f»yvtB*K*neuA v ctu» REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Sarins?*. Leto XXII Številka 5 Maj 1990 Cena 6 din NOVICE LJUBNO GORNJI GRAD poročilo občinske volilne komisije Na volitvah 8. aprila 1990 smo iz občine Mozirje volili delegate za Zbor občin Skupščine RS. Izmed treh kandidatov je bil izvoljen Anton Zunter iz Luč ob Savinji. 12. aprila smo volili delegate v Zbor združenega dela republike Slovenije in Zbor združenega dela Skupščine občine Mozirje. V zbor združenega dela Skupščine občine Mozirje smo volili delegate na 36 voliščih, in sicer 21 delegatov. Glasovalo je 5.300 volilcev, od tega je bilo 197 glasovnic neveljavnih, veljavnih pa 5.103. Izvoljeni so bili naslednji delegati: 1. Jože Punčuh, TOZD Kemija Mozirje, 2. Vera Slokan, TP Savinja Mozirje, 3. Franc Miklavc ml., M. ZKZ Mozirje, 4. Leopold Supin, DO Komunala Mozirje, 5. Zvone Poličnik, DO Gorenje GLIN Nazarje, 6. Dominik Miklavc, DO MGA Nazarje, 7. Jože Poznič, Gozdno gospodarstvo Nazarje, 8. Janez Kolar, Elkroj Mozirje, 9. Jože Kramer, TOZD Kovinarstvo Ljubno, 10. Franci Rat, Vegrad PE Lesna Ljubno, 11. Franc Podbrežnik, Iskra Feriti Ljubno, 12. Danilo Firšt, Smreka Gornjigrad, 13. Robert Klemenak Izletnik-Turist Nazarje, 14. Venčeslav Žagar, PTT Mozirje, 15. Vida Cajner, Osnovna šola Gornji grad, 16. Ana Pečovnik, Osnovna šola Ljubno/Luče, 17. Ivica Rakun, Osnovna šola Mozirje, 18. Franc Širko, TOZD Splošno zdravstvo Mozirje, 19. Milena Pumat, Uprava SO Mozirje, 20. Franc Benda, Obrtno združenje Mozirje, 21. Janko Žuntar, GG TOK. 22. aprila 1990 smo volili delegate za družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Mozirje. Za te volitve je bilo v občini 30 volišč. Družbenopolitični zbor Za volitve delegatov v družbenopolitični zbor je bila občina razdeljena na tri volilne enote, v katerih je bilo oddanih 9.663 glasovnic, od katerih je bilo neveljavnih 323. Izid glasovanja je bil naslednji: VE 01 — MOZIRJE, NAZARJE 1. Andrej Presečnik — DEMOS, 2. Herman Remic — DEMOS, 3. Franjo Steiner — DEMOS, 4. Rade Rakun — ZSMS, 5. Marko Pumat — ZKS. VE 02 — ŠMARTNO OB DRETI, BOČNA, GORNJI GRAD, NOVA ŠTIFTA 1. Franc Bastl — DEMOS, 2. Stane Zagožen — DEMOS. VE03 — REČICA OBSA VINJI, LJUBNO, LUČEOBSA VINJI, SOLČAVA v 1. Anton Žunter dr. med. — DEMOS, 2. Marko Suhadolnik — DEMOS, 3. Tomaž Marolt — DEMOS, 4. Danica Vezočnik — DEMOS, 5. Franc K. Bider —DEMOS, 6. Zdravka Hriberšek-Ladinek — ZSMS, 7. Anton Venek — ZKS. Občinska volilna komisija je ugotovila, daje potrebno na ravni občine razdeliti še sedem mandatov med posamezne liste. Po seštevku ostanka glasov in na podlagi 90. in 91. člena Zakona o volitvah v skupščine je občinska volilna komisija podelila mandate takole: 1. Ivan Pumat — ZSMS, 2. Andreja Pečnik —ZSMS, 3. Jože Mermal — Socialistična zveza, 4. Jože Kumer — Soc. zveza, 5. Franc Miklavc —ZKS SDP, 6. Drago Zagožen — DEMOS, 7. Ivan Glušič — DEMOS. Oba mandata DEMOS-a sta bila dodeljena delegatom na podlagi vrstnega reda, ki gaje na ravni občine določil DEMOS, medtem ko so preostali mandati bili podeljeni delegatom na podlagi števila glasov, ki so jih posamično dosegli. Za volitve delegatov v zbor krajevnih skupnosti je bilo na 30 voliščih oddanih 9.615 glasovnic, po pošti pa je glasovalo 50 volilcev, skupaj je torej glasovalo 9.665 volilcev ali 78,32%. Neveljavnih glasovnic je bilo 361. V zbor krajevnih skupnosti so bili izvoljeni naslednji delegati. 