tečaji: pšenic^: za maj 107, za julij 106.50, za sept. 106.75; Koruza; za maj 57.875, za julij 59.25, za ;ept. 60.375.
-f- Novosadska blagovna borza (• t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška. okolica Novi Sad 229 — 231; sremska 226
—	228; slavonska 228 — 230; gornjeba-natska 229 — 231; gornjebaška 229 — 231; baška iadja Tisa 233 — 235. Rž: baška 185 — 187.50. Oves: sremski 178 — 180; slavonski 180 — 182. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 192.50 — 195. Koruza: baška in baška par. Indjija 176 — 173. Moka; baška in banatska »Og« in »Ogg« 340 — 350; »2« 310 — 320; »5« 300 — 310; »6« 280 — 296; »7« 250 — 260; »8« 172.50
—	177.50. Otrobi: baški in sremski 155 — 157.50; banatski 152.50 — 155. Fižol: sremski beli brez vreč 445 — 450.
Nefftšks-norveško frsjlšže
Skrb za poHiaMfene - otroke
Društvo »Naša skrb za pohabljeno deco« je imelo preteklo sredo dne 3. t. m. v dvorani TPD pod predsedstvom g. generalnega direktorja Skubca svoj prvi redni občni zbor Društvo so ustanovili Lani člani ljubljanskega rotarskega kluba v namenu, da pridobijo čim več sredstev za lečenje in okrepitev revn h pohabljenih otrok in za omogocenje njihove samostojne eksistence, ko doraste jo. V sorazmerne kratkem času svojega obstoja je to društvo doslej nabralo že preko 100.000 din. Zaenkrat bo podpore delilo le iz obrest- zbrane glavnice, pri tem pa si na vse načine prizadevalo, da svojo imovino čim Dre j poveča do zneska, ki bi bil potreben za ustanovitev posebnega zavoda, v katerem naj bi revne pohabljene otroke zdravili in jih čim bolje skušali usposobiti za izvrševanje poklica, kakršen jc pač najbolj prikladen v konkretnem primeru.
Nameni društva so nad vse plemeniti, ker skuša ugladiti življenjsko pot revnim otrokom, ki si sami ne morejo pomagati in bi bili zaradi svojih telesnih hib brez primerne in strokovno pravilne nege zapisani hiranju in beračenju. Društvo šteje 33 ustanovnih in 60 rednih članov. Dober del društvene imovine izvira iz prispevkov društvenega predsednika samega, ki je o priliki prvega občnega zbora naklonil društveni blagajni zopet izdatno podporo 25.000 din.
Po poročilu društvenih funkcionarjev o delovanju društva so bili zopet izvoljeni v odbor po žrebu izpadli odborn'ki. Odbor se je takoj konstituiral takole: predsednik generalni direktor Skubec Rihard, podpredsednika šef-primarij dr Lavrič Božidar in odvetnik dr. Krejči Viljem tajnik ravnatelj Lorgcr Alfonz, blagajnik Ranzingcr Rajko, odbornika ravnatelj Ljubic Josip in dr. Tavčar Igor, Iskreno želimo, da bi se društvu prav kmalu posrečilo uresničiti plemenite namene.
Uspešna trgovinska pogajanja z Madžari
Beograd, 10. aprila, p. Trgovinska pogajanja z Madžarsko so bila danes v glavnem zaključena in bo najbrže že jutri parafirana nova pogodba. Z novo pogodbo bodo znatno povečani razni kontingenti, zlasti za izvoz lesa. Madžarska se je tudi obvezala, da nam bo dobavila najmanj 5.000 ton surovega železa.
Kranjska gora dobi lekarno
Beograd, 10. aprila, p. V smislu predpisov člena 10. ln 11. zakona o lekarnah, je
otvorjeno postopanje za otvoritev nove le-4 kaone v Kranjski gori.
Iz državne službe
Beograd, 10. aprila, p. V višnjo stopnjo je napredoval dr. Josip Fišinger, kasacij-ski sodnik pri vrhovnem sodišču v Ljubija-ni. — Upokojena sta železniška oficiala Matej Renčelj in Alojzij Jerin.
Iz Ptuja
j— Redek dogodek obeta biti za P^' i literarni večer mladih slovenskih pisateljev Torkarja. Kiaute. Mrzela, Kranjca :n Bar-tcla. članov Umetn škega društva iz Ljubljane. ki bo v soboto pod okriljem Ljudske univerze Naša javnost pričakuje, da se bo ta zanimiva prireditev razvila v lepo manifestacijo naše kulturne in nacionalne zavesti.
S 0 K 01
Razpis sokolskih tekem rez drn in «trn. Sokol Maribor I. priredi 14. aprila tek čez drn in strn (cross-country) za posameznike in moštva. Start bo ob 10. na letnem telovadišču Sokola Maribor I. na Kose-skega ulici. Dolžina proge za člane je 4 km, za naraščajnike 2 km, za članice 1 km, naraščajnice 1 km. Pravico starta v konkurenci imajo pripadniki (ce) SSKJ, izven konkurence morejo tekmovati tudi pripadniki drugih društev oz. organizacij Prvoplasirani prejmejo diplome. Prijave sprejema br. Katol Ivan, Betnavska cesta 18/il. do vključno 13. aprila. Pri-javnine ni!
R A~ D I
Četrtek 11. ?pr>la
LJubljana 7: Jutrnji po drav nap- edi. poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče) — 12: Za vsakega nekaj (plošče). — 12 30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Slovenske pomladne narodne pojeta gg. S. Bano-vec in V. Janko ob spremi j e vanju harmonike (g. A. Stanko). — 14: Poročila. — 18: Vsakemu nekaj (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič). — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nac. ura: Problemi nabave surovin v sedanjem času (g. D. Potočnik). — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Jožek in Ježek. — 20.45: Simfonična glasba (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli odmevi (Radijski orkester).
Beograd 19.40: Humor. — 20.40: Simf. orkester. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 20.15: Pester glasbeni spored. — 21.30: Klavirske skladbe. — 22.20: Plošče. — 23: Češka glasba. — Sofija 18.05: Zborovsko petje. — 20: Instrumentalni in oev:k: koncert. — 21: Simf. glasba. — 22: Ples. — Rim 17.15: Ples. — 20.30: Pesmi s plošč. — 21: Prenos Beethovnove oper« »Fidel'o». — Berlin 19.S0: Drobne melodiie. — 20.15: Pester sswed — 23w Lahka glasba.
Lulea
tlamsoi
frondneTm
riltlon<
lund
£lv«runV o * Marnar
Helsinki
^ ^Oskarjbdt,
jond
loteborQ
jP^Kj&enhovng
V ->e« fi^Molmófe
Norveško pristaniško mesto Bergen
katerega je predvčerajšnjim zasedla nemška vojska
Dežela mornarjev, ribičev in gozdarjev
Iz zgodovine Norveške
Norveška, država mornarjev, ribičev in gozdarjev je v zadnjih generacijah skoro popolnoma pozabila na vojno udejstvova-nje, kajti zadnjih 126 let ni več poskusila, kaj je vojna. Pred 126 leti, ko se je hotela s silo odcepiti od švedske, so njeni sinovi zadnjič prelivali kri za domovino.
Vse tri skandinavske države: švedska, ; Norveška in Danska so se 1.1 389. združile I v .skupnost in so v tej uniji živele do leta i 1523., ko so Švedi ped vodstvom Gustava j Vase zapustili skupnost. Norvežani so osta- j li pod Danci in so tratili moči v stoletnih j boiih za samostojnost in avtonomijo. Ko je J po napoleonskih vojnah švedska izgubila j Finsko, so ji v zameno za izgubljeno ozemlje prisodili Norveško. Tako je prišla Danska ob velik del ozemlja, ki je bil prej pod njenim vplivom in vodstvom.
Norveška si je hotela že tedaj izposlo-vati državno samostojnost, zato so prestol ponudili danskemu princu Kristijanu, ki je tudi oklical državno samostojnost Norveške. Prišlo pa je usodno 1.1814., ko je švedski kralj Karel Ivan Bernadette z vojaško silo prisilil Norveško, da je pristala na personalno unijo s švedsko. To je bila zadnja krvava vojna, ki so jo vodili Norvežani s svojimi nasprotniki.
Personalna unija med švedsko in Norveško je trajala do 26. oktobra 1905., ko je švedski kralj Oskar II. pristal na raz-veljavljenje unije, kakor so to predlagali predstavniki norveškega in švedskega ljudstva v Karlstadtu 1.1905. Norvežani so z ljudskim glasovanjem posadili na prestol danskega princa Karla, vnuka Kristijana IX., ki vlada še danes Norveško pod imenom kralja Haakona VII.
Norveška nima niti za Nemčijo niti za zaveznike neposrednega pomena. Njen problem je samo v tem, da leži na poti, po kateri se lahko zapre Nemčija, in to je njena sedanja tragika!
Granata nastaja
V Nemčiji so zaposlene v tvornicah za proizvajanje streliva večinoma ženske
Od južnega Lindesnesa do Severnega rta meri Norveška v dolžino 1750 km in s svojo trdnjavo Kristiansand zapira Skagerrak, cd koder je mogoče podvzemati pomorske napade na ladje, ki plovejo med baltiškimi pristanišči na eni, ter Kielom, Rostockom in Stettinom na drugi strani. Obala Norveške, ki vsebuje na tisoče zalivov, fjordov in morskih tesni, je kakor nalašč stvarjena za zasede in iznenadenja in lahko se reče, da se bo v tem predelu ogigravalo najvažnejše poglavje pomorske vojne bližnje bodočnosti.
Norveška mesta niso posebno gosto obljudena. Največ prebivalcev šteje Oslo, namreč 260 tisoč ljudi. Sledi mu Bergen s 100.000, Trondheim s 54, Stavanger s 47, Drammen s 25 in Kristiansand z 19 tisoč prebivalci.
Prebivalci norveškega severa živijo v docela polarnih razmerah. V Hammerfestu n. pr. od 21. novembra do 21. januarja niso videli sonca, ker je bilo stalno pod obzorjem.
Norvežani so pi osvetljeni, napredni, odlični trgovci, pomorci in svetovljani. V vojaškem oziru pa se ne morejo izkazati. Manjka jim v tem pogledu tradicija in izkušnja. V mirnem času ima Norveška pod orožjem samo 12 tisoč mož. Razume se, da takšna vojska ne more nuditi sovražniku nikakega resnega odpora . . .
