V Ljubljani, dne 1. julija 1932 Cena posamezni številki Din VSO XfV. leto. Poštnina plačana v gotovini. ;932 štev. i?. k „NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. *e= Oglasi po ceniku. = Uredništvo t Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne. sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Stanovanjski zakon na vidiku? V senatnem odboru za proučavanje zakona o pobijanju brezvestne spekulacije, je manjšina ilede ureditve najemninskega vprašanja zavzela oddvojeno stališče. O tem je bilo izdano naslednje poročilo: »Manjšina senatnega odbora za proučavanje zakonskega predloga o pobijanju draginje življenskih potrebščin se popolnoma strinja s poročilom večine, smatra pa za svojo dolžnost naglasiti, da je nujno potrebno sprejeti v ta zakonski predlog tudi odredbo o ureditvi visokih cen za lokale in stanovanja in predlaga zaradi tega senatu v dopolnilo poročila večine še svoje manjšinsko mnenje o tem vprašanju: Izraz »življenske potrebščine« ne obsega vseh človeku za življenje nujno potrebnih potrebščin. Človek ne more živeti brez hrane, prav tako pa tudi ne more živeti brez strehe nad glavo. Že narodna filozofija pravi: Daj mi streho, za hrano bom skrbel sam! V zakonskem predlogu o pobijanju brezvestne spekulacije niso predvidene nobene odredbe, s katerimi bi se regulirala tudi višina najemnin za lokale in stanovanja. Zakon stremi samo za pobijanjem draginje življenskih potrebščin, potrebnih za prehrano, ne da bi pri tem upošteval dejstvo, da je za pravilno ureditev cen življenskih potrebščin nujno potrebno, da se spravijo tudi cene lokalov in stanovanj v sklad s sedanjimi gospodarskimi prilikami. Vsak ročni in umski delavec mora danes dati često nad polovico svojih dohodkov za najemnino, a manjši trgovci in obrtniki plačujejo mnogokrat prav tako nad polovico svojega zaslužka za lokale, četudi po gospodarski znanosti ta izdatek ne bi smel presegati 20 odst. celokupnih režij. Baš sedanje visoke najemnine za lokale in delavnice vplivajo občutno na draginjo življenskih potrebščin Danes so stanovanjske primke pri nas nevzdržne, če se upoštevajo cene ter higijenska stran sta-novanj in lokalov. Zaradi tega predlagamo, da se poročilu večine doda še Iz ljubljanskega »Zadrugarja«, le-Po urejevane mesečne revije, katero izdaja železničarska nabavljalna zadruga za svoje člane, posnemamo ta-le ve-lezanimivi članek odličnega zadružnega delavca. »V zadnjem času se zanima trgovina in trgovci spet prav živahno za Zadruge in njih delovanje. Zadruge so Predmet javnih razprav v časopisju, še »Prav tako smatramo za posebno dolžnost predlagati, da je neobhodno potrebno zakonskim potom regulirati sedanje visoke najemnine za stanovanja in lokale. Brez rešitve tega vprašanja zakon o pobijanju brezvestne spekulacije z življenskimi potrebščinami ne bi imel uspeha. Odbor predlaga zaradi tega senatu, da se po čl. 26 zakonskega načrta doda še nov člen, ki naj se glasi: Minister socialne politike in narodnega zdravja se pooblašča, da v roku dveh mesecev izda uredbo z zakonsko močjo, s katero se bo reguliralo vprašanje visokih najemnin za lokale in stanovanja.« Smatramo, da je neobhodno potrebno, da se baš v tem zakonu da pooblastilo ministru socialne politike, da regulira stanovanjske odnošaje. Ako bi stanovanjsko vprašanje ostalo v tem zakonu nerešeno, temveč bi se reševalo šele s posebnim zakonom, potem bi bil ves ta zakon iluzoren in brez ugodnih posledic za omiljenje položaja širokih slojev prebivalstva.« Nas, stanovanjske najemnike, zelo veseli, da se je v senatu našlo vsaj nekaj mož, ki so uvideli in prav ocenili vso težo in važnost tega problema za celokupno družbo, dasi njihovo stališče zaenkrat še ni prodrlo, temveč so ostali v manjšini. Našim bravcem je namreč gotovo že znano, da senat tega posebnega mnenja odborove manjšine ni odobril. Pri razpravi so razni govorniki sicer priznali upravičenost tega stališča, vendar so izrazili mnenje, naj se ta problem reši posebe s posebnim zakonom. Temu naziranju se je pridružil tudi minister za socialno politiko g. Pucelj, ki je izjavil, da bo v kratkem predložen narodnemu zastopništvu načrt stanovanjskega oziroma najemninskega zakona. Upati smemo torej, da se bo našim dolgoletnim težnjam v ti zadevi le ugodilo in to v doglednem času. S tem bo nam, državnim nameščencem, ki tako hudo občutimo breme gospodarske stiske, živi jenski obstoj vsaj nekoliko olajšan. bolj intenzivno pa se dela v ozadju, da se omeji razvoj konzumnih zadrug. Tako prinaša »Trgovski list« večkrat članke, iz katerih se zrcali hudo nasprotstvo predvsem napram zadrugam državnih nameščencev. Drugod pa se vrše intervencije v pogledu na zadruge ter smo doznali za konkretno zahtevo oziroma predlog trgovcev, ki ga kratko priobčujemo: 1. Uvede naj se kontrola nad poslovanjem nabavljalnih zadrug. 2. Sestavi naj se za nadziranje teh zadrug komite, v katerem bi bili zastopani tudi gospodarski krogi po dveh članih. 3. Državnim uslužbencem naj se maksimira njih konzum v nabavljalnih zadrugah na 30% mesečne plače. 