1. Peter Širko, KS Mozirje, 2. Jakob Presečnik, KS Mozirje, 3. Cveta Golinčnik, KS Mozirje, 4. Ivan Atelšek, KS Mozirje, 5. Anton Bitenc, KS Nazarje, 6. Marjan Dobrovc, KS Nazarje, 7. Vera Pečnik, KS Nazarje, 8. Jožef Veninšek, KS Rečica ob Savinji, 9. Matija Petrin, KS Rečica ob Savinji, 10. Slavka Žunter, KS Rečica ob Savinji, 11. Stanko Zagožen, KS Ljubno ob Savinji, 12. Vido Prusnik, KS Ljubno ob Savinji, 13. Rajko Pintar, KS Ljubno ob Savinji, 14. Jernej Plankl, KS Luče, 15. Anton Breznik, KS Luče, 16. Avgust Lenar, KS Solčava, 17. Peter Cajner, KS Šmartno ob Dreti, 18. Marko Ročnik, KS Bočna, 19. Edi Mavrič, KS Gornii grad. 20. Franc Bezovšek, KS Gornji grad, 21. Rafko Krznar, KS Nova Štifta. Občinska volilna komisija je vsem izvoljenim delegatom poslala potrdila o izvolitvi. Na volilne izide ni bilo ugovorov oz. pritožb, kar je občinska volilna komisija ugotovila na seji pred sejo skupščine. Občinska volilna komisija zato smatra, da je svoje delo zaključila in da so rezultati dokončni. Končno Vse noše razkošne hiše Kljub težkim gospodarskim razmeram zasebna stanovanjska gradnja še cveti. Slovenski statistični zavod je objavil podatke o zasebni stanovanjski gradnji v lanskem letu, ki so za našo občino posebej zanimivi, saj nas uvrščajo v sam slovenski vrh. Po velikosti zasebnih stanovanjskih hiš smo namreč na drugem mestu, saj razkošnejše hiše postavljajo samo še v ljubljanski občini Šiška. Tako so lani v naši občini zasebniki dokončali 53 stanovanjskih objektov, katerih povprečna mera znaša 178 kvadratnih metrov. Za primerjavo poglejmo še podatke iz občin celjske regije. Povprečna kvadratura novih stanovanjskih hiš v občini Šentjur znaša 121 kvadratnih metrov, v Celju 114, Šmaiju 101, Laškem in Konjicah 100, Velenju 98 in v Žalcu 96 kvadratnih metrov. Ti podatki so zanimivi tudi, če jih pri-meijamo z družbeno gradnjo. Povprečna kvadratura družbenih stanovanj je lani znašala le okrog 58 kvadratnih metrov, torej v naši občini zasebniki gradijo več kotvtrikrat večje stanovanjske površine. Že na začetku smo zapisali, da gospodarske razmere očitno niso zelo prizadele zasebne stanovanjske gradnje. To potrjuje tudi primerjava s cvetočim letom 1979, ko smo v Sloveniji dokončali 6801 novih zasebnih stanovanj, lani pa 6180. Rajko Pintar Zbor združenega dela Zbor krajevnih skupnosti Družbenopolitični zbor Jože Punčuh Vera Slokan Franc Miklavc ml. Peter Širko Jakob Presečnik Cveta Goličnik Andrej Presečnik Herman Remic Franjo Steiner Leopold Supin Zvone Poličnik Dominik Miklavc Ivan Atelšek Anton Bitenc Matjan Dobrovc Franc Bastl Stane Zagožen Anton Žunter Jože Poznič Janez Kolar Jože Kramer Vera Pečnik Jože Veninšek Matija Petrin Marko Suhadolnik Tomaž Marolt Danica Vezočnik Franci Rat Franc Podbrežnik Danilo Firšt Slavka Žunter Stanko Zagožen Vido Prašnik Franc K. Bider Drago Zagožen Ivan Glušič Robert Klemenak Venčeslav Žagar Vida Cajner Rajko Pintar Jernej Plankl Anton Breznik Rade Rakun Zdravka H. Ladinek Ivan Purnat Ana Pečovnik Ivica Rakun Franc Širko Edi Mavrič Franc Bezovšek Marko Ročnik Andreja Pečnik Marko Purnat Anton Venek Milena Purnat