~jw> uicutllSIVU. Me St, 48 PoItBlna placaaa y gototim (tom termite cm la m«* Izhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjut' * ^ ' Asiškega št. 20, I. nadstropje. P^pi . .,-j Tišma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovora! Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarna Edinost zna§a za mesec L 7. —,3 mesece L 19.50, pol leta L 32. —, in celo leto-Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva In upravi ^uuik tčnim o L 60.—• w Trstu, v soDoto 25. februarja 1929T Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV1I EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v šlrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent* osmrtnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv^ Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. 99 DRANG NACH OSTEN" Znan in žalostno proslul je tisti nemški »Drang nach Osten«, tista težnja nemškega naroda na jugovzhod. To stremljenje je imelo svoj izvor v duševnosti nemškega nareda, kakor je nastala vsled za nemški narod srečnega razvoja stvari v Evropi. In to po zaslugi vojne sreče in spretnosti nemških državnikov, ki so znali izkoriščati to srečo za večanje moći nemškega naroda, ki je dosegel svoj višek pod vladavino sedanjega prognanca bivšega cesarja Viljema. Ta je bil najizrazitejši in najtipičnej-ši predstavitelj duševnosti tedanjih nemških vladajočih krogov. Ti krogi so bili uverjeni, da so Nemci prvi narod na svetu, da so od Boga določeni za gospodarje sveta. Zagospodovati so hoteli od Belta do Adrije in od tu do Bagdada. To je bil tisti nemški »Drang nach Osten«. V tem je tudi prvi in glavni vzrok strašne katastrofe, ki je zadela Evropo s svetovno vojno. O tem stremljenju nemškega naroda je razpravljal te dni neki hrvatski člankar. Razmotrivanja so posebno važna, ker sc pisec ozira nazaj in gled" obener. >redse. Na podlagi minulosti ugiblje o bodočnosti! Ta ideja Drang nach Osten se je — pravi — polastila vseh duhov v Nemčiji. Po porazu Francije v letu 1871. je ves znanstveni in industrialni svet v Nemčiji začel pripravljati definitivni, končni poraz Francije, da si preko poražene in stric 'Francije Nemčija pridobi odprto pet do Oceana, preko Avstro - Ogrske pa do Bagdada. Istotako hočejo tudi danes pripravljati nemški narod za gospodarsko zavo-jevanje Vzhoda in si ustvariti svobodno pot do morja! Pot do teh ciljev pa ne gre več preko Belgije, ali PcJjske, a ona preko Apenin je že davno opuščena. Ostaja *orej Nemcem le ena pot, kjer bi naleteli na najmanjši odpor v poV.tičnem in gospodarskem pogledu. Ta pot gre preko jugoslavenske države. Nemčiji služi Avstrija kot sprednja straža. Te nemške namere se očrtujejo vedno jasneje. V Jugoslaviji se snujejo banke z nemškim kapitalom, ki naj pospešujejo trgovino Jugoslavije z Nemčijo. K temu se pridružujejo še kulturni momenti, ker je večina jugoslavenske inteligence imela nemško vzgojo. Stranke se pehajo za naklonjenost Nemcev v Ju-i goslaviji in ti poslednji so se začeli krepkoj organizirati. Tudi češko časopisje — pravi člankar — opozarja že na velike nevarno-1 sti teh nemških načrtov. Tudi konferenca' v Genovi naj bi imela ugladiti pot, da se ta nemški val razširi. In to ne samo Srez Jugoslavijo! Ta Drang na jugovzhod je — zaključuje člankar — življenjska potreba za Nemčijo. Člankar sodi torej, da nemška nevarnost, ki je c gro žala pred vojno vse druge narode in države in je zažgala svetovni požar, ni prenehala in da bo ogrožala svet tudi v bodoče. Izbrala je le drugo^ obliko. Mesto sablje nastopa industrijski in trgovski velekapital. Stvar pa ne zadeva samo Jugoslavije, ampak tudi vse velesile entente! Jugoslavija je po svojem zemljepisnem položaju na meji dveh svetov, na meji med Vzhodom in Zapadom. Poklicana je torej, da služi kot jez proti pretiranim ekspanzivnostim, ki se porajajo tekom stoletij to- in onostra ju gosi o venskega ozemlja. Sto in sto let je prebivalstvo tega ozemlja v večnih krvavih bojih odvračalo turške navale in rešilo s tem zapadno kulturo. Zdi se, da se je zgodovinski poklic jugoslovenskega naroda obnovil: zopet mora služiti kot jez Menjala se je samo fronta in menjala so se sredstva. Fronta je obrnjena proti Nemcem in sredstva niso' več stoletni boji in požigi, ampak trdo delo na vseh poljih moderne kulture in tehnike. Jugoslavenski narod je v stoletnih krvavih bojih z divjimi Turki postal eden najbolj hrabrih narodov v Evropi. In tako ga tudi kulturni in politični boj z visoko razvitim in močnim hemškim narodom gotovo povzdigne do velevažnega činitelja v evropskem življenju. Toda: ali bo mogel mladi in razmeroma * maloštevilni jugoslavenski narod- vzdržati ta boj, brez zaslombe svojih zaveznikov in pokroviteljev v en-Jenti?! Ali bo mogel vzdržati la boi ce se mu bodo celo, semtertje, metala politična polena pod njegov državni voz?! O tem naj razmišljajo v Jugoslaviji in povsod drugod, kjer ne smejo biti brezbrižni spričo nevarnosti nemškega »Dranga nach Osten«! , Italija Vladna kriza še vedno nerešena RIM, 24. Ko so se ponesrečili vsi poiz-Kusi Giolittija, Orlanda in De Nicole, teh glavnih vaditeljev demokratov, je