4. Naj se gleda na to, kaj vse delajo člani upravnega odbora nabavljalnih zadrug. Tisti, ki se udejstvujejo v upravnem odboru, ne morejo tudi izvrševati svojih dolžnosti v svojem uradu kot državni nameščenci, ker zanemarjajo službo itd. Sicer se nam malokdaj posreči, da vidimo vloge, ki jih pošiljajo razni trgovci in njih korporacije na razna ministrstva. To3a vpogleda imamo dovolj, da si lahko predstavljamo tendenco teh krogov. Bije se boj proti obstoju in razvoju konzumnega zadružništva in treba je, da si napravimo v obojestranskem interesu enkrat pravo sliko o tem boju in njega upravičenosti. Kaj je trgovina? Kdo je trgovec? Trgovina je posredovanje med producentom in konzumentom. Trgovec je pa posredovalec. Ail je trgovina potrebna? Je. Brez nje ne bi prišli preko naturalnega gospodarstva, brez nje se ne bi nikdar tako razvili narodi v svoji kulturi, nikdar ne bi našlo svoje eksistence toliko in toliko milijonov ljudi, če bi ne bila znala trgovina vzbuditi med raznimi sloji prebivalstva zanimanja za razne predmete in se uveljavila tudi v ostalem kot močna vez med duhovnim in gospodarskim življenjem' narodov. Trgovina je torej potrebna. Posredovanje pa rabi svoj aparat in ta aparat je bil dozdaj trgovec. Mali trgovec, ki prodaja na deželi in v mestu, večji trgovec, ki kupuje na debelo ter zalaga male trgovce in naposled veletrgovec, ki se peča samo z nakupom nekaterih predmetov, ki jih naroča doma in v inozemstvu ter zalaga večje trgovce-grosiste. Trgovec, mali in veliki, ima v današnjem gospodarskem življenju v prvi vrsti nalogo, da posreduje. V vršenju te naloge si služi svoj kruh, kakor si ga služi kmet, obrtnik ali državni uradnik. Do tu je vse dobro. Toda trgovec ima pri tej svoji nalogi po večini tudi svoj namen, svoj prav poseben namen, ki ni v skladu s. pravo njegovo nalogo, ki gre preko njenega okvirja in ki ga, če je odkrit, ne more utemeljevati. Povečini gre trgovec za tem, da zasluži, kolikor se da zaslužiti. Sele v drugi vrsti se zaveda svojega pravega poklica, ki mu je odkazan v današnjem redu, namreč, da posreduje. Trgovcu je na tem, da se dokoplje do blagostanja, da poveča svoj obrat do veletrgo- vine, da si nabere potreben lastni obratni kapital za čim večji razmah, da na drugi strani izpodrine tako ali drugače svoje tekmece, ki so mu na poti. Kot veletrgovec skuša vplivati na zakonodajo, na carinsko in železniško tarifno politiko, skratka, na ves gospodarski in politični razvoj. Tako smo čitali dne 2. aprila t. 1. v »Politiki«, da so zahtevali trgovci devizno zaporo in s tem skoro onemogočili uvoz tujega blaga, predvsem manufakture, češ, da imajo skladišča prenatrpana in da ne vedo, kam z blagom. Ko so dosegli devizno zaporo, pa so povišali cene za 10—30% z motivacijo, da bo zmanjkalo blaga ... Za sabo imamo bilanco žitnega režima! Kdo je organiziral in kdo je vodil deputacije, kdo je imel dobiček od vsega? Država je imela morda najboljše namene, ko je ustvarila Privilegirano izvozno društvo. Vzdržati je hotela davčno in kupno moč kmeta-producen-ta, pomagati bi mu moral konzument, državni nameščenec, kateremu je pustila država prejšnje prejemke. Samo člani naše zadruge so na ta način prispevali nad en milijom dinarjev. Pa ni imela od tega dobiček niti država in ne kmetovalec. Glavni dobiček je spravil posredovalec. V svojem zadnjem štadiju se veletrgovina niti ne bavi več s trgovino kot tako, s prodajo blaga, temveč trguje samo še z delnicami trgovskih, industrijskih in denarnih podjetij. Oglejmo si še malo drugo stran izrodkov veletrgovine in kapitalizma. Pred dobrim letom smo dobili z zakonom o stabilizaciji dinarja tudi prost devizni in denarni promet. Koliko našega denarja je šlo v Švico, koliko se je špekuliralo s funtom! Kakor mačka svoje mlade, tako prenašajo kapitalisti svojo imovino in zlato iz ene države v drugo, iz tresor-jev ene banke v drugo. Brezposelnih je 50 milijonov ljudi, množice stradajo, na drugi strani pa zažigajo kavo, bombaž, ne vedo kam z žitom, mesom, denarjem itd. Na eni strani preobilica vsega, denarja in živil ter industrijskih proizvodov, na drugi strani pomanjkanje vsega tega. Ko je propadal Egipt, je imelo par mogotcev v rokah vse premoženje dežele, ko je propadal rimski imperij, je posedovala skoro vse bogastvo peščica ljudi. In danes obvlada denarni trg v Ameriki in v Evropi tudi samo par miljarderjev. Kakor je zraslo na razvalinah poganskega Rima krščanstvo — komunizem v pravem pomenu besede, tako se poraja danes med nami zadružništvo kot bodoči družabni red. Zadružništvo, solidarizem. (Konec prih.) naslednje: Zadruge in trgovci. Andre Birabeau: • a Prodajalka štev. 12 »Paradiž«, tako je ime veletržnici, te* ga mi pač ni treba damam še posebej pri* Povedovati. Ah, moj Bog! gospodom pa Ndi ne. Če že sami ne zahajajo tja, vse* kakor jim je znana veletržnica, kjer njiho* ve žene kupujejo sto in sto reči, katere Morajo oni plačati. Toda Gilles Pan* viers je spoznal trgovino na čisto drug uačin. Zakaj samec je še. Ve, da se tam, kar potrebuješ, prav zlahka dobi. In danes j® hotel ravno kupiti čeden kos blaga za divansko blazinico in tako je vstopil v Paradiž. Bo našel blago? Seveda! Toda to u^u je postalo naenkrat čisto nevažno. Za* to — ah! Ker je v oddelku za blago našel, Ue da bi jo iskal, njo, na katero že toliko časa zaman čaka! Da, tale prodajalka je to! To veliko. Plavolaso dekle z odličnimi, malce trud* uirni kretnjami. Na Gillesovo vprašanje Odgovori slabe volje: »Ampak, gospod, že* lite morda neko določeno blago?« Kaj ni res dražestna? Da, da, preljubka. Seveda za vas in zame je samo čedna, toda Gillesu se zdi, da je edinstvena! To je tisto čudo* vito in tolažljivo v življeju! Gilles bedasto ogleduje prodajalko, ker ga je kar nenadoma obvladalo pretresu* joče čuvstvo — ljubezen! V takih trenotkih človeku zastane sapa, usta zijajo na stežaj, oči zro široko odprte — skratka: človek se zdi zelo bedast. To je pač slabost člo* veške narave, kadar jo vtis lepote vso porazi. Da bi mogel ostati čim dlje pri nji, pri ženski, ki mu je namenjena, kakor je z gotovostjo prepričan, jo pritira skoro do obupa. Da si predložiti vse blago, kar ga imajo v oddelku, obotavlja se, primerja. Malomarno in vsa jezna mu streže. In ko je zbiral že dvajset minut, reče nazadnje: »No, prav, pa mi dajte od tega*le 75 cm!