Janko Žuntar Franc Benda Peter Cajner Rafko Krznar Avgust Lenar Franc Miklavc Jože Kumer Jože Mermal Predsednik IS SO Mozirje m božic Predsednik SO Mozirje ANDREJ PRESEČNIK Člani novega občinskega parlamenta (63 jih je) so se 16. maja sestali na prvi seji. Najprej so se sestali po'zborih in izvedli volitve za predsednika in podpredsednika posameznega zbora. Za vsako mesto sta bila najmanj dva kandidata, volitve pa so bile tajne. Pa si poglejmo rezultate volitev. Predsednica družbenopolitičnega zbora je Danica Vezočnik (predlagatelj Demos), podpredsednik pa Franc Bastl (Demos). Predsednik zbora združenega dela je Dominik Miklavc (Gorenje MGA Nazarje), podpredsednica pa Ivica Rakun (OŠ Mozirje). Predsednik zbora krajevnih skupnosti pa je Matija Petrin (KS Rečica), podpredsednik pa Franc Bezovšek (KŠ Gornji Grad). Največje zaninianjeje seveda vladalo za volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine Mozirje ter predsednika Izvršnega sveta SO Mozirje. Za volitve predsednika skupščine sta bila dva kandidata — Andrej Presečnik (predlagatelj Demos) in Miklavc Franc (predlagatelj ZKS-SDP). Večino glasov je dobil A ndrej Presečnik, kije tako postal novi predsednik skupščine. Za podpredsednika skupščine so bili predlagani trije kandidati: Ivan Pumat (ZSMS — Liberalna stranka), Vera Pečnik (predlagatelj Demos) in Herman Remic. Ker tudi po dveh krogih nihče izmed kandidatov ni dobil potrebne večine, zaenkrat nimamo podpredsednika skupščine in ga bodo delegati volili na naslednji seji skupščine. Za predsednika Izvršnega sveta SO Mozirje sta bila dva kandidata: Jože Kumer (predlagatelj Socialistična stranka) in A Ifred Božič (predlagatelj Demos). Slednji je dobil potrebno večino glasov in tako postal novi mandatar za sestavo občinske vlade. Še eno pomembno nalogo so morali novi poslanci opraviti, in sicer izvoliti komisijo za volitve in imenovanja. Ta šteje sedem članov. Izvoljeni pa so bili: Anton Žunter, Andreja Pečnik, Jakob Presečnik — predsednik komisije, Rajko Pintar, Franc Benda, Milena Pumat in Anka Žiher, ki je članica komisije kot sekretarka skupščine. R. P. Liberalci prirejajo srečanje Kot veste so liberali Zgornje Savinjske Doline dosegli na volitvah lep uspeh. Štirje njihovi kandidati so proti večinskemu Demosu dosežek, ki si ga skoraj niso upali načrtovati. Rade Rakun in Zdravka Hri-beršek-Ladinek sta imela zadostno število glasov že v prvem delu, po ostankih glasov pa sta prišla v občinski »parlament« še dva z naivečiim številom gla- sov: Ivan Puntat in dr. Andreja Pečnik. Na prvem sestanku po volitvah so se liberali dogovorili za nadaljnje delo in pridobivanje članov, saj so prav rezultati pokazali, da imajo v dolini precejšnje število simpatizerjev. Ugotovili so tudi, da je bil njihov predvolilni boj korekten, kakovosten in brez »nizkih udarcev«. Videti je, da sojih ljudje kot take sprejeli, saj ni niko- li pred pripravami na končni »spopad« prišlo do negativnega obnašanja. Še celo plakati so ostali tam, kamor so bili nalepljeni, medtem ko so se nad drugimi mračne sile včasih kar pošteno znesle. Tudi poštni uslužbenci so se pri raznašanju propagandnega gradiva dobro odrezali. Zato se liberali zahvaljujejo ljudem za njihov pošten odnos ter pozivajo vse, ki ste volili njihovo stranko