Neko rusko letalo je ta čas na poti, da bi proučevalo vremenske prilike med Moskvo in Beringovem morjem. Ta štirimo-torni aeroplan raziskuje 8000 km dolgo progo od Arhangelska do Nove zemlje, preko Barentsovega morja, Nansenove dežele, Novosibirskih otokov in Wranglovega otoka do čuhonskega polotoka, ki je naj-vzhodnejša točka ruskega imperija. Tu loči samo 90 km širok morski preliv, Beringov preliv rusko Azijo od severnoameriškega Rta princa Waleškega.
že v 15. stoletju so govorili o morski ožini, ki loči Ameriko in Azijo. Okrog 1. 1650. je dospela v Evropo vest, da je ruski kozak Dešmev, ki je potoval s t;olnom od reke Kolime odkril morsko ožino, ki se na sever razširja v neznano veliko morje. Tej vesti pa niso verjeli, trajalo je skoraj sto let, preden se je poročilo ruskega kozaka potrdilo.
Vitus Bering, jutlandski brodar v ruski službi, je 1740. napravil potovanje, da bi raziskal dele ameriške celine, ki ležijo nasproti Kamčatke. Pri tem je odkril morsko ožino, o kateri je bil takrat poročal Dešmev. Bering je raziskal vse področje, dal je ožini svoje ime, drznil se je tudi v Be-ringovo morje severno od ožine in je pristal pozneje na ameriški obali.
Med Ameriko, Kanado in Rusijo je prišlo kmalu do resnega spora, ker je vsaka izmed teh treh dežel zahtevala najboljša lovišča mrožev ob Beringovem morju zase. Za lov izven obalnih voda so se sporazumeli za ukrepe, ld naj bi mrože zaščitili pred popolnim iztrebljenjem. Proti koncu prejšnjega stoletja so potem Zedinjene države, Rusija, Japonska in nekatere evropske države sklenile pogodbo, s katero so
iNSERIRAJTE V „JUTRU"!
Neopaženi
sončni mrk
V nedeljo dne 7. aprila je sonce zašlo okrog 18.30. Kakšne četrt ure prej se je postavil mesec tako predenj, da ga je počasi zamračil. Tega prvega sončnega mrka v letošnjem letu pa ni bilo videti nikjer v Evropi, le v področju Tihega oceana se je kazal kot obročast mrk.
Tudi drugega sončnega mrka 1. oktobra, ki bo popoln, pri nas ne bo videti. Letošnje leto je za nas glede takšnih nebesnih pojavov sploh ubožno. Luninih mrkov sploh ne bo. Le 11. novembra bo prehod planeta Merkurja pred sončno oblo. Takšnih Mer-kurjevih prehodov je v stoletju kakšnih 13 in so za astronome važni, ter jim rabijo za kontrolo razdalj v našem sončnem sostavu.
Nemci nimajo germanskih lastnosti
Francoski publicist Charles de Saint-Cyr je nedavno izdal daljše delo o nemškem nauku čiste krvi in plemenite rase, v kateri je zbral silno množico izrekov raznih učenjakov in znamenitih mož o tem predmetu. Mnogo je v tej knjigi že splošno znanega. mnogo pa je tudi novega, kar je pisatelj otel pozabi.
Najzanimivejši so nedvomno citati iz Go-bineauja, očeta in utemeljitelja sodobnega rasizma, ki je Germance res smatral za rod višjih sposobnosti in vrednosti — toda Nemce same je skrbno izključeval iz družin germanskih narodov. »Nemci«, je pisal Gobineau, »ne spadajo v germansko vejo. Njih trgovske sposobnosti, njihove poljedelske metode, njih vera in predsodki, njih narečja in naposled mnogoličnost njih fizioloških tipov — vse to dokazuje, da v njih ni niti trohice germanskega bistva.«
Najhitrejši govorci
Filologi so ugotovili, da so Francozi najhitrejši narod, kar se tiče govorjenja. Na minuto izgovore do 350 zlogov. Na drugem mestu so Japonci s 310, na tretjem Nemci z 250 in na četrtem Angleži z 220 zlogi na minuto. Najpočasnejša v govorjenju so neka polinezijska ljudstva, ki izgovore komaj 50 zlogov na minuto.
Postelja Iz kristala
Najdražja postelja, kar so jih kdaj napravili. je bila tista, ki jo je pred sto leti ruski car podaril perzijskemu šahu. Bila je vsa iz kristala in okrašena s sijajnimi srebrnimi ornamenti. .Stopnice iz modrega stekla so vodile do te razkošne postelje, ki je spadal k njej tudi vodomet z dišečo vodo. V razsvelienem prostoru se ie postelja bliskala, kakor da je sestavljena iz samih diamantov.
dokončno uredili lov na mrože v Beringovem morju, m sicer na podlagi enakih pravic za vse. To področje pa postaja v novejšem času zanimivo tudi zavoljo namere. da bi se uredile redne pomorske zveze med Severno Evropo in Severno Ameriko oziroma Daljnim Vzhodom skozi ta vodovja. Baš zavoljo tega so Rusi odpravili novo letalsko ekspedicijo. ki naj bi proučila tamkajšnje vremenske prilike in pogledala. ali bi se ne dal urediti tukaj tudi redni letalski promet.
rrffe skandinavski vladarji
Švedski kralj Gustav V.
Norveški kralj Haakon VII.
Danski kralj Kristijan
Rekord ameriške letalke
Iz Fairbanksa poročajo, da je dosegla ameriška letalka Jacquelina Cochranova nev svetovni rekord. V brzem letu je dosegla povprečno hitrost 521 km na uro, in sicer v dolžinskem poletu na 2000 km. Dosedanji rekord v tem področju je imel Nemec Ernest Siebert. Američanka je letela v višini 4800 m in je imela s seboj tudi aparat za kisik.
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je morala Danska sprejeti nemški protekotrat samo zaradi tega, ker je znašala njena vojaška sila borih 10.000 mož;
da ima kraljevina Danska personalno unijo s kraljevino Islandijo, od svojih pre-komorskih posesti pa je ohranila samo Grenlandijo;
da deli Skagerrak Dansko od Norveške, dočim jo loči Kattegat in Oeresund od za-padne švedske:
da sta največja hriba na Danskem 172 m visoki Ejar Bavnehöj in 152 m visoki Hintelsberg;
da ima Danska prebivalstvo, ki jo po veliki večini protestantske vere;
da ima Danska razmeroma največji prirastek prebivalstva med vsemi skandinavskimi državami;
da znaša razdalja od Nemčije do Anglije v Kielu 600 km, dočim leži najbližja točka med Anglijo in Norveško pri 440 km;
da so med Dansko in Nemčijo do zadnjega časa obstojale razlike zaradi priključitve Slezvik-Holštajna k Danski po svetovni vojni;
da je moral danski kralj 1. 1864. podpisati na Dunaju pogodbo, s katero je prepustil avstrijskemu cesarju in pruskemu kralju vse svoje pravice na vojvodstva Hol-štajn, Šlezvik in Lanenburg. šlezvik je prej vedno pripadal danski kroni in ni bil nikoli v nemški konfederaciji.
Zložljive vojaške lesenjače
Na švedskem izdelujejo novo vrsto vojaških lesenjač iz posameznih, zložljivih delov, ki so se zelo obnesle. Te barake, ki jih more šest do osem ljudi postaviti v treh urah, nimajo niti enega žeblja, temveč se dado zložiti s pomočjo zagozd.
Prav tako hitro, kakor jih je mogoče postaviti, se dado tudi razstaviti, a njih prevoz je tudi lažji nego je bil za barake prejšnjih tipov. Te dni so v Stockholmu pokazali takšno barako, ki je bila določena za 24 mož. Opremljena je bila s posteljami, omarami za posodo, mizami, stoli, stojalom za puške, napravo za sušenje obleke, umivalno napravo i. t. d. Tehtala je z opremo vred 6800 kg.
Smrt angleškega vojaškega strokovnjaka
V 62. letu svoje dobe je umrl na Angleškem znani vojaški strokovnjak Temperly, ki je dolgo vrsto let urejeval vojaški del »Daily Telegrapha«. Pokojnik je bil več let vojaški ataše v Haagu. V svetovni vojni je dobil več odlikovanj in pohval za hrabrost pred sovražnikom.
Ločitev najmlajših zakoncev
Najmlajša zakonca na svetu, vsaj med belokožci, 19-letni Poissel Stimson in 14-letna Ruth Stimson. sta se ločila. Zakon je trajal komaj leto dni. Ko sta se lansko leto poročila, je ta poroka v Zedinjenih državah povzročila hude debate.
ANEKDOTA
Ko se je Bismarck vselil v grad Friedrichsruh, je sklenil, da mu zgradi novo stransko krilo. Najprvo so tla novega krila omejili s koli. Bismarck je s stavbenikom in tesarjem stopal ob teh kolih. Tedaj se je odprlo neko okno ln zaskrbljen ženski glas je vprašal: »Dragi Otto, kaj pomenijo ti koli?« — »Draga moja, tu bo nastalo novo stransko kiilo«, odgovoril državnik. »Ah, kaj tako daleč ga boste gradili?« je dejal ženski glas. »To je pa škoda. Na ta način izgubimo lepi pogled na sončno zaton z mojega okna«.
Bismarck se je z nasmeškom obrnil k stavbeniku: »Ali ste poročeni?« — »Da.« — »Nu, tedaj veste, da je naš gradbeni načrt propadel«.
VSAK DAN ENA
»Z očmi že. z nosom pa ne!«
(»Berlingske Titendet*
Nai Arktido do Berlagcsvega morja
Rusko letalo proučuje vremenske razmere
KOCHEL ZÉVACOt	84
Don Juan
ROMAN.
»Hejo!« je zavpil Bel-Argent, ki je bil v tem pospravil jajčnico. »Divjačino sem!«
»Lopov!« je menil Jakomin sam pri sebi. »Košati se in ukazuje kakor kak gospod ... in jaz? .. .«
Potrto se je ozrl na debeli reženj divjačine, ki so ga bili postavili pred Bel-Argenta. In ker ni mogel več prenašati muke, je vstal, da bi odšel.
»Če mi poveš resnico, te povabim,« je ta mah rekel Bel-Argent.
Jakomin je sedel nazaj in zajecljal:
»To bi storil... ti? ...«
»Zakaj ne? Vsi smo siromaki, pa naj služimo grofom, vojvodom ali knezom: berači smo in dolgujemo drug drugemu pomoč. Midva sva sicer sovražnika, ker se mi trdovratno braniš povedati resnico, a povabim te vendarle, ker bom danes ali jutri sam vesel, ako me ti povabiš. Zato se nikar ne obiraj: prisedi in mi pomagaj pri tem mesu in tem vinu, ki greje človeku srce... ubogaj, če ti pravim.