« Za kazen ga pogleda z zaničljivim pogle* dom! Razumeli boste, da je odslej Gilles skoro vsak dan potreboval drugo blago. Seveda samo majhne kose, zakaj svila, bar* žun in platnene tkanine so drage, Gilles pa ni indijski nabob. Prodajalka štev. 12 — Gilles si je bil zapomnil njeno številko — zato stalnega, toda nadležnega odjemal* ca le malo ceni. »Pa bi rajši kupili ostanke«, reče so* čutno, »tam pred vrati jih je mnogo prav poceni na izbiro.« »Ampak to ni isto«, reče z vzdihom, da bi gospodično opozoril nase, ki ravna z njim tako malomarno in zviška. Nekaj tako prevzetnega je v njenem obnašanju, kadar mu predloži lepo svilo ali baržun, da opla* ši boječega snubca. Gilles »je prepričan, da ve, zakaj kupuje toliko blaga, ve pa tudi, da je ta skrivna ljubezen ne gane. Še se ni izjavil, dasi je nakupil že skoro za celo balo blaga v kosih po pol metra. Kar naenkrat, tri dni zaporedoma, ni več videti prodajalke št. 12. Te dni, ah, kako s strahom mu bije srce! Ko ga tretji dan prodajalka št. 7, črnolaska, toda prav tako elegantna, prav tako ošabna, prav ta* ko imenitna, vpraša: »Kaj želite gospod?« ji odgovori: »Ah, gospodična, rad bi vedel, kje je prodajalka št. 12. Čisto med nama, blazno sem zaljubljen vanjo.« »Gospodična Monika?« »Že lahko, gospodična Monika! Kako lepo ime! Veste, kaj je z njo?« »Seveda, gospod. V oddelek za gospo* dinjske predmete je premeščena.« Hitro teče tja, oziroma se spusti niz* dol, ker gospodinjski predmeti so v prizem* lju. Spet se zazdi sam sebi čisto bebast, toda tokrat od tega, ker mu dvigalo, ki naglo pada, jemlje sapo. V gospodinjskem oddelku najde gospodično Moniko in od samega navdušenja ji odkupi majhno alu* minijasto ponvico. Toda to je šele začetek. Drugi dan kupi tolkač za jajčni sneg, tretji dan pa univerzalni lijak. — Gospodična Monika je še zmerom prav tako prikupna, ampak vendar nekoliko drugačna. Bolj po* strežljiva. V tem oddelku kupujejo mnogo več kot v skladišču za svilo, pa tudi ži* vahneje, urneje in bolj veselo. Lica ji rde, kretnje so manj narejene in v očeh, ki so zrle doslej tako mlačno, je zagorel pla* menček. »Prodajalka!« pokliče oddelili pred* Kako živi prometni uradnik v Nemčiji? Iz zagrebškega »Glasnika željezničkih činovnika« posnemamo naslednji članek, katerega je navedeni list prenesel iz nemškega železničarskega lista »Zeitschrift des Reichsbundes« od 18. marca 1932, št. 6.: »Tistim, ki tega ne vedo: Prometni uradnik je uradnik drž. železnic, nastavljen v železniški službi z odpovednim rokom, odpravlja vlake z rdečo kapo na glavi kot »gospod predstojnik« (šef). Kesneje postane prometni nadzornik in je osebno odgovoren za varnost prometa, za pravilno postavljanje kretnic in varnostnih naprav. Pomote se kaznujejo z zaporom. Poleg tega mora na manjših postajah prodajati vozovnice, odprem-Ijati prtljago in blago, voditi blagajno, odpravljati uradno pošto, poznati vsebino nekaj stotin pravilnikov, uredb in tarifov. Z občinstvom mora občevati vljudno, uradno in stvarno, upravo drž. železnic pa mora častno zastopati v brezhibni službeni obleki. Vsekakor mora biti tak dostojanstvenik z ozirom na svoj položaj in dolžnosti častno nagrajen, si misli lajik. Le poglejmo! Tak »dostojanstvenik« je prejel 1. januarja 1931 obenem z doklado za 3 otroke nemških mark (RM) 245-33. Ob prvem znižanju plač se mu je odbilo RM IL12. Ob drugem znižanju plač se mu je odbilo RM 14-27. Ob tretjem znižanju plač se mu je odbilo RM 16-8, skupno RM 42-07. Mesečna plača 1. RM 203-27. januarja 1932 Ob izplačilu se mu odbija: kot osebna dohodnina . RM 3-— za bolniško blagajno . . RM 3-30 za službeno obleko . . . RM 2-60 za življ. zavarovanje . . RM 15-40 državni davek . . . . RM 4-50 skupaj torej odbito . ostane torej RM 174-46. . RM 28-80 Glavna kontrola je dostavila občemu oddelku fin. ministrstva pod št. 83.221 od 1. februarja 1932 naslednji dopis: »Z odločbo splošne seje glavne kontrole št. 12.223 od 4. decembra 1931 je bilo odločeno: da se odločbe, izdane v smislu 1. odst. § 274. uradniškega zakona iz leta 1931 o priznavanju službene dobe za pokojnino zdaj ne bodo več obravnavale, temveč se bo pravilnost priznanja dotične dobe za pokojnino ocenila o priliki, ko se bo obravnavala odločba o določitvi količine pokojnine, kadar bodo dotični uslužbenci upokojeni. Razen odločb, ki se izdajajo po navedenem 1. odst. § 274. u. z., izdajajo ministrstva in drugi pooblaščeni organi odločbe o priznanju dobe bodisi za pokojnino, bodisi za napredovanje, in jih dostavljajo glavni kontroli v oceno, čeprav na podlagi te priznane dobe ni bila izdana odločba o napredovanju, o periodskem povišku, niti o upokojitvi uslužbenca. Ker glavna kontrola po 12. točki čl. 29. zak. o glavni kontroli ocenjuje Odbitki za gospodinjstvo: stanovanjska najemnina . RM 40-10 razsvetljava in plin . . , RM 10— članarina za organizacijo . RM 1-80 časopisi . RM 2-35 dimnikar . RM T— skupaj torej . . . . RM 55-15 ostane torej čistih 119-31 RM. Znesek 119-31 mark ostane za prehrano, obleko, obutev, za vzdrževanje gospodinjstva itd. Ta minimum bi v današnjih težkih gospodarskih razmerah mogel biti zadosten za 5 oseb, vendar samo ob kruhu in vodi. Ob taki prehrani pa prometni uradnik ne more uspešno upravljati naporne službe, ki je polna odgovornosti. Kaj pa tedaj, če zadene družino nesreča, bolezen itd.? Prihrankov ni, niti ne morejo biti. Da bi v takih razmerah človek mislil na kulturne dobrine, na slovstvo, na nadaljnje izobraževanje itd., bi bilo predrzno, ker bi se tudi najmanjši izdatek maščeval v gospodinjstvu. Da bi človek živel tako, kakor bi po svojem uradniškem položaju moral živeti, o tem ni govora. Mi vsi vemo, da je na Nemškem velika beda, vemo pa tudi to, da je ob ti silni revščini še vedno dosti ljudi, ki vlečejo mastne plače in tantijeme, kar se zdi kot roganje spričo te revščine. Odkrito izjavljamo, da je znižavanje plač izpostavilo duševno ravnotežje uradništva pred tako preizkušnjo, da se je treba bati posledic. Prisilne odredbe za odpravo revščine ne kažejo nikakršnega socialnega razumevanja za revščino železniškega uradništva. Tudi zniževanje plač ima svoje meje, katere je že davno doseglo in prekoračilo. Pred nadaljnimi sličnimi poizkusi, o katerih se danes že govoriči, z ozirom na dosedanje stanje ne moremo dovolj odsvetovati. Kako se neki konča vse to?« Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH. pravilnost odločb o službenih odnosih drž. uslužbencev, o katerih govori § 103. u. z. in ki so: odločbe o postavitvi, imenovanju, napredovanju, premestitvi, postavitvi na razpoloženje in upokojitvi, o sprejemu ostavke in o odpustu iz službe — je na svoji splošni seji štev. 83.221 od 25. januarja 1932, v zvezi z navedeno odločbo štev. 12.223 od 4. decembra 1931, glavna kontrola odločila: da more vprašanje o službenih letih poedinih uslužbencev ocenjevati glavna kontrola samo takrat, kadar ocenjuje odločbe, s katerimi se uslužbenec obenem pomakne ali imenuje v višjo skupino, ali če se mu prizna periodski povišek, ali se upokoji in se mu uredi pokojnina. Zaradi tega ne bo ocenjevala odločb, s katerimi se nekemu uslužbencu samo priznava določena doba, ne priznava se mu pa obenem niti višja sku- pina niti periodski povišek niti pokojnina. Ko glavna kontrola o ti odločbi obvešča minitrstvo, ji je čast prositi, naj v bodoče odločb o priznavanju službene dobe — če obenem niso tudi odločbe o napredovanjih ali imenovanjih oz. o priznanju periodskega poviška, o upokojitvi uslužbenca ali ureditvi pokojnine — ne dostavlja glavni V nedeljo dne 19. junija se je vršila glavna skupščina Združenja davčnih uradnikov v Beogradu. Navzoči so bili delegati iz vseh banovin, Slovence sta zastopala predsednik ljubljanskega poverjeništva g. Stanko Ribnikar in tajnik g. Ivan Mešek. Deveto redno letno skupščino je otvoril predsednik Združenja g. Ilija Vukadinovič, višji davčni inšpektor v Beogradu. Predsednik je pozdravil prisotne in označil v kratkem govoru značaj in pomen skupščine. Burno je bil pozdravljen predlog, da se odpošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju. Skupščino je posetil kot zastopnik finančnega ministrstva načelnik g. Petrovič. Poročilo upravnega odbora je bilo jako kratko. V okviru dopustnosti je Združenje storilo po možnosti vse. Poudarjeno je bilo, da smo Slovenci na prvem mestu, kar se tiče organizacije in izpolnjevanja obveznosti na-pram nji. Po kratki debati je bila upravnemu odboru podeljena razreš-nica. Na vrsto so prišli pismeni predlogi, ki jih je to pot stavilo samo ljubljansko poverjeništvo. Tajnik Mešek je v obširnem in stvarnem ekspozeju obrazložil skupščini velike neenakosti, ki so se doslej dogajale pri napredovanju davčnih uradnikov v Sloveniji. Pozval in prosil je skupščino, naj se zavzame na merodajnem mestu, da se te neenakosti čimprej popravijo. Eks-poze je napravil na vse navzoče najgloblji vtis in je vsa skupščina odobravala zahtevo, da se vse te neenakosti izravnajo. Ekspoze bo natisnjen v prvi številki »Poreske službe«, po možnosti vsaj v izvlečku tudi v »Našem Glasu«. Na podlagi predlogov in debate je bila končno sprejeta sledeča resolucija, ki je bila že tudi izročena merodajnim činiteljem: Resolucija. »Z žalostjo konstatiramo, da se dan za dnem polaga vedno manj važnosti na upravičene težnje davčnih uradnikov s strani pristojnih faktor- Za pravično ureditev stanovanjskega vprašanja. Na občnem zboru Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev, ki se je vršil dne 29. maja 1932 v Kragujevcu, je bila sprejeta resolucija, s katero Zveza apelira na vse kontroli, ker jih le-ta, kakor že doslej dostavljene odločbe, z ozirom na navedeni sklep svoje splošne seje, ne bo mogla oceniti. O tem ukrepu naj se obveste vsi podrejeni organi, katerim je dotično ministrstvo dalo pooblastilo za izdajanje odločb o službenih odnosih drž. uslužbencev. Iz splošne seje glavne kontrole od 22. 1. 1932.« jev, dasiravno so davčni uradniki najvažnejši indirektni vršilci vse državne finančne politike. Podpisani zastopniki »Udruženja poreskih činovnika« si dovoljujejo prositi, da se čimprej odpravijo nižje navedene neenakosti in trdote v škodo davčnih uradnikov: 1. Da se v čim krajšem roku izvrši napredovanje vseh davčnih uradnikov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje glede službene dobe, zlasti pa tistih, ki imajo več službenih let. 2. Treba je sestaviti ranglisfo vseh davčnih uradnikov za vso državo v tem smislu po službenih letih, a ne po položajni skupini, v kateri so bili v letu 1923. in 1931., ko sta izšla zakona o uradnikih. 3. Da se določbe § 257. zakona o uradnikih ukinejo, ker težko zadevajo zlasti starejše uradnike in se na ta način vsi davčni uradniki izenačijo glede napredovanja, predvsem zato, ker so imeli davčni uradniki že na podlagi dosedanjih zakonov pravico do napredovanja do II/l a (V) skupine zaključno. 4. Da se davčnim uradnikom s 25 leti efektivne službe omogoči napredovanje do vključno IV. skupine, ker so to pravo izvestni davčni uradniki že dosegli na osnovi § 115. zakona o finančni upravi. 5. Da se odredbe čl. 37. zakona o organizaciji finančne uprave ukinejo, ker drugi uradniki finančne stroke višjega strokovnega izpita ne polagajo. 6. Da se v zakonu predvidene nagrade davčnim uradnikom ižfildčttJTr, tako za leto 1930, kakor tudi za leto 1931. 7. Da se določbe člena 116. zakona o neposrednih davkih razširijo tudi na davčne uradnike, ki so bili upokojeni z najmanj 20 službenimi leti, kakor je to dovoljeno carinskim uradnikom. Podpisano Združenje ima polno vero in nado, da se bodo naše navedene želje in upravičene zahteve v najkrajšem času oživotvorile, ker to zahteva obči interes davčne službe.