ali kandidate, da pridete v pisarno bivše OK ZSMS nad Ljubljansko banko in podpišete pristopne izjave. Potem boste prejeli člansko izkaznico in statutarno knjižnico ZSMS — liberalne stranke. Vsem, ki ste jim zaupali, obljubljajo, da se bodo borili še naprej z enako intenzivnostjo, v občinskem parlamentu pa zagovarjajo stališče, da ne bodo nikoli proti nobeni stranki oziroma proti poslancu, ki bo predlagal kaj naprednega in koristnega za našo dolino. V štirih letih, seveda če ne bo volitev že prej, želijo dokazati, da jim ne zaupate zastonj. Kljub temu, da so se realsocialistične manifestacije ob 25. maju ukinile, bodo liberalci pripravili nekakšen pozno pomladanski žur, kjer se bodo predstavili in tudi osnovnošolcem višjih razredov pojasnili, zakaj se je njihova organizacija morala spremeniti v stranko. Vsi privrženci stranke ste popoldne 25. maja vabljeni v gaj! Enako tudi ostali, če ne prej, pa vsaj v večernem zabavnem delu. Ža športna srečanja, ansamble, hrano, pijačo in vsesplošno zabavo bo poskrbljeno. Andreja Britovšek Priznanja Letošnja osrednja proslava ob Dnevu OF in 1. maju je bila letos v Nazarjah. S kulturnim programom so se predstavili mladi glasbeniki naše glasbene šole, glavnina večera pa je bila namenjena koncertu Delavske godbe na pihala, ki je znova prijetno presenetila z zelo kvalitetnim programom. Tudi letos so svečano podelili srebrna priznanja OF, ki jih Socialistična zveza podeljuje posameznikom in društvom za nesebično delo v sredinah, iz katerih prihajajo. Priznanje so prejeli: Marija Slatinšek iz Gornjega grada za delo v odboru gasilskega, turističnega in planinskega društva, Srečko Lamut iz Moziija za dolgoletno in strokovno delo v čebelarstvu, dr. Ivan But iz Mozirja za razvoj zdravstva v naši občini, Turistično društvo Rečica za uspešno izvedbo turističnih prireditev, Gasilsko društvo Luče za razvoj gasilstva, Planinsko društvo Rečica za vcepljanje ljubezni do planin in Delavska godba na pihala občine Mozirje za načrtno vzgojo mladih glasbenikov. Občinska sindikalna organizacija pa je ob tej priložnosti podelila srebrne znake sindikata, ki sojih prejeli sindikalni delavci, ki že dolga leta delujejo na tem področju. Prejeli so jih: Betka Gaberc iz UO SO Mozirje, Marija Kolar iz El-kroja, Miro Komar iz Glina, Janez Marovt iz GG Nazaije, Andrej Presečnik iz ZKZ Mo-ziije, Ivan Purnat iz COS Gornji grad in Mihaela Va-čovnik iz Elkroja. R. p. Iskre v Solčavi ni več Solze, žalost, nestrinjanje je bilo videti na licih delavk iz solčavske Iskre, ko so sprejemale novico, da bodo po prvomajskih praznikih obrat v Solčavi zaprli in da se bodo morale voziti na Ljubno. Po trinajstih letih je tako Solčava ostala brez obrata, ki je v te kraje prinesel novo življenje, razvoj in občutek perspektivnosti. Nestrinjanje z odločitvijo podjetja pa je bilo čutiti tudi med ostalimi prebivalci Solčave, saj so več ali manj prepričani, da so dnevi šteti tudi podružnični šoli, vrtcu in internatu, ki domujejo v isti stavbi. Delavke iz Solčave dela ne bodo izgubile, morale pa se bodo voziti na delo na Ljubno, kjer ima Iskra večji in sodobneje opremljen obrat. Draga oprema na Ljubnem terja dvoizmensko delo, za to pa manjka 40 delavcev. To vrzel lahko izpolnijo pridne in usposobljene delavke iz