Iteo. 108
Velja po poŠti: sa telo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13'— ia tetrt leta „ „ 6-50 sa en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
sa celo leto naprej	K
ta pol leta „	„
:ia tetrt leta „	„
&a en mesec „	„
22 40 11-20 560 190
Ia poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
V Uublltini, v ponedeljek, dne 11. mojo 1908.
leto xxxui.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 3 „ V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrst, ž 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvorIStc nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vratajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema narotnino, inserate ln
reklamacije. CJ p r a v n i š k e g a telefona Stev. 188.
KT"
Današnja številka obsega 6 strani.
nalivno reformo za kranjski
deželni zbor.
Seja ustavnega odseka. — Soglasen dogovor med strankami. — Predlog deželnemu zboru.
Po dolgoletnih vročili političnih bojih dan dogovora! Ne rečemo več, kot dan dogovora. Mi nismo optimisti. Vse stranke imajo še nadalje prosto pot razvoja.
A eno moramo povdariti. Konec je dobe obstrukcije! Začenja se doba koristnega dela, v kateri morajo vse stranke med seboj tekmovati, da s plodnim delom dvignejo kranjsko deželo.
To smo mi od vsega začetka hoteli. Mi smo imeli vedno pred očmi blagor slovenskega ljudstva in kranjske dežele. Nikdar nismo posebnih in zasebnih interesov stavili nad občni blagor. Brezobzirno smo doslej šli za ciljem, ki smo ga od vsega začetka spoznali kot edino koristnega za naše ljudstvo. Tudi sedaj nam je ljudski blagor nad dnevno politiko. In ko objavljamo sklep ustavnega odseka, ki še ni dovršil svoje naloge, ampak se bo moral še sniti, da v podrobnostih izvede te splošne črteže, moramo izjaviti, da mi ta sklep pozdravljamo kot važen in odločilen korak k velikim smotrom slovenskega naroda, če tudi s podrobnostmi ne moremo biti zadovoljni s svojega znanega demokratičnega stališča.
# « «
Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora je zboroval v soboto, 9 maja, dopoldne in popoldne in je po dolgih debatah, v katerih so posamezne stranke po svojih najboljših močeh branile svoje stališče, sklenil slednjič sledeče:
Splošno ostanejo sedanje kurije. Priklopi se jim četrta kurija z U mandati.
S 5. volivnega reda se spremeni tako, da dobi Ljubljana v obstoječi mestni skupini namesto dveh mandatov štiri. Za tc štiri mandate je Ljubljano razdeliti v dva, po davčni obveznosti in po številu prebivalstva kolikor mogoče enako razdeljena volivna okraja, katerih vsak voli po dva poslanca. Prepuščeno je narodno-napredni stranki, da stavi predlog glede te porazdelitve in ga naznani referentu. Sorazmer-
no s to spremembo je spremeniti tudi deželni red.
$ 7 a) volivnega reda sc spremeni tako. da od enajst mandatov splošne skupine dobi enega mestna občina ljubljanska, drugih deset pa je porazdeliti na ostalo deželo teritorijalno in je prepuščeno Slovenski Ljudski Stranki staviti svoje predloge glede te porazdelitve.
Za kompletorično volitev dveh novih poslancev ljubljanskih v cenzus-kuriji bo veljala še cela Ljubljana kot en sam volivni okraj.
V mestni skupini se nadalje spremeni to. da v bodoče mesto Kočevje voli samo svojega poslanca, trg Ribnica se pa priklopi volivnemu okraju ostalih dolenjskih mest in trgov (Novo mesto, Višnjagora itd.)
Razun tega so se soglasno sprejeli tudi še pogoji nemške stranke, in sicer:
da je izprememba novega volivnega in deželnega reda mogoča le ob navzočnosti najmanj 42 članov deželnega zbora, ki odločujejo le s tričetrtinsko večino.
'Določbe poslovnika za deželni zbor in deželni odbor, ki se ne strinjajo s to novo
postavo, se s tem ukinejo.
* * «
To je dogovor med strankami, ki so ga po dolgotrajnih debatah slednjič podpisali vsi člani odseka, ker so razvideli, da v sedanjih razmerah nobena stranka kaj boljšega doseči ne more. Ta sklep ustavnega odseka se predloži deželnemu zboru, ki utegne zborovati za prav kratko dobo junija meseca.
Seja ustavnega odseka je bila precej .-»urna in se je večkrat prekinila. Poročal je dr. Šusteršič. Liberalna stranka je svo jo pozicijo branila, dokler je mogla. Stališče S. L. S. je ostro zagovarjal dr. Lampe. ki se je ustavljal zlasti temu, da bi bili kaj prikrajšani volivci kmečkih okrajev. Veleposestvo je seveda bilo zavarovano že po vladnih izjavah. S. L. S. je krepko naglašala svoje stališče splošne in enake volivne pravice.
Bila je torej ostra debata, in ko se je slednjič vendar našla neka sredina, za katero so mogli vsi glasovati, je bilo sklenjeno veliko delo, ki ga gotovo vsa kranjska dežela pozdravi kot znamenje boljših časov.
In to sledi tudi iz sklepnih govorov.
Ob zaključku seje se je najprej oglasil k besedi deželni predsednik baron Schwarz, povdarjajoč velikanski pomen dosežene sprave, in se zahvaljujoč vsem, ki so sodelovali pri tem, da se je dosegel srečni uspeh, ki bo v blagor celi deželi.
Gospod deželni glavar Šuklje se je pridružil besedam deželnega predsednika, povdarjajoč, da je danes zgodovinsko važni dan za deželo, ki tako nujno potrebuje stvarnega dela v deželnem zboru, in izraža nado, da bo soglasje, ki se jc danes pokazalo, ostalo tudi nadalje.
Dr. Šusteršič se je kot poročevalec zahvalil vladi in vsem strankam, povdar-jaje, da je v skupni namen vsaka stranka nekaj žrtvovala in da bo predlog, ki ga bo stavil odsek v deželnem zboru, delo in zasluga vseh strank.
Dr. Tavčar smatra za svojo prijetno dolžnost, zahvaljevati se predvsem v imenu svoje stranke načelniku odseka dr. Kreku, ki je s svojim mirnim nastopom in simpatičnim vodstvom razprav veliko pripomogel do srečnega uspeha. Istotako se zahvaljuje referentu dr. Šusteršiču, povdarjajoč osobito njegovo lojalno delovanje, ki je privedlo do srečne izvršitve za-početega dela.
Ekscelenca baron Schvvegel se pridružuje v imenu svoje stranke zahvali načelniku. referentu in vladi, izražujoč svoje veselje, da se je delo posrečilo.
Ko se je bil podpisal zapisnik o dovršeni spravi, so se vsi člani odseka razšli v zavesti, da je bil to res zgodovinski dan in da so dovršili delo, ki pomenja porod nove dobe za kranjsko vojvodino.
To so suha dejstva. In kaka bo pri-hodnjost?
Ko deželni zbor to sklene, bo razdelitev strank v deželnem zboru kranjskem dozdevno po sedanjem razmerju sledeča: Deželni zbor bo štel z virilistom kne-zoškofom 50 članov.
S. L. S. utegne imeti 20 izvoljenih poslancev. liberalna stranka 12 poslancev in nemška stranka ohrani svojih 11. Z narodnega stališča je velik uspeh, ker se znatno pomnoži število slovenskih poslancev in ker je pričakovati, da bo odslej ena slovenska stranka v deželnem zboru imela sama zase absolutno večino. Mesto Ljubljana bo imelo odslej samo zase pet poslancev. Ribnica, ki je dosedaj volila s Ko-
čevjem, se loči in priklopi drugim dolenjskim mestom, mesto Kočevje bo pa imelo samo zase enega poslanca. Liberalni poslanci so povdarjali, da se s tem ustreže želji ribniškega trga. V splošni skupini bo imela Ljubljana en mandat, deset drugih pa se krajevno in po številu prebivalstva razmerno razdeli po deželi.
Večina S. L. S. je odločilna, dasi še ni dosegla tega, kar jej gre. Oziroma: Ljudstvo še ni doseglo tega, kar bi moralo imeti. A korak k zboljšanju jc storjen.
Slovenska Ljudska stranka sicer pridobi absolutno večino. A zato je pa prikrajšana na mandatih, ker bi ji po številu ljudstva šlo še mnogo več mandatov. Nerada se je udala, ker hoče odločno, da se začne nova doba plodovitega dela. Največ izgube Nemci, ki so s stališča druge najmočnejše stranke potisnjeni na stališče po številu najslabše stranke. A tolažijo se lahko s tem, da imajo primeroma vendar še veliko večjo veljavo, nego bi jo imeli po pravi demokratični volivni reformi. Tudi liberalci so morali v marsičem popustiti, a po načelu splošne in enake volivne pravice, za katero so se bili izpočet-ka izrekli, bi bili izgubili še mnogo več. Njihova nedoslednost je njihova usoda.
Pa pustimo zdaj take račune! Glavna stvar je, da bi bodoči zastopniki našega ljudstva požrtvovalno in pravično delal1 za blagor dežele.
V imenu S. L. S. jc dr. Lampe izjavil, da je ta volivna reforma provizorij. Pro-vizorij je lahko daljši ali krajši. Ako bo bodoči deželni zbor deloval v korist ljudstva, bo ostal ta provizorij za daljšo dobo. Ako ne, se bo pojavila težnja po drugi volivni reformi.
In zdaj so vse tri stranke zavezane, da glasujejo za to volivno reformo tudi v deželnem zboru. Potem bodo nadomestne volitve za izpopolnitev deželnega zbora. Stvar volivcev jc, da se odločijo za prave osebe, ki bodo krepko delale za korist naše dežele.
Najnovejšo politično poročila.
Izstop poslanca dr. Bialega iz vsepoljske skupine.
Dunaj, II. maja. Iz vsepoljske skupine »Poljskega kola« .ie izstopil poslanec dr. Stanislav Bialy in pristopil »Poljski ljudski stranki«.
LISTEK.
Povest o človeku, hi se ]e vozil v zaboju.
(Dalje.)
Cečk jc torej stanoval za pečjo pri Lukačevih in delal po vasi dnine. Hodil je slabo oblečen, stradal iu nosil denar na kup. Najedel se je do sitega samo takrat, kadar je bil kje v delu. \ko pa ni dobil dnine, kar se je večkrat dogajalo, zlasti ob slabem vremenu, sedel je v hiši za pečjo in dremal, da jc ložje preganjal lakoto.
Ko so pa Lukačevi posedli krog mize in so se pokadili na njej dobro zabeljeni žganci, zdramil se je tudi Cečk ter poiskal prihranjeni kruli. Srkal je vase prijetni duh žgancev ter prigrizoval v vodi namočene suhe skorje. Kosilo si je pa sladil tudi s tem. da je štel. kolikrat je kdo zajel. Ako mu niso nič pustili, se jc takoj maščeval in povedal, kdo je največ spravil vase.
Enkrat jo jc pa hudo naletel.
Imeli so v hiši črevljarja, tistega Cibo, ki hodi menda po vsem Dolenjskem v štiro. Njemu na čast jc Lukaška tako zabelila žgance, da so kar plavali v masti. Hlastno so zajemali iz sklede; zlasti Cibi
se je zelo mudilo. Cečk je pa sedel za pečjo, grudil suhe, v vodo namočene skor-jice ter jih poželjivo gledal, namreč žgance. Čimbolj se je skleda praznila, tembolj se mu je kremžil obraz. Ko je že videl, da ne bo nič ostalo, zajavkal je žalostno:
»Ciba, ti zajameš desetkrat, med tem ko drugi samo enkrat.«
Črevljar Ciba pa ročno zagrabi kopito in je zaluči tje za peč. Mož je namreč nagle jeze iu uren v vseli rečeh.
Čcčk je pa menda prav nalašč prestregel kopito s svojo butico. Takoj nato sc mu je pocedila po obrazu neka rdeča tekočina, o kateri je trdovratno trdil, da je pristna kri.
Obvezal si je glavo; poiskal klobuk in palico, zlezel izza peči ter rekel črev-ljarju:
-Ciba, to bo kaj dobra dnina zame!«.
Pri teli besedah je izginil skozi vrata ter jo mahnil naravnost v Lašče.
Ta pot je pa imela za Cibo zle lioslc-dice. Nekega dne je namreč moral iti v Lašče za par dni v štiro. Vrh tega je plačal tudi Čečku za bolečine dvajset svetlih kronic. Zato so ga pa tudi v Laščah cesarski gospodje prepričali, da je kopito za v čevelj iu za v glavo. Cečk jc bil silno zadovoljen s tako dobro dnino. Pozneje jc šc večkrat nastavljal glavo, kadar jc kdo kaj trdega zagnal, toda hotelo se mu ni
več tako posrečiti, kakor takrat s Cibinim kopitom.
Cečk si je torej znal na razne načine množiti prihranke. Vendar mu je vkljub temu šlo Ic prepočasi. Hotel jc že pustiti vso misel na ženitev, ko sc mu prikaže nenadoma rešilna zvezda v podobi Lukačevega Tonce.