« državne, banovinske, mestne in občinske činitelje, naj z vsemi mogočimi sredstvi pomagajo vsaki akciji, ki ji je namen grajenje stanovanj za državne, banovinske in občinske uslužbence, ker je samo na ta način mogoče doseči znosno razmerje med višino najemnin in prejemki uslužbencev, dokler se pa to ne izvrši, naj se pa nujno izda stanovanjski zakon. Stanovanjska kriza. Konec meseca maja se je vršila seja odbora »Zveze BREZVESTEN S O V R AŽ N LISTA Priznavanje službene dobe za pokojnino. Zborovanje davčnih uradnikov. Stanovanjsko vprašanje. stojnik. »Požurite se vendar, gospodična!« Zdaj nima Več časa, da bi se držala kot kraljica, pri čemer so prišli njeni boki šele do prave veljave — in taka je Gillesu še bolj všeč in manj ga plaši. In zdaj se mu že pričenja prijazno na« smihati. Ko mu nekega dne izroča kovinast lonec, prekrasen kos, se nenadoma odloči. »Gospodična« — pri tem stiska v ro« kah kuhinjski lonec, kakor da pričakuje od njega pomoči — »gospodična!« —■ Toda v tistem trenotku vpraša mlad parček: »Go« spodična, bi nam mogli pokazati nekaj ponvic?« »Prosim, gospodična«, pravi »le tam prej postrezite, saj lahko počakam.« Mlada zakonca sta nad vse ljubka. Mislita na kosila, katera bosta kuhala v ponvah, in na skromno premoženje, katero ni nič kaj v skladu s temi željami. Res sta ljubka. Prav lahko si predstavljaš nju« no zakonsko življenje: on hiti na vso moč, da pride prej domov. Ona je med tem po« grnila mizo in jo okrasila z lepim šopkom. Nežni poljubi — sicer najbrž brez šluž-« kinje — toda vroča, vroča ljubezen. Gilles se jima nežno smehlja, prav ta« ko gospodična Monika. In ko ju je po« stregla, se vrne h Gillesu: »Zdaj se bova pa midva pomenila«. Nič več se ne obo« tavlja: »Da, midva, kajneda? To bi bilo lepo. Ah, koliko reči bi Vam moral kupiti. Moje gospodinjstvo je zelo nepopolno, mo« ratc vedeti. Pohiteti morava, zakaj rad bi, da se kmalu vzameva. Ne dajte mi nič predragega, saj nisem bogat. Ampak ni dvoma, da še bom nekoč. Izberiva precej veliko ponev za pečenje, zakaj dober tek imam. zdrav sem in petindvajset let star. Tudi kozarec mi dajte, pa samo enega, ker midva bova pila oba iz istega. Tako, zdaj sem Vam pa vse povedal. Kar odgovorite mi. Mar naj kupim še lonec za juho.« Z veseljem privoli. Poroka! Dvoje sreč« nih ljudi! Ah, žal nista bila srečna toliko časa, kolikor sem upal. V nekaj mesecih je Mo« nika dvakrat ali trikrat spremenila oddelek. In njena ljubezen ni več taka, kot sprva. Spočetka je bila dražestna, čustvena, ne« koliko preprosta, zdaj se je pa spremenila. Lišpa se, popeva znane popevke in nosi najfinejše perilo. Gilles je ne razume in je zelo nesrečen. On se ni spremenil. Prav tako jo še ljubi, skoro bolj kot kdaj. Od kod ta sprememba? Nekega dne je ugenil razlog: Brez pomišljanja — saj si hoče pribo« riti izgubljeno srečo — gre pogumno k rav« natelju »Paradiža«. »Gospod,« nagovori ravnatelja, »poro« čen sem z neko Vašo prodajalko. Nedopo« vedljivo ljubim svojo ženo in moja zakon« ska sreča leži v Vaših rokah. Moja žena ima najboljše srce na svetu, toda kakor ve« čina žensk, je mala opica. Vse, kar vidi in sliši, močno vpliva na njo in nevede prične posnemati. V Vašem podjetju je toliko različnih oddelkov. Ubožica prodaja tako različne stvari. Ko je bila v skladišču le« pih tkanin, je bila ošabna. V gospodinjski zalogi, kjer so jo obdajali preprosti ljudje, je postala skromna in se je omožila z me« noj. Zdaj ste jo pa pred tremi meseci pre« stavili v oddelek za svilo in odtle je po« stala razposajena. Nato je bila mesec dni v knjigarniškem oddelku in bila je resna. Komaj mesec dni je bila nato pri starin« -------------" -------m!j— skem pohištvu, pa jo je popadla zbiratelj« ska strajt. Ampak, potem! Ah, ljubi gospod! Do« delili so jo k ženskim torbicam in nato v oddelek za parfumerijo. Zdaj je v skladi« šču za perilo. Moj Bog! Te prosojne srajč« ke, te kombineže, te pajčevinaste hlačke — pa te elegantne odjemalke! Na najkrajši poti je, da se mi čisto izgubi! Če tam ostane, sem uničen človek. Rotim Vas, go« spod ravnatelj, storite mi to uslugo in pre« stavite jo v mirnejši oddelek. Vsa moja sreča je odvisna od tega.« »Velja, gospod!« je rekel ravnatelj. Drugi dan je bila Monika že v oddelku za izgotovljene deške obleke. In Gilles je imel prav. Zdaj vidi okoli sebe samo rde« čelične, glasne otroke in nežne mamice. — Zdaj se manj maže z rdečilom, ne upo« rablja več toliko dišav, in mož se ji zdi spet sijajen dečko. Tako vroče ga ljubi, da Gilles čez nekaj mesecev, ko prisluškuje pri vratih in čaka na prvi krik novoro« jenčka, kar nič ne dvomi: fantek ali — punčka? najemnikov kraljevine Jugoslavije« pod predsedništvom prof. Marina Ka-tunarića iz Splita. Sklenilo se je, da se za navedeno organizacijo odpošlje imenovani njen predsednik z drugimi za stopniki stanovskih in strokovnih organizacij iz Beograda k merodajnim činiteljem. Odposlanci bodo istim predložili tiskano predstavko, v kateri naglašujejo, da ni država samo opravičena, temveč po ustavi tudi dolžna, da z zakonom reši stanovanjsko vprašanje, kakor to današnje razmere neodložljivo zahtevajo, ker je stanovanjski problem najvažnejše socialno vprašanje sedanjosti. V predstavki so nadalje postulati, naj se izda zakon o maksimiranju najemnin za stanovanja in poslovne prostore za pripadnike vseh družabnih slojev. Dokler narodno predstavništvo ne sprejme stano- vanjskega zakona, naj se pooblasti minister za socialno politiko, da čimprej izda naredbo o maksimiranju najemnin in to za nazaj od 1. februarja 1932 dalje. Nezaposleni naj se glede odpovedi stanovanj in plačila