Corentin je ubogal in sédel Bel-Argen tu nasproti. S solzami ganjenosti v očeh se je na tihem vpraševal, ali bi bil on, Jakomin, v podobnih okoliščinah povabil Bel-Argenta. Toda, ko je iztegnil roko proti steklenici, se je Klotarjev sluga oglasil:
»Povabim te... A posedati mi moraš resnico.«
»Kakšno resnico?« je zajecljal Corentin in obraz se mu je zmračil.
»Dober človek sem,« je rekel Bel-Argent. »Najprej jej in pij. Odgovoriš mi potem, ko ne boš več ne lačen ne žejen ...«
»Kaj naj ti odgovorim, strela božja?"
»Ali je pravi ali ponarejen,« je resno dejal Bel-Argent.
Corentin je v togoti poskočil. Besno si je poškilil na konec nosu. A ka jpomagata srd in užaljeni ponos, kadar je želodec prazen in grlo suho? Corentin se je spustil na dno ponižanja: namesto da bi razbil steklenko nasprotniku na glavi, si je na-lil iz nje poln kozarec, ki ga je slastno izpil.
»Po obedu, ne zdaj!« ga je opomnil Bel-Argent.
Corentin je zastokal; toda divjačina je bila od sile vabljiva, pašteta gospe Gregorjeve je kar sama silila v usta in pečena kokoš mu je polnila nosnice z rajsko dišavo.
»Naj bo: po obedu!« je dejal.
»Torej bom vendar že zvedel skrivnost!« se je žaljivo vzradoval Bel-Argent. »Spati nisem mogel zaradi nje. Ponoči sem se budil iz spanja in ugibal: ,Je pravi? Je ponarejen?' In v mislih sem si odgovarjal: ,Dokler mi Corentin ne poreče, da je pravi, bo mtrdil, da je ponarejen!...' In ko bi se mi tudi zaklel na to, mu ne bom verjel, dokler se sam ne prepričam ...«
»Oho Tega pa ne!... Nikoli!« je zarjovel Jakomin.
»Kaj?...«
»Dotikal se ga ne boš!...«
Bel-Argent je zmajal z glavo kakor človek, ki ga znova obhaja okruten dvom. Vendar je moral biti v srcu manj neusmiljen, kot je bilo podoba, kajti končal je s skromnostjo, ki se je zdela Ja-kominu novo ponižanje:
»Torej se bom moral zadovoljiti s tvojo besedo... Nu, jej in pij; zadovoljil se bom.«
Corentin je jedel in pil. Steklenke so se naglo vrstile. Corentin si je moral priznati, da je Bel-Argent velikodušen gostitelj. Dve uri je že bilo, kar sta sedela za mizo; jedačo sta bila zdavnaj pospravila, toda žeja je bila videti čedalje hujša; na glavno stvar ni mislil nobeden več — ne Bel-Argent na svoje hudobno vprašanje ne Corentin na slovesni odgovor. Zaupljivo sta razodevala svoje skrivnosti, se bahala s svojimi pustolovščinami in govorila oba namah, ne da bi poslušala drug drugega. Tako je Corentin nazadnje zale-petal:
»Kdo sem? Kaj sem? Da, kdor bi to vedel!... A prav za prav niti sam ne vem... Ali sem bretonski grof? Sem mar prav zares gospod Jakomin de Corentin?«
Ko je to izrekel, je mahoma stopilo v izbo več črno oblečenih mož, ki jih je vodil narednik sodne straže. Obrnili so se k mojstru Gregorju, ki je že ob samem pogledu nanje prebledel in vztrepetal, in narednik je z močnim in strogim glasom zaklicali
»V imenu njegovega veličanstva kralja! Pove-dite nas pri tej priči h gospodu Jakominu de Co-rentinu!«
Mojster Gregor je prestrašen odskočil.
Bel-Argent je od osuplosti okamenel.
Corentin je vstal.
»Ali nisem rekel?« je prepadeno zajecljal. »V imenu njegovega veličanstva kralja: j a z sem gospod Jakomin de Corentin!«
Nato je stopil korak proti naredniku:
»Gospoda Jakomina de Corentina iščet/»? To sem jaz. Kaj hočete od mene?«
»To ste vi? Prav. V kraljevem imenu vas aretiram. Primite ga, stražniki!...«
Kakor bi trenil, je bilo povelje izvršeno. Smrt-nobled in mahoma iztreznjen je Jakomin zavpil:
»Aretirate me? Kaj sem vam storil? Česa me obtožujete?...«
In Jakomin Corentin. ki v svojem življenju ni bil nikoli oženj en, Jakomin Corentin, ki je bil proti ženskam sama utelešena plahost in poosebljena čednost — Jakomin Corentin je obstal kakor solnat steber... kajti narednik sodne straže mu je odgovoril:
»Gospod Jakomin de Corentin, obtoženi ste mnogoženstva!...«
Ubogega Corentina. polmrtvega od groze in osuplosti, so odvlekli. Čez pol ure so se zaloputnila za njim debela vrata ene izmed jetniških celic v Chateletu...
XXXIV Kralj se zabava
Četvorica. ki jo je don Juan sledil do ovinka Vrvarske ulice, je bila stopila v Loraydanov dvorec.
Nov alarm v
in na Nizoiestislcem
Varnostni ukrepi zaradi zbiranja nemških čet ob belgijski in nizozemski meji
Bruselj, 10. apr. br. (Stefani) V pretekli noči se je položaj na belgijskih mejah nenadoma izredno poostril. Informacije, ki so davi krožile po Bruslju, kažejo, da so se koncentracije nemških čet na belgijskih mejah znova pričele in ojačile. Politična javnost zasleduje dogodke z napetimi živci.
Ministrski predsednik Pierlot je bil davi na vse zgodaj v gradu Laakenu, kjer ga je kralj Leopold takoj sprejel v avdienco. Avdienca je trajala izredno dolgo časa. Takoj nato je bila v vsej naglici sklicana belgijska vlada. Po seji je bil izdan komunike, ki pravi, da je vlada razpravljala o najnovejšem razvoju položaja in da se je belgijska vlada odločila, za vsako ceno ohraniti dosedanjo nevtralnost. Po seji sta se ministrski predsednik Pierlot in zunanji minister Spaak odpeljala znova na dvor.
Amsterdam. 10. apr. br. (Stefani) Tudi v tukajšnjih političnih krogih ugotavljajo, da se je položaj na nizozemskih in belgijskih meiah spričo najnovejših koncentracij nemšk>h čet na tem področju znatno poostril. Ze snoči ie nizozemska vlada na daljši seji razpravljala ne le o položaju, ki je nasta? spričo nemških -akcij na Danskem in Norveškem, nego tudi o dogodkih ob nizozemskih mejah. Ponoči in danes so se vojaški dopustniki vračali v obmejne garnizije. Ves promet se je naglo
razvijal. Na železniških postajah so bili postavljeni zvočniki, ki so vojaštvu dajali navodila. Danes popoldne so bile vse te operacije dovršene in je Nizozemska že v strogi pripravljenosti. Najintenzivnejši je bil promet v Utrechtu, ki ga je ponoči in danes pasiralo okrog 100 vojaških vlakov. Vse strateško važne točke, mostovi, železniške proge in ceste so zastražene.
Amsterdam. 10. aprila. AA. (Havas) Dejstvo, da je imela nizozemska vlada sneči takoj po sprejetju novih vojaških varnostnih ukrepov sejo, se tolmači tako, da smatra nizozemska vlada položaj za zelo resen. Na Nizozemskem se odkrito boje, da se vojna ne razširi in da tudi Nizozemska ne pride v nevarni pas. V gotovih nizozemskih krogih izražajo na podlagi vesti iz nemških virov tudi bojazen, da se bosta Francija in Anglija odločili za vojne operacije v tej smeri ter na ta način kompenzirali zavzetje Danske s strani Nemčije. Zavezniški komunike, ki je bil objavljen včeraj v Londonu opravičuje te glasove. Toda uradno se sporoča, da ie nizozemska vlada na včerajšnji seji proučevala samo splošni položaj.
Haag, 10. aprila, br. Oblasti so izdale danes v Amsterdamu in Haagu nove varnostne ukrepe. Pred vsa iavna poslopja so bile nostavliene straže. Policiia kroži po mestih v manjših motoriziranih oddelkih.
I**.
oostrene blokade
Predsednik francoske vlade o najnovejših vojnih
dogodkih
Pariz. 10. apr. j. (Havas). Predsednik francoske vlade Paul Reynaud je dal danes popoldne pred senatom naslednjo izjavo:
Francija je hotela napraviti konec vsakemu nadaljnjemu prevažanju švedske železne rude v Nemčijo. V to svrho smo blokirali norveške teritorialne vode. S tem je biia dejanski dosežena popolna nevtralnost Norveške proti Nemčiji. Niti tona železne rude naj bi v bodoče ne prišla več v Nemčijo preko Narvika. Tudi Nemčija je s svoie strani pričela akcijo ter je bila pač hitrejša in je storila svoje korake pred nami Iz svojih pristanišč je Nemčija poslala proti Norveški svojo vojno mornarico. Mornarji nemških vojnih ladij so. preoblečeni v trgovinske mornarje, zasedli norveške !ukc. Xa drugi strani je Nemčija istočasni! navalila na Dansko, proti kateri je rajh izvrši! svojo akcijo, ne da bi se ta dr-
žava kakorkoli s svojo silo postavila v bran. Na eni strani gre torej za dejanje blokade, na drugi strani pa za invazijo Danske, ki nima niti najmanjše zveze z blokado. Novo nasilje nad pravico s strani nacističnega režima nas ni moglo iznenaditi.
Z jutrišnjim dnem se bo pričela izvajati zavezniška blokada z vso svojo strogostjo v vseh predelih, ki so določeni za izvrševanje kontrole nad nemškim blagom. Samo še poli vojne mornarice ostane Nemčiji proti britanski in francoski vojm mornarici. Današnji nemški vojni komunike nam sporoča izgubo dveh njihovih križark »Blücher« in »Karlsruhe«. Ostale nemške vojne ladje so blokirane v norveških lukah.