Ta .ie bil pravi nepridiprav. Nekaj let je pregledoval šole po raznih mestih, zapravil polagoma vso doto, potem jo pa potegnil v Ameriko. Komaj je tam zaslužil nekaj denarja, že sc mu je mudilo spraviti ga med svet. Bil je pa jako dober domoljub. Zakaj v Ameriki prisluženi denar jc prinesel domov, da ga zapravi v domovini.
Lukačev Tonca je torej pojedal in popival po Kurjih črevih, dokler mu ni zmanjkalo drobiža. Potem jc pa postopal okrog in delal Čečku za pečjo druščino. Tu sc mu je lagal na vse pretege, /lasti ko mu je Cečk zaupal svojo srčno bol.
»Povem ti,« razkladal mu je neki večer, »v Ameriki služiš denar tako lahko, kakor bi ga pobiral na cesti; kar sam ti leti v žep. Tu delate šest dni in počivate samo en dan; jaz sem pa tam delal samo en dan in šest dni popival. In delo je tudi silno lahko. Veš. tam dela vse elektrika. Poznaš elektriko?«
»Nc,« odvrne mu Čcčk; »kako jo bom poznal, ko šc nisem bil v Ameriki. Sploh
se pa jaz ne menim za nobeno drugo bab-nico, kakor z edino Micono.«
»Ne bodi trapast«, vpije Tonca nad Čečkoni, »vsaj elektrika ni babnica. To je le žica, ki ima v sebi tako moč, da te ubije, če jo primeš. Razumeš sedaj?«
»Toliko, kakor prej. Samo to vem. da vsak umrje, kdor prime elektriko.«
»Potem veš zadosti«, nadaljuje Tonca. »Zakaj delavec nima v tovarni, katero goni elektrika, nič drugega dela, kakor da pazi, da ga ne vzame kako kolo ali kak jermen s seboj.«
»To je pa kaj lahko delo«, pripomni mu Čcčk.
»Lahko, lahko, in kakšen zaslužek! V enem dnevu zaslužiš desetkrat toliko, kakor tu v enem tednu.«
Pri teh besedah položi Tonca prste na čelo, iu nekoliko pomisli, potem pa dregne Čečka pod rebra, da bi bil skoraj odlctel na sredo hiše, ter mu pravi:
»Veš kaj. Čcčk. jaz grem drugi mesec nazaj v Ameriko. Pojdi z menoj. V dveh letih si prislužiš toliko, da si lahko kupiš doma celo zemljo in potem je Micona tvoja. Da, povem ti. še goršo dobiš lahko, ker nisi napačen fant.«
Tonca. jc dobro vedel, čemu jc začel prigovarjati Čečku. naj gre z njim v Ameriko. Zapravil jc bil namreč ves denar, in sedaj je skušal priti na tuje stroške čez
Jezikovni spor na Češkem.
O p a v a. II. maja. »Deutsche VVehr« bluje ogenj in žveplo na višjega deželno-sodncga svetnika opavskega deželnega sodišča Hrubega, ker je izdal v neki kazenski zadevi nekemu nemškemu odvetniku češki odlok.
Praga, 11. maja. Pečavsko okrajno sodišče je nedavno izdalo razpravno povelje pričam v neki napovedalni zadevi okrajnemu sodišču v Nemškem Brodu nemško. Proti nemškemu odloku sta se pritožila dva češka odvetnika v Nemškem Brodu na hebsko okrožno sodišče iu na praško višje deželno sodišče. Hebško okrožno sodišče je zavrnilo ugovor v nemščini.
Praga, 11. maja. »Narodni Politika« poroča, da se je mudil v Pragi neki tajnik trgovskega ministrstva, ki je nagovarjal poštne uradnike, naj uvedejo notranji nemški uradni jezik vsaj v prometu z nemškimi mesti in naj rabijo češki notr. uradni jezik le pri pošiljatvah v češke kraje. Na zaupnem shodu poštnih ambulančnih uradnikov v petek so sklenili, da se uklonijo zahtevi.
Praga. 11. maja. Najvišje sodišče je razveljavilo neki odlok hebškega okrožnega sodišča, ki je ukazalo, da se mora sestaviti odgovor na neko češko pritožbo nemško kot protipostaven z ozirom na § 19 državnih temeljnih postav, in z ozirom na Stremayrjeve odloke.
Izjava češke katoliške stranke.
Praga, II. maja. Izvrševani odbor katoliške ljudske stranke na Češkem je sklenil v svoji seji dne 4. t. ni., da izjavi: I. Katol. poslancem se naroča, naj takoj, ko se predloži načrt jezikovne postave, prouče kompetenčno vprašanje, ker je kompetenten za vreditev jezikovnih zadev na Češkem češki deželni zbor. 2. Uradniki morajo znati oba deželna jezika. 3. Češki deželni zbor naj se takoj skliče. Imeti mora dovolj časa, da reši deželne potrebščine in izpremeni volivni deželni in poslovni red. 4. Prihodnje ljudsko štetje naj se izvrši z ozirom na materni jezik posameznika, da se tako lahko določi narodnost prebivalcev.
Vojaški dopusti ob žetvi.
Dunaj, 11. maja. Minister za deželno brambo fcm. Georgi je obvestil poslanca dr. Stojana in Šilingerja, da se v najkrajšem času objavi odlok o vojaških dopustih ob žetvi. Razločevati se mora med vojaki, ki jih reklamirajo kot rodbinske preživitelje, na katere se ni oziralo, in med onimi, ki nimajo pravice na reklamacijo. Uradno se poizve, čc obstoje pogoji za dopust ob žetvi. Reklamirani vojaki se za-bilježijo in se morajo pri svojih poveljstvih oglasiti za dopust. Nereklamirani vojaki, ki žele dopust ob žetvi, morajo prositi za dopust pri svojem polkovnem poveljni-štvu. Dopust se podeli za tri mesece.
Posvetovanja o izboljšanju položaja avstrijskih mlinov.
D u n a j. 11. maja. V trgovinskem ministrstvu razpravljajo te dni zastopniki prizadetih ministrstev o obljubah pri pogodbenih pogajanjih z ozirom na izboljšanje položaja avstrijskih mlinov. Posvetovali se bodo o zadevi še nadalje skupno z zastopniki mlinov.
Ekspertiza o kanalskih načrtih.
Dunaj, II. maja. Po trgovinskem ministrstvu sklicana ekspertiza o kanalskih načrtih se hitro posvetuje o kanalskih
lužo. Sicer še ni vedel, kako bo osleparil Čečka; toda bil je popolnoma prepričan, da bo potoval za njegov denar, ako se mu posreči, da ga spravi s seboj.
In posrečilo se mu jc. Čečk je bil res zadosti neumen, da se mu je zaupal. Mislil je pa celo, da jc silno modro ravnal.
Micona ga je svarila, naj pazi, da ga Tonca ne opehari. Toda Čečk je naredil silno moder obraz, kar je pa izgledalo jako neumno, ter dejal:
»Dušica, ne boj sc! Mene še ni nihče opeharil in me tudi ne bo. Nisem zastonj rojen na pustni torek. Gledal bodem, da bom itncl dobiček od Tonce; kajti on je silno neumen človek. Denar ti razsiplje kakor lešnike. Videla boš, da se nazadnje še za njegov denar peljem v Ameriko.«
Prišel jc torej dan slovesa. Tonca sc je poslovil od vseh gostiln v vasi, žal da je samo ena, Čečk pa od Micone. Zaročenca nista prav nič pretakala solz: tudi objela in poljubila sc nista, kakor je to v navadi med ženinom in nevesto, kadar se poslavljata za daljši čas.
Micona je ravno plela na Foltačevi njivi poleg ccste, ko priropotata »Ameri-kanca« mimo na vozu. Ko jo Čečk zagleda, ukaže vozniku ustaviti, ter ji pravi: »Ti no, zdaj pa greni.«
Micona se pa malo ozre in zamomlja: »No pa pojdi.«
načrtih. Izvoli se sekcije, ki se pečajo s podrobnostmi glavnih vprašanj. O načrtih kanala Donava-Odra s.o že končali posvetovanja. I )ruga sekcija se peča s preskrbo vode in tretja z uradno proračtinanimi stroški. Eksperti so si ogledali tudi prostor,, kjer se loči nameravani kanal od Donave. Ta teden prouče načrte o kanalu Odra-Vi-sla v Galiciji. Ko pregledajo načrte, prepotujejo eksperti kraje, kjer nameravajo graditi kanale. Po potovanju se vrnejo na Dunaj, kjer končno odobre načrte.
Zasledovanje zaradi 1. majnika.
Praga, 11. maja. Praška industrijska družba je izključila od dela 4000 delavcev, ker so praznovali 1. majnik brez dovoljenja ravnateljstva. Družba namerava odpustiti od dela več mlajših delavcev in upokojiti več starejših delavcev. Šlansko okrajno sodišče je pa uvedlo kazensko postopanje proti mnogim rudarjem zaradi raznih deliktov, ker so delali z nagovarjanjem in grožnjami na praznovanje 1. majnika. Rudarji so razburjeni in nameravajo pričeti pasivni odpor ali pa splošno stavko.
Glasilo nemškega kanclerja o dunajskem obisku nemških vladarjev.
Berolin, 11. maja. »Nordd. Allg. Ztg.« objavlja daljši članek, ki se peča z dunajskim obiskom nemških vladarjev. Med drugim naglaša, da ostane obisk v spominu narodov obeli prijateljskih cesarstev. Sestanek je na novo ojačil zvezo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko kot zaščito miru. Govora cesarja Viljema in cesarja Franca Jožefa je izpopolnil brzojavni pozdrav italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Schonbrunski dan je manifestiral nadaljni obstoj mirovne zveze med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo.
Nova rezidenca črnogorskega kneza.
C e t i n j e , II. maja. V soboto so položili temeljni kamen nove rezidence črnogorskega kneza v Baru. Navzoči so bili črnogorski knez Nikolaj, princezinje, diplomati, vlada in veliko ljudstva. Knez je naglašal v svojem govoru, da polaga veliko važnost na razvoj Bara, ki postani središče trgovine in industrije. Rusija se bo veselila o procvitanju Črne gore. Prepričan je, da Rusija in car Nikolaj ne pozabita Črne gore. Nadalje izjavi, da gotovo mogočna avstro-ogrska sosedna država tudi v bodoče pospešuje črnogorski gospodarski napredek. Hvaležno se spominja Italije, ki je dvignila s svojim kapitalom črnogorsko podjetnost in pospeševala gospodarski napredek črnogrskega obmorskega obrežja.
Proti anarhistom.
Rim, II. maja. V Catanio je došel parnik »Helvetia« iz Genove na poti v Pi-rej. Na ladji se je nahajalo 10 nemških in angleških anarhistov, ki jih je izgnala policija iz Genove. Ker je ostala »Helvetia« v Cataniji tri dni, jih je policija kljub njihovemu protestu vtaknila v luknjo.
Za obrambo Sandžaške železnice.
Pariš, II. maja. »Agence Havas« poroča iz Soluna, da so odrinili trije ka-valerijski eskadroni v Mitrovico, kamor so se podali tudi inženirji, ki proučujejo nameravano novo progo.
Afganistanski emir proti vstaji ob indijski meji.
Sinila, II. maja. Glede na vstajo ob indijski meji je posredovala indijska vlada pri afganiškem emirju z ozirom na
»Ti, Micona, kaj pa če se ti Čečk v Ameriki oženi? Veš, tam so lepa dekleta in tudi bogota.«
»Naj se le.« odreže se ta, »vsaj ga jaz tudi ne bom čakala, če pride kak drug potne.«
»Ravno ta hip je pa Lukančevo kobilo. ki jc že tako nerada stala, ugriznil brencelj, ki jo je kar brez ukaza pocc-dila po cesti. Tako so se poslavljali in se še dandanes poslavljajo v Kurjih črevah neveste od ženinov, kadar odhajajo ti v Ameriko.
Čečk in Tonca sta pa ropotala proti postaji, in vsak je pogledal za njima. Imela sta namreč na. vozu nenavadno velik zaboj, ki .ie bil na več mestih prevrtan. Bilo pa ni notri nič drugega, kakor sam zrak; pa šc ta jc uhajal pri luknjah ven. Čemu sta pa rabila Amerikanca ta zaboj? To moram seveda razložiti. Zaboj ni bil namreč nič drugega, kakor ladija, v kateri se .ie nameraval Čečk prepeljati v Ameriko.
Seveda je bilo to Tončina iznajdba. Moral je žc nekje slišati, da so tudi ljudje, ki se vozijo v zabojih, da na ta način sicer nc posebno zložno, pač pa precej ceneje potujejo. In tega se je tudi domislil, ko je premišljeval, kako bi prišel s Čečko-vo pomočjo v Ameriko. Izvrtal jo jc pa res dobro.	(Dalje prih.)
to, ker se udeležujejo Afgamčani vstaje.. Emir je odgovoril, da je ukazal Afganiča-, nom, ki so se združili z vstaškimi rodovi, naj se povrnejo nazaj in ukazal svojim uradnikom, da preprečijo prekoračenje meje.