bila pol-uradno poverjena sestava nove vlade kakor v zasmeh poslancu De Facta. De Facta se trudi z V6emi silami, da bi našel so-trudnikov za sestavo kakršnekoli vlade. Medtem se delajo njegovi nasprotniki iz njega norca. »Paese« Nittijevo glasilo, vprašuje ironično, kakšno ulogo bo mogel igrati De Facta, ki je sicer dober človek, toda v mednarodni politiki ničla, kot voditelj konference v Genovi, v družbi politikov, kakor sta Lloyd George in Poincare. Zbližanje med ljudsko in socialistično stranko postaja medtem vedno bolj očivid-no in ga te dve stranki niti ne zatajujete. Nasprotnim strankam so se zadnje dni približali tudi agrarci, toda vlada, ki bi imela proti sebi dve največji stranki v Italiji, ljudsko in socialistično, bi bila nezmožna za življenje. Krizo občutijo predvsem stranke, ki niso navajene biti vladane. Nacionalisti in fašisti so začeli akcijo svoje vrste, da po-pešijo rešitev krize. Začeli so razdeljevati proglase, v katerih zahtevajo takojšnjo sestavo vlade. Proglas zaključuje: »Italija zahteva močno in resno vlado. Ali jo bo znal dati parlament, ali bomo iskali vlado pri onih, ki so nas rešili na Piavi in pri Vittorio Veneto! Živela vojska, živela Italija!« Genovska konferenca odgodena RIM, 24. (Uradno.) Radi ministrske kriče smatra italijanska vlada za potrebno odgoditi za nekaj časa otvoritev konference v Genovi. Vlada se pogaja z zavezniki za sporazumno določitev dneva otvoritve te konference. Pripravljalna dela se seveda nadaljujejo. Zvišanje fonda za vojne odškodnine. RIM, 24. Na računskem dvoru je bil včeraj vknjižen odlok z dne 22. januarja t. 1. za zvišanje fonda za predujme vojne odškodnine v tekočem finančnem letu Irjonov in so tako dosegli izdatki za vof-in odškodnine v tekočem finančnem letu 1800 miljonov. Jugoslavija Sestanek v Ljubljani odpade zaradi italijanske vladne krize EELGRAD, 23. Z ozirom na trajajočo m poostreno krizo italijanskega kabineta je čehoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš odložil svoje potovanje v Rim. Vsled danih okolnosti odpade tudi že projektirani in v podrobnostih programatično izdelani sestanek zastopnikov Male entente v Ljubljani. Čehoslovaški poslanik g. Kalina je bil včeraj pripravljen za od potovanje v Ljubljano in Trst. V zadnjem hipu po so prišl« iz Prage uradna poročila, da dr. Beneš ne potuje v Rim in torej tudi ne v Ljubljano, vsled česar je sestanek v Ljublani začasno odložen. Dr. Beneš odpotuje danes v četrtek iz Pariza direktno preko Strassbourga v Prago. Takoj po prihodu v Prago bo poroča dr. Beneš predsedniku republike dr. Ma-saryku o uspehu potovanja. Nato bo podal parlamentu obširno poročilo in se pripravil za sestanek Male entente v Bel-gradu. Po dosedanjih dispozicijah je smatrati ta sestanek za zagotovljen. Sestanka se udeleže vsi zajstopniki Male entente, predvsem ministrki predsedniki. Moratorij za plaćanje dolgov v inozemstvu BELGRAD, 23. Vlada .je izročila narodni skupščini v pretres besedilo zakona o odložitvi plaćanja povojnih trgovskih dolgov. Zakon bo stopšl v veljavo, ko ga odobri skupščina, podpiše kralj in objavijo »Službene novine«. Po tem zakonu bodo imeli vsi trgovci, industrijalci in obrtniki, ki imajo plačilne obveze v državi ali inozemstvu in v valuti, katere kurz je višji od dinarja, pravico zahtevati od pristojne krajevne trgovske zbornice, da se plaćanje odgodi za dve leti. Trjjovci morajo dokazati, da je kriva zahtevi po moratoriju le porast valute. Trgovska zbornica bo izročevala prošnje, pospremljene s svojimi pripombami trgovskemu sodišču. Trgovec, kateremu je sodišče odobrilo njegovo prošnjo po moratoriju, mora deponirati pri upravi fondov dolgovano svoto v dinarjih po določenem kurzu. Iz tega depozita izplačuje uprava fondov trgovčeve upnike, ki dobivajo ves iznos dolgov po dnevnem kurzu. Trgovec se nima od tega časa pravice zadolžiti brez dovoljenja siodnije. Na deponirano glavnico se plača 5% letnih obresti, s katerimi zbere uprava fondov glavnico za pokritje morebitnih zgub ali pa se v nasprotnem slučaju razdeli med dolžnike sorazmerno s svoto njihovih vlog. Nemška ponuja Jugoslaviji graditev pomorske luke BELGRAD, 23. Nemška vlada je stavila jugsl. vladi ponudbo, da izgradi s svojimi delavci, strogi in materijalom moderno pomorsko pristanišče ob jadranski obali na stroške vojne odškodnine. Jugsl. v Lada bo — kakor se javlja — tej ponudbi razpravljala. Atentator na kralja Aleksandra obsojen na smrt BELGRAD, 24. Včeraj sie je končal proces proti atentatorjem na kralja Aleksandra. Glavni obtoženec Stajic je bil obsojen na smrt, Lajoe Ciaki na 20 let prisilne delavnice, dijak Sava NikoiiČ na 4 leta in 10 komunističnih poslancev na 2 leti tehoslovaika Sestanka v Belgradu se udeleži tudi poljski ministrski fneilei ilnili m ustopsiU Franc**? PRAGA« 23. Praški listi javljajo iz Varšave, da se sestanka Male entente v Bel* i gradu udeleži tudi poljki ministrski predsednik Skirmunt. Na sestanek v Beltfrad pa pridejo tudi francoski strokovnjaki, tako zastopniki Francoske banke, zastopnik pariške trgovske zbornice in zastopniki drugih bank. Potovanje čehoslovažlrih dijakov v Jugoslavijo