Solčave. Polna zaposlitev zmogljivosti na Ljubnem je namreč po besedah predstavnikov Iskre prvi pogoj za sklepanje izvoznih poslov. Kar se tiče šole, vrtca in internata so vodilni predstavniki Iskre na skupnem sestanku zagotovili, da bodo za redne stroške vzdrževanja skrbeli še naprej, prispevali pa bodo tudi za prenovitvena dela na ostrešju. Še nekaj je treba povedati. Iskra obrata v Solčavi v nove-nem primeru ne namerava prodati. Prva možnost, ki sojo ponudili je, da za najmanjšo možno najemnino prostore oddajo vsakemu, ki ima ustrezne proizvodne programe in možnosti, druga pa, da se bodo v Solčavo vrnili takoj, ko se bodo razmere spremenile na bolje in bi sama Iskra našla ustrezne programe. Povejmo še to, daje bil dan tudi predlog, da bi z usodno odločitvijo počakali vsaj še kakšen mesec. Kajpak brez uspeha. Rajko Pintar Inventura preteklih štirih let Izvršni svet SO Mozirje, ki ga je štiri leta vodil Ivo Kos, je ob koncu svojega mandata izdelal poročilo o svojem delovanju v preteklih štirih letih. Iz obsežnega poročila povzemamo samo nekatere najbolj zanimive ugotovitve in stališča. Izvršni svet je ugotovil, da je deloval v času, ki ga lahko označimo kot čas dozorevanja gospodarske in politične krize. To je bil čas stabilizacijskih programov, omejevalnih ukrepov na področju osebnih dohodkov, skupne in splošne porabe ter denarno posojilne politike. To je bil tudi čas sprejetja ustavnih amandmajev k republiški ustavi, s čimer je bila tudi dana osnova za celovito reorganizacijo družbenih dejavnosti. Pričela seje tudi reorganizacija državne uprave, ki se nakazuje v prenosu inšpekcij na raven republike, spreminjala seje organiziranost davčnih služb, geodetskih uprav in zmanjšala se je vloga občin napram republiki. Izvršni svet je od vsega začetka zastavil svoje delo v smer takšnih načinov dela, ki so zmanjševali metode kabinetskega dela. Zato je bilo število sej razmeroma nizko (76 rednih in 4 izredne seje), kar je malo v primeijavi z drugimi občinami, kjer je bilo število sej občutno večje. Izvršni svet je sestavljalo trinajst članov, od tega šest zunanjih. Uvedli so tudi aktive poslovodnih delavcev in aktive predsednikov krajevnih skupnosti, s čimer se je povečala stopnjna informiranosti o skupni problematiki v občini. Pa si poglejmo, kako je izvršni svet ocenil svoje delo na posameznih področjih. Gospodarska infrastruktura Na področju PTT dejavnosti je bilo pred štirimi leti v naših telefonskih centralah instaliranih 1740 telefonskih številk — toliko je bilo tudi naročnikov, saj so bile kapacitete 100% izkoriščene. Zato so se pričele aktivnosti za povečanje telefonskega omrežja v naši občini. Po dolgotrajnih pogajanjih je bilo dogovoijeno, da PTT Celje v projekt vloži 50% svojih sredstev, ostalih 50% sredstev pa so pokrili občinsko gospodarstvo, prebivalstvo in krajevne skupnosti. S tem so bili dani pogoji za zgraditev objekta za novo vozliš-čno AT centralo v Moziiju ter 320-kanalske radijske zveze Mozirje—Celje. Tako so dani vsi pogoji za to, da se do konca leta 1992 število telefonskih številk poveča za 2500 oziroma za 144%. Na programu razvoja RTV vidnosti za I. in II. programje Izvršni svet skupno z RTV Ljubljana, prebivalci in referendumskim odborom pristopil k izgradnji nujnih RTV