najemnine vzamejo še prav posebe v varstvo. Delovanje organizacije najemnikov, ki more nuditi vsem najemnikom, zlasti nam drž. uslužbencem velike koristi, bomo pazno zasledovali in ob času o podvzetih nadaljnih korakih in doseženih uspehih obširneje .poročali. V Sloveniji ni — na žalost! — menda nobenega društva najemnikov več. Tudi znak splošne malodušnosti in apatije! TOVARIŠ! SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO Vestnik. Važno opozorilo. Z današnjo številko stopamo v tretje četrtletje 1932. Vsem cenj. gg. naročnikom smo priložili položnice in jih vljudno prosimo, da obnove ž njimi naročnino za naprej in nam nakažejo morebitne zaostanke. Položnico dobi vsak; kdor ima naročnino plačano že za naprej, naj jo pridrži ali uporabi za to, da pridobi ž njo novega naročnika ali prispevek za tiskovni sklad. Poleg naslova smo danes označili vsem, ki so z naročnino v zamudi, z rdečilom vsoto, ki je na naročnini do 30 junija t. 1. še na dolgu. Poravnajte zaostanke! Kriza. Ni je menda besede, ki bi se v današnjih časih izgovorila tolikokrat kot ta, zlasti — po nemarnem. Na krizo se izgovarjajo predvsem tisti, katerim je tega najmanj treba. S krizo skušajo opravičiti sleherno dejanje, sleherno opustitev. Kriza je dobrodošel povod za neizpolnjevanje samo po sebi umevnih dolžnosti. Skratka: »kriza« je univerzalno sredstvo zoper — krizo. To velja med nami zlasti za tiste naročnike, ki so nam z naročnino na dolgu. Ker naš list nima nobenih stalnih dohodkov razen od naročnine, ker nima ne subvencij, ne fondov na razpolago, je njegova usoda in redno izhajanje v rokah naročnikov samih. Mislimo, da je med nami le še toliko stanovske zavednosti, da ne bomo pustili, da nam — zaradi »krize« — propade edini skupni stanovski list. Zato: naročniki, zlasti zamudniki storite svojo dolžnost! Naj Vam ne bo v jalov izgovor ta, tolikokrat po nepotrebnem imenovana — kriza. Najhujša je kriza ravno v nas samih. V boju zoper njo bo nam vsem drž. uslužbencem »Naš Glas« najzve-stejši tovariš! Draginjske doklade upokojencev. Gredba o teh dokladah je bila pravkar znatno spremenjena in so mišljene razne določbe v korist upokojencev. Prihodnjič več o tem, ko prejmemo izvirno poročilo novele. Učiteljski dom v Ljubljani. Ideja 'skupnega stanovskega doma našega učiteljstva v Ljubljani se bliža uresničenju. Stavbišče, katero je nedavno poklonila v ta namen Učiteljska tiskarna na dvoriščni parceli svojega posestva v Frančiškanski ulici št. 6, je na razpolago. Naročeni so tudi že podrobni načrti za zgradbo. Nabranega je že Precej denarja, tako da bi zgradba doma za enkrat vsaj v manjšem obsegu ne bila več nemogoča. Potrdila o plačani vozarini drž. uslužbencev. Gen. direkcija drž. železnic je izdala pojasnilo, da se morajo na zahtevo izdajati drž. uslužbencem predpisana potrdila o plačani voznini v svrho povračila potnih in selit-venih stroškov. Po odločbi fin. ministrstva od 15. 2. 1932, štev. 8326/III, morajo izdajati železniška oblastva ta Potrdila brez takse, dostaviti pa vselej, v kakšen namen se izdajajo. Potrdila se redoma izdajajo le neposred-n°, kadar uslužbenec plača voznino, ^e se zahtevajo kesneje od železniških oblastev taka potrdila, pa ni mogoče doprinesti dokaza, da je bila voznina zares plačana, se bo izdalo samo potrdilo o višini vozne cene oz. vozarine za določeno razdaljo in vrsto ter težo blaga. — Opozarjamo na te predpise tovariše, ki po službenih poslih potujejo ali se selijo ob premestitvi. Brezplačno zdravljenje v bolnicah. Po § 88. u. z. imajo drž. uslužbenci pravico do brezplačnega oskrbovanja in zdravljenja v vseh javnih bolnicah in sicer v III. oskrbnem razredu. Ker se je pojavil dvom, če velja ta določba tudi za tiste drž. nameščence oz. upokojence in njihove družine, ki imajo poleg svojih plač še druge dohodke, je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje odredilo, da ta določba — kakor že jasno govori njeno besedilo samo — velja za vse drž. uslužbence in upokojence, neglede na to, če imajo poleg plače še druge dohodke. Premeščanje učiteljev. Ker mnogi učitelji vlagajo prošnje za premestitev neposredno pri prosvetnem ministrstvu, je banska uprava opozorila, da bo vse prekršitelje ponovnih odlokov, da je tako ravnanje nedopustno, disciplinsko kaznovalo. Organizirano učiteljstvo pozdravlja to stališče oblastva in želi, da bi se proti kršilcem postopalo z vso strogostjo in doslednostjo. O premestitvah naj odločajo vselej le pristojna oblastva docela nepristransko na podlagi zakonskih predpisov, službenih koristi in stvarnih razlogov. Posredovanja raznih osebnosti in drugi slični načini naj v bodoče popolnoma odpadejo. Taksa za nostrificiranje izpričeval. Finančno ministrstvo je pojasnilo, da se mora za nostrifikacijo tujih šolskih izpričeval plačati tista taksa, ki se plačuje za taka spričevala, če jih izdajajo naše šole. Pri tem je nevažno, da-li so bila spričevala v inozemstvu že kole-kovana ali ne. Znižanje cen po kopališčih v Zagrebu. Zvezi javnih nameščencev ih upokojencev v Zagrebu je mestna občina dovolila, kakor vsako leto, tudi letos 50 % znižanje na vstopnicah v mestno kopališče na Savi. Enako ugodnost imajo člani navedene organizacije tudi na savskem kopališču v Podsusedu. — O kakih sličnih ugodnostih javnih nameščencev v Ljubljani žal nc moremo poročati. Ne vemo kje leži vzrok za to: na strani naših organizacij, ali pri lastnikih kopališč, ki ne uvidijo položaja drž. uslužbenstva. Iz organizacij. Zborovanje sodnikov. Dne 5. junija se je v veliki dvorani okrožnega sodišča v Novem mestu vršil občni zbor Društva sodnikov. Udeležba je bila zelo povoljna. Društvo šteje zdaj okrog 310 članov, med temi je približno 50 pripravnikov, društves na imovina pa znaša nekaj