PRAGA, 23. Javlja se, da obiščejo okoli Velike noči dijaki državne trgovske šole v Banjski Bistrici na Slovaškem Ljubljano, Zagreb, Primorje in Belgrad. Pozneje pridejo tudi dijaki državne trgovske šole v Nitri na Slovaškem. Tndi učenke višje dekliške šole v Pragi nameravajo napraviti zlet v Jugoslavijo. Angleški pogoji za čehoslovaško posojilo PRAGA, 23. »Lido^e Noviny« javljajo, da je Anglija stavila težke pogoje za čeho-slovaško posojilo 5 milijonov funtov šter-lingov. Obrestna mera znaša 8.88%. Dva miljona od tega pušojila se vštejeta na račun dolga za moko in se izplača samo 2.7 miljona. Dr. Beneš tozadevne pogodbe še ni podpisal. Romunska Zdravice Aleksandra in Ferdinanda. — Pogovori med Pašićem in Bratianom BUKAREŠTA, 23. (Zakasnelo.) Na sinoćnjem slavnostnem kosilu je nazdravil Ferdinand Aleksandru s sledečimi besedami: »Zaroka Vašega kr. Veličanstva z mojo ljubljeno hčerko fe začetek srečne zveze med obema kraljevima družinama. Izrekam najiskrenejša voščila za srečo svoje hčerke in onega, ki ga bom vnaprej smel imenovati svojega sina. Zveze prijateljstva, ki vežejo oba naroda že več kot eno stoletje, bodo dobile novih moči v združitvi obeh dinastij. Oba naroda sta prenesla isto trpljenje in sta s pomočjo istih živ-Ijenskih energij kljubovala vsaki uničujoči sili. Skupni interesi, skupno prelita kri na poljih Dobrudže tvorijo podlago za prijateljstvo med obema narodoma, ki bo imelo svoje dobre posledice v veliki nalogi splošnega pomirjanja in civilizacije. Sodelovanje skupnih interesov za mirno bodočnost bo okrepilo odnoSaje prijateljstva in medsebojnega zaupanja v proč vit obeh narodov. Dvigam kozarec na zdravje Nj. Vel. kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev« Aleksander je odgovoril s sledečimi besedami: »Preginjen še po moji zaroki in vzradoščenega srca ne morem najti besed, ki bi izrazile čustva hvaležnosti za prisrčen sprejem, ki sem ga bi deležen v romunski prestollci. Ob povratku v svojo domovino po nepozabnih dneh mojega prvega obiska sem lahko videl navdušenje, ki ga je ta zveza vzbudila v majem narodu. S tem je na novo potrjeno staffo prijateljstvo obeh sosednih držav, ki gojita isto željo za zagotovitev svobode in razvaja njunih življenskih sil. Dvigam svoj kozarec na slavo Vašega kraljestva, na srećo kraljevske družine in procvit Romunske. Včeraj sa se sestali ministrska predsednika in zunanja ministra Romunije in Jugoslavije. Razpravljali so o sodelovanju obeh držav na genovki konferenci in o potrebi sklicanja preliminarne seje držav Male entente. Pogovori se nadaljujejo. Izjave PaSća in Ninfića o sodelovanju Ja|Bilifije ia Romunske BUKAREŠTA, 23. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić se je obširneje izjavil zastopnikom tiska o medsebojnih odnosa jih Romunije in Jugoslavije. Prepričan je, da 9e bodo medsebojne vezi še bolj utrdile v skupni borbi Zunanji minister dr. Ninčić pa se je izrazil, da vežejo Romunijo in Jugoslavijo skupni interesi, ki zahtevajo in diktirajo skupno akcijo obeh držav v bodočnosti. Konferenca v Genovi ostane brezuspešna, če se popreje ne doseže popoln sporazum. Rusija Konferenca v Genovi in priznanje sovjetske vlade. — Posledice priznanja ruskih dolgov BEROLIN, 23. »Rote Fahne« objavlja Radekov članek pod naslovom »Sovjetska Rusija in Genova«, v katerem pravi med drugim: »Povabilo sovjetske Rusije na mednarodno konferenco, na kateri se ima izdelati načrt za svetovno gospodarsko obnovo, pomeni samo ob sebi priznanje sovjetske vlasti, če ta sprejme dolžnosti, katere smatrajo evropske kapitalistične države kot potrebne za vstop Rusije v krog mednarodnega gospodarstva. m posebnega vprašanja priznanja so-vjetov, ni drugega posebnega vprašanja gospodarskega sodelovanja. Vprašanje priznanja stažih ruskih dolgov ima bolj pravno nego materialno važnost, vsaj za prihodnja leta, ko Rusija ne bo mogla izplačevati svojih dolgov. V tej stvari je važno samo vprašanja, ali bo ententa dala Rusiji na razpolaganje potrebna posojila za obnovitev njenega gospodarskega življenja. Če bi sv ruska vbwh fejavfla tudi pripravljena, 6m prizna 100 miljard zlatih rabljev ruskih dolgov, bi ententa s tem dobila le papirnato krpo. KA> verjame danes, da bo Nemčija plačala svoj dolg v 20 letih. Noben pameten človek ne more reči, kakšno bo v 10. letih razmerje moči med dr-iavami In v kaJd meri ha mogoče izvršiti sprejete obveze. Priznanje dokov mor*, dati Sej ali oni državi prhAetfif pod pogoji, Id morajo zajamčiti posopls, ki ga bo dobila Rusija. V Rusiji ne bo ne čistega komunizma ne čistega kapitalizma. Čistega komunizma ne bo tako dolgo, dokler mednarodni delavski razred ne zmaga in dlokler ne prinese kmetom prave koristi ter jim dokaže prednost komunističnega reda. Čistega kapitalizma ne bo tako dolgo, dokler bo obstojala sovjetska oblast delavcev in kmetov.« Ruski pogoji za prihod na konferenco v Genovi BEROLIN, 23. Vesti o rusldh pogojih za udeležbo na konferenci v Genovi prihajajo pogostoma in se ne strinjajo vedno. Sedaj prihaja vest iz Moskve, da je posebna komisija, ki se bavi s pripravami za konferenco, stavila te-le pogoje: 1. Odškodnina za izgube, ld jih je Rusija pretrpela v bojih z Judeničem, Denjiki-nom, Kolčakom, Vrangelom in s Poljsko. 