pretvornikov (Florjan, Podvolovljek). Izdelan je tudi načrt za sanacijo pretvornika Krašica, ki ga bo potrebno realizirati v naslednjih letih. Na področju elektroenergetskega omrežja je bilo realiziranih nekaj nujnih projektov (Florjan, Dobrovlje, Nova Štifta). Na programu izgradnje kolek-torskega sistema Moziije—Nazarje—Rečica in izgradnje centralne čistilne naprave Loke je Izvršni svet vložil mnogo naporov za izgradnjo kolektorskega sistema Moziije—Nazarje in realizacijo L. faze čistilne naprave. Kolektor-ja je zgrajenega preko 5 km, čistilna naprava z 2000 enotami pa bo kapacitetno vsekakor zadoščala do konca stoletja. Do konca leta 1986 je že bilo zgrajenega približno 2 km kolektoija, zato je bilo nujno nadaljevati izgradnjo sistema, tako daje danes usposobljen za prevzem fekalnih vod Nazarij in Mozirja. Komunalno podjetje Mozirje že ima izdelan program izvajanja priključkov, tako . da bo v letu 1990 sistem tudi pričel služiti svojemu namenu. V času delovanja tega izvršnega sveta je bila izvršena rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Rad-miije—Gornji Grad, pričela seje etapna izgradnja obvoznice v Mozirju, letno se zagotavljajo manjša denarna sredstva za posodobitev in asfaltiranje ceste Podvolovljek—Kranjski rak, izdelani so bili idejni projekti za rekonstrukcijo ceste Ljubno—Luče, ki so trenutno v reviziji. Področje gospodarstva Glavnina dela je bila usmerjena na tekoče spremljanje in analiziranje tokov, sprotno informiranje in predlaganje ukrepov občinski skupščini ter na pripravo in realizacijo srednjeročnih in letnih gospodarskih načrtov. V prvih treh letih mandata tega izvršnega sveta je še veljalo načelo držav-nega-planskega gospodarstva ter daje bila vloga izvršnega sveta še direktivna do posameznih subjektov. Pri tem pa je izvršni svet poskušal delovati svetovalno na predhodno izoblikovanih strokovnih osnovah. V tem času v naši občini ni bilo večjih štrajkovnih gibanj (razen manjšega štrajka v Smreki), ukrep družbenega varstva pa je bil uporabljen samo enkrat (Turist). Posebna pozornost pa je bila posvečena področju gospodarskega razvoja. Zato je izvršni svet vseskozi v okviru svojih možnosti deloval pospeševalno pri sooblikovanju programov posameznih nosilcev, nudenju pomoči pri prostorskih problemih in sodeloval pri zagotavljanju investicijskih sredstev za realizacijo posameznih programov. Področje družbenih dejavnosti Prizadevanja so bila usmerjena v uravnavanje takšnega obsega družbenih dejavnosti, da so bile obremenitve gospodarstva še sprejemljive in v okviru višine zajemanj v drugih občinah v Sloveniji. Ob tem kaže izpostaviti izjemno neugodno strukturo prebivalstva v naši občini, do konca leta 1989 neadekvatno delitev na nacionalne in občinske programe ter seveda neizdelane načine in kriterije za zajemanje potrebnih sredstev iz vseh sektorjev gospodarstva ter vsled tega prekomerne in krivično visoke obremenitve družbenega gospodarstva. Prostorsko načrtovanje V tem delu poročila izvršni svet opozaija na velike konflikte in javne polemike za totalno zaščito brez dopuščanja kakršnih koli posegov v Logarsko dolino, na Golteh, v dolini Podvolovljeka (spodnji del —vodnogospodarska zaščita, zgornji del — zaščita zaradi gnezdenja sokola Selca), pojavljajo pa se že