Nadomestna volitev v Dundeeju.
D u n d e e , 11,., maja.. Pri. nadomestni volitvi v Dundeeju je dobil liberalec Churchill 7079, unionist Baxter 4070, član delavske stranke Stuart 4014: in: tempe-rencler Serymgeou 655 glasov..
NOTRANJE-POLITIČNI PREGLED.
Gosposka zbornica ima sejo 18.. t., m.. Razpravlja o prvem branju Ludvvigovega predloga o ustanovitvi državnega zdravstvenega urada. Govori, se, da se Wahr-mund 22. t. m. vpokoji, ko poteče njegov dopust in sicer brez penzije, ker še ne služi dovolj časa..— Nemški' cesar je izjavil, da tvorijo naši mornariški častniki elite-zbor. — V ogrskem državnem zboru je predložil Andrass.y načrt o novi izselje-valni postavi, ki poostruje sedanja postavna določila o izseljevanju. V zadnjih petih letih se je izselilo iz Ogrske 800.000 oseb. Nadalje je naglašal v sobotni seji ogrskega državnega zbora, da obstoja na Hrvaškem zdaj prikrit absolutizem. — Slušatelji dunajske visoke živinozdravniške šole so izjavili, da prično 11. t. m. zopet obiskovati predavanja. — Pri češki hranilnici v Novem Tišinu so zasledili defravdacijo 100.000 kron. Skupni ministrski svet, napovedan na II. t. m., so odgodili na 17. t. m. Pečali se bodo s povišanjem častniških plač in z mornariškim proračunom. — Ru-sinski škofje so izdali skupen pastirski list, ki ostro obsoja umor grofa Potockega. — Čehi bodo glasovali za nujni predlog grofa Kolo\vrata, ter je s. tem vlada rešena.
IZZVlŽGANI SRBSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
V Šabcu in v Sosnici so ob agitaciji izžvižgali srbskega ministrskega predsednika Pašiča. V Sabcu so mu pa klicali pred stanovanjem: »Proč s Pasičem! Proč z izdajavcem ljudstva!«
BOLGARSKA KNEŽJA DVOJICA
se po volitvah v sobranje meseca junija t. 1. poda v Pctrograd. Kakor javljajo iz Beroiina, poseti o tej priliki knežja dvojica tudi Berolin in Dunaj.
JUŽNO-AFRIŠKA ZVEZNA DRŽAVA.
Na konferenci angleških južno - afriških kolonij so naročili poslancem, naj delajo na »Južno-afriško zvezno državo«.
ODKRITJE SPOMENIKA V PORT -ARTURJU.
Iz Petrograda javljajo: Dne 12. t. m. odkrijejo vPort-Arturju spomenik, ki so ga dali napraviti Japonci v čast padlim ruskim vojakom. Japonci so na to slavnost povabili tudi ruske vojaške kroge.
JAPONCI V KOREJI.
Japonska vlada je poslala še dva polka v Korejo, da pomagata zatreti tamošnje nemire.
Dnevne novice.
+Shod »Kmečke zveze« pri Sv. Gre-goriju se je ob najkrasnejšem vremenu in številni udeležbi vršil včeraj popoldne kar pod milim nebom. Deželni poslanec Bartol je govoril o nalogah deželnega zbora. Ker se je sklenil kompromis glede volivne reforme, je upati, da bo S. L. S., ki dobi vsled novega volivnega reda večino v deželni zbornici, mogla kaj izdatnega storiti za svoje volivce. Državni poslanec Jaklič jc dejal, da naredi stranka z novo volivno reformo samo en korak naprej. Novi volivni red bo stranko ojačil, zato bo nadaljevala agitacijo za volivno reformo v smislu splošne in enake volivne pravice s podvojenimi močmi. Deželno gospodarstvo, ki pride v strankine roke, je nad vse žalostno. Kar so nam pustile stranke večine, so le dolgovi in primanjkljaji v deželnem proračunu. A komaj se nam obeta nekaj virov v pokritje primanjkljaja, žc se oglašajo vsemogoči ljudje in hočejo imeti od dežele denarja v razne svrhe, toda stranka se mora zavedati, da je njena moč naš kmet, ta je vstrajal na njeni strani v najslabših časih, zato je prva dolžnost stranke. da nc pozabi svojih najzvestejših volivcev. ki potrebujejo pred vsem podpore. Povedal jc, kako dela stranka na Dunaju in je našteval razne predloge, ki so jih stavili posamezni člani v imenu celega kluba. Priporočal jc, da se občani sporazumejo glede delitve občine, da bo potem mir v občini, ter jim priporočal, da si ustanove zadrugo v povzdigo lesne obrti, ki jc zelo razvita na Slemenih. Država posameznikov ne more podpirati, zato je treba zadruge. G. župnik Krumpestar je še enkrat povdarjal kolikega pomena za kmetski stan je ravnokar dogovorjena volivna pre-osnova, ker po nii dobi kmečki stan večino
v deželnem zboru. Bodril je Slemence, da vstrajajo na strani S. L. S., ki je bojevnica za koristi kmetskega stanu. Na njegov predlog se je izrekla zaupnica obema poslancema in načelniku stranke gospodu dr. Štisteršiču.
+ Katoliško tiskovno društvo v Trstu bo imelo svoj prvi redni občni zbor v četrtek, dne 21. maja ob pol 11. uri dopoldne v Trstu.
+" Telovadni odsek na Vič« pri oridot-nern katoliškem izobraževalnem društvu so ustanovili včeraj. Predaval je Ivan Podlesnik.
+ Dr. Vilfan molči o tem, da je kršil sklep zveze slovenskih odvetnikov, ker je vložil pri koroškem sodišču nemško tožbo in s tem slovenskim pravicam zadal krut udarec.. O tem molči »Gorenjec«, molči radovljiški občinski zastop in molči radovljiški »Sokol«, nad tem molkom pa plapola frankfurtarska zastava, katero so podtikali ti lfudje za časa volitev okrajnemu glavarju pl. Deteli. Volivci, govorite odločno besedo o takem narodnjaštvii in o narodni časti svojega poslanca!
+ Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« ima v torek, dne 12. t. m., v lokalu Trotter »zum Magistrat« svoj VI. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika; 2. poročilo odbora; 3. poročilo odbora za ves tečaj; 4. poročilo revizorjev; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
+ Za »Slovensko krščansko-socialno zvezo« so darovali o priliki svatbe tovariša Kosa v l. ljub. konsumnem društvu navzoči somišljeniki po Petru Bizjaku 5 K 44 vin.
Cesarice Elizabete bolnica v Novem mestu bo, kakor dosedaj kaže, počet-kom avgusta popolnoma dodelana. Tekom avgusta in septembra se bodo urejevali notranji prostori, a početkom oktobra se začno sprejemati bolniki. Paviljon za nalezljive bolezni bo tekom treh tednov pod streho, a mrtvašnica se zgradi čimprej se dovolijo naprošene podpore. V mesecu marcu si je stavbo ogledal g. deželni glavar, dvorni svetnik Šuklje in se izrekel zelo laskavo o krasoti lege stavbišča ter o izborni razdelitvi notranjih prostorov. Povdarjal je, da so take naprave vredne najobilnejše podpore vseh javnih korpora-cij in sme bolnica računati na njegovo naklonjenost. — Dne 6. maja je v spremstvu mil. prošta dr. Elberta natančno pregledal vso stavbo ravnatelj kranjske hranilnice g. dr. vitez Schoppl ter se o njej izrekel zelo pohvalno. Odlična obiskovalca sta bila kar očarana po krasni legi stavbe, svetlih, visokih bolniških sobah, operacijskih prostorih itd. Kranjska hranilnica je storila lepo delo, da je s svojo izdatno podporo pripomogla Dolenjcem do dveh lepo urejenih bolnic. Usmiljeni bratje v Kandiji so dobili od nje v stavbene svrhe 80.000 kron, a zdravstveno okrožje novomeško je dalo za novo bolnico 30.000 kron. Upajmo, da nam ostane kranjska hranilnica še v bodejče naklonjena in pomore v zvezi z deželnim zborom do zavoda, kateri bo popolnoma moderno urejen. Zdravstveno okrožje novomeško se je izkazalo s tem. da je dovolilo za stavbo 155.000 kron, izredno požrtvovalno! Dal Bog, da mu v tem smislu slede tudi še drugi odločilni faktorji!
Novice iz Zagorja ob Savi. Nadebudna mladina. Učenec 2. razreda v Zagorju, Al. Rus, je ukradel branjevki iz sobe slaščic in nekaj denarja. Od tega je dal dvema součencema po 1 krono in oba peljal v gostilno, kjer so se vsi trije opijanili s šnopsom in rumom. Zgodaj so začfili.. — Vlak ic povozil dne 1. maja med Zagorjem in Trbovljami oženjenega delavca Janeza Vidoli iz Furlanije. Ognil se je enemu vlaku, med tem pridrdra drugi od nasprotne strani, ga zgrabi in poškoduje do smrti.
Prvi roditeljski sestanek v zagorski šoli, 3. maja, se je obnesel precej dobro. G. nadzornik Stiasny jc predavat zanimivo o vzgoji otrok v industrijskih krajih in o pijančevanju. Navajal je. da so velika nesreča za otroke: zanemarjeni starši, kajenje, alkohol, sladkosnednost, slaba to-varišija, slabe knjige in brezvernost. Pogubni vpliv alkohola na človeka je pojasni s skioptičiiimi slikami. G. vodja Levstik je vzpodbujal k slogi med šolo in družino Navajal je zanimive izreke raznih pedago-gov, med temi izrek škofa Slomšeka »Cerkev (g. predavatelj je siccr rekel drn žina) in šola sta sestrici dve, nobena bre? druge biti ne sine«.
Odborova seja »Matice Slovenske« bo v sredo, dne 13. maja 1908., ob 5. ur popoludne v društvenih prostorih. Dnevu red: Knezove delnice »Narodne tiskarne Publikacije za leto 1908.: a) rokopisi, h tisk. Priprave za občni zbor. Tajnikov" poročilo. Slučajnosti.
Poročil se je g. Vinko Pirnat. c. kr davčni asistent v Kraniu, z gdčno, Mic
Bedenkovo, hčerko gostilničarja in hišnega posestnika v Kranju.
—	Premeiuba posesti. O. Rudolf Ko-kalj v Kranju je kupil hišo št. .35 v Kranju od g. Jožefa Majdiča in pristavo g. Stein-bauerja.
—	Premeščen je na lastno prošnjo sodni kancelist g. T. Tofant iz Kranjske gore v ilirsko Bistrico.
—	Predavanje. Včeraj popoldne ob 4. uri je v strokovnem društvu na Jesenicah predaval Ivan Nepomuk Gostinčar o zanemarjeni mladini. Poslušavcev je bilo mnogo kljub izvanredno lepemu vremenu.
—	Težko ponesrečil se je v tovarni na Savi pri »grolstrehi« Ignacij Kastelic, rojen leta 1881. iz Cesence pri Litiji v noči od 8. na 9. t. m. Jermen od cirkularne žage se je pretrgal in ga konec tako na glavo udaril, da je ponesrečenec zletel pod cirkularno žago, ter pridobil s tem skoraj 20 ran na celem životu. Ponesrečenca so prepeljali v tovarniško bolnico, kjer bo, akoravno močno ranjen, popolnoma okreval.
—	Nesreča. Ko se je danes zjutraj peljal s kolesom iz Zaliloga proti Železnikom gospod Josip Demšar, usnjarski mojster in posestnik v Železnikih, zadel je v ob cesti se nahajajočo skalo tako močno, da si je pri tem prebil vso spodnjo čeljust. Močno poškodovanega so takoj odpeljali v tukajšnjo bolnišnico.
—	Z nožem zabodel je v Tomačevem v soboto Ignacij Klobčar Janeza Blaža ter mu predrl čreva in želodec. Blaž je danes ponoči v bolnici umrl.
—	Nemškemu »Schulvereinu« je zapustil zdravnik dr. Gottinger v Kremsu na Nižjem Avstrijskem 100.000 kron.
—	Pasji kontumac je razglašen v vseh občinah kranjskega sodnega okraja.
—	Strojni inženir je postal g. Jožef Boncelj iz Železnikov.
—	Cene bosanskemu tobaku in cigaretam se v kratkem povišajo.
—	Toča v zagrebški okolici. Dne 7. t. m. je Sv. Šimun in okolico pobila toča, kakor je ljudje ne pomnijo že 40 let. Nad četrt ure je padal led ter uničil setve, vinograde in sadovnike. Toča je padala tudi v Bukovcu pri Maksimiru in v Granešini, toda ne tako močno.
—	Zidarji v Zemumi stavkajo. Zahtevajo večje dnine in krajši delavni čas. Vrše se poganjanja z delodajalci.