Ob koncu svojega govora je Reynaud izrazil priznanje francoski mornarici in pomorstvu, ki jima sledi Francija v njunem boju enodušnega srca in navdušenja.
skandinavskih Ameriki
Splošno prevlsdnjs prepričanje, da dogodki na Norveškem ne hoef.o ostali brez posledic za politiko Amerike
Washington, 10. aprila, j. (Havas). Iz ameriških parlamentarnih krogov se dozna va, da utegne imeti nemška akcija v Skandinaviji prav nagel vpliv tudi na dosedanjo politiko ameriške narodne obrambe. Kot prvo posledico predvidevajo v teh krogih. da bo vlada zahtevala dodatne kredite za povečanje in pospešenje vojne industrije, katere proizvodnja je zaenkrat nezadostna zlasti kar se tiče težkega topništva ter protiletalskega orožja, šef generalnega štaba Zedinjenih držav general Marshall je danes izjavil, da spada nemška akcija, v Skandinaviji v tisto vrsto, na katero je bil že svoječasno opozoril ameriški kongres, češ da se za letošnjo spomlad lahko pričakujejo veliki preobrati, glede na katere bi bilo potrebno, da bi »Amerika zavarovala svojo streho pred iskrami, ki utegnejo zažgati ameriški del zemeljske krogle.« V merodajnih ameriških krogih opozarjajo v zvezi z novim položajem v Skandinaviji na veliko strateško važnost, ki jo imajo za Zedinjene dižave zlasti danski posesti Island in Grönlandija.
Rooseveltov povratek v Washington
Washington. 10. aprila. A A. (Havas). Roosevelt je imel v svojem posebnem vagonu konferenco z novinarji. Na vprašanje, ali ne bo vojaška akcija Nemčija v skandinavskih državah približala vojne nevarna ti Zedinjeni državam, je Roosevelt odgovoril:
Dogodki, ki so se odigrali v zadnjih 24 urah, bodo brez dvoma vplivali na Američane, da bodo razmišljali o možno ti razširjenja vojne. V Washingtonu se že proučuje vprašanje novega zakona o nevtralnosti. Seveoa bo treba proklamacijo dopolnjevati. Vojni pas bo treba razširiti bclj kot je to bilo storjeno mesca septembra minulega leta. Kakor znano, je vojni pas segal det le j nekaj nad mesto Bergen.
Ameriška vlada, je nadaljeval Roosevelt, dobro ve. da je položaj Dan ke ne-konko drugačen od položaja švedske. V tem trenutku ne morem še točno povedati, ali bomo izvajali nevtralnostne odredbe glede Danske. Kakor smo obveščeni. na danskem ozemlju sploh ni bilo borb in je' vprašanje, ali je ta država sploh v vojni. Smešno je govoriti o tem, da Nemčija lahko vrši kontrolo nad Gronlandom zaradi tega, ker je zasedla Danko. Vprašanje je, ali je Nemčija Dansko zasedla samo zača no. ali pa jo namerava obdržati tuda po vojni.
Na vprašanje novinarjev, ali, namerava Roosevelt imenovati ameriškega veleposlanika v Berlinu, je Roosevelt odgovoril, da o tem ne želi dati izjave.
Roosevelt se je vrnil s posebnim vlakom ob 20.15 v Washington. Na železniški postaji ga je čakal zunanji minister Cordell Hull, ki mu je takoj poročal o položaju. Cordel Hull je imel že tiskane do-
kumente o pripravah za uvel ja vi jen je ameriškega zakona o nevtralnosti za države severne Evrope. Dokumenti bodo objavljeni takoj, ko jih bo Roosevelt podpisal.
Posveti v Beli hiši
Washington, 10. aprilla. AA. (Stefani). Danes bo predsednik Roosevelt ponovno razpravljal v Beli hiši z zunanjim ministrom Hullom in državnim podtajnikom Wellesom, da bi izdali potrebne ukrepe v zvezi z dogodki v Skandinaviji. Uporabljajoč nevtralnostni zakon bo vlada prepovedala obratovanje ameriških ladij z norveško obalo, pred katero so položene rn:ne. Ko je razpravljal z veleposlaniki Velike Britanije, Norveške, Danske, Švedske in Finske, je Cordell Hull izjavil, da postaja stanje v Evropi vse bolj vznemirljivo. Tri ameriške ladje, ki so v nekem norveškem pristanišču, so dobile nalog, naj vkrcajo ameriške begunce, ki jih je 522 na Danskem, 1067 na Norveškem in 1752 na Švedskem. Parlamentarni krogi pričakujejo izjavo vlade. Dogodki v Skandinaviji so v Wallstreetu povzročili skok ameriških delnic metailurgičnih podjetij, kakor tudi podjetij za izdelavo letal, avtomobilov in kemičnih izdelkov.
Angleško-sovjetski stiki
London, 10. aprila s. (Ass. Press.). V spodnji zbornici je izjavil danes podtajnik za zunanje zadeve Butler na neko vprašanje, da je sovjetski veleposlanik Majski nedavno v razgovoru z zunanjim ministrom Halifaxom predložil Angliji obnovitev an-glcško-sovjetskih trgovinskih pogajanj.
Sovjetska unija in dogodki m severu
London, 10. aprila, br. Ruski diplomatski krogi v Londonu zatrjujejo, da je bilo stališče sovjetske vlade do Švedske in Norveške obeleženo že v govoru, ki ga je imel na zadnjem zasedanju vrhovnega sovjeta predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov. Včerajšnji dogodki sami na sebi za sovjetsko Rusijo ne morejo biti razilog, da bi opustila svojo nev-tralnostno politiko.
Stockholm, 10. aprila, z. Včeraj je sovjetski poslanik obiskal zunanjega ministra in se pri njem informiral o razvoju dogodkov na Norveškem. Pri tej priliki je dal razumeti, da je bila Moskva nad postopanjem Nemčije prav tako presenečena in da nima Sovjetska Rusija s to akcijo Nemčije nobenega opravka. Kakor druge države, je bila tudi Sovjetska Rusija postavljena pred izvršeno dejstvo.
MosKva, 10. aprila, z. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da sedanji dogod-
ki najbolj opravičujejo stališče Moskva glede Finske. S pravočasno akcijo je Moskva preprečila, ca bi postala Finska izhodišče za kako akcijo proti Sovjetski Rusiji. Sedaj so sovjetske meje tudi na tem področju dobro zavarovane in Moskva mirno gleda na nadaljnji razvoj dogodkov.
Potopljene vojne ladje
Oklopna križarka ^Blücher« je bila stavljena v Hužbo 8. junija 1937. Krščena je j bila po istoimenski težki oklepni križar-j ki nemške predvojne vojne mornarice, ki j jo je potopil angleški admiral Beaty v sloviti bitki pri Dcggerbanku 24. januarja 1915. V novi nemški povojni mornarici je bila sestr ka ladja oklopne ktižrrke Hipper« in je tvorila posebno vrsto kii-žark razreda težkih oklepnih križark«. Blücher« je bil del g 195 m. 21.3 šiiok in I je gazil 6,7 m pod morsko gladino. Tona-i ža mu je znašala 10.000 ton. Imel je i 1150 mož posadke. Njegovi stroji so raz-• vijali 110.000 kenj kih sii ter je vozil 32 j milj na uro (okrog 60 km). Oborožen je j bil z 8 topovi kalibra 203 mm, ki so bili ; nameščeni v štirih oklopnih stolpih po I dva in dva. Ti topovi ;o streljali okeli 21 I lun daleč. Poleg tega je imel močno sred-| njo artilerijo in sicer 12 topov kalibra ! 105 mm, ki so nesli do 10.500 m daleč. ; Oborožen je bil z 12 cevmi za lansiranje i torpedov. Na svojem krovu je imel poleg tega tudi močno protiletalsko artilerijo in 3 letala.
Lahka križarka »Karlsruhe«, ki je bila potopljena pri Kri! tiansundu, je bila stavljena v službo 20. avgu ta 1927 ter je tvorila s sestrskima križarkama »Kölnern«. ki ga je potopila pred mesci neka angleška torpedovka in »Königsbergcm« razred »laihkih križark«. Križarka »Köln« je bila dolga 169 m, 15.2 m široka ter je gazila pod morsko gladino 5.4 m. Tonaža je znašala 6000 ton. Imela je 592 mož posadke Njeni Die sel o vi motorji so razvijali 65.500 konj kih sil ter je vozila z brzino 32 milj na uro (okoli 60 lem). Bila je prirejena za križarske operacije proti trgovskim ladjam in je mogla prevoziti brez pristanka 9800 milj. Pri gradnji te vrste križark so pričeli nemški brodogra-ditelji prvič uporabljati sistem varjenja plošč ladijskega trupa, namesto spajanja z zakovicami. Poleg tega so opremili v> o notranjost križarke z lahkimi kovinami, predvsem z duraluminijem. Na ta način prihranjeno težo so uporabljali za močno artilerijsko armiranje ter je bila »Köln« oborožena kar s 9 topovi kalibra 150 mm. S temi topovi, nameščenimi po tri in tri v oMopnih stolpih, je predstavljala daleko nadmočni tip križark te tonaže nad vsemi ostalimi v drugih mornaricah. Poleg tega je bila oborožena še s 6 topovi kalibra 88 mm in 12 cevmi za lansiranje torpedov. Močna je bila tudi njena protiletalska artilerija. Na krovu je imela 2 letali.
Nemčija je vstopila v drugo svetovno ladjo z dvema velikima bojnima ladjama »Gneisenau« in »Scharnhorst'« s po 26.000 ton, s tremi žepnimi oklopnicami vDeut-schland«- »Admiral Spee« tn »Admiral Scher«' s po 10.000 ton in z dvema težkima oklopnima križarkama »Blücher« in »Hipper« s po 10.000 tonami. Vsega skupaj torej s 7 bojnimi ladjami s fkupno tonažo 102.000 tcn. V dosedanjih, pomorskih bitkah je nemška mornarica izgubila dve bojni ladji »Admiral Spee« in »Blücher« s tonažo 20.000 ton, tako da ji preostaja še 5 bojnih ladij s skupno tonažo 82.000 ton, to je toliko, kolikor imata skupaj angleški bojni ladji 5Rodney« in »Nelson«.
Poleg tega je sigurno, da je težka oklopna križarka »Hipper« hudo poškodovana in da še izvesten ča>3 ne bo mogla operirati. Stvarno ima sedaj nemška mornarica za obrambo pred napadli angleške in francoske na razpolago še 4 bojne ladje. Anglija ima v službi 19 bojnih Jadij, Francija 9. Pri tem je seveda treba računati s tem, da ni med temi 28 bojnimi ladjami nobene s tonažo pod 20.000 ton, dočim ima Nemčija danes samo dve taki bojni ladji: »Gneisenau« in »Schamhorst«.