nad 100.000 Din. Po poročilih društvenih funkcijonarjev so se obravnavale razne stanovske zadeve, zla* sti vprašanje gmotnega položaja sodnikov. O tem se je sestavila spomenica, ki se poš* lje osrednjemu društvu v Beograd. Pri vo* litvah je bil izvoljen za predsednika g. A. Lajovic, za podpresednika dr. A. Munda, za tajnika dr. St. štrukelj, za blagajnika pa dr. Rupnik. Zborovanje poštarjev. Glavni odbor Združenja poštnih, telegrafskih in telefon* skih uslužbencev kraljevine Jugoslavije je sklical občni zbor, ki se bo vršil 12. in 13. julija v poštnem domu v Beogradu. Poročilo o občnem zboru »Dobrote«. Po poročilu odbora »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani na občnem zboru, ki se je vršil dne 29. maja t. 1. je v letu 1931. pristopilo k »Dobroti« 73 novih članov, umrlo je 20 članov, med temi 13 iz skupine B, a izsto* pilo 6, Ob koncu leta je štelo društvo 2921 članov. Pretežna večina članov, t. j. 2421 je bilo poštnih uslužbencev in njih rod* binskih članov, 500 pa jih je bilo iz drugih resorov. Podpore je izplačalo društvo v skupini A za 20 člani 89.400 Din, v skupini B za 13 člani 164.400 Din. V po* slovnem letu 1931. je imela »Dobrota« tele dohodke: na pristopninah 7130 Din, na prispevkih skupine A 165.587 Din, na pri* spevkih skupine B 103.215 Din, na obrestih in prispevkih k upravnim stroškom 28.122-49 dinarjev, skupaj Din 304.054-49. Izdatki pa so bili tile: podpore Din 164.400-—, up* ravni stroški Din 18.296-84, odpisi Din 37.755-10. Prebitek znaša Din 83.602-55. Društvena imovina znaša Din 527.328-12. Od tega zneska je naloženih Din 393.000— pri denarnih zavodih in okrog Din 134.000 pa v vrednostnih papirjih. Na občnem zbo* ru je bil izvoljen lanski odbor. Odbor. Po svetu. Položaj romunskih državnih uslužben* cev. Kakor povsod, skuša tudi romunska vlada zmanjšati državni proračun z zniža* njem uradniških plač in pokojnin. Obenem se namerava vse vprašanje romunskega državnega nameščenstva enotno rešiti. Na Romunskem namreč doslej ni bilo skupne* ga uradniškega zakona, kakor ga imamo na primer pri nas. Posamezne stroke imajo često zelo različne, tudi nasprotujoče si posebne zakone, ki urejajo položaj in pre* jemke uradništva dotične panoge. Zato je med uslužbenci raznih ministrstev glede prejemkov in splošnih razmer velika razli* ka. Posebna komisija je proučila to vpra* šanje in sestavila načrt uradniškega zakona. Uslužbenci naj se razdele na 21 skupin. V prvi skupini naj bi bili najvišji državni funkcijonarji s prejemki 50.000 lejev na mesec, kar znaša približno 17.000 Din. V drugi skupini naj bi znašala plača 40.000 le* jev itd. Najnižja plača naj znaša na mesec 3.500 lejev. Doslej je znašala maksimalna plača običajnih nižjih uradnikov po 33.000 lejev, minimalna pa 4000 lejev na mesec. Za pomožno osebje so prav tako določene plače od 1000 do 10.000 lejev na mesec. Od prejemkov naj bi se plačevalo samo 4% ozir. 8% pridobnine in odbitki za pokoj* ninski sklad. Urejevanje uradniških plač ;e vzbudilo meu uslužbenstvem seveda veliko pozornost in trdijo strokovne organizacije, da se bodo prejemki znatno znižali. Vlada pa zagotavlja, da se prejemki ne znižajo in da ne bo nobenih redukcij osebja. Nov način znižanja prejemkov. Po po* ročilih budimpeštanskih listov namerava ogrska vlada zmanjšati drž. uslužbenstvu prejemke na ta način, da bi zanje razdelila leto v 11 delov, ki bi nekako ustrezali me* sečem. Vsak koledarski mesec bi se plače izplačevale plače 3 dni kesneje, tako da bi s tem vlada prihranila dvanajsto mesečno pla* čo. Po mnenju madžarskih vladnih krogov bi tako znižanje drž. uslužbenci še najmanj občutili, dasi bi se s tem znižale plače na* tančno za dvanajstino. Zadružni vestnik. Izredni občni zbor ljubljanske Nabav* Ijalne zadruge drž. uslužbencev se vrši da* nes, v petek, dne 1. julija 1932., v beli dvo* rani hotela Uniona ob pol 20. fnol osmih zvečer). Dnevni red: 1) Sprememba pravil v smislu novega zakona o zadrugah drž. uslužbencev. 2) Določitev višine kredita pri Zvezi nabavljalnih zadrug v Beogradu. Za razširitev našega zadrugarstva. Na občnem zboru Zveze nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev, ki se je vršil v Kragu* jevcu dne 29. maja 1932., je bila sprejeta resolucija, da Zveza predlaga vsem držav* nim in samoupravnim činiteljem svojo vljudno prošnjo, naj izvolijo zadrugarstvu drž. uslužbencev izkazovati največjo paž* njo, ker se samo s pomočjo zadrugarstva more uradništvu olajšati življenje, katero mu je otežkočeno zaradi zmanjšanja pre* jemkov. Naše zadrugarstvo. V Zvezi nabavljal* nih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu je bilo konec leta 1931.. včlanjenih 116 naših zadrug. Med njimi je bilo 75 nabavljalnih, 27 kreditnih in 14 stanovanjskih zadrug. Nabavljalne zadruge so imele 60.306 čla* nov, kreditne 19.566, stanovanjske pa 565 članov. Skupaj je bilo torej konec leta 1931 vseh zadrugarjev — drž. nameščencev 80.437, dočim jih je bilo konec leta 1930 samo 77.303. Skupno so izkazale v letu 1930 vse nabavljalne zadruge 7-9 milijonov di* narjev čistega dobička. A PORAVNAJTE A NAROČNINO! Nove knjige. Joža Bekš: Iskre in plameni. Ta izbor pesmi, katerega je pravkar v lastni založbi izdal znani uradniški organizator in dru* štveni strokovni delavec Joža Bekš, je na* šel med občinstvom in pri kritiki prav ugo* den odziv. O vsebini knjige, ki podaja naj* boljša Bekševa pesniška dela izza treh de* setletij, smo že zadnjič več poročali. Po* navijamo, da je lepo opremljena knjiga res vredna, da si jo nabavi vsakdo. Velja v platno vezana 40 Din, broširana pa 30 Din. Obsega 140 strani. Dobiva se po knjigar* nah in pri založniku v Ljubljani, Dalmati* nova ulica 3/III. Nele številnim avtorjevim znancem in