—	Nov železniški načrt v Istri. Dunajska tvrdka J. L. Miinz je dobila dovoljenje za predhodna dela za normalno lokalno železnico, ki bi vezala progo Hrpelje-Kozina-Pulj z zalivom v Preluki; vožnja iz Trsta v Opatijo bi potem trajala le tri ure. Tvrdka Miinz je izdelala dva načrta: po prvem bi šla proga od postaje Lupogla-va skozi Učko (po štiri kilometre dolgem, tunelu) v Lovran; po drugem bi šla železnica iz Lupoglave črez sedlo Učke (1000 metrov nad morjem) mimo Veprinca v Preluko. Stroški bi znašali 6 do 7 milijonov kron.
—Mednarodni kongres arhitektov se vrši na Dunaju od 18. do 23. maja.
—	Židje na dunajski univerzi so sedaj oficijclno priznani kot narodnost.
Nova tiskarna v Zagrebu. Hrvaška stranka prava ustanavlja v Zagrebu svojo tiskarno. Dr. Ante Bauer je doslej oddal v ta namen 775 delnic, treba mu jih je oddati še 425.
Najboljše sredstvo proti ščurkom. Kdor nc verjame, naj poizkusi tole: Vzemi umivalnik ali večjo skledo, vrzi noter nekaj jabolčnih olupkov ali tanko narezane čebulje ter prilij malo vode. Ob robu sklede pa prisloni naokolo tanke trske tako. da ne sežejo čez rob. Ako to napraviš zvečer, imaš zjutraj obilni lov. Živali je pa treba še s kropom popariti, drugače zopet ožive in sc razlezejo. Ako to ponavljaš večer za večerom, boš kmalu odpravil ta nadležni mrčes.
—	Gad je pičil osemletnega Antona Siliča iz Št. Ferjana v Brdah. Deček se nahaja v goriški bolnišnici.
Košarska šola v Sovodnjah. — Po Po prizadevanju državnega poslanca Fo-na je prišel včeraj v Sovodnje z Dunaja ravnatelj državnih šol za pletarstvo Fun-ke, da si je ogledal ondotne razmere, bi li ne kazalo v Sovodnjah ustanoviti košar-ske šole. Spremljal ga je posl. Fon.
—	Cena železa. Izvrševalni odbor kartela železninarjev daje na znanje, da stopi znižanje cene železa dne 8. t. ni. v veljavo. Znižanje znaša 1 K na 100 kg.
PROTIDVOBOJNA LIGA
je v petek zvečer na občnem zboru sklenila ostro resolucijo proti vojaškim oblastem, ki silijo k dvoboju, oziroma obsodijo častnike, ki ga ne sprejmo. Poslanci se poživljajo, da predno dovole izdatke za vojno ministrstvo, zahtevajo z vso odločnostjo izpremembo častnosodnih določil. Navzoči so bili člani iz najvišjih krogov. Liga šteje 1100 članov, ženski oddelek 7000.
MULEY HAFIDOVO POSLANSTVO V BEROLINU.
Poslanstvo protisultana maroškega Muley Hafida je dospelo v Berolin, kjer bo neuradno sprejeto in bo poročalo o položaju v Maroku.
NEMIRI V AZIJI.
C a I c u 11 a , 9. maja. Pri nekem Ben-galcu. katerega so zaprli na postaji Par-batipur, so našli štiri bombe in mnogo bodal.
C a I c u 11 a , -9. maja. Uporni rod Mohmandov na severozapadni meji je odklonil angleške pogoje.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK.
»Wiener Allg. Ztg.« poroča, da razširjajo kompromitujoče vesti proti srbskemu prestolonasledniku črnogorski krogi, baje zato, ker je v zvezi s Črnogorskimi mal-kontenti. Preje je enake vesti o prestolonasledniku razširjal neki srbski žurnalist, katerega je plačeval sedanji ministrski predsednik Pašič. Časnikar je pošiljal te vesti v prvi vrsti »N. Fr. Pr.« Pašič je do-povedaval prestolonasledniku, da pohajajo notice iz Srbiji sovražnih avstrijskih krogov.
Štajerske noulce.
š Slovenska steklarna. Iz Ribnice na Štajerskem se nam piše: Tukajšnja steklarna (gnjezdo nemških socialnih demokratov) je prišla v slovenske roke. Upamo, da bodo zdaj razmere pri nas boljše. Bog daj!
š »Narodna stranka« je priredila včeraj »javne ljudske shode« v St. Petru pod svetimi Gorami, pri Veliki Nedelji, v Stojnicah in na Polenšaku.
š Zmaga S. K. Z. V Kovači vesi pri Slov. Bistrici so zmagali pri občinskih volitvah pristaši S. K. Z. nad štajercijanci.
š Premeščen je č. g. kaplan Pavel Žagar iz Starega trga na Zgor. Poljskavo; to čilo in agilno moč se bo težko pogrešalo v tem okraju. — Na Zgornji Poljskavi pa je hudo obolel vrli narodnjak veleč. gosp. župnik Franc Vidmajer.
š Novo cerkev sv. Jožefa v Gradcu so v soboto slovesno blagoslovili.
š Umrla je pri Sv. Trojici v Slovensk. gor. 88-letna posestnica Marjeta Jančič.
š Utonila je 3. t. m. v Savinji 61-letna Margareta Richa, ko je šla črez brv v Solčavi. Najbrže se ji je zvrtelo v glavi.
š Požar je uničil v Zupečka vali 7. t. m. sedem poslopij. Pogorelo je večinoma revnim posestnikom in je nesreča tem večja, ker večina ni bila zavarovana.
š Promoviran je bil na vseučilišču v Gradcu za doktorja prava gosp. Anton Medveš, avskultant pri c. kr. okrožni sod-niji v Gorici.
š Samoumor in nesreča. V Laškem se je zastruplia vdova višjega poštarja Adol-fina Prettner. Šest ur se je med strašnimi mukami borila s smrtjo. Stara je bila 55 let. Kaj jo je privedlo do tega čina, ni znano. - V Savinji je utonil petletni reje-nec kovaškega mojstra Smodija v Laškem.
š Samoumor pred pet leti. Družba izletnikov je našla v neki kapniški jami bi. .ludenburga na Zg. Štajerskem človeški okostnjak. Pri kosteh je še ležalo nekaj obleke, revolver in vojaška izkaznica, katera se glasi na ime Ant. Kokota, roj. leta 1874 v Gorenjskem vrhu v Halozah. Služil je pri lovskem polku št. 8. Zadnjo potrdilo vojaške izkaznice je iz leta 1903. Od tedaj je Kokot izginil.
š Gosp. Ožvald Lakič. učitelj na meščanski šoli v Celju, je prosil za preme-ščenje iz službenih ozirov.
š S celjske pošte. Premeščen bo najbrž začasni vodja celjske pošte g. Scher-baum v Gradec. Hvaležni mu bodo za odhod zlasti poštni oficijanti.
š Premikača usmrtilo. Iz Pragarske-ga poročajo: V sredo, dne 6. maja ob 6. uri zjutraj je prišel premikač Jožef Hostej pri premikanju vozov tako nesrečno med trkače, da so mu stisnili prsi. Hostej sc je takoj zgrudil mrtev na tla. Bil je šele 28 let star. Doma je iz Nove vasi pri Slov. Bistrici.
š Boj na lokomotivi. Ko je zapustil dne 8. t. m. zjutraj vlak celjsko postajo, se je naenkrat uprl kurjač Štefan Schuster vla-kovodji Markunu, ni hotel opravljati svojega dela ter začel vlakovodjo obdelavati z rokami, da je bil slednji prisiljen, da se mu postavi v bran. Kurjač je pri tem padel ua progo ter se smrtnonevarno poškodoval. V brezupnem stanju so ga prepeljali v celjsko bolnico. Vlakovodja se je moral / vlakom vrniti na postajo, da je dobil namestnika. Z zadevo se bo pečalo sodišče.
Llubllanske noulce.
lj Lurški romarji so imeli danes ob 11. v stolnici sv. mašo za srečno pot. Svete maše se jc udeležil premik g. knezoškof
ljubljanski in vsi drugi romarji, ki so že večinoma došli v Ljubljano. Ob 2. je imel premil. g. knezoškof govor za romarje v frančiškanski cerkvi. Ob 4. se je odpeljal romarski vlak s kolodvora v Šiški. Vseh romarjev in romaric je bi2. Novomeški kapitelj je po novomeškem proštu č. gospodu dr. Elbertu lurškim romarjem pred njihovim odhodom iz Ljubljane odposlal naslednjo brzojavko: Lurškim romarjem ob dohodu v Lurd želi srečno pot priporo-čujoč vso Dolenjsko lurški Materi Božji novomeški kapitelj.
Ij Telovadni odsek v Št. Vidu je priredil včeraj v nedeljo izlet na Šmarno goro. Izleta se je udeležil tudi ljubljanski telovadni odsek in mnogo drugega občinstva. V cerkvi na gori je imel ob 9. uri zjutraj kaplan gospod Val. Zabret pridigo in mašo, pri kateri je krasno prepeval oktet društva »Ljubljane«, za kar gre pevcem vsa hvala. Bilo je vseskozi živahno in veselo in šele proti yečeru so se vračali ljubljanski gostje iz Št. Vida v Ljubljano. Na zdar!
Ij Poročeni so bili te dni: Gosp. Fran Feldštein, črkostavec, z gospodično Pavlo Smolnik; gosp. Rudolf Jurman, brivski mojster, z gospodično Matildo Zalokar; gosp. Krištof Bachler z gospodično Jozefo Franko. Bili srečni !
lj Nagla smrt. Na državnem kolodvoru v Gorici je umrl nagle smrti 39-letni kondukter Franc Halin iz Ljubljane. Pri-peljel se je z vlakom iz Jesenic, kar mu je prišlo slabo in umrl je. Pokopali so ga v Gorici. Zapušča ženo in sedem otrok.
Ij Shod podpornega društva trgovskih uslužbencev se jc vršil včeraj predpoldne v gostilniških prostorih bivšega »Katoliškega doma«. Govoril je Moškerc o važnosti strokovnega združevanja, dr. Vlad. Pegan pa o pomenu deželnozborske volivne reforme z ozirom na zakonodajo, tičočo se delavstva. Splošna kurija v deželnem zboru ie le prvi korak do splošne in enake volivne pravice. Govornik je obširno razlagal stanje zakonskih načrtov glede na delavske pogodbe ter o zavarovanju za slučaj bolezni, starosti in onemoglosti. Končno je izvajal, da bi odprtje meja za uvoz inozemske živine znižalo cene mesu le za kratko dobo; potem bi domači kmet podlegel tuji konkurenci in kužnim boleznim, nehal gojiti živino, a se odškodoval za zgubo na drug način, da bi namreč ostale pridelke vnovčeval za dražje cene. Od odprtja meje bi torej tisti, ki sc hranijo z mesom, imeli le hipno korist. — Ivan Zaman in predsednik Starčnik sta izrekla zahvalo neutrudljivima poslancema S. L. S.. dr. Kreku in Gostinčarju za njuno uspešno delovanje v prid delavstvu, kakor tudi govornikoma iu udeležencem.
Ij Šolska vest. Na mesto za šolskega nadzornika imenovanega g. Frana Gaber-šeka jc imenovana za pomožno učiteljico na II. mestni deški šoli v Ljubljani gdčna. Julija Toplikar.
lj Eskadron dragoncev drag. polka št. 5. pride v Ljubljano dne 13. maja t. I. ter se nastani v poprejšnji Nušakovi vojašnici.
Ij Tri hranilniče knjižice je našla danes na trgu mati g. dr. Pegana gospa Pegan ter jih izročila policiji.
Ij Posebni vlak vozi dne 17. maja 1908 (v nedeljo) v Bohinjsko Bistrico, ker se bo ta dan otvoril grandhotel »Triglav« v Bohinjski Bistrici. Vlak bo odšel iz Ljubljane dne 17. maja ob 6. uri zjutraj ter se bo vračal iz Bohinjske Bistrice ob 10. uri zvečer. Izletnikom bo mogoče izleteti k divnemu Bohinjskemu jezeru in veličastnemu slapu Savice, ki je ravno ob tem času najkrasnejši. Posebno ugoden je ta dan za izlet v divui naš Bohinj, ta veličastni raj Kranjske dežele, ker si bo vsak izletnik lahko dodobra ogledal ta biser naše dežele. Ob 2. uri bo v Grandhotelu banket, pri katerem bo svirala popolna društvena godba. Vozne izkaznice se dobo pri tajniku deželne zveze za tujski pro-» met g. Gartnerju in iz posebne prijaznosti v lekarni Trnkoczy. Vozna cona iz Ljubljane II .razred 7 K 40 vin., 111. razred 4 K. Vlak sc ustavi tudi v Škofji Loki, Kranju. Radovljici in na Jesenicah.