Po poročUu angleške admiralitete sta bila v nizozemskih vodah potopljena v bitki pred pristaniščem Marvick torpedni rušilec »Hunter« in »Hardy«. Oba sta bila zgrajena leta 1936. »Hardy« je imel tonažo 1505 ton. Njegovi stroji so razvijali 38.000 konjskih sil in je vozil z brzino 36 milj na uro. (okrog 66 in pol km.). Za pogon je vozil s seboj 500 ton nafte, s katero je vozil lahko brez pristanka do 6000 milj. Dolg je bil 102 m in širok 10.2 m. Posadke je imel 175 mož. »Hardy« je bü voditelj flotilje rušilcev.
Drugi rušilec »Hunter« je imel 1340 ton tonaže. Stroji so razvijali 34.000 konj kih sil. Vozil je z brzino 35.5 milje. Na krovu je imel 50 vagonov nafte s katero je lahko prevozil brez pristanka 6000 milj. Dolg je bil 98 m in 10 m širok. Posadke je imel 145 mož.
D. V.
BELEŽKE
Finsko-sovjetska pogajanja
Helsinki, 10. aprila, s. (Finska teL ag.). Pogajanja finske delegacije s sovjetsko vlado v Moskvi potekajo zadovoljivo. Pojavila se niso nobena nesoglasja. Posvetovanjem je doslej ponovno prisostvoval osebno tudi Molotov. Prebivalcem na Karelski ožini je bilo priznano pravica opcije glede državljanstva. Poslužiti pa se je morajo do 15. maja. Do tega roka bodo izmenjani tudi vojni ujetniki med obema državama.
Po sovjetsko-finski mirovni pogodbi bo Pečenga z oikolico nocoj ob 21. izročena Fincem. Sovjetske čete so ozemlje izpraznile brez vsakega incidenta.
Kardinal Verdier na mrtvaškem odru
Pariz, 10. aprila. A A. Snoči in vso noč so usmiljenke bdele ob krsti pariškega nadškofa, kardinala Verdiera. Zjutraj so posmrtne ostanke prenesli v nadškofijo in jih položili na mrtvaški oder. Umrli kardinal je oblečen v svečano obleko, na glavi pa ima belo mitro. Na rokah ima rdeče rokavice. Ob dnu krste leži njegov kardinalski klobuk. Ob 11. je bilo publiki dovoljeno pokloniti se pred zemskimi ostanki umrlega kardinala. Stalno prihajajo na pariško nadškofijo brzojavi sožalja. Med drugimi je izrazil sožalje tudi primas Belgije Ordinal van Roy. predsednik poljske vlade general Sikorski i. dr.
Vprašaje Suzorja
pred odločitvijo
Izgleda, da je vprašanje Suzorja res že stopilo v odločilni štadij. V torek sta j o njem podrobno razpravljala predsednik i vlade Cvetkovič in dr. Maček, nato pa sta ! se oba posvetovala z ministrom za socialno politiko dr. Budisavljevičem in ministrom dr. Konstantinovičem. Ni še znano, kako I bo vprašanje rešeno, ali v smislu popolne likvidacije Suzorja in ustanovitve docela ! samostojnih socialno zavarovalnih ustanov i v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ali pa j v smislu dalekosežne decentralizacije Suzorja po pokrajinah. Minister za socialno : politiko dr. Budisavljevič zavzema stali-I šče, da je treba Suzor v interesu celokup-; nega delavstva očuvati in da bi njegova 1 likvidacija značila propast ene najlepših j in najbolj pomembnih pridobitev našega j socialnega skrbstva.
Plačevanje davkov
na Hrvatskem
Zagrebški listi zavračajo kritike nekaterih beograjskih listov, naslovljene na finančnega ministra dr. Suteja, da vodi enostransko finančno politiko pri razdeljevanju finančnih bremen na posamezne sloje. Posebno odločno pa zavračajo pripombe, da bodo davčne uprave v banovini Hrvatski sedaj opravljale svoj posel slabše kakor doslej, ker so prišle pod kompeten-co banske uprave. »Jutarnji list« pravi, da bodo »sedaj državni davki v banovini Hrvatski bolj temeljito plačevani. kakor v Beogradu ali katerikoli drugi banovini. Prepričani pa smo seveda, da so prenehali časi privilegiranja beograjske čaršije, kakor tudi bega industrije iz banovine Hrvatske v Beograd.«
Zabeležiti je treba zagotovitve »Jutar-njega lista«, da bodo sedaj državni davki tudi v banovini Hrvatski popolno in pravočasno odrajtani. Pripomnili bi samo. da resno dvomimo, ali bo v doglednem času v tem pogledu kdo dosegel naš slovenski rekord.
Tudi »Hrvatski dnevnik« zavrača pomisleke beograjskih gospodarskih krogov zaradi bodočega plačevanja davkov v banovini Hrvatski in pravi, da bo »pod kom-petenco banske oblasti izključeno, da bi kdo s pomočjo dobrih zvez izposloval zmanjšanje svojih davčnih obvez, kakor se je doslej le prečesto dogajalo.«
O finančni avtonomiji Hrvatske
V ponedeljek se je mudil v Zagrebu finančni minister dr. Šutej in so se na banovini ves dan vršile konference o izvedbi uredbe o financiranju banovine Hrvatske v zvezi z državnimi proračunskimi dva-najstinami. Ob tej priliki objavlja včerajšnji »Hrvatski dnevnik« uvodnik o tem, ali je z uredbo o financiranju banovine Hrvatski preneseno na banovino tudi zako-nodajstvo glede davščin, ki jih je država prepustila Hrvatski. »Hrvatski dnevnik« smatra, da je to izven dvoma. Zakonski predpisi glede davščin, ki so prenesene na banovino Hrvatsko, veljajo po njegovem mnenju na Hrvatskem samo tako dolgo, dokler jih banovina ne spremeni. Na predlog bana Hrvatske more kr namestništvo že sedaj menjati dosedanje predpise o zem-ljarini, pridobnini, taksah in isto tako pa bo mogel hrvatski sabor, kadar sc sestane, s svojimi zakoni menjati predpise o teh davščinah ;n uvajati tudi nove oblike davščin. Le predpisi o onih davkih, ki so ostali državni zajednici. se ne morejo enostransko menjati s strani banovine Hrvatske.
»Hrvatski dnevnik« je dalje mnenja, da vlada ne more več odvzeti Hrvatski davščin, ki jih je s svojo uredbo prepustila banovini. Ona ji lahko samo prepusti še nove davke in samostojno odločevanje o njih. Finančna samostojnost Hrvatske se bo s časom še bolj razširila. Potem nagodbe med dvema enakopravnima cmitdlzema se more spremeniti tudi način financiranja državne zajednice. Za sedaj je ostalo pri starem načinu, ker bi sicer nastale prevelike težkoče. V ostalem je državna zajedni-ca sedaj radi izjemnih izdatkov, k? jih nalaga svetovni položaj, zadržala za sebe dohodke, ki bi bili za normalne prilike preveliki.
Pritožb? krščanskih socialistov
»Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov, posveča uvodnik borbi Jugo-rasa proti Jugoslovanski strokovni zvezi. Pri tem piše:
»Nad pet let že trdijo ti ljudje po slovenskem časopisju in na svojih sestankih, da je JSZ zašla v marksistične vode in da je prodrla komunistična miselnost v njene vrste. Očitajo nam. da nismo več pravi katoličani, ter so zlorabili proti nam celo konferenco duhovščine ljubljanske škofije. Komaj se je končala ta konferenca, na kateri so razpravljali o resolucijah kongresa Kristusa Kralja, že so raztrobili po vsej deželi, da bo Jugoslovanska strokovna zveza obsojena v Škofijskem listu. S tem nelepim delom so hoteli prepričati naše člane, da ne bodo več katoličani, ako še ostanejo člani naše organizacije. Vsi ti dogodki in borbe kažejo, da mora tičati pravi vzrok za nje nekje drugje in ne za spretno podvaljenim marksizmom in komunizmom. Kje tiče ti vzroki, ni težko uganiti. Nekateri ljudje bi namreč želeli, da bi se delavstvo pečalo s socialnimi vprašanji samo v toliki meri. kolikor to pač prija gotovi družbi, ne pa delavstvu.«
O stališču muslimanov
Dr. Mačkovo glasilo citiira beležko sarajevske »Muslimanske svijesti«, ki pravi, da izgleda, kakor da bi se v vladi uveljavljalo razpoloženje za poskus, rešiti vprašanje Bosne in Hercegovine vsaj deloma v duhu muslimanskih zahtev, to je v duhu avtonomije Bosne in Hercegovine. »Hrvatski dnevnik« je glede te domneve jako skeptičen in piše:
»Muslimanska svijest« očitno ne uvide-va, da je na konferenci JRZ za drinsko banovino vprašanje položaja Bosne in Hercegovine samo odstavljeno z dnevnega reda v okviru JRZ. Zdi se, da »Muslimanski svijesti« politični položaj sploh ni jasen in še posebej ne položaj JRZ. Boš radi tega položaja se je dr. Korošec sestal z dr. Beh-menom in se trudil, da vsaj na zunaj ubla-1 ži napetost med njim in dr. Kulenovičetn,
dobro vedoč. kako škodljive posledice bt imelo za JRZ, ako bi iz nje izstopil dir. Ku-lenovič s svojimi prijatelji.
Med Beogradom
in Ljubljano
V Beogradu je bil v torek kongres jugoslovenskih študentov. O kongresu, ki so ga organizirali slušatelji beograjskega vseučilišča prinaša vladno »Vreme« obširnejše poročilo s slikami. V poročilu poudarja, da j so prisostvovali kongresu tudi delegati ljubljanske in zagrebške univerze ter fakultet iz Subotice in Skoplja. Končno navaja »Vreme«, da je bila na kongresu soglasno sprejeta resolucija, ki se izreka za mir in za strogo nevtralnost Jugoslavije.
Povodom tega kongresa so ljubljanski akademiki, ki pripadajo JRZ. sprejeli resolucijo. v kateri izjavljajo, da predstavlja beograjski kongres prikrito komunistično propagandno akcijo. Zahtevali so zato »brezobzirno oblastveno borbo proti vsem framazonskim. republikanskim in ko-munističnim pojave m v državi« z uvedbo prisilnega dela. razpustom legaliziranih prikritih komunističn h organizacij in ustavitvijo vseh levičarskih listov in publikacij. Akademiki, ki pripadajo stranki JRZ, izjavljajo, da so s tem svojim nastopom pričeli »veliko borbo za dinastijo, za narodno in državno moč« ter pozivajo vso narodno javnost, da se jim priključi.