2. Vračunanje ruskega kapitala, vloženega pri francoskih, angleških in nemških bankah, katerega je ententa zaplenila.. 3. Odškodnina za uničene in zaplenjene ruske vojne in trgovske ladje. 4. Odškodnina za blago, ki ga je ruska vlada kupila, a ga ni b dobila. X Znesek vseh teh ruskih zahtev presega baje svoto vseh ruskih predvojnih dolgov. Francija - BeneŠ odpotoval iz Pariza PARIZ, 24. Včeraj je Beneš odpotoval v Prago. i Vojaška kontrola nad Nemčijo. — Poincare hoče pridržati v Franciji nemške kapitale PARIZ, 24. Sinoči se je povrnil v Bero-lin francoski general Nolet, predsednik zavezniške komisije v Berolinu. Danes bo sporočil nemški vladi, da bodo zavezniki še nadalje vzdrževali vojaško nadzorstvo nad Nemčijo radi nepovoljne ga stanja njene razorožitve. Med razpravo proračuna za povračljive izdatke je opozarjal Tardieu v francoski poslanski zbornici na določitve versailles-ke pogodbe, ki dovoljujejo zaveznikom prilastitev tujih deviz, ki so jih Nemci naložili pri inozemskih bančnih zavodih. Poincare je odgovoril, da je konferiral takoj po imenovanju za ministrskega predsednika z nemškim poslanikom Mayerjem o uhajanju nemških kapitalov iz Francije in investiranju teh kapitalov v vnanje devize. Zagotavljal je, da bo francoska vlada upotrebiia vsa razpoložljiva sredstva izenačenje finančnih bremen Francije Nemčije. Izjava Wirtha, da so nemški izdatki višji od francoskih, je bila postavljena na laž od izvedencev. Francoska vlada bo vztrajala trdno na svojem stališču, ki ga bo Nemčija morala prej ali slej sprejeti Treba pa je odstraniti obojestranske ovf-r? l °bliki pogojev, o katerih se mora globoko razpravljati toliko v Berolinu, kolikor v Moskvi. Kar se pa tiče nemške udeležbe pri go* spodarski obnovitvi Rusije, je Rathenau poudarjal, da mora Nemčija v tem oziru nastopati sporazumno z zavezniki Predvsem se po njegovem mnenju ne more ločiti vprašanje odškodnine, ld jo dolguje Nemčija zaveznikom od vprašanja njene udeležbe pri obnovitvi Rusije. Po njegovem mnenju bi bila najbolj primerna rešitev odškodninskega vprašanja ta, da bi Nemčija dobavljala Rusiji nemške sirovine in industrijske izdelke, katerih vTednost bi se odbila od svote odškodnin, ki jih Nemčija dolguje Franciji, Angliji in Italiji. Nemčija bo izročila morilce španskega ministrskega predsednika BEROLIN, 24. Časopisi poročajo, da ni Nemčija po nemško - španski pogodbi iz leta 1879. prisiljena izročiti politične zločince. V zadevi morilcev španskega ministrskega predsednika Data javljajo pa iz verodostojnega vira, da ni imel ta umor namena zrušiti državno ustavo, ampak je bil le čin maščevanja, zakar bi morala nemška vlada izročiti te zločince. mef nemških novinarjev in književnikov v Jugoslavijo BEROLIN, 23. Kakor poročajo, priredijo nemški novinarji in knjiže v niki na spomlad zlet v Jugoslavijo. Jugsl. vlada je ugodila želji nemškega novinarskega udruženja ter obljubila, da bo šla izletnikom na roki?. Zleta se udeleži tudi več nemških industrijalcev. Turneja je samo kulturnega in gospedarsko-industrijskega značaja. Avstrija Posojila Avstriji in vrednost njene valute. DUNAJ, 24. Ollo Bauer je imel gor/or, kjer je razpravljal o uporabi posojil, ki so jih razne države dovolile v zadnjem času Avstriji. Po njegovem mnenju bo morala vlada zaustaviti nepretrgano padanje avstrijske valute, na drugi strani bi pa njeno prehitro zboljšanje slabo vplivalo na industrijo in izvoz- Industrija ne bi mogla prenesti takih poizkusov in še najmanj prenaglega spreminjanja valute. Najviš>i cilj vlade mora biti v tem trenotku ustalfenje vrednosti avstrijske krone v mejah mož nos ti. . ~ Anglija Lloyd George in Poincare bosta razpravljala na sestanku o vseh vprašanjih genovske konference LONDON, 24. V dioljnji zbornici je izjavil Lloyd George, da je z ozirom na veliko število raznih problemov nemogoče razpravljati v zbornici o namenih genovske konference. Sestanek izvedencev se bo natančneje bavil s temi vprašanji in skušal doseči sporazum iz glavnejših vidikov. Razen tega se bo sestal v nedeljo Lloyd George s Poincarejem, kjer bosta oba ministrska predsednika proučavala naćin za skupno postopanje Angirje in Francije na konferenci v Genovi. Vstaja v Turkestanu " LONDON, 24. Že delj časa so krožile vesti o vstaškem gibanju v Turkestanu. Sovjetska vlada potrjuje sedaj, da je izbruhnila v okraju Semiryehensk na kitajski meji revolucija. Iz Revala poročajo, da je bil poslan general Peters z močno armado v Turkestan proti vstalem. Krvavi boji v Indiji LONDON, 24. Pall Mali Gazette poroča, da je državni tajnik v Indiji Montagne odstopil. Politični krogi so sprejeli to vest z veseljem, ker so vsi smatrali Monta-gneja za glavnega krivca indijskih nemirov. Mož brez vsake energije ni imel dosti poguma, da bi dal Gandhija aretirati. Splošno se sodi, da bo napočila po odstopu Montagneja v Indiji boljša doba. Medtem je dospela iz Kal kute brzojavna vest, da so.se odigrali v Sylhetu in Assanu krvavi prizori. Tu sa se vršili kljub prepovedi veliki ljudski