Ij Variete predstava v veliki dvorani »Uinona« jc kljub lepemu vremenu včeraj zvečer privabila jako mnogo občinstva. Sodelujoče moči so vse res prve vrste, posebno odličen je umetnik \Vollner. rodom iz Siska, kjer je dokončal hrvaško ljudsko šolo ter šel potem na Nemško. Ta umetnik je v raznih izpreminjavah skoro nedosežen in so že njegove točke vredne obiska. Sodelujoča gdčna. Mignon jc bila tri leta v Belgradu ter jc včeraj pela tudi iepe jugoslovanske pesmi. Istotako odličen je humorist Paul, ki je bil tri leta angažiran v Pragi. »Piccolo-gledališče« gospoda Rallo\vitscha je jako zanimivo. Danes zvečer ob pol 9. uri bo še ena predstava z zagotovljeno popolnoma novim programom.
Ij Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je praznovalo včeraj
običajni praznik sv. Florijana. Udeležila so se sprevoda, kateri se je pomikal proti Florijanski cerkvi pod načelnikom Strice-Ijem tudi društva iz tobačne tovarne, Glince-Vič, Vevče, Šmarje, Bizovik, Spodnja Šiška, Moste, Štefana vas, Šmartno, Tacen, Gameljne, Ježica, Zgornja Šiška, Dravlje, Stožice, Št. Vid s 405 člani. — Po maši se je pomikal sprevod po mestu v prejšnjo Hafnerjevo pivovarno, kjer so se po defilaciji zbrali vsi gasilci. Podnačelnik Turk je pozdravil vse navzoče ter se jim zahvalil za prihod k tej slavnosti. Omeniti je še, da je društvena godba prav pohvalno igrala in tudi gostilničar g. Dekleva v vsem dobro postregel.
Ij Shoda vajencev v Šiški v soboto ni bilo, pač pa smo opazili na straži dva orožnika.
Ij Rahijaten vojak. Včeraj dopoldne jc v Bergantovem izkuhu pri mizi zaspal nek vojak c. in kr. 17. pešpolka. Ko ga je služkinja zbudila, ji je dal krepko zaušnico, potem pa tako rogovilil po lokalu, da so morali poklicati na pomoč policijo. Tudi ti se je upiral tako, da so ga morali odpeljati z odgonskiin vozom v vojašnico.
Ij Iz vlaka skočil. Dne 8. t. m. je v sežanski okolici med vožnjo skočil skozi okno poštn. vlaka 23letni odgnanec Aleksander Šabec iz Materije pri Voloski. Ko je peljal vlak naprej, se je Šabec otresel prahu, potem pa zbežal v bližnji gozd.
Ij Sirovi vojaki. V soboto ponoči so trije vojaki c. in kr. pešpolka št. 27, med katerimi je bil tudi neki četovodja, na Sv. Petra cesti dva gospoda nahrulili s »Krai-nisehe Hunde«. Eden od gospodov je dobil tako po glavi, da je padel, drugemu so pa zbili z glave klobuk. Preiskavo vrši baje vojaška oblast.
Ij Kinematograf »Edison«. Društvena godba ljubljanska koncertujc jutri popoludne v kinematografu »Edison« in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7. in S. uri.
Ij Otroško varstvo. Tukajšnji lekarnar gosp. Gabriel Piccoli je v počeščenje spomina na svojo blago pokojno soprogo gospo Francesco Piccoli roj. Cambiagio, naklonil »Društvu za otroško varstvo in nila-^ dinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana« svoto 200 kron.
SESTANEK DALMATINSKIH ŽUPANOV.
Te dni je bil v Splitu shod županov iz 36 občin srednje Dalmacije. Sklical ga je bil splitski župan dr. Mihajlovič. Sklenili so soglasno, da se predloži min. preds. pred-stavko, ki sc bavi z vprašanjem službenega jezika državnih oblasti, izdelanja regulacijskega načrta in z raznimi potrebami glede boja proti trtni uši, pomorstva, železnic itd. Sprejeli so resolucijo, ki nagiaša solidarnost z brati v banovini; za pomoč žrtvam sistema na Hrvaškem nabralo se je nad 4000 kron prispevkov.
Razne stuarl.
82.000 dunajskih šolskih otrok
se bo poklonilo cesarju 23. t. m. ob 10. uri dopoldne na vrtu Schonbrunna.
55. shod nemških katoličanov
bo letos v Diisseldorfii, mestu, ki slovi po umetnosti, vrtnarstvu, trgovini in industriji. Shod bo 16. avgusta otvoril velikanski sprevod delavskili. rokodelskih in rudarskih društev.
Potres.
Catania, 11. maja. V distriktu Acireale je poškodoval močan potres več hiš, nekaj se jih je podrlo.
Odvetnik zastrupljevalec.
Bruselj, 11. maja. V Antwerpenu so zaprli odvetnika Rollanda iz Chartresa, ker je zastrupljal ločeno ženo Dubois, ki jc napravila oporoko, po kateri bi dobil njeno premoženje 3 milijonov frankov odvetnik Rolland, v katerega prtljagi so našli več steklenic arsenika.
Zaplenjena potnikova kovčega.
Trst, 11. maja. Neki dunajski juve-lir je pisal tržaškemu policijskemu ravnateljstvu. naj vstavijo tvrdkinega potnika, ko dojde v Trst s kovčegom, ker dvomijo o potnikovi zvestobi. Potnik se je zelo začudil, ko jc došel v Trst in mu jc zaplenila pojicija kovčega. Na obvestilo policije je došel v Trst tvrdkin zaupnik, ki je našel vsebino kovčegov v najlepšem redu. Potniku so izročili nazaj kovčega in nadaljuje svoje potovanje.
Z diuamitom razrušena hiša v milanski okolici.
Milan, 11. maja. V Pallancu pri Milanu je vzbudil prebivalce ponoči 9. t. m. trikratni grozni pok. Leteli so na prosto ter videli, da je razrušena nova hiša pri cerkvi, ki jo je zgradila rodbina Tac-chini. Policija je dognala, da se je razrušila hiša z dinamitom. Hiša bi se bila morala prodati na dražbi. Ker pogrešajo
Tacchinijevega sina, sodijo, da je zrušil hišo v jezi, da pride v ptuje roke.
Zapuščina mačke.
London, 11. maja. V Wilkesbaare (Pennsylvania) je umrl pred več leti neki mož, ki je zapustil dve mački in določil v oporoki, da naj porabijo obresti 40.000 fr. za prehranitev mačk. Nedavno je pa poginila mačka »Pinkie« in njena »sestra« »Blakie« je vživala sama vse obresti. Zdaj je pa kljub skrbni postrežbi poginila tudi »Blaekie« in dobi premoženje ona oseba, ki je skrbela za mački.
Končana stavka.
Stavka mizarjev in tesarjev na razstavišču v Pragi je končana.
Policist in njegova žena hudodelca.
Regensburško kazensko sodišče je obsodilo policista Miihldorferja zaradi uradnega hudodelstva, ker je kratil osebno svobodo in skrival ukradeno blago, v dveletno, njegovo ženo pa zaradi vloma v poldrugoletno ječo.
Nazadovanje izseljevanja.
Črez Bremen se je izselilo letos v Ameriko meseca aprila .5000 oseb, medtem ko se je še peljalo lani meseca aprila črez veliko lužo v Ameriko 28.600 oseb.
Aretiran anarhist.
V Conevillu so prijeli anarhista Steve Chota na zahtevo nekega ogrskega detektiva. ki je zasledoval anarhista nad 10.000 milj daleč.
TeiefonsKa in Msvna poročna
ZBOROVANJE »SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE«.
Slovenji Gradec, 11. maja. Zborovanje S. K. Z. v Starem trgu je bilo mnogoštevilno obiskano. Govorili so med velikim navdušenjem poslanci Roškar, Terglav in dr. Korošec. Poslancem S. K. Z. se je izreklo zaupanje. Z ogorčenjem se je protestiralo proti postopanju sodnikov na Koh roškem ter se zahtevala jednotna ureditev jezikovnega vprašanja za vso Avstrijo.
KOROŠEC ZA UMETNIŠKO ŠOLSTVO.
Dunaj, II. maja. V proračunskem odseku se je dr. Korošec toplo zavzemal za to, da država podpira umetniško šolstvo v Ljubljani. Predlagal je resolucijo, naj država subvencionira privatne umetniške šole. kar je bilo tudi sprejeto.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 11. maja. Državni zbor bo ta teden imel samo jutri plenarno sejo, v kateri bo rešil nujni predlog glede zvišanja vojaških novincev za domobranstvo, ker je za predlog zagotovljena dvetretjinska večina. Ostali čas bo na razpolago proračunskemu odseku. Med tem časom bo vlada posredovala, da spravi s poti nujne predloge, ki so na poti rešitvi proračuna. Tudi Rusini hočejo umakniti svoje nujne predloge, ker hočejo pred obravnavo proti morilcem Potockega pomiriti duhove v Galiciji".
JUBILEJNA RAZSTAVA V PRAGI.
Dunaj, 11. maja. Ministri dr. Fiedler, dr. Lbenhoch, dr. Gessmann, Prade in Prašek odpotujejo v sredo v Prago, da se v četrtek udeleže otvoritve češke jubilejne razstave.
IZPREMEMBA V HRVATSKI VLADI.
Sarajevo, 11. maja. Tukajšnji »Hrvatski Dnevnik« poroča iz Budimpešte, da so dnevi Rauchovemu banstvu šteti. Na njegovo mesto pride grof Rudolf Norman ali grof Miroslav Kulmer. Eden ali drugi sprejme bansko čast pod pogojem, da pretrga zveze s srbsko samostalno stranko in s Supilom, ki da so preveč kornpro* mitirani. Istodobno pojde v pokoj minister Josipovič, na čegar mesto stopi baron Pavel Rauch.
EULENBURG.
Berolin, 11. maja. Eulenburg, ki se nahaja kot ujetnik v »Charite«, se zdaj boljše počuti. Zdravniki so konštatirali zvapnje-i nje žil in revmatizem. Njegovo stanje pa nikakor ne izključuje možnosti, da ga sod-nijsko zaslišijo. Zato se sodi, da se bo obravnava kmalu začela.
GROFICA MONT1GNOSO PORODILA.
Rim, 11. maja. Grofica Montignoso. zdaj gospa Toselli, je porodila dečka.
NEMIRI V BULGARIJI. Varna, II. maja. V Varni se je vršil ob priliki agitacijskega shoda za volitve v sobranje spopad med Stambulovci in socialisti, v katerem je bil ranjen bivši minister Genadiev.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Zagorje: Pismo dobili še-le v nedeljo zjutraj.
ŽITNE CENE. Budimpešta 10. maja.
Pšenica za maj........11 70
Pšenica za oktober......10 01
Rž za okt..........875
Koruza za maj........6 55
Oves za okt.........6 62
Efektiv: 5 ceneje
Meteorologično poročilo.
'/išina n. morjem .-*06'2m, srednji tračni tlak 736-0 mrr
lo
11
Ca* opatovim ia	Stanj« barometri t mm	Temperatura po Celiljn	Vetrovi	Neb*	le * ► a B ls>
9. ivoi	3« 3	17 0	sr. zah.	jasno	
7. rjutr-3. pop	37-1 36 3	14 U 27 0	rs svzh sr jzah.	8 V	00
Srednja včerajšnja tem;j. 18 4«, norm. 13 4«.
1172
Zahvala.
i-i
Za vse dokaze sočutja ob bridki izgubi naše ljubljene soproge oziroma matere, gospe
Alojzije Schiffrer
izrekamo svojo srčno zahvalo vsem, ki so jo tolažili v njenih težkih zadnjih urah, zahvaljujemo se vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so jo spremili na njenem zadnjem potu ter tako počastili njen spomin.
Ljubljana, 11. maja 1908.
Žalujoča obitelj.
preklic.
Jaz podpisani nisem plačnik za nobene dolgove, ki bi jih naredila moja žena!
Franc Gutnik
Studeneo
1167 l — l	Pošta Dev. M. v Polju.
Vabilo
na
VIII. občni zbor
„Hranilnnice in posojilnice za Planino in Studeno s sedežem y Planini
registrovane zadruge z neomejeno zavezo" ki se bo vršil
dne 24. maja 1908 v društveni pisarni v Planini.
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
Zavarovalnica proti ognju s konkurenčnimi ceniki iiče	1169 4-1
agente za Ljubljano in okrajne zastopnike za deželo.
Fiksna plača in velika provizija. — Ponudbe pod „BodoCnost* na upravništvo .Slovenca*.
Sprejmeta se takoj i
dva mizarska pomočnika
Lepo dobičkanosno =
posestvo
ležeče v lepem trgu Spodnje Štajerske, tik železniške postaje, se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda.
Isto obstoji iz približno 65 oralov gozda, njiv, travnikov in sadonosnikov, vinograda, obsežnega kamenoloma ter novega, zelo dobičkanosnega broda čez Savo.
Poslopje je prikladno za vsako obrt ali za tovarno, ker je vodna moč na razpolago.