Nujno potrebno bi bilo. da bi se zadeva razčistila, ker se zdi vendarle malo verjetno. da bi glavno vladno glasilo simpatično poročajo o tej prireditvi, če bi bila res taka. za kakršno so jo označili ljubljanski akademiki JRZ!
Kako letifo nemški letalci na Scapa Flow
Nemški listi objavljajo obširne opise poletov nemških letalcev nad angleško pomorsko porišče v Scapa Flovvu. Nemška letala morajo pri teh napadih preleteti iz svojih izhodišč in nazaj nad 2000 km. Povprečno je pri teh poletih vsako nemško letalo osem ur v zraku, od tega polovico ponoči. Med poletom pade temperatura v kabinah često na 30 do 40 stopinj pod ničlo.
Posadke letal si preganjajo na razne načine čas med dolgo vožnjo. Nekateri igrajo na orgljice. drugi zopet kvartajo. Poleg pilota je najvažnejša oseba v letalu radio-telegrafist, ki je neprestano v zvezi z ostalimi letali ter z matičnimi letališči v Nemčiji. Na povratku pa je poleg radiotelegrafista v neposredni zvezi s svojim matičnim letališčem tudi pilot, ki ima na ušesih poseben miniaturni radijski aparat. Z njim posluša posebno kratkovalovno radijsko postajo svojega letališča, ki mu neprestano pošilja v najprej domenjene znake. Pilot mora skrbeti, da čuje vedno ent-ki ton teh znakov, kar mu dokazuje, da je na najbližji poti do svojega letališča. Na ta način se vračajo letala kakor po nevidno začrtani poti skozi noč in oblake proti svojemu izhodišču.
Vsi letalci, ki se udeležujejo poletov nad Scapa Flow in nad angleško obalo, so iz-vežbani kot pomorci. Zaradi tega lahko prisilno pristanejo na morju, če se jim pokvarijo motorji v letalu, odnosno če je letalo toliko poškodovano, da mora pristati na odprtem morju. V vsakem letalu imajo zložljiv čoln iz gumija, ki ga je mogoče uporabiti za rešitev posadke v primeru prisilnega pristanka na morju. Vsak letalec v teh letalih je opremljen tudi s plavalnimi jopiči. V letalovih plovkah (vsa ta letala so »amfibije« s kolesi in plov-kami) pa se nahajajo rezervna hrana, voda in signalne priprave, predvsem rakete.
Tajnost finsko-sovjetskih pogajanj
Moskovski poročevalec »Frankfurter Zeitung«, ki je že lani v septembru podal izredno zanimiv popis ozadja pogajanj med Rusijo in baltiškimi državami, je pred par dnevi objavil prav tako zanimiv popis ozadja pogajanj med Finsko in Rusijo za sklenitev »moskovskega miru«.
Pisec navaja, da so finski delegati prišli z letalom v Moskvo v največji tajnosti. V moskovskih izvenruskih diplomatskih krogih niso bili na možnost takega obiska niti najmanj pripravljeni in ameriški veleposlanik Steinhardt se je še istega dne, ko so prispeli finski delegati, zaman trudil posredovati med Helsinki in Moskvo. Govoril je celo z Molotovom, ne da bi bil ta z besedico namignil na pripravljena pogajanja. Čeprav so v inozemstvu krožile o pogajanjih že vse mogoče verzije, so moskovski odgovorni krogi ves čas strogo molčali. Tako tudi tuji poročevalci listov niso prišli do poročil, dokler ni bil moskovski sporazum že izgotovljen in podpisan.
Nova poplavna
katastrofa
Beograd, 10. aprila p. Dočim je voda v Dunavu in Savi zadnja dva dni padala, je začela snoči zopet naraščati in je danes zopet dosegla najvišje stanje. Sava je narasla celo še za 2 cm nad svoje prejšnje najvišje stanje.
Do nove katastrofe je prišlo ponoči v Novem Sadu, kjer se je okrog 22. porušil nasip ob velikem kanalu kra'ja Aleksandra. Voda je poplavila vso okolico in je prodirala proti mestu, tako da je bila nevarnost, da bo poplavljeno vse mesto. Da bi to preprečili, so morali tudi na nasprotni strani prekopa porušiti del nasipa, da se je voda odtekala na drugo stran. Poplava je zaradi tega zavzela še večji obseg. V Novem Sadu se mude ministri Beslič, Tomič, Cubrilovič in dr. Krek.
Visoko nemško odlikovanje za dr. Mačka
BeogTad, 10. aprila, p. Nemški poslanik von Heeren je obiskal danes podpredsednika vlade dr. Mačka ter mu pri tej priliki izročil veliki križ Nemškega orla, s katerim ga je odlikoval kancelar Hitler.
Uspeh Akademskega pevskega zbora v Beogradu
Sarajevo. 10. aprila, p. V gledališču ,je bil snoči koncert ljubljanskega akademskega pevskega zbora. Gledališče je bilo nabito polno in je priredilo slovenskim akademikov prisrčne ovacije. V imenu kulturnih organizacij jih je pozdravil dr. Bogdan Vidovič. Koncert je odlično uspel in so morali vedno znova dodajati.
)
MALI
CENE MALIM OGLASOM
P«> 50 par ea besedo. Din a.— davka za v sah ogla» in enkratno pristojbino Din S.— sa šifro all dajanje naslovov plačajo oni, kt Iščejo ■lir/.h. Najmanjši enraek za enkratno objavo ogliuta l»in 12.—. Dopisi |d fcenltve «e zaračunaj» po l)in l.— r.a vnuk» imw«1o, Dtn 3.— davka ga vsak ogla« ln enkratno pristojbino Din 5 -- sa šifro ali dajanj«-
naslovov Najmanjši »n^lt r>a enkratno objavo oglasa Din 20__.
Vk) ostali oglasi «ara^unajo po Din 1.— r.» h**t<ulu, Dtn 3. davku Za vsak oglas- tn enkratno pristojbino Din 5 za Stfro ali dajanje Haslovov Najmanjši enenpfe ca enkratno objavo oglana Din 17__.
'JJUm
Gospodinjo!
samostojno, katera ima veselje za perutnino, sprejmem v dobro službo v bii žici Liubljant Naslov v ,seh poslovalnicah (utr.a 10022-1
Dekle
začetnico, spreimem v pomoč pri gospodinjstvu. — Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.	10023-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, po možnosti kateri del;i železno in vodno ondulaciio. spreimem v stalno službo. — Brivec Rakič. Muta.
10024-1
Ciprese
za parke, vrtne ograie. po kopališča itd. v vseh viši nah do dva metra una oo ugodnih cenah naprodai lastni gozdni drevesnici — Franc Dolenc, Preddvor nad Kranicm. Dravska banovina.
7058-6
Rdeč čebulček po znižani ceni nudimo
Sevei & Komp.. Liubliana.
69 V7 6
Dekle za Sušak
za vse hišne posle, 'šče zakonski par z 1 otrokom. Nastop takoj. — Ponudbe 7. navedbo starosti, dosedanje službe in višine plače poslati na Dani Kajon, Sušak, Sokolsk: trg 7.
10025-1
Pekovskega
pomočnika
skupnega delavca sprejme takoi Soklič. pek. Bled
10004-1
Artistična zadruga
v Zagrebu, Ihca br. 31 — spreicma v izobraževanje v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke. posreduje namestitve n skrbi za njihov napredek 'n socialno sigurnost. Za podrobnejše informacije — obrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo, Zagreb, Ilic: 31.
110-1
Frizerka
dobri moč. dobi stalno službo. Nastop takoi. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. Istotam se spreijne vajenka. že z nekai učne dobe.	10019-1
Uradnika(co)
upokojenca (ko). verzirano moč v trgovskih poslih in zemljiški kni'gi, iščem za takoi. Ponudbe z navedbo »ahtevkov na ogl odd. Ju Ira pod »V pisarni«.
10017-1
Gaterist
«lober brusač, zmožen vseh popravil jermenikov, išče službe. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mesa pod »Spreten«.
10003-2
Strojnik
t prakso v parnih žagah, »ešč lesne manipulaciie, — išče službo. Ponudbe na podružnico lutra v Novem brusač«.
mestu pod značko >sDober 10002-2
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Na-s^ v vseh poslovalnicah Jut-a.	10000-3
Lokalnega
zastopnika
dobro vpeljanega, za Liub-ljario. išče tovarna za vc-lik špecerijski predmet. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro >sM N. R. 301«.
6932-5
Prodotte
Dcsertna vina
prošek, bermet. vermouth stalno na zalogi pri
M. Cesar
vinska trgovina, Liubliana 7 Gasilska ul. 3. Telef. 23-69.
112-6
Kino kamera
snemalna (Cinema) skoro nova. ugodno naprodaj. — Ostrožnik. trgovina Pasaža.
10032-6
Kočija, seneni voz
sanke, stiskalnica za grozd ie. mlin za sadje in š( mnogo drugih predmetov za gospodarstvo bo naprodai v nedeljo 14. aprila na licu mesta v Šmartnem pri Li tiji. J. Razboršek.
7595-6
Opremo za trgovino
z mešanim blagom, prodam najcenejše, skupno ali pa posamezne komade in sicer: stelaže za manufakturo, ste-laže za špecerijo in droge z omaricami, zastekliene stelaže in prodajne mize za galanterijo, stekleno omaro za klobuke, več prodajnih miz, par tisoč praznih steklenic itd. itd. Ogleda in kupi se lahko na licu me sta v nedeljo dne 14. apri la v Šmartnem pri Litiji. J. Razboršek.
7594-6
Antično blagajno
renesančno, ugodno proda trgovina Umetnost, Demšar Kolodvorska 30, Liubliana.
10006-6
Športni voziček
dobro ohranjen, prodam. Žumcr, Žabjak 8. Ljubljana.	10013-6
Trgovski portali
in izložbe v dobrem stanju poceni naprodaj. Bogataj, Kongresni trg 19.
10012-6
Moško kolo
a samo v prav dobrem sta-mu, kupirn. Sv. Petra cesta 48.	7498-7
Avto, moto
100 ccm motor
naprodaj. Takse plačane, v
zelo dobrem stanju. Poizve se v mehanični delavnici »Metal«, Slov. Javornik.
7592-10
Priložnostni nakup
poltovorni avto in novo 100 ccm motorno kolo, najboljše znamke, naprodaj. — Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85.
' 10007-10
V3T/
Kolesa
raznih svetovnih znamk kupite najceneje v Novi trgovini na Tyrsevi 36. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
7401-11
Domsko in
moško kolo
najboljše znamke, naprodaj za vsako ceno. Mlekarna, Slomškova 9.