shodi. Nenadoma so se pojavili policijski agenti. Sklicatelja shodov so se ravno pripravljali, da ra-zpusftijo zbrane množice, ko je napadlo nekaj sdotin oboroženih mož navzoče policiste. Policija je pričela streljati in ubila osem Indijcev. Stražniki so imeli tri mrtve. Nemčija Rathenau o nemški politiki nasproti Rusiji BEROLIN, 23. Na eni zadnjih sej odbora za vnanje stvari je govoril minister Walter Rathenau o nemški politiki nasproti Rusiji, posebno glede vprašanja obnovitve Rusije. Seja je bfla zaupna, toda vendar se je izvedelo za vsebino Rathenauovih izjav. Predvsem je Rathenau natanko poročal o pogajanjih nemške vlade s sovjetskima delegatoma Radekom in Krasinom. Rathenau je poudarjal potrebo čim prejšnjega političnega in gospodarskega sporazuma s sovjetsko Rusijo, posebno spričo dejstva, da i tudi na ruski strani kaže žhra želja po sklenitvi trgovske pogodbe z Nemčijo. Ugodnosti v železniškem prometu med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo DUNAJ, 24. Ravnateljstvo avstrijskih južnih železnic poroča, da se bodo vsled sporazuma z Jugoslavijo otvorile direktne železniške zveze Gradec - Maribor - Celovec 6ez jugoslovertska tla. V teh vlakih' ne bodo potniki podvrženi obmejni kontroli in ne bodo potrebovali potnih listov* Avstrija uvede dvojno valuto DUNAJ, 23. Avstrijska vlada pripravlja načrt o sanaciji državnega budgata. Vlada namerava vpeljati sistem dvojne valute, ki je določena za eksport. Polagoma se ukina dosedanja kronska veljava. Turčija Turške zgube: 500 tisoč mrtvih in 890 tisoč invalidov LONDON, 24. Zdravstveni oddelek turške armade poroča, da je imela do seda) Turčija sledeče vojne zgube: 501.091 mrtvih in 891.364 invalidov. Te zgube so razdeljene na razne fronte tako-le: v Kavkazu 218.578, v Dardanelah 101.147, v Palestini 80.764 in v Mezopotamiji 44.721. V Mezopotamiji in Palestini so večino teh zgub povzročile bolezni. Amerika Amerikanska komisija za konsolidacijo vnanjth dolgov sestavljena NEW YORK, 24. Prezident Harding je imenoval v komisijo za konsolidacijo v nanj ih dolgov državnega tajnika, trgovskega in zakladnega tajnika, enega senatorja in enega poslanca. Nizozemska Delavci zahtevajo svoje posebno zastopstvo na genovski konferenci HAAG, 24. Vsled prošnje mednarodnega krščanskega sindikata delavcev sta se katoliški delavski urad in narodno-krščan-ski delavski sindikat obrnila na nizozemsko vlado, da bi bilo delavstvo zastopano na razpravah genovske konference za gospodarsko obnovo Evrcpe. Dnevne vesti «Nazione» in prokleto rokodelstvo. Včerajšnja «Nazione» je priobčila pod naslovom «Sed&j hoče protektorat!» nekoliko pripomb k uvodnemu Članku, ki smo ga objavili v četrtkovi številk?. Pripombe laškega Ksta so obeljene z navadim šovinizmom, kakor je že stara navada« da niti ne more biti drugače. Clančič našega kvake ga tovariša, pa vsebuje par trditev, ld so gola in gorostašr.e izmišljotine. Te izmišljotine ne morejo imeti nobenega drugega namena, nego da se ž njuni ščuva italijan. javnost proti julijskim Slovanom. Kot f&kšen so proizvod tistega prekletega rokodelstva, na katero smo opozorili našem včerajšnjem uvodnem članku. «Na-zione* trdi, da smo s svojim člankom v četrtkovi številki pokazali; 1. da hočemo imeti nekak julijski protektorat; 2. da smo nasprotnik! svobodne luke; 3. da hočemo omajati že izvršeno aneksijo Julijske Krajine k Italiji, skratka« da ne priznavamo novonastalega položaja« To izmišljotine so tako nezimselne, da bi jih ne bilo nit« treba zavračati, ko bi ne bila italiijan-eka i&vnost tako lahkoverna. Resnica je, da nismo mi še nikoli rabili v naših sestavkih besede protektorat, temveč da smo vedno in tudi bomo zagovarjali m zahtevali avtonomijo za aa$e dežele. V tej naši zahtevi se v glavnem strinjamo z večino laških ljudskih množic naše dežele in tudi s strankami takoimenovane levice v rimskem parlamentu. Posebno pa se je cfcesila «Nazione» na «sklepanje pogodb» in na • pokroviteljstvo italijanske zastave«. Kakšne pa so tiste pogodbe, ki jih baje sklepajo sedaj razni »zastopniki* Trsta in Benetk o nekaki razdelitvi zaledja, kakor da bi bilo odvisna od milosti ali nemilosti teh gospodov, ali se bo trgovina iz zaledja obrnila v Trst, Benetke ali na Reko? In mari se ta pogajanja ne vršijo pod pokroviteljstvom italijanske zastave. Kaj pa si ;nisli «Nazione» pravzaprav pod italijansko zastavo? Nam se zdi, da si predstavlja pod tem imenom le tri barve. Za nas pa jc italijanska zastava izraz in simbol italijanske države. Sicer pa smo mf govorili v našem članku le o sklepanju pogodb z zaledjem in ne o sklepanju mednarodnih trgovskih dogovorov med julijsko državo pod pokroviteljstvom Italije in kako nasledstvenc državo. Tu pa je «Nazione» stvar zavila, kakor je Šlo njej prav za njeno znano rokodelstvo, in tu tiči tudi vsa njena zloba. Sporazum med tržaškim trgovskim in industrijskim svetom in zaledjem pa je ne samo priporočljiv, temveč tudi neobhodno potreben, naj bo to Benetkam všeč ali ne. Čim blagohotnejša bi bila zaščita italijanske zastave (sc. vlade), Čimbolj bi država vpoštevala voljo ljudskih množic, ki bi najbolje prišla df izraza