druge tendence ob načrtih za revitalizacijo trga Moziije, ob pozidavi Rečice itd. Izvršni svet je ugotavljal veliko agresijo določenih krogov izven naše občine za konzervacijo današnjega stanja v večjem delu naše doline v interesu slovenskega naroda, vendar brez priznanja potrebne razvojne komponente za normalno življenje. Za razrešitev velikih konfliktov v tem mandatu ni bilo več časa in izvršni svet ocenjuje, da bo ta problematika še kako aktualna v naslednjem obdobju. Ob koncu poročila je dana splošna ocena, da so v tem času bili doseženi veliki pozitivni premiki na področju vseh dejavnikov razvoja in da je bil izvršni svet, kot kolektivni politično-izvršni organ, njegovi člani in vodstvo, vendar pripravljeni storiti vse za razvoj naše občine. Vedno znova seje dokazovalo, daje razvoj občine v direktni povezavi z operativnostjo izvršnega sveta in daje njegova vloga nepogrešljiva. R. P. Člani bivšega Izvršnega sveta SO Mozirje pred zadnjo sejo Asfaltiranje ceste na Rožnik Že lansko in predlansko leto so se krajani, ki žive ob cesti na Rožnik, dogovaijali, da bi končno le pripeljali asfalt tudi do breške cerkve. Po določitvi višine sredstev, ki naj bi jih prispeval vsak posameznik, so delavci Komunale iz Moziija, kije glavni izvajalec del, pričeli s trasiranjem. Skupaj s krajani so se odločili, da bodo trimetrsko asfaltno muldo »potegnili« do Zupana in ne le do cerkve, saj v prihodnosti za to ne bo več prilike. Po zakoličbi so morali rešiti še odvodnjavanje, kije krajanom že prej povzročalo hude preglavice. Tudi sedaj so imeli komunalci precej težav in šele močni nalivi bodo pokazali, če je bilo njihovo delo dovolj dobro. Računajo, da bodo z asfaltiranjem pričeli sredi maja. Sredstva za asfaltiranje naj bi uporabili tudi iz zadnjega samoprispevka, vendar je ta denar pogoltnila gradnja prizidka zdravstvenega doma, ki je imela prednost pred ostalimi. Zato so si prebivalci ob cesti pomagali z lastnimi sredstvi, razliko pa bo pokrila Komunala. Celotna izgradnja bo stala okoli 850.000.— dinaijev. 450.000.— dinaijev avansa je Komunala že pred tedni nakazala Cestnemu podjetju, da bi si tako zagotovili še staro ceno asfalta. Denar, ki so ga zbrali krajani, znaša na računu 186.000.— dinaijev. Nekateri so določeno vrednost izkazali z lesom, od katerega naj bi dobili približno 92.000 dinarjev. Tudi ostali, ki so nekoč dobili pomoč od sokraja-nov, so sedaj solidarnost vrnili. Žal so se slabo odzvala podjetja, kar spričo težkih likvidnostnih razmer niti ni čudno. Cerkev je prispevala le toliko, kolikor vsak posameznik. Trume ljudi, ki se vsako poletje na Rokovo in na praznične nedelje zgrinjajo do idilične cerkvice, si prav gotovo zaslužijo lepo in varno cesto, zato krajani upajo, da se bo še kdo odzval in jih denarno podprl, če že enkratna nabirka na dan Sv. Roka mora iti v' druge cerkvene namene. Ko boste prejeli majske novice, bo cesta na Rožnik po vsej verjetnosti že dobila asfaltno prevleko in s tem bo rešena še zadnja slaba cesta v neposredni bližini Mozirja. Vsem, ki ste ali boste prispevali za cesto, se krajani najlepše zahvaljujejo! Andreja Britovšek Kuge, lakote in volitev reši nas, o gospod! S tem prirejenim sloganom, ki seje • porodil med delom članov občinske volilne komisije, ne mislimo pihati