10009-11
Lepa spalnica
vsled odpotovanja ugodno naprodai. Ogleda se v popoldanskih urah v Gosposki ulici št. 7/1.
7596-12
Za 15. april
iščem separirano sobo z eno posteljo in uporabo kopalnice. Event. z vso oskrbo v dobri hiši ali vili. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »No 16«.
10005-233
W^fWWI
Stare gosli
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
10033-26
Hranilne knjižice vrednostne papirje
najugodneje prodate nri Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40
6916-16
Delavnice
suhe in svetle, ugodno oddam. Telefon, industrijski tok v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7521-19
Modno trgovino
za moško modo prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.	7512-19
Veliko mesnico
v Zagrebu
v središču, v bližini Jela-čičevega trga, najpromet-nejša pozicija, izvrstnoidoča prodamo s celokupnim in ventariem, modernim, : portalno izložbo, vpelianim telefonom, sta'nimi strankami za 38.000 din. Naisi-gurneiša eksistenca : Po slovnica Pavlekovič, Za greb, llica 144. 7591-19
Kupim
klavir - pianino, staro violino. pisalni stroj, šivalni stroj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Plačam takoj«.	10008-26
KSSSSB
Ženitve in možitve
boliših krogov posredujemo strogo diskretno, vestno in solidno. Velika izbira odličnih partij. — Prvovrstne družinske zvze. Informacije pošljemo proti nakazilu v zn?mkah 10 din. diskretno. »REZOR«, Zagreb, pošta 3.
7589-25
Gospodična
Slovenka
hčerka ugledne trgovske in posestniške obitelji iz okolice Celja, simpatična, — vzorne preteklosti, 26 let, srednje višine, 70.000 din dote in dediščina, želi po ročiti železniškega ali drugega uradnika Slovenca. — Informacije daje : REZOR, Zagreb, pošta 3.
7*90 25
	
jj	

5-stanovanisko hišo
prodam v Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10021-20
Stonavo»%je
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in pritiklinami ugodno oddam za 1. maj. Tyrseva 98/1.
7597-21
Stanovanja,
4-sobno stanovanje
velike sobe, I. nadstropje, v centrumu mesta, po mož nosti Tvrševa, Miklošičeva ali Aleksandrova cesta, — iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfort«.
BR-21a
Stanovanje
eno- ali dvosobno išče za prvi maj mirna stranka. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik točen«.
10020-21a
Opremljeno sobo
solnčno, mirno, s posebnim vhodom, takoj oddam boljši osebi. Ulica na Grad 9-7577-23
Opremljeno sobo
veliko, solnčno, z dvema posteljama, oddam ali sprej mem sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10010-23
Pohištvo
aovo in že rabljeno ki ga telite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo » posebni od rieiefe v komisijsko pro :ìa.1o po zelo usodnih pogojih. Kupcev Je s rea oddelku vedno üu-voli za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami — Sprročite nam na do plsnici aii ustno Prevoz oohištva preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan Ljub lana Tyrieva 12
!9-12
Prostorno sobo
za pisarno, v strogem centrumu, iščem za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarna«.
BR-23a Višji uradnik
išče sobo s separiranim vhodom za takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalen«.
10027-23a
Elegantno sobo
z uporabo kopalnice, iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Profesorica«.	7439-23a
Lepo sobo
opremljeno, poseben vhod, s souporabo kopalnice oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10015-25
OGLAS
Prema odluci upravnog odbora oficirskog doma garnizona Ljubljanskog od 5. aprila 1940, godine u sali oficirskog doma u Ljubljani -Tabor održače se na dan 11. maja 1940. godine u 11 časova
RVA USMENA JAVNA LICITACIJA ZA IZDA VANJE POD ZAKUP MENAŽE I BIFEA OFICIRSKOG DOMA
ljubljanskog garnizona za vreme od 1. juna 1940. godine do 31. maja 1941. godine.
Uslovi za ovu licitaciju mogu se videti svakog dana od 8.—18. časova u čitaonici oficirskog doma.
Kaucija u sumi od Din (8.000) osam hiljada u gotovom novcu ili vrednostnim papirima po berzanskoj ceni, polaže se na kasi oficirskog doma do 10 časova označenog dana za ovu licitaciju.
Ponudjači imaju biti snabdeveni ovim dokumentima:
Svedodžbom o državljanstvu;
Uverenjem o zavičajnosti;
Uverenjem o dobrom vladanju i ponašanju, kao i da ni je sudski sud jen niti osudjivan za prijava dela;
Uverenjem o priznatorn pravu za vodjenje gostiona i točenju alkoholnih piča; i
Lekarskim uverenjem od državnog lekara o zdravlju i sposobnosti ponudjačevoj, da vodi menažu i bife doma.
Broj 128 iz Uprave oficirskog doma u Ljubljani—Tabor 1 od 9. aprila 1940. godine.
Lanz lokomobilo
z ventilnim krmilom 50—$5 KS za kurjavo z odpadki in žagovino, v zelo dobrem stanju proda — Paromlin Novak, Grubišno polje.
7513-29
Foksterierko
čistokrvno, resaste dlake, 2 rodovnikom, oddam samo v dobre roke Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Foksterijerka 111«.
10031-27
Cca 10.000 kg sena
prodam tako skupai ali posamezno. Ivan Prešern, Kranj.
7593 33
Izgu^tM
Dobro znana oseba
ki je pobrala pred hotelom »Slon« broško, se naproša, da jo odda upravi policije.
7598-28
Starine
grofov Moscon z inventar jem gradu Pišece bodo razprodane na dražbi v pone-deliek 15. t m. v veliki dvorani hotela Metropol v Ljubljani. Predogled v ne deljo 14. t. m brez vstopnine. Antikvitete Tizian, Ljubljana.
7555-32
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah CERN i .uvelir Ljubljana Wolfova ulica
MOOROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13.
IT
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
SPORT
Kakšna bo slovenska nogometna liga?
Osem klubov bo igralo v njej, ostali pa posebej v ljubljanskem okrožju ter v obeh podzvezah v Mariboru in
Celju
Po končanem ligaškem tekmovanju in po zaključku prvenstvenega tekmovanja za sezono 1939/40 v območju SNZ — to slednje bo odigrano še po starem sistemu — bodo najboljši slovenski klubi tekmovali sami med seboj v tako zvani slovenski ligi. Prvo tekmovanje po novem sistemu se bo začelo jeseni, torej nekako v drugi polovici avgusta. Ker bo prijatelje nogometa gotovo zanimalo, kako se bodo v bodoče vsi znani ali tudi dozdaj manj znani slovenski klubi borili za točke v raznih tabelah, podajamo v naslednjem kratek izvleček iz propozicij za prvenstveno tekmovanje SNZ, ki so bile odobrene na zadnji seji upravnega odbora dne 2. t. m. Glavne določbe teh propozicij so naslednje:
Za prvenstvo SNZ bodo klubi tekmovali v slovenski ligi, ki bo v prvem letu štela 8 klubov, in sicer naslednje: a) SK Ljubljano in b) vse finaliste iz vseh treh skupin I. razreda, ki se bodo po starih propo-zicijah kvalificirali za finalna tekmovanja, razen obeh klubov iz čakovca, ki bosta sicer tekmovala za naslov prvaka SNZ v letošnji sezoni, za vstop v SL pa ne prideta v poštev. (če bi danes sestavili teh 7 finalistov po trenutnem stanju v vseh treh skupinah, bi bili torej slovenski ligaši: Mars, Kranj, Bratstvo. Amater, Celje, železničar in Rapid.) Prvak SNZ prejme za vsakoletno zmago pokal s primernim besedilom, zadnjeplasirano moštvo pa se spet uvrsti v svojo skupino I. razreda. Predzadnji klub po končanem tekmovanju igra za obstanek v SL dve kvalifikacijski tekmi z drugoplasiranim klubom iz kvalifikacijskih tekem za vstop v SL.
Za vstop v SL tekmujejo prvaki obeh podzvez in ljubljanskega okrožja po dvojnem sistemu na točke. Zmagovalec iz teh tekem se uvrsti na mesto zadnjeplasirane-ga kluba iz SL. drugoplasirani pa igra dve kvalifikacijski tekmi s predzadnjim iz SL in prestopi, če zmaga, v SL.
Propozicije vsebujejo razne podrobne določbe tehničnega značaja, zelo stroge pa so sankcije v primeru, če bi hotel kateri izmed klubov SL. tekmo odpovedati ali prepustiti brez igre nasprotniku.
Razen tekmovanja v SL bodo klubi SNZ tekmovali še posebej po razredih in skupinah v ljubljanskem okrožju ter obeh podzvezah v Mariboru in Celju. Klubi se v glavnem delijo v prvo- in drugo-razredne.
V ljubljanskem okrožju tvori T. razred pet klubov dosedanjega I. razreda in prva dva iz dosedanjega TI. razreda. Prvak med
Kvarcer pssek pran
od 0—6 mm vsako množino blizu kolodvora — najnižja cena.
Cvelbar, Prekspa, Št. Jernej
Vrtne
sonmtke
izdeluje
počenši od Din 108
Boia Fettmann, ZAGREB,
Masarykova 9.
V I
za odvode stranišč, dimovode, Salonit valovite strehe šablone in ves ostali
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
„MATERIAL"
trgovina s stavbnim materijalom
lastnik: MIRO VOVK,
Ljubljana — Tyrseva cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL
Liifolej
za kuhinjo — najcenejše v zalogi prt
SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje linoleja.
HIGIJENSKE ZNOJNICE
«m.
brez gume. patentirane in po zakonu zaščitene
DR. ZVONIMIRA P A VELICA
Nepremočljivo, sterilizirano. Vsak par garantiran. — ffliqifenäha.Dobival° se v vseh boliših trgovinah. — Izdeluje: zggraga i-SANITAS«, izdelovanje higijenskih znojnic, Subotica, Blesakova ul. 5.
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge, matere, sestre in tašče, gospe
MARIJE PERKO
roj. LEOPOLD
SOPROGE UPRAVITELJA
jo obsuli s cvetjem in ji podarili vence ter počastili na katerikoli način njen spomin in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti — naša prisrčna zahvala.
Ljubljana, Wien, Knittelfeld, 10. aprila 1940.