Nadaljna pojasnila daje iz prijaznosti gospod Srečko Rainer v Rajhenburgu.	1140 2—2
e« TH;enee,
Anton Rojina, mizarski mojster, 1174 2-1	Ljubljana, Wolfove ulice 8.
takof,''enega kOUDSKCSO P 0IR 0 Č HIK Q
za izdelovanje plankač, dobro izurjen v tem delu, dobi plače na dan 2 kroni, hrano in vsak dan liter vina. Matevž Seljak, izdelovalec sekir, Lov-ranovo, pošta Nova vas pri Rakeku.	1089 4
fc *
| = Devetnajst = |
I Marijinih pesmi |
*
*
^ za solo, mešan zbor in orgije. ^
*
*
Cena 2 K. ®
Vf /	1132 2-2 l£l
&&&&&&&&&&&&&&&&
B *
B oP.
:: Zložil ::
Ign. Hladnik.
51.
Pozor! Čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boieznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd, Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja	814 20—6 a
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako poŠto po covzetiu ali Ce se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu St. 65 (Slavonija.)
Pozor!
Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da ima v zalogi (katera se lahko ogleda na pokopališkem dvorišču pri sv. Križu) veliko izbiro vsakovrstnih
nagrobnih spomenikov
Izdelujejo se spomeniki na željo slav. občinstva po natančno in brezplačno izvršenih obrisih iz vsakovrstnih marmorjev : granita, sljenita, kraškega, krastal-skega in kararskega, po najnižjih cenah.
- Cene spomenikov od 30 K višje. -
Z odličnim spoštovanjem	1170 6—1
Mihael Finžgap, kamnoseški mojster pri novem pokopališču.
Orazba po$e$tL>a.
S sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4. maja 1908, oprav. štev. Nc 1 160/8/1 dovoljena
= prostovoljna javna
gospem Pauli pl. Merizzi, Celestini pl. Noll in Mariji Hermann, vsaki po '/9 solastnega Seunig-ovega posestva vlož. štev. 6 katastr. občine Gradiško predmestje, se bode vršila
Dnevni red :
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Pregled in potrjenje računa za leto 1907.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Branje revizijskega zapisnika zadnje revizije.
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Opomba: Ako bi zbor ne bil sklepčen, se se skliče pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev.	1171 1—1
dne 26. mojo t. 1. cb 10. tiri dopoldne
v notarski pisarni podpisanega sodnega komisarja.
To posestvo, obstoječe iz hiše štev. 4 v Igriških ulicah (Gradišče), cenjeno na 82.975 K, iz hiše štev. 4 Erjavčeva cesta, cenjene na 109.389 K, in iz gospodarskega poslopja, cenjenega na 5044 K, se bode prodalo kot celota najvišjemu ponudniku, toda ne pod 195.000 K.
Vadij znaša 19.500 K, ter se ima založiti v inozemskih hranilnih knjižicah ali pupi-larno varnih vrednostnih papirjih.
Najvišji ponudek se ima plačati do 1. julija 1908 na roke sodnega komisarja.
Natančnejši dražbeni pogoji in zemljeknjižni izpisek so na vpogled v notarski pisarni podpisanega sodnega komisarja ob navadnih uradnih urah.
Ljubljana, dne 9. maja 1908.
1152 3—1
Dr. Fran Vok
kr. notar, kot sodni komisar.
Podružnica
i w Spljetu. B
Belnl*tee» glavnica I
I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banua v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča
promese na 3$ zemlj. kreditne srečke I. em. po K 5* 4% ogr. hipotečne srečke . . • . po K 4 ogr. premijske srečke cele po K 12*—, pol. po K 7.
n ii
ii
ii
žrebanje	glavni dobitek
15. maja	K 90.000'-
15. maja	„ 70.000'-
15. maja	,, 200.000'-
Podpulcit II i w Celmpcm* s
I Kftn^roni toni« » i J a £ 290.000. v. : .
Ustanovitev strokovne^ društvo v Trbovljah.
Trbovlje, 10. maja.
Lep dan je bil današnji za Trbovlje! Rudarji smo se zbrali, da ustanovimo svoje strokovno društvo in prihitelo nas je v gostilno .lagrovo vse polno mož, mla-deničev in tudi žena. Sliod otvori Zupan. Omenja, kako se je 22. marca vršil pri-pravljavni shod za ustanovitev strokovnega društva, zahvaljuje državnega poslanca Benkovlča, ki jc izposloval vse, kar jc za to potrebno pri politiških oblasteh, poživlja vse navzoče, da ne bi se med njimi našel kdo, ki bi razprtije delal. Kar se socialne demokracije tiče, ima sicer v Trbovljah strokovno društvo, toda razpori in nedostatnosti v njem so take in so jih naši delavci že tako bridko izkusili (Živahno pritrjevanje), da ne more noben pravi trboveljski delavec biti več član tega društva. (Pritrjevanje.) Ce so socialni demokratje kaj dobrega storili, so vse s tem pokvarili, da so vsakega, ki ni bil z njimi, nečuveno terorizirali. Prebere brzojavko iz Idrije: »Zborujočim tovarišem mnogo uspeha! Strokovna zveza, Idrija.« Da besedo Francu Terseglavu iz Ljubljane.
F. Terseglav razloži podrobno namen in pomen strokovnih društev. Povdarja predvsem, da so medverska in nestrankarska. Njihov namen je izključno strokovni. Povzdigujejo iu goje delavsko stanovsko zavest, mu nujajo pravnega varstva, strokovno izobrazbo potom lista, predavanj in kurzov, delajo na izboljšanje njegovega plačilnega in delavnega razmerja, izpopolnitev delavske zakonodaje, zadružne samopomoči potom bolniških podpor, stavbinskih zadrug, konsumnih društev itd. V strokovna društva, ki jih vodijo socialni demokrati, mi ne moremo vstopiti. To so namreč verska, klerikalna, duhovniška, jcerkvena društva. V njih se namreč veliko bolj kot o delavskostrokov-nih zadevah razmišlja in razpravlja o veri, klerikalizmu, duhovnikih, o cerkvi in papežu. (Zivalma veselost.) Mi pa, ki nismo klerikalci, se oklenemo medverskega društva. (Tako je.) Isto velja za strankar-stvo. To je pri nas čisto izključeno. Vsak delavec, član strokovnega društva, je v tem oziru svoboden. Govornik slika nato sovražnike delavskega združevanja. Prvi in najhujši je delavčeva nevednost in ne-izobraženost. Poživlja delavstvo, da marljivo bere časopisje, zlasti domače štajersko, »Našo Moč« in »Mladost«. Pozdravi navzoče vrle telovadce. (Živahno odobravanje.) Razloži pomen mladinskega gibanja. Opisuje drugega sovražnika delavstva. plitvi, lažinarodnjaški liberalizem. Narodnjaška ideja samo redi liberalne advokate, s »svobodoljubnostjo« pa se ode-vajo v glorijo učenosti puhle glave liberalnega učiteljstva. Razloži načelo liberalne svobode, ki zlasti, prenesena na gospodarsko polje, pomeni za delavca najhujše suženjstvo. Poživlja delavce, naj bodo vztrajni, naj vlada med njimi ljubezen in predvsem požrtvovalnost, brez katere ljubezen ni ljubezen, ampak prazno besedičenje in kričaštvo. (Živahno odobravanje.) —
Miha Moškerc zahvali delavstvo, ker je zadnji socialni kurz obrodil toliki sad. Vidi sc, da je požrtvovalnost tu, da jc dan najnujnejši predpogoj za živahno društveno delovanje. Podrobno razloži pravila točko za točko. Socialni demokratje so tudi snovali društvo za društvom, izželi iz delavstva tisočake, koliko pa jc delavstvo od tega dobilo nazaj? (Živahni klici: Nič!) Ravno tako ste liberalcem groše nosili, kaj so vam pa vrnili? (Smeli: Nič!) Strinja se s predgovornikom, ki je dejal, da strokovno društvo ne pomeni samoposebi bojnega društva proti delodajalstvu in ne goji sovraštva do bogatejših, omenja pa, da mora strokovno društvo z ozirom na izkoriščevavni značaj mednarodnega kapitalizma poseči večkrat po skrajnih sredstvih in v današnjih časih je strokovno društvo čestokrat torišče boja med delom iu kapitalom. Najvažnejše pa jc. da so delavci sami gospodarji v svojem društvu, ga bodo sami vodili! Boljše je. da delavci storijo kako napako, kakor da bi se kakor otroci obešali za voditelji izvun njih. To načelo se je povsod izkazalo. Kdor pa stanovske zavesti nima, ta sploh za društvo ni, ta naj v lastni neumnosti utone! (Tako je!) Nas pa — delavsko armado, složno potom društva — ne podere ne kapitalizem in tudi ne rdeče morje! /Tudi rdeče morje se je razdelilo, Izraelci so pa čezenj šli nepoškodovani. Ravnotako je mogoče, da se rdeče morje v Trbovljah posuši. (Veselost.) Zabavljanja bo dosti. Oglasile se bodo žabe po rdečih lužah, zajokali bodo liberalni krokodili (Velsesost) in vpili: »Črni« so delavce izdali!« Zakaj? »Zato
ker so jim lastno strokovno društvo usta- j novili.« (Veselost.) Ne bojte se! Za nasprotnike se prav nič ne zmenite! (Živahno odobravanje.)
Nato se stavljajo predlogi: Sklene se, da imej društvo dva odelka: 1. pravovar-stveni in 2. podporni. Kdor je v prvem, dobi brezplačno pravno varstvo in strokovni list »Naša Moč«, kdor je v drugem, poleg tega tudi po šestmesečni karenčni dobi 80 v na dan bolniške podpore. V prvem oddelku znaša mesečnimi 40 v, v drugem I K. Odbor se izvoli iu pozneje konstituira v odborovi seji, ki sledi ustanovnemu shodu sledeče: Brunek, predsednik, Biderman, predsednikov namestnik. Kurent, blagajnik, Avbl, blagajnikov namestnik, Stendler, zapisnikar, Odlasek, knjižničar, Zupančič, Vozu, Drnovšek, Turk. Romšak, Skrinjar, odborniki. Revizorji: Blatnik, Bitenc, Kalinšek. Cešnovar iz Zagorja pozdravlja navzoče v imenu zagorskih rudarjev združenih v strokovnem društvu ter jih poživlja k edinosti in ljubezni. (Odobravanje.) Sklene se prirediti 31. t. m. strokovna predavanja v Zagor-jah in Trbovljah. Nato so še novi društve-niki med seboj dolgo pogovarjali o praktičnih zadevah. Z veseljem in navdušenjem so se vsi oklenili novega društva. Ni dvoma, da bo društvo pod spretnim vodstvom izvrstno uspevalo. Delavci so zopet pokazali, da v samozavesti in inteligenci za nobenim stanom ne zaostajajo, marveč v marsičem še^ prekašajo! Novemu društvu kličemo: Živi, rasti, zmaguj!
Musi.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Prag a, 7. majnika.
»Slavnostni pavilon ni u s 1 byti no-
vy.«
»Varhany (orgije) na galerii palače m u s i b y t i hotovy.«
»Instalace m u s i byti liotova!« ...
Skratka, vse samo musi in musi.
Vkljub temu do 14. maTnika ne bo popolnoma gotovo. Za silo. Toliko, da se bo razstava lahko otvorila. Nato se bo najmanj en mesec delalo dalje. Pri drugih razstavah je bilo ravno tako: v Parizu, na Dunaju, v Chicagi, v Lvovu. V chicaški razstavi so zadnji čas pred otvoritvijo spoznali, da lesenih paviljonov šc pobarvati ne ne bodo utegnili pred dnevom otvoritve. Zato so menda pripeljali briz-galne na razstavišče in so z njimi brizgali barvo na lesene oaze paviljonov, kar bi se moglo verjeti le pod tem pogojem, čc barva ni bila oljnata, marveč samo apno, razredčeno z vodo. Tudi pri razstavah jc večinoma tako, da udeleženci hočejo za vsak krajcar vedeti, čemu ga izdajo. To-Ie brizganje z barvo je bilo torej ali imenitna ameriška iznajdba, ali debela ameriška raca — torej iznajdba na vsak način. Vkljub temu chicaška razstava ni bila gotova tisti dan, kakor je bilo obljubljeno.
In praška tudi nc bo.
Zadnje dni pred otvoritvijo razstave se običajno dela noč in dati. Posebno življenje pride v delavce. Nihče ne postaja. Govori se malo. Šale ni čuti nobene. Ukazuje se kratko. Dostikrat se vidi. da inženir potisne načrte v hlačni žep. vrže suknjo in klobuk proč ter sam pomaga. Marsikdo mora poprijeti za delo, s katerim se doslej ni ukvarjal nikdar. Ključavničar u. pr. najine voznika, da inu popelje železarske izdelke na razstavišče. Oba, kjučav-ničar in voznik, imata dovolj opraviti s postavljanjem in urejanjem razstavnih predmetov. Nikogar nc moreta najti, da bi jima pomagal. Konja ne smeta pustiti sredi razstavišča brez varha. Kaj storiti? Voznik zapazi ženo delavca, ki stanuje v njegovi hiši. Zenka je možu prinesla kosilo ju ravno odhaja s koškom v roki. Voznik jo prosi, naj mu spravi konja domov. Re-vica sc brani. Boji sc. Skoro na jok ji gre. A ne pomaga nič.