na dušo krščanskim demokratom, marveč si želimo čim manj tako zapletenih volitev kot so bile prve demokratične in ki so zahtevale od vsake občinske volilne komisije širom Slovenije prenekatero nočno in jutranjo uro. Priprave naše občinske volilne komisije so se pričele že pred Novim letom in dosegle svoj vrhunec zadnji mesec in pol pred volitvami, ko so se vsakodnevnih delovnih sestankov udeleževali vsi člani ali njihovi namestniki. Po gorah papiija, zapisnikov in inštruktaž ter brez vsake tehnične opreme ali administrativne delovne sile smo se prebili do prvega kroga in ga izpeljali domala brez zapletov. Tudi drugi krog je bil izpeljan brezhibno, k čemur so pripomogli volilni odbori, ki so bili na voliščih že utečeni od prvega kroga. Tako smo v obeh krogih uspeli med prvimi spo- ročiti rezultate Republiški volilni komisiji. Celotno delo okrog volitev pa seje zaključilo šele konec meseca aprila. Občinska volilna komisija se na čelu s predsednico Božo Meh iz Velenjskega sodišča najlepše zahvaljuje za delo vsem odborom in volilcem za sodelovanje, ki so vestno in v velikem številu izpolnili svojo volilno pravico. Obenem čestitamo izvoljenim kandidatom in jim želimo, da bi pri njihovem težkem delu, kijih čaka, vestno zagovarjali in uresničevali naloge, ki so se jim zavezali s svojo kandidaturo. Člani in namestniki Občinske volilne komisije so bili: predsednica Boža Meh, namestnik Darko Repenšek, tajnik Anka Žiher, namestnik Darko Blagovič; Mija Pavlin, Maijeta Bele, Jože Bider, Franc Štiglic, Marija Gregorc, Marija Janžovnik, Franc Zvir, Betka Gaberc, Roman Grudnik, Andreja Britovšek. AB Člani občinske volilne komisije neposredno po zadnjem pisniku o volitvah oddanem za- Kako v naprej? Če bom s temi vrsticami dregnil v osir, bom pač moral prenesti tudi boleče pike. Vendar želim le opozoriti na nekaj stvari, ki se še ne pojavljajo kot vprašanja, za katera moramo najti rešitve. Že vrsto let doživljamo zaprtost denarnih zavodov in človeku se zdi, kot da se za zidovi teh »palač« dogaja nekaj, kar ni za vsakogar, ni za ljudstvo. Slovenci pa nismo bili vedno tako odtrgani od dogajanj v poslovanju z denarjem. Imeli smo dobro zastavljene hranilnice, ki so domala v vsakem večjem kraju (vasi) pomenile osrednje zanimanje prebivalcev. Tembolj, ker so v njih odločali člani oziroma od njih izbran upravni odbor. Na dlani je, da se ljudje veliko bolj vključujejo tam, kjer je njihova volja upoštevana in tam, kjer najdejo v primeru potrebe tudi posluh. V naši dolini so delovale hranilnice dveh vrst, rajfaznovke in deličevke. Prve so bile predvsem tako imenovane »kmečke«, druge pa so poslovale včasih za večje območje z več denarja. Če bi omenili le neka- tere izmed njih, bi morali poudariti, da so na Rečici imeli odlično hranilnico, ki je pritegnila poslovne prijatelje celo iz spodnjega dela doline, kije tedaj bila pretežno hmeljarska. Preveč bi bilo naštevanja, povejmo le to, da niti ena od hranilnic v dolini ni bila v rdečih številkah in da so vse služile zanimanju ljudstva. Bile so dejansko »ljudski denarni zavodi«. Ob tem je treba reči, da so poslovale z malo ljudi in so zato imele odlične poslovne uspehe. Pa kaj bi dokazovali, kar malo čez meje poglejmo, Slovenci imajo tam odlične hranilnice, zakaj bi torej to