Rodbini PERKO—MACK
temi igra kvalifikacijske tekme za vstop v SL, zadnjeplasirani pa se vrne v svojo skupino II. razreda. Vsi ostali klubi ljubljanskega okrožja tekmujejo v II. razredu v naslednjih skupinah: v ljubljanski (v kateri sta tudi SK Vič in SK Litija), gorenjski, notranjski, dolenjski in trboveljski. Za vstop v I. razred tekmujejo prvaki vseh teh skupin po dvojnem pokalnem sistemu po posebnem vrstnem redu, ki je posebej določen.
Klubi mariborske |»odzveze, ki ne bodo igrali v SL, bodo tekmovali kot prvorazredni v dveh skupinah za naslov podzvez-nega prvaka. Zapadno skupino tvorijo klubi Mislinja in Slovan ter mariborski izven SL, vzhodno pa ptujska in prekmurska moštva. Prvak podzveze igra kvalifikacijsko tekmo za vstop v SL.
Klubi celjske podzveze, ki ne bodo prišli v SL, bodo tekmovali v dveh razredih. Prvi razred bodo tvorili prvorazredni klubi celjske skupine izven SL, prvak posavske skupine in prvak II. razreda dosedanje prve skupine II. razreda. Vsi ostali klubi s področja te zveze se uvrstijo v II. razred. Prvak I. razreda igra kvalifikacijske tekme za vstop v SL.
Propozicije vsebujejo še razne določbe za primere neodločenih rezultatov, dalje glede delegiranja sodnikov, in pa razne prav tako stroge kazenske določbe za klube, ki bi drugim prepuščali tekme brez igre. Za vsa avtentična tolmačenja kakor tudi za izpopolnitve teh propozicij je pristojen upravni odbor SNZ.
V	nedeljo — „derby" celjske skupine
Celje—Amater, najvažnejša tekma za prvenstvo I. razreda v tej skupini
V	nedeljo bo na celjski Glaziji najvažnejša tekma za prvenstvo I. razreda celjske skupine. Od izida te tekme bo odvisno sodelovanje enega ali drugega kluba v bodočem ligaškem tekmovanju. Razen tega daje srečanju posebno obeležje razmerje, ki je doslej vladalo med gornjima rivalo-ma. Gotovo so še vsem znani dogodki, ki so dvignili toliko prahu v našem nogometu ob vsakem srečanju Celja in Amaterja v Trbovljah. Upamo, da bomo mogli v nedeljo zvečer ugotoviti, da se je ta važna tekma končala v mejah športne fairnese in da tudi v bodoče ne bo nobenega nasprot-stva med obema kluboma na zelenem polju niti izven njega. Moštvi Amaterja in Celja se v tej sezoni nista posebno izkazali. Prepričani pa smo. da bosta v nedeljo pokazali vse svoje znanje in nudili lep nogomet. Tekma se bo pričela ob 16. Pred glavno tekmo bo predtekma.
Občni zbor ljubljanske Svobode
V Delavski zbornici je bil v petek zvečer dobro obiskan občni zbor SK Svobode, na katerem je odbor podal zanimiva poročila o delovanju kluba v preteklem letu. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je imel klub približno 10.000 din dohodkov in nekaj manj izdatkov. Tukaj je bilo slišati tudi kritiko, da ni bil klub deležen nikakih podpor od pristojnih oblastev, temveč je bil navezan zgolj na dohodke, ki so jih nudili odborniki, bodisi sami v denarju ali z žrtvovanjem dragocenega časa z delom pri raznih prireditvah. Predsednik je med drugim tudi poudaril, da je zmotno mišljenje tistih, ki v delavskem športnem klubu s prezirom gledajo naše nogometaše, toda oni so ponosni baš na to, da so delavci. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se zadnje čase Svobodini športniki regrutirajo iz vrst mladih dijakov, tako da je v I. moštvu trenutno že 9 dijakov. Na koncu je pozival članstvo, naj se še z večjo ljubeznijo oklene svojega kluba in se bori za njegove barve na zelenem polju. Z zadovoljstvom je tudi ugotovil, da so le redki primeri, da igralci iz Svobode prestopajo v druge klube.
Nato je bil izvoljen novi odbor pod predsedstvom nenadomestljivega Jugovca Franca in podpredsednika Galofa Albina. Za tajnika je bil izvoljen g. Fain Ciril, za blagajnika Slamnik Viljem in za načelnika Kamnikar Viktor, odbor pa sestavljajo znani športni delavci: Logar Stane, Kralj Ivan, Stanko Jurij, Ilovar Ivan, Kalčič Franc, Tkalčič Herman, štrekelj Stane in Habiht Nace. Za častnega predsednika pa je bil ponovno izvoljen dr. Milan Korun.
Razpis
propagandnega atletskega tekmovanja po
dolžnosti, ki ga priredi SK Planina dne 27. IV. t. 1. v Ljubljani na stadionu ob Tyrše-vi cesti. Tekmovanje se prične ob 15. Pravico starta na tem tekmovanju imajo verificirani in neverificirani atleti klubov, članov SAZ v Ljubljani. Tekališče je dolgo 400 m, pokrito z ugaski in ima dva ne-dvignjena zavoja. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih ASKJ v Zagrebu.
Prijave je treba poslati najkasneje do dne 25. t. m. opoldne na naslov: Fr. Jeglič, Ljubljana, Kongresni trg 2. Prijavnine in nagrad ni.
Spored in vrstni red disciplin je naslednji: tek 100 m juniorji C in seniorji, met krogle kg 7.25 seniorji, met krogle kg 5 juniorji C in B, skok v višino, juniorji C in seniorji, met kopja 800 gr juniorji C in seniorji, tek 1500 met seniorji, tek 1000 m juniorji C, skok v daljino juniorji C in seniorji.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek tekmovalcev za alpsko kombinacijo bo v četrtek ob 19. v kavarni »Emoni«.
SK Mars. Danes od 15. dalje za vse igralce strogo obvezen trening; v petek ob 20. članski sestanek v gostilni Zaje. Prosim — vsi in točno! Načelnik.
SK Ljubljana. Danes naj pridejo vsi igralci liga kot rezerva na trening. V nedeljo igra liga moštvo z Jugoslavijo iz Zagreba. Rezervno moštvo igra predtekmo z Marsom. Juniorji igrajo popoldan na Mladiki prvenstveno tekmo z SK Moste. Danes vsi na trening igramo na dva gola. Načelnik.
"Verjemite mi;
5 pomočjo
tega recepta
s smetano mleka
so žene, stare povprečno
50 let, videti kakor
da štejejo komaj 50 leti
Namažite se na mestu, označenim s strelico —
potem pa po vsem licu in vratu.
T^VO Vam hitrega načina, da napravite gumbasto, ohlapno in velo kožo spet svežo, čvrsto in mlado. Zmešajte enoto čiste mlečne smetane (očiščene s oankreatinom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to z dvema enotama najfinejše kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno svežest ln lepoto v neverjetni meri Neka slavna igralka se je poslužila tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz in s 70 leti je S« vedno igrala vloge mladih žena. To zmes Vam lahko napravi tudi Vaš lekarnar, a pripravljanje male količine je zelo drago. Krema Tokalon be:e barve (ki ni mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To je prgvo hr* * za
kežo. Dobiva se v tubah p<- Din 15._in 22._
Uspešni rezultati so zajamčeni v vsak u: 'n-meru, ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena.
Naše «?!ed
DRAM A
Četrtek, 11.: Zupanova Micka, Varh. Red
četrtek. Petek. 12.: zaprto. Sobota, 13.: Asmodej. Red A.
Dve igri iz začetkov slovenske dramatike, ki osvajata gledalca z vsebino, originalno govorico, dognanostjo sloga in igranjem, sta Linhartova »županova Micka« in Smoletov »Varh«. V prvi igrajo Drenovec, šaričeva, Kralj, Cesar, Mira Da.nilova Pre-setnik in Sever, v drugi Drenovec. Lipah, Sever. Brezigar. Levarjeva in Rakarjeva. »županovo Micko« je zrežiral dr. Kreft, »Varha« pa prof. šest. Predstava drevi bo za red četrtek.
Zvonimir Rogoz, član Narodnega gledališča v Ljubljani in dolgoletni član praškega Narodnega divadla, je prispel predvčerajšnjim z brzovlakom iz Prage. Konec tega mesca bo gostoval v naslovni vlogi Shakespearjevega »Hamleta« in kot Bobek v Nestroyevi burki »Danes bomo tiči«. Ljubljansko občinstvo bo gotovo z veseljem pozdravilo priljubljenega umetnika, ki je bil mnogo let nosilec repertoarja. Njegovi uspehi pri češkem gledališču in filmu pričajo o veliki umetniški potenci Zvonimirja Rogoza.
OPERA četrtek, 11.: Lucia di Lammermoor. Premierski abonma. Debüt Sonje Ivanči-čeve in gostovanje tenorista Josipa Gostiča.
Petek, 12. ob 15.: Figarova svatba. Dijaška predstava. Izven Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 13.: Gostovanje Comedie Frangai-se. Izven. Cene od 40 din navzdol.
Drevi bo debutirala v Donizettijevi »Luciji Lammermoorski« gdč. Sonja I vanč»-čeva, mlada, nadarjena pevka visokih glasovnih kvalitet, zaradi katerih bo njen odrski nastop nedvomno vzbudil široko pozornost. Edgarda bo pel kot gost Josip Go~ stič, sodelovali pa bodo še Anžlovar, Lup-ša, Marčec, Rakovec, Barbičeva. Glasbeno vodstvo bo imel A. Neffat. Za režijo in sceno pa je poskrbel E. Frelih.
V petek popoldne se bo uprizorila kot dijaška predstava po globoko znižanih cenah izvrstna Mozartova opera »Figarova svatba«, ki predstavlja enega izmed največjih uspehov našega ansambla v tej sezoni. Posamezne, odlično podane partije pojo Betetto. Ribičeva, Vidalijeva, Janko, Heybalova, Kogejeva, Marčec, Zupan. Po-lajnarjeva, Sladoljev in Orel. Režija je Debevčeva. Dirigent dr. švara.
ŠENTJAKOBSKO GLEDA LIŠČE Sobota, 13.: Ujež. (Udruženje jugoslov.
emancipiranih žen). Poslednjič. Nedelja, 14.: Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 11.: Trideset sekund ljubezni. Red A.
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati » tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
Pralnic» — SvRlolikilatr.
KL1ŠEJE
ENO VEČBARVNE
JUGOG&AHKA
s« petka nasip n
Urejuje Davorm Ravljen. — izdaja za konzorcij > Jutra» Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno <K d. kot tiskarnarja Fran J er an
— Za inserauu del je odgovoren Aloj2 Novak. —
Vsi v LoubljaaL