»Za uzdo ga držite. Glejte, tukaj-le. Le priniite. Ne bo ugriznil, ne. Šc nikogar ni. In tako ga peljite celo do doma. Voz ostane tu.«
Trepetajc, kakor šiba na vodi, pelje uboga mestna ženica po ulicah strašno zvife, kateremu še svoj živ dan nikdar ni bila tako blizu.
Musi!
Ko bi tukajšnji delavci zmeraj tako hiteli pri delu, kakor se hiti sedaj na razstavišču. bi skoro smeli terjati tolikšne plače, kot v Severni Ameriki, kjer se dela, kakor pri nas o priliki velikega požara. Na tak način eden odvrne za tri. A čeprav bi vedno tako bilo, bi vendar delavec zato ne bil mnogo na dobičku. Ob takem delu je treba krepke, drage hrane in alkohola. In šc sc telesne sile hitro izrabijo, tako da do-tičnik v malo letih postane nesposoben za težka dela.
Zato skoro vsak Slovenec, ki prinese iz Amerike denar, prinese tudi kilo. S krvjo kupljen denar!
Tako se dela samo, kadar sc mora.
Od zore do mraka delajo tu kar najhitreje, skoro brez oddiha. In ko se približa večer, ko leže tema na prekrasni kraljevski gaj, na »Kralovsko oboro«, v kateri se nahaja razstavišče, ko potihnejo v gaju srebrni glasovi kosov, iu se na nebu začno utrinjati iskreče zvezde, zažari na razstavišču nebroj električnih luči. K delo stopijo novi delavci. Tisti, ki so delali podnevu, se razidejo ali domu ali poležejo tik ob razstavišču pod cvetočim eksotičnim drevjem, vsak na svojem otepu slame. Kdor ima daleč domov — in Praga je velika, so, ki imajo do doma celo uro ta raje počije tu na prostem in ne praša mnogo, pada-li ponoči nanj rosa, ali dišeče cvetje. Zjutraj ga zbudi sladka pesem kosa, kateri se ziblje nad njim na veji, posuti z drobnim cvetjem.
Novo jutro, novo delo!
lil ko zora začne zlatiti stolpe in strehe po razstavi, odhajajo domov stotine delavcev, ki so pri svitu električnih luči delali celo noč. Bledi, upali obrazi in nekako mrliške oči pričajo, da so izmučeni do skrajnosti: Noč brez spanja iu silno naporno delo! Drevi pridejo zopet in jutri večer zopet.
Ni drugače. Delo mora biti do določenega časa vsaj za silo gotovo.
Tu vlada neizprosni »moraš«!
I. B.
Državni zbor.
D -u n a j, 10. maja.
Ministrski predsednik baron Beck ima mnogo spretnosti, pa tudi sreče. Zato ne vrže takoj puške v koruzo, ako stoji pred novo oviro. Vojaška uprava zahteva do 5000 več vojaških novincev za deželno hrambo. Število ni ravno veliko, in vendar jc imel baron Beck mnogo truda, da si je zagotovil za silo dvetretjinsko večino za nujni predlog. Mnogi poslanci, ki na noben način nočejo dovoliti več vojakov, sc bodo odtegnili glasovanju Precej se ustavljajo mladočeški poslanci, ki hočejo prekositi v radikalizmu tudi radikalne Celic. S to vratolomno politiko pa si ne pomnože zaupanja med volivci. Ako so češki poslanci poslali dva svoja zaupnika v kronski svet. potem je tudi njih dolžnost, da podpirajo vlado. Kdor sedi pri polni skledi, naj tudi muham brani in pomiva žlice. Ako pa tega nočejo, potem sta dr. Fiedler in Prašek v Beckovem kabinetu le nadležna gosta. Tega mnenja je tudi večina v češkem narodnem klubu. S tem pa jc tudi zagotovljena vladi dvetretjinska večina. Manj sreče pa utegne imeti baron Beck s svojim jezikovnim zakonom, ki je namenjen le za Češko. Doslej si je opekla roke s tem vprašanjem še vsaka vlada, ker sploh ne gresta nemški Milici j in češki Vencelj pod en klobuk. Zakonski načrt je baje gotov. Zdaj potrebuje baron Beck samo šc, da češki in nemški poslanci glasujejo za načrt.
Proračunski odsek.
Proračunski odsek je imel doslej ravno 50 sej, povprek po sedem ur. Ako se po-žuri, kakor zadnji teden, more v dveh ali treh sejah rešiti državni proračun. Okoli 20. maja mogla bi zbornica pričeti drugo branje proračuna. Ko bi odpadla nadrobna razprava, v kateri govorniki itak večinoma ponavljajo govore iz splošne razprave, potem je mogoče, da zbornica o pravem času reši proračun in vlada ne potrebuje provizorija. Kdor resno hoče, tudi izvrši.
Najvišji računski dvor.
..Včeraj ie proračunski odsek rešil več jako važnih točk. Poslanec dr. Žitnik je obširno poročal o zgodovini najvišjega računskega dvora, ki je šc iz absolutne dobe, ustanovljen namreč s cesarsko na-redbo z dne 21. novembra 1866. Predsednik računskega dvora je odgovoren Ic cesarju, nc pa tudi parlamentu. To jc velika vrzel v ustavi, ki se mora zamašiti s primernim zakonom. Ta zakon naj določa, da je predsednik povsem neodvisen od vlade, pač pa odgovoren parlamentu. Dalje naj zakon jamči parlamentu popolno kontrolo državnih dohodkov in stroškov ter uprave z državnim premoženjem. Poslanska zbornica je že dvakrat sklenila tak zakon, ki pa ie obakrat obležal y gosposki zbornici. Zato poročevalec Žitnik predlaga resolucijo, naj vlada čimpreje predloži načrt označenega zakona. Finančni minister dr. Korytowski odgovarja, da je načrt že gotov.
Bogočastje.
Še nikdar odsek tako hitro iu gladko ni rešil proračuna za bogočastje. Poslanec Malik zahteva letno podporo staroka-
toliškim duhovnikom. Vukovič več podpore dalmatinskim frančiškanom in rešitev vprašanja, čegav je zavod sv. Jeroni-ma v Rimu. Poslanec Šramek graja privilegij plemnitašev v blomuškem metro-politauskem kapitlu ter zahteva podporo za bogoslovske knjižnice.
Obrtno nadzorstvo.
Poslanec dr. Adler je predlagal resolucijo. da se podvoji število obrtnih nadzornikov ter namestijo pri obrtnih nadzorstvih tudi potrebni zdravniki. V ta namen naj se zviša kredit za 1,500.000 kron.
Poročevalec dr. Šramek priporoča vladi. da čimpreje pomnoži število obrtnih nadzornikov ter nastavi kot nižje nadzornike tudi usposobljene delavce.
Minister dr. Fiedler je zagotavljal, da hoče ustreči izraženim željam.
Prihodnja odsekova seja je jutri.
Splošni dijaški štrajk na avstrllsklh vseučiliščih.
Dunaj, 10. maja.
Toliko torej velja nemškemu svobodomiselnemu naraščaju akademiška svoboda! Ko so krščanski socialci poživljali barona Becka in Marcheta, naj na vseučiliščih — zlasti na graškem — napravita red. sta se vlada in svobodomiselno dija-štvo v prvi vrsti sklicevala na akademi-ško svobodo ter na svobodo znanosti: akadeiniški senat ima edini pravico odločevati. kako in kaj. Zdaj pa je svobodomiselni akadeiniški senat na inomoškem vseučilišču razveljavil prvotni sklep, da bo zloglasni Wahrmund poletni semester zopet začel predavati, in naznanil, da je VVahrinundu dopust podaljšan. Seveda se jc senat moral udati vpoštevajoč skrajno napeto stanje med tirolskim prebivalstvom, ki bi bilo, ako bi se bil hujskač VVahnuund povrnil na svoje mesto, seglo po skrajnih sredstvih. Torej, tu imamo odlok avtonomnega vseučiliščnega senata. Pričakovati je bilo, da bodo zagovorniki svobodne znanosti ta sklep priznali. Ravno nasprotno! Pokazalo sc je, da so pravi gospodarji na avstrijskih nemških vseučiliščih svobodomiselni dijaki. Ti profesorjem diktirajo svojo voljo, ti imajo po svojih odborih »svobodne znanstvenike« popolnoma v oblasti.
Inomoški svobodomiselni dijaški odbor (Hochsehulausscluiss) je, takoj, ko je senat izdal svoj odlok, pri rektorju proti temu protestiral iu celo pozval nemške stranke, naj proti temu nastopijo, sklicevaje se na nevarnosti črnega morja, ki utegne pogoltniti vse kulturne pridobitve svobodomiselnega nemštva. Odsek nemške desetoricc na Dunaju pa jc dijakom dal občutno brco iu v svojem komunikeju povdarja!, da se mora sklep inomoškega senata respekti-rati. Med vrsticami se jc bralo, da Wahr-mund nikakor ni vreden vseučiliške in parlamentarne afere. Pozabil je seveda odsek desetoricc povedati, da so nemško-nacionalne stranke same krive, ako dijaki tako samooblastno nastopajo. Dijaki zdaj mrzlično na to delajo, da sc že ta četrtek razglasi splošni štrajk po vseh avstrijskih vseučiliščih.
O tem štrajku sodijo razun iutrigant-ske »Ncue Freie Presse« vsi pametni listi, da bo ponesrečil. Rektor Skala v Inomostu je dijake posvaril, označil štrajk za pravi samomor, opozoril dijake, da izgubijo en semester in pred vsem na to, da bodo vsi nasprotniki akademiške svobode z veseljem to priliko pograbili, da vlado mobilizirajo proti vseučiliščem.
Slednje bi se res utegnilo zgoditi, ako se dijaki res dajo zapeljati k toliki neumnosti. Namen štrajku je sledeči: Odvrniti hočejo vlado od tega, da bi enakopravnost katoliških dijaških korporacij dejanjsko izvedla. Zato so za štrajk najbolj navdušeni bn rs i v Gradcu. Ondi hočejo preprečiti, da nc bi bili v barvah promovirani nekateri Karolinci. Ce sc vseučilišče zapre, bi jim ne bilo treba vsak dan sfražiti rampo, da jo ne omadežuje kak »rimski« akademik. »Ostdeutsche Rundschau« - proč-odrimovski in brezverski list prve vrste, svari resno dijake. NVahrmimd —piše do-slovno je neznaten kričač, ki bi rad kvišku zlezel! Bil je še nedavno »klerikalec«, pa ker inu tam ni šlo, se je prelevil v najhujšega liberalca. Dijaki naj ne poslušajo Neue Freie Presse«. ki litijska. Ta brezvestni list bi rad zopet izzval »kulturni boj«. Seveda sc to ne bo posrečilo. Nemški poslanci so preveč pametni.
Občni zbor uradniškega stavbenega društva
se jc vršil v soboto. t. ni. ob ninogobroj-ni udeležbi v prostorih 1. ljub. urad. gosp. društva«. Predsednik, fin. tajnik dr. Ivan
Rupnik otvori zborvanje ter imenuje zapisnikarjem poštnega oficijala Rothla, ovc-rovateljem šol. svet. dr. Bezjaka in pošt. ofic. Podgornika ter skrutinatorjem rač. ofie. Roštana in pošt. ofic. Tomažina. Predsednik dr. Rupnik pozdravi navzoče kar najprisrčnejše ter poda pregledno poročilo o dosedanjem razvoju vprašanja glede uradniških stavbenih društev s posebnim ozirom na ljubljansko društvo, omenja, da se predloži po ministrstvu izdelani tozadevni regulativ 15. t. m. v cesarjevo sankcijo, ter povdarja občekorist-nost. ki je temelj stavbenih organizacij, ki reflektirajo na državno podporo. V smislu predloga stavbenega referata osrednje zveze državno-uradniških društev se premeni tvrdka društva, ki slove odslej: »Ljubljanska občekoristna zadruga za zdradbo stanovanj v osrednji zvezi avstrijskih državnouradniških društev na Dunaju, r. z. z o. z.« Sogjasno so se tudi sprejela nova pravila v smislu k o j i h je dovoljen pristop k temu društvu vsem drž. uslužbencem in kojega namen je, da preskrbuje svojim članom cenena in zdrava stanovanja s tem, da zida hiše, katere članom prodaja ali v najem prepušča oziroma jim oddaja posamezna stanovanja. Delež, ki znaša 200 K, se lahko vplača v največ 40 zaporednih mesečnih obrokih po 5 kron. Pristopnina znaša enkrat za vselej 4 krone. Pri nato vršečih se volitvah so bili izvoljeni in sicer v ravnateljstvo gg. fin. tajnik dr. Rupnik, rač. asist. Bradaška, ing. Hanuš, sod. tajnik dr. Papež, poštni ofic. Rotlil, davčni višji upravitelj Skušek in poštni asistent Urbančič; v nadzorstvo pa gg. šolski svetnik dr. BeZjak, deželni poslanec Mandelj, poštni oficijal Rak, blagajniški kontrolor Vesel in višji sodni svetnik Višnikar. Sklepno se zahvaljuje predsednik dr. Rupnik na mnogobrojni udeležbi ter prosi vse navzoče, da zanesejo agitacijo v vse vrste državnih uslužbencev, ki naj bi pristopali v čim večjem številu temu društvu, kajti edinole v organizaciji je moč in gotovo je. da postanejo stavbene organizacije tudi v Avstriji največjega pomena, tako, kot so postale to v vseh modernih državah, posebno v Nemčiji. Nikdo ni primoran zidati lastni dom, saj je omogočeno, da je deležen ob-čekoristnosti tega društva tudi tem načinom, da postane le najemnik udobnega in cenenega stanovanja, ki se mu ne sme odpovedati, dokler izpolnuje najemno pogodbo. Pristopali naj bi pa ne le ljubljanski državni uslužbenci (uradniki, oficijanti, sluge), marveč tudi izvenljubljanski, saj je njim vsem namenjeno to društvo. Ob splošnem odobravanju zaključi predsednik dr. Rupnik ob 11. uri zborovanje.