prijateljem, tudi drugim bral* cem bo ta pesniška zbirka nudila mnogo resničnega duševnega užitka. Prepričajte se sami — kupite knjigo! Odmevi slovanskega sveta. V založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani je izšla dru* ga knjiga »Odmevov slovanskega sveta«. Ta literarno*kulturna revija je pod ured* ništvom Radivoja Peterlina*Petruške v tej knjigi združila 55 pesnikov, pisateljev in likovnih umetnikov, ki so prispevali svoje najboljše stvari. To je nadvse redek in raz* veseljiv pojav, ki ga bo javnost pozdravila z zadovoljstvom in zadoščenjem: v dobi materializma in propadanja duhovnih do* brin toliko pozitivnega kulturnega stvarja* nja! — Vsebina je pestra in zanimiva, po obliki pa knjiga, obsegajoča 8 tiskovnih pol in bogato ilustrirana, dokazuje, da je založništvo žrtvovalo največ, kar je moglo, za dobro uspevanje te revije. »Odmevi« so s pridevkom »slovanske* ga sveta« dobili možnost, da se razširijo po svoji vsebini in postanejo glasniki slo* vanske kulture. Knjiga, ki je celota zase, stane 30 Din in je na razpolago v Učiteljski knjigarni. V drugih knjigarnah stane knjiga 40 Din. »Zdravje«. Vsebina 4. številke: Asa* nacija zakona. Dr. Bojan Pirc. K problemu zobne piškavosti pri otroku. Dr. Slava Kri* stan*Lunaček. Zima in zdravje. (Nadalje* vanje.) Dr. Ivo Pirc. Preprečevanje škrla* tinkc in davice. Dr. Val. Meršol. Nekaj mi* sli o samomorih. Dr. Fran Gosti. Glasnik higijenskih ustanov v dravski banovini. Urejuje dr. Karl Petrič. Prerojenje. (Na* daljevanje.) Pripoveduje Milan Vrtačnik. Vestnik protituberkuloznih lig. Drobiž. — Urednik dr. Ivo Pirc. — Uprava lista »Zdravje«: Ljubljana, Zaloška cesta št. 2. Letna naročnina Din 30—. — Zelo dobro urejeni in poučni mesečnik je vreden pri* poročila! Mnogo prihranite če kupujete dobro blago. Le dobro blago je poceni, ker se lepo in dolgo nosi. Zato si oglejte veliko zalogo moškega in ženskega blaga za obleke, različne cefirje, sifone in kretone za telesno in posteljno perilo, posteljne garniture in odeje, zastore, preproge, perje in puh itd. — V v manufakturni trgovini A. ZLENPER Mestni trg 22 Ljubljana Samo df,bro bla9°! 1 J Majnizje cene! Gg. državnim uradnikom proti takojšnemu plačilu 10°/o popusta Vam nudi najsolidnejil vir nakupa parila, oprema navad In novorojenčkov, perja, modnih ootrebščln - Predtiskarlja modernih ročnih del- Vesele počitnice v naši obutvi! Nič pravega poletnega počitka brez naše praktične obutve. V poletni vročini in v soparnih dneh nosite lahko in zračno obutev. Vse naše prodajalne smo preskrbeli z bogatimi vzorci poletne obutve v raznih kombinacijah modernih barv. Naša obutev je cenena in dobre kvalitete. 49.- Za deklice: Vrsta 4762*74 Okusni platneni čevlji z belim gumijastim podplatom in peto, v nijansah raznih barv. K poletni oblekci. Vrsta 1805*61 Naši gumijasti kopalni čevlji Vas najbolje obvarujejo, ko hodite po razžarjenem pe* sku in ostrem kamenju. Lahki so in udobni. Sandali ne žulijo niti nog niti žepa. Otroški št. 22—26 Din 39—, št. 27—34 Din 49-—; ženski št. 35.—38 Din 59’—; moški št. 39— —46 Din 69—. Lufov vložek Din 5- Žlica in kljukica Din 4 — Vrsta 4435*37 Ženski platneni čevlji v sivi barvi z gumi* jastim prožnim podplatom. Praktični so za vsakdanjo nošnjo. Otroški Din 39—. Vrsta 5725*77 Elegantni platneni pumps čevlji z gumi* jastim podplatom, v okusnih kombinacijah raznih barv. Oblika tega čeveljčka je ved* no moderna. Vrsta 4337*25 Specialni platneni čevlji za tenis z izvan* redno močnim gumijastim podplatom. Iz* delani po navodilih najboljših tenis*igralcev. Vrsta 1185*36 Poleti v krasnih sončnih dnevih ne mo* rete biti brez teh elegantnih čevljev. Ima* mo jih v vseh modernih barvah. F»rl n£is dobite dobre In. cenene nogavice: Mašite Din 5*—, otroške Din 7*—, ženske Din ID*— jj§ Dežnike Nogavice j|| 1 JA. I si | j L. MI k uš tLjiililjaDa, mestni tra is priporoča svojo zalogo VSE IZ LASTNE TOVARNE v priznano solidni in elegantni izdelavi t-|]j i|S ODDAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH ;|j v naši prodajalni v Ljubljani, i'i) PRED ŠKOFIJO 10 Cpf PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA DEŽNIKOV IN NOGAVIC j|| II JOSIP VIDMAR I = ________________ ___ _____ ___ tki Poprsvila se izvršujejo točno in solidno _^kAAAAAAAAAA>AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA . HranilnicaDravskebanovine,Ljubljana Prej Kranjska hranilnica - Ljubljana Hranilnica Dravske banovine, Maribor s podružnico v Celju Vloge na knjižice in tekoče račune obrestujejo najugodnejše. * Za obveznosti in vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Najvarnejša in najboljša naložba prihrankov. 'wyyyyyyyvyyyyyyyyyyyyvYyyyyvYyyvyyyvvw vvvyyvvwv>' teni 8 g ar Učiteljske tiskam« v tiubfja«i Frančiškanska ul-6 TELEFON ŠT. 3397 KAČU N POŠTNE H KANI L. ŠT 10.761 priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne 1 Postrežba točna 1 Zahtevajte cenik i Telefonska štev. 2412 Štev. pošt hran. 11.165 Vzajemna posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2. MANUFAKTURNA TRGOVINA FABIANI &JURJOVEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. S Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana e Telefon šf. 2421. | Vodnikov trg št. 5. I" ■ Zb Z Ob Za § % S 16. majem je stopil v veljavo nov revidiran cenik. Kdor ga ne bi dobil na dom, ga dobi v pisarni. Sedaj vodi zadruga špecerijski oddelek in preskrbo kuriva. — Za jesen se uredi tudi nakup manufakture skupno s posestrimo železničarjev Dostavitev na dom! Mesečni obroki! g Državni uslužbenci! Kupujte v svoji zadrugi, širite smisel za njo med tov. nečlani. Od velike in močne zadruge je odvisna naša skupna boljša eksistenca. I ■ Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.