v avtonomnih zastopstvih, tem lažje bi potegnili vse nekdanje zaledje Trsta zopet k sebi. Zato pa je potrebno nekaj, česar si «Nazione» in razni drugi pa-triotje in pol. seveda ne želijo, t. j. politično prijateljstvo z nasledstvenimi državami, ki ga mi vztrajno propovedamo. V tem našem prizadevanju nismo osamljeni, temveč naglašajo to potrebo tudi drugi listi Italije. Listu «Nazione-> priporočamo, naj nikar ne meša avtonomije s protektoratom, ker je nevarno, da se ji bo zgodilo kakor s splitko vlačugo. («Nazione» je oamreč prevela besedo , na drugi mož» in en krat pade tako, drugič tako. Jasno je torej, da nora tisti, ki hoče res rešitev julijskega vprašanja zahtevati nekaj več kot prosto luko za Ti*t, ne da bi moral iti pri tem celo do protektor i.ta. To velja za -Nazione» ravno tako kakor £L pr. fudi za proletariat. NajgrŠa in obenem najgoroslasnejša pa je izmišljotina, da mi ne priznavamo aneksije in no-vonastalega položaja. Ta trditev je naravn s t neverjetno drzna. Ako primerjamo s tega stališča zadržanje patriotov in pol a la «Nazione >, z našim zadržanjem, pridemo do ravno nasprotnega zaključka. Dejstvo je namreč, da rovarijo v več aH manj blagi obliki proti rapalski pogodbi ravno nacionalistični listi z «Nazione» vred. Nekateri celo javno izjavljajo, da te pogodbe ne priznavajo! S tem se umetno goji laški irecfenttzem v naš: deželi (mislimo na oni pravi resni Iredentizem), ki podžiga sovraštvo na levo in desno in ki je vse kaj drugega kot element miru. Pozivamo <-Nazione», naj pove, kdaj smo mi rekli, da ne priznavamo meje, ki jo je določila rapalska pogodba. Mi razumemo, da je gotovim laškim krogom strašno žal, ko vidijo, da je naše -adržanje v besedi in dejanju ^opoL nosna korektno in lojalno. To jim namreč jemlje sapo pri ščuvanju proti nam. Mi jim ne moremo pomagati. Smilijo se nam sicer, toda ni nas ▼olja, da bi nasedali na njihove limanice. V dobi modernih zakonov. Takoj po občinskih volitvah v Klani (v Istri) je maršal pozval 15 mladeničev, naj takoj odidejo pod orožje! Spremljal jih je sam do postaje Šapjane, kjer so morali sami plačati vozne listke za vožnjo i nekam v južno Italijo. Ko so došli na določeno j mesto, so povprašali po oblasti ali poveljstvu, j VsS so se jim — smejali. Milili so menda, da so' to tako kaki pohajači ali berači. Maršal v Klani je sicer res brzojavk!, naj mladeniče lakoj stavijo pod orožje, ker da so puntarji, oblasti v južni Italiji pa so se temu smejale. Gospod mar-tal v Klani je menda mislil, da je on vrhovni zapovednik vojske. Cemu ste prišli semkaj, so povpraševali naše mladeniče v južni Italiji? Na nabore — so odgovorili. Kaki nabori? Kak maršal? Tu ni ne naborov, ne službe za vas! Vrnite se zopet, odkoder ste prišK. In mladeniči «o se res vrnili domov!! Sicer brezplačno, ali j izstradani, brez denarja, zasmehovani! Tu je pač upravičeno vprašanje: kakov red je to, da 1 more kak maršal tako mučiti naše ljudsivo?! Kje jc tu zakon? Kdo povrne sirotam škodo?! Ali bo potem kako čudo, če mladeniči ne bodo verovali odslej niti naredbam ministra?! Take stvari se dogajajo pri nas v večno slavo vladavine — Salate! Izmenjava vrednostnih papirjev predvojnega avstrijskega dolga. Tukajšnje više nadzorništvo državne zakladnice naznanja, da se bo v sredo, dne 1. marca t. 1. pričela po vsem kraljestvu iz-i e menjava vrednostnih papirjev predvojnega; av- - strij»kega dolga s papirji petodstotne i tal dr-a žavne rente. V Julijski Krajini bo to tan«nj*vo - vpravljala sekcija arž. zakladnice v Trstu in i podružnice italijanske banke v Gorici, Puli in a Tržiču. Oni, ki se ne morejo posluiiit teh zavo- 1 dov, bodo lahko izročali tozadevne vrednostne e papirje pri krajevnih poštnih uradih. Izmenjane - papirje itaL drž. rente bodo dotičniki prejeli e potom istih poštnih uradov. Rok za predložitev a teh papirjev traja 45 dni počenši s 1. marcem 2 1.1. Po tem roku se te vrednotice ne bodo več j sprejemale. 1 Otroška pustna prireditev. Iz učiteljskih kro- 3 gov smo prejeli sledeči dopis: Šentjakobski - plesni učitelj g. Bizjak misli aranžirait na svojo 1 pest pustno otroško prireditev, ki bi obstojala 3 samo v plesih razne vrste. Moje mnenje in 1 mnenje vseh razsodnih ljudi je, da bi morali - otroške prireditve aranžirati in voditi predv3e 1 oni, ki vzgajajo mladino, učitelji in za vrtce, 1 vrtnarice. Ti najbolj razumejo otrokovo dušo in : bi znali najbolje poskrbeti za res pravo zabavo. ' Slab bo naš naraščaj, če mu bomo nudili le za-1 bave po pustnem programu. Učitelj. > Znižanje cene sladkorja. Mestni konsorcij za \ aprovizacijo poroča, da je od danes naprej do nadaljnega določena cena sladkorju na 6'20 lir I za kg. , Namišljeni zastopniki zadruge vojnih jetkav-cev ▼ naši deželi. Tukajšnja sekcija Hal. nar. J udruženja vojn. jetkavcev nam poroča, da kro-t žijo tod te dni gospodje, ki ponujajo pod pretve-j zo, da so zastopniki neke zadruge v onih j»t-I kavcev v Milanu, na prodaj podobe in koledarfe . v korist te zadruge. Radi tega sporoča udrur ► [ ženje italijanskih vojnih jetkavcev, da je ono I , edino pooblaščeno od vlade, da sodeluje v vseh . komisijah, ki se bavijo z urejevanjem vojnih , pokojnin in organizacijo boja proti jefeiki in da ! nima ničesar skupnega z gori omenjeno nami-, šljeno zadrugo. i Mladinsko društvo «Prosveta» pri Sv. Mariji Magd. ima danes ob 20. 6estancl- dramalič. a i odseka'. Vodja. Prošek. Pevsko društvo «Hajdrih» priredi danes, v soboto, 25. t. m., točno ob 7M uri zvečer v »Starčevi dvorani* na Prošeku svoj zabavni večer. Vstop dovoljen le proti izkazu vabila. Odbor. Danes vsi na maškeradni ples «Šentjakobske Čitalnicekateri se vrši v lepo okinča^ dvc-( rani DKD pri Sv. Jakobu. Ples vodi gos^. Josip i Bizjak. Svira mali orkester. Poskrbljeno bo za bulet in garderobo. Začetek ob 9. uri zvečer. Ker je ta maškeradni ples prvi po vojni pri Sv. Jakobu in je čisti dobiček namenjen za iond dramatičnega odseka, se odbor nadeja obilne udeležbe. Vstop dovoljen samo dostojnim maskam. Odbor Šentj. Čitalnice«. Skedenj. V nedeljo 26. t. m. ob 11. uri zjutraj se bo vršil v gledališki dvorani prvi sestanek pevskega društva « Velesile«. Vabijo se vsi člani kakor tudi ljubitelji in prijatelji petja obojega spola, da se v čimvečjem številu udeleže sestanka. Odbor. Kronsko - dinarski bankovci v Jugoslaviji se ne vzamejo iz prometa. Tukajšnja delegacija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sporoča: Spričo vesti1, razširjenih v inozemstvu, da bodo v Jugoslaviji vzeti iz prometa kronsko - dinarski bankovci, oziroma jugoslavenske krone, objavlja finančno ministrstvo SHS, da so te vesti brez vsake podlage. Obstoja samo naredba, da se imajo budžetni obračuni vršiti v dinarjih, toda to ne pomeni, da se kronsko - dinarski bankovci vzamejo iz i prometa, kakor se je to napačno tolmačilo : v inozemstvu. Nasprotno se kronskjoi-di- J narski bankovci, dokler se zakonitim po- ' tom ne vzamejo iz prometa, sprejemajo in ! morajo sprejemati toliko pri jugosloven- j skih bankah kolikor v prostem prometu. Jutri, na pustno nedeljo priredi Šentjakobska mladina običajni maškeradni ples v i dvorani D. K. D« Dvorana bo nanovo * okrašena, sviral bo mali orkester, bogato 1 ■ založeni bufet bo nudil vsem okrepčila, j ! delovala bo dobro urejena šaljiva pošta in ] sploh je za veselo zabavo prekrbljeno v j kar največji meri Ples bo vodil gospod l plesni učitelj Josip Bizjak. Začetek ob 20. < Vabijo se torej vsi Šentjakobčani in veseli 1 meščani, da se tega plesa udeleže v čim J večjem številu. Z gotovostjo se pričakuje 1 velika udeležba, ker je čisti dobiček na- , menjen naši šport goječi mladini. Kdor se \ hoče torej pošteno zabavati, jutri k Sv. J a- < kobu. ] Vsi dijaki srednješolci (tudi u&teljučni- t ki) sc vabijo, da se udeleže v čim najve- 1 čjem številu sestanka, ki se bo vršil jutri v nedeljo dne 26. t. m. ob 10'30 v gostilni j D. K. D. pri Sv. Jakobu. Ker gre za organizacijo srednješolcev, je dolžnost vsakega < dijaka, da se za gotovo cxIzove temu va- j bilu. — Sklicatelji". * Kmetijska zadruga v Trstu javlja vsem i svojim podružnicam in članom, da ima v za- t logi semenski krompir, sadna drevesa in vse i ! vrste travnih, deteljnih in zelenjadnih semen. 1 Iz triaikesa SMienJa Od»rri dvojnega umom t foatfU «Pri Karlu« ▼ ulici Teta. Z ozirom na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom, smo naprašen od prizadete strani, da ugotovimo, da aretirani g. E. S. ni brezposeln. Sedaj je zaposlen pri stavbni zadrugi. Obenem smo naproleni, da ugotovimo, da omenjeni g. polteno služi vsakdanji kruh za se in za svofo številno družino in da je njegova minulost ne omadeževana. Družina v smrtni nevarnosti. Včeraj ob prvih jutranjih urah je bil zdravnik rešilne postaje te-lefonično pozvan v hišo št. 20 v ulici Giovanni Boccaccio, kjer so potrebovale nujne pomoči tri osebe, in sicer trgovec Julij Bravin, njegova žena Fflomena in njegov sin Armand. Vsi trije bi se bili kmalu zadušili s plinom, ki je uhajal čez noč skozi odprti petelinček v spalnici. Zdravnik je spravil vse tri neprevidne osebe izven vsake nevarnosti. Poskusen samomor. Olga Ferlugova, stanujoča v ulici dei Fabbri št. 8, je zavžila včeraj zjutraj nekaj joda^ Vzroki poskušetiega samomora niso znani. Početje Mane ženske: tolkla se Je s sekiro po glavL 69 letna Celinda Ferro, stanujoča v ulici Scuole Nuove Št. 20, je včeraj popoldne ne-zblaznela. Začela je kričati. Kar nenadoma pa je vzela nekje sekiro in se začela tolči z njo po glavi Bog si ga vedi, kakšen konec bi napravila blazna ženska, ko bi ne bili prihiteli v stanovanj sosedje in jo razorožili. Noorečnica je hfla odpeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v opa>-zovahiico. Okradona kuharica. Vieraj pri belem dnevu so v dr M. «nezaanci» v stanovanje kuharice Ane Guttmanoove v ulici della Torretia it. 6 in odnesli nekaj perila ter nekaj zlatenrne, v vrednosti 2173 lir. Nesreča aa delu. Delavec Ivan Doezara, stanujoč v ulici CapitelH St. 19, je padel včeraj med delom s 3 m visokega m osliča v stari prosti luki in ae nevarno poŠkctk al Odpeljali so ga v bolniSmoo. Pore d na ulici. Antonija C&rlo rajeva, stanujoča pri Sv. Marici Ma£& zg. št. 37, fe hotela iti včeraj zjutraj na nefei Mižnji travnik, da bi pobrala perilo ki se je tam snSilo. Ko je prišla v bližino gostilne <*Subietta» pri Sv. Soboti« je začutila, da je prišla njena ura. Tedaj je prišlo na svet dete, ai pa se je kmalu poiem preselilo v večnost. Novorojenček fe padel namreč na tla in se ubil. Vesti z Gorlikega Iz Repentabra. Društvo «Tabor* priredi v nedeljo, dne 26. t. m. pri goep. A. Fnrlanu na Re-pentabru veselico s sledečim sporedom: 1. Vo-dopivec: oštaf prosta zabava. Nedavno napovedani šaljivi zbor «Nos» odpade. Glavnemu raprezentantu — «solistu» je lamreč hud£ otekel nos, tako, da je izključeno, — čeravno je pust — da se nam prikaže na >dru. Temu v odpomoč pa fe priskrbel odbor la drug nameček. Preskrbljeno je za dober prigrizek («krofi*) n sladko kapljico. Blagajna se odpre že ob 3 lAt la ne bo preveč navala, kot se je to zad-sjič pripetilo. Ker jo čisti dobiček namenjen v iulturne namene, se pričakuje obilna udeležba PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteli Holandec Roman (76) Poročilo moštva se je kaj hitro razširilo po krovu in ljudje, ki že prefe niso bili vdani admiralu, so prejasno spoznali v kako nevarnem položaju se nahajajo. Ne da bi se ravno očitno uprli, so sc podali v spodnje prostore in so se protivili priti na krov, dokler jih niso priklicali častniki, ki so sami tudi obsojali admiralovo ravnarvr Kratkcmalo so naznanili kako stoji vsa iu^r med moštvom, nc da bi imenovali posameznikov, nad katerimi bi se lahko ohladila admiralova jeza. Solnce je šlo ravno k zatonu. Na admiralski ladji se ni zgodilo ničesar, kajti Kranc je bil v ječi, admiral pa se je ves iz sebe podal v svojo kajuto. Medtem pa Filip s svojim ljudmi ni počival. Na vso moč so črpali vodo, ki se je nabrala v ladji, ko je priplui čoln, iz katerega je stopil Kranc in se prikazal na krovu «Dorta». •Kapitan Vanderdecken, prihajam, da se vam dam na razpolago, če me hočete vzeti — če ne me vsa; varujete, kajti prav gotovo bi me jutri zjutraj obesili, če bi ostal na svoji ladji. Moštvo v čolnu je tudi moaega mnenja in se ram pridružuje, če ste seveaa zadovoljni.* Čeprav bi Filip raje imel, da se ne bi to zgodilo, se pod takimi razmerami ni mogel upirati temu, da ne bi sprejel Kranca, toliko bolj, ker ga je vzljubil in bi za njegovo življenje, ki je bilo brez dvoma v veliki opasnosti, žrtvoval kolikor bi mogel; toda mornarjem je nasvetoval naj se raje vrnejo. Ko pa mu je Kranc povedal, kaj se je pripetilo na krovu «Leva» in ko so mornarji vneto prosili naj ?ih ne pošlje v gotovo smrt, ki jih vsekakor čaka, ker so pomagali Krancu iz ječe, jim je Filip dovolil, čeprav nerad, ostati. Noč je bila viharna, morje pa ni divjalo, ker je veter vel le po obrežju. Moštvu «Dorta» se je tekom noči, pod vodstvom Filipa in Kranca, posrečilo ladjo toliko razbremeniti, da so biH drugo jutro zmožni obrniti jo, kajti našli so, da tla niso močno poškodovana. Sreča je bita zanje, da niso v svojih naporih odnehali, kajti nekaj ur pred solnčnim vzhodom se je veter preokrenil. Komaj so pritrdili svoje krmilo, ko je začelo morje precej valovati. Admiralska ladja je ležala še vedno nepremično, kafti najbrže se ni nikdo potrudil spraviti jo iz pečin. Filip je bil v veliki zadregi, kajti «Levovega» moštva ni hotel in ni mogel pustiti tu, pa tudi admiralu bi ne smel odreči sprejema, če bi on hotel priti na krov, toda sklenil pa je smatrati slednjega le kot potnika, sam pa prevzeti celokupno vodstvo*. Admiralska ladja le tičala kako dobro miljo stran na obrežju. Medtem pa Filip svojemu moštvu za povedal naj napolni »o sode z vodo iz reke, ki se je ne daleč od ladje {zlivala v morje in čakal, kaj ukrene admiral- | ska jadrenica. Ko so sode napolniti je odposlal 1 svojega sta proti muk, kjer so Ispostavili komo dorc ja, da bi ga pripeljal na ladjo. Toda mornar se je vrntt, ne da bi g« oafiel čeprav je *pre-iskal ves kraj naokoli Drugega dne je FBip opazil gibanje admiralskih čolnov, ki so vse svoje zaloge pripeljali na obrežje. Dan kasneje so razpostavili šotore, iz česar se i e dado »klepeti, da je moštvo zapustilo «Leva». Po noti je pihal oster veter in morje je zelo narastk». Drugega dne so odstranili ja-demike, nagnili ledjo — in Filip je spoznal, da t t admiral e stfcfld, in se s Kranc em posvetoval, tfj naj ukreneta. Postiti «Levovo» moštvo na obali je btto nemogoče.ker M tu gotovo pomrli od gladu in vremenskih nezgod, loda bolje je bilo počakati, da satne pogajanja nasprotna stranica in zato je Filip počakal še nekaj časa. Očrvidno fe bilo, da je med moštvom admiralske ladje izginila vsaka pokorščina, kajti po dnevi so se Matili po SKaiovju, po noči pa kurili kresove in popivali!. To tratenje živil je Filipa zelo pofrlo. Stan je imel le toliko, kolikor je zadoičalb za n0eg na upravnišfcvo. 261 HIŠA z vrtom in dvoriščem je na prodaj. Pojasnila se dobijo v Komnu št. 33. 262 POSTELJA, popolna, za dve o«ebi in drugo pohištvo, se prooa, Via Roznagna 26, II levo. 263 GOSPODARSKO DRUŠTVO PH1 SV. M. MAGDALENI ZGORNJI, foMaa pri Ttroicu razpisuje mesto najemnike (toc&je) sadržne gostilne pod ugodnimi pegaji, Prošnje naj sc pošljejo aH o&tajo predsedniku pri Sv. M. Magd zgornji štev. 73, ki daje tu