iz slovanskega sveta.
sl Velikonočna številka slovaških »Lu-dovih Novin« je bila zaplenjena in državni pravdnik je uredništvu nazninil tiskovno pravdo. Zakaj, se še ne ve. Prečital: smo celo številko in moremo z dobro vest-'p reči, da v njej ni kaj kazni vrednega. Državni pravdnik že cel mesec ni zaplenil kakšne številke »Lud. Novin« in zato ga je že bržkone srbela koža ter je moral najti kak »hujskajoči« članek.
sl Slovaški poslanec Hodža toži sedem mažarskih listov radi zlobnega obrekovanja. Sedem budimpeštanskih listov je namreč prineslo lažnjivo poročilo, da je slovaški poslanec Hodža v Kisaču ob priliki svojega zadnjega poročila o svojem delovanju v ogrskem državnem zboru ščuval zoper Mažare in ljudem prodajal znake slovaške ameriške lige, ki jih je ogrsko ministrstvo prepovedalo. Poročilo je lažnjivo in zaradi tega poslanec Hodža liste toži.
sl Nekoliko številk o preganjanju Slovakov na Ogrskem. L. 1907. je bilo v .34 političnih procesih obsojenih 242 Slovakov na 12 let, 7 mesecev, 20 dni zapora in 11 tisoč 809 kron globe. Letos so že mažar-ska sodišča v 12 političnih procesih namerila 51 Slovakom 39 let. S mesecev zapora in 5050 kron globe. Koliko bo še teh kazni do konca leta, ko so v prvih 3 mesecih sodišča Slovakom namerila .39 let za-
pora!! Od 1. 1898 do 1908 je bilo v 86 političnih procesih 452 Slovakov obsojenih na 78 let, 17 dni zajpora in 33.523 kron denarne globe.
si Shod starorusinskih ljudskih učiteljev se je vršil v Lvovu. Shoda se je udeležilo 80 oseb obojega spola in med učitelji so se nahajali tudi nekateri rusinski poslanci. Na shodu se je sklenilo zapustiti zvezo mladorusinskih (ukrajinskih) učiteljskih društev ter se organizirati v posebno samostojno zvezo. Navzoči poslanci so bili naprošeni storiti potrebne korake, da bi se fonetični pravopis odstranil iz šolskih nčnili knjig. Obenem se je sklenilo, da se pošlje državnemu zboru prošnja v zadevi priznanja pravic ruskemu književnemu jeziku v rusinskih šolah v Galiciji.
sl Mažarsko preganjanje. Pred nedavnim so bili trije Slovaki obsojeni v ječo, vsak na tri mesece, ker so lani na praznik sv. Rešnjega Telesa prilepili na svoje hiše podobo obsojenega poslanca, slovaškega duhovnika Jurige. Kraljevsko prizivno sodišče je to obsodbo potrdilo. — Odgovorni urednik »Tribune« bode imel politični proces, ker je objavil pismo župnika Hlinke iz szegedinske ječe, pisano njegovim župljanom.
Športne vesti.
Zrakoplovba.
Nemški tovarnar Lanz v Mannheimu je določil darilo 40.000 mark onemu Nemcu. ki bi z aeroplanom obletel dve točki, oddaljeni druga od druge 1000 m. Pri svojem stroju ne sme uporabiti plina, se med letanjem ne sme dotakniti tal in mora dovršiti svojo vožnjo brez poškodbe. Dopuščeni k tekmovanju so samo oni, ki so že prej preleteli 1 km. Značilno je to, da mora biti vse nemško, aeroplan naj bo le nemški izdelek, tekmeci smejo biti le Nemci. S tem hoče Lanz vzbuditi tudi na Nemškem zanimanje za to stroko.
Zeppelinov zrakoplov. Grof Zeppe-lin je izboljšal svoj zrakoplov št. 4. Razlikuje se od starega po večjih dimenzijah in močnejših motorih. Prejšnji je bil 128 tu dolg, v premeru je bil 11-7 m; motori so bili trije, katerih vsak je imel 140 konjskih moči. Dolgost sedanjega zrakoplova je 135 m, premer 15 m, motori so ravno tako trije kot prej, a imajo pri manjši teži veliko večjo moč; za eno konjsko silo zadostujeta sedaj 2 kg teže, prej 4 kg, namreč samo pri motorjih. Zeppelin upa, da bo dosegel z novim zrakoplovom hitrost 75 km na uro; zadnjo jesen je dosegel le 50 km, z vetrom 80 km. Opremljen je novi stroj z metalno lučjo za ponočno letanje in s popolno štacijo brezžičnega brzojava. Stroški znašajo 500.000 K. Akcijski radij ceni grof na 2300 km, torej v zračni črti nekako osemkratna razdalja Ljubljana -I )unaj.
Fariuan-Delagrange. Za darilo 10.000 frankov sta tekmovala v Parizu 2. maja Fartnan in Delagrange. Darilo bi izplačali tistemu, ki bi ostal najmanj 15 minut v zraku, ne da bi se aeroplan dotaknil tal. Uspeha pa tedaj nista dosegla. Občinstvo je bilo ogromno, policija tega ni pričakovala in ni zadostno poskrbela za red. Pri poskusu Delagrangovem je nastala splošna panika. Njegov aeroplan je letel tik nad glavami gledalcev, ki so se vrgli na tla ali pa zbežali. Z nekaterimi je prišel tudi v neljubo dotiko in se srečal slednjič z nekim avtomobilom; stroj je bil zelo poškodovan, aeroplan razrušen, Delagrange se je pa Ic nekoliko opraskal.
Lawn-Tennis.
Ritchie premagan. Najboljši angleški tennis igralec Ritchie je dobil svojega zmagalca v osebi nekega Gora. Takoj potem se jc skušal Gore z lanskim angleškim mojstrom \Vildingoni in je tudi tega ugnal. Rezultat je bil sledeči: prvič Gore 4 točke, WildiiiK 6, drugič 8:6, tretjič 6:0, četrtič 8:6. Vsega skupaj jc dosegel Gore 26 točk, Wildiug 18 točk. Baje pa tudi ti niso najboljši igralci, ampak neki Anieri-kanec Gould.
iirlte, naročajte ..Slovenca"!
*****

713
VINO
je na prodaj v kmečkih kleteh. Posreduje in za pristnost jamči „P o s o j i 1 n i c a" v Kaštelu, pošta Buje v Istri. — Pošilja tudi manjše sode od 56 litrov naprej. Vino belo in črno od gld. 13 50 do ltt—.
Pozor, kmetje in fantje 1
V moji lekarniški pra katero izvršujem že 25 se mi je posrečilo, sčaso iznajti sredstvo za rt brk in las, proti iz; danju las in za odatr njenje prhljaja { skin) na glavi, to je
Kapilor št.
Cena (franko na vsi pošto): 1 lončič 3KW 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od me Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakra it. 65. (Slavonija^. Denar se pošlje nap ali s poštnim povzetjem.	814 20
Prodaja iz konkurzne mase.
Iz konkurzne mase Franca Kiissel, trgovca w Rudolfovem,
proda na ponudbo ali oferte:
a)	zaloga manufakturnega blaga, sodno cenjenega na K 12089*84
b)	štacunska oprava in en voz, sodno cenjeno na K 193*60
Podp isani upravnik konkurzne mase sprejema pismene ponudbe, katerim mo| biti priložen 10o/0 vadij,
do 20. maja 1908.
Ponudniki vezani so na svoje ponudbe. Upniški odbor pa si pridržuje pravic ponudbe, ki mu ne ugajajo odkloniti.
Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo bi se ne mogle upoštevati.
Ponudniki, katerih ponudba se je sprejela, imajo takoj, ko jih obvesti upravi konkurzne mase o sprejemu njih ofertov, celo kupnino plačati na roke podpisane upravnika konkurzne mase in se jim kupljeni predmeti takoj izročijo iz prodajalni!
Za kakovost in količino predmetov, ki se imajo prodati ter za popolnost resničnost inventurnega zapisnika ne prevzema konkurzna masa nikakega jamstva.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri okrožni sodniji v Rudolfovem in pri pc pisanem upravniku konkurzne mase, pri katerem naj se oglasi, kdor si hoče zalogo ogleda
Rudolfov o, dne 7. maja 1908.
Dr. Schegula
1147 2-2
odvetnik v Rudolfovem, upravnik konkurzne mai
00000000000000001101000000003000006 0	Naznanilo in priporočilo.
(p Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje sporočiti, da sem se preselil s svojo g -- JML MaE^MiliJKLC* 01I11V.T0 -
0iz Bohoričevih ul. 3 v lastno hišo v Linhartovih ul. št. 8. kjer sem jo primerno povečal. Potrudil se bom, da vsestransko ustreženi željam cenj. naročnikov.	Velespoštovanjem
P 1143 10 2	ALOJZIJ TRINK, miz. mojster.
Prodaja meščanskega budjeviškega piva.
Usojam si gosp. gostilničarjem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjali, da sem izstopil kot vodja zaloge pivovarne Gossv Ljubljani in napravil v lastni režiji
gg: zalogo meščanske budjeviške pive
vr
V Sliki izvan zveze, vsled česar mi je mogoče, vsakemu postreči.
Zahvaljujoč se slavnemu občinstvu za dosedanjo naklonjenost, zagotavljani točno in solidno postrežbo.
Velespoštovanjem
1144 2—2	Leopold Tomažič.
^ii AA /A AA AA\ AA AA AA /A aA AA. AA AA /A. AA\ *A\ AA /A /A /V j6\
Razglas.
V občini Šmihel pri Št. Petru na Krasu namerava gospod Kar Lenasi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
Portland-cement tovarni
in hoče ustanoviti v dosego potrebnega kapitala družbo. — Vse predpriprave novo industrijsko podjetje, kakor analize in preskušnje kamenja, nakup zemljišč in ind sirijski železnični tir, so že zvršene.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje interesirajo in se ga hočejo udeležiti, lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek iu nedeljo dopoldne od 9. do 12. u v Ljubljani, hotel „Union", uhod iz Frančiškanske ulice, posvetovalnica.
1004 14 — 11	Županstvo občine Smihel.

i •
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec is Laški
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: pSalvator1 (črno pivo a la monakovsko). z=
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
#
P«5lft)etu« na dem sprejeme re?t«wreter „J<arcdnege t>ema" g, Kržijpnlk (Telefon št. 82.)
■
I
Poriraini««:
hui ■ ■•■l.l.lttBl: Oubis M, Mili ilrt«, M.ii ali«. IT, SjkV«, Bi«o. MU llfi, Oslka r*a.ln. Kerefikt	*fji;lng. flori JI5f« Fiiar.
(TlUn Ii Liker*«.
M o . J a C n ' * n« Dm«|«:
I. V.lliillt 1(, II. Tib.r.liiin t, III U.ftrgiitt 77 («•(•! Rtnav.f.), III. L» vtngmt 17, IV. Wl««ttr Hx.pt.lr»..t 19, V Sihlnbr.oiitr.ir«.,> M t, TI SkM»i.di>rt«nu. ii, »li M.riaBinriiraiii Ti, Viti L.rc!>tnl9l4ri.i,..<>. 139, IX. AlarrtliMM 19, X. Pt».rll...lr...« 19, XVIII. »ttili».iiii.<<« II
3S*Njalnttna dalnlika druiba « "o i?3
E R C U R"
uunaj. 1., Wollzelle 10,
»Vt- r nltal K aO.OOO.OOO. Kntr. itkltd I
M»j« iluntnaju!
a.ftoo.ooo
nakup in prodaja m
i vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, ustavnlc, <r«6k davii, valut ln dooarta
£n.<n«njava in eskoinptir>;iijc to
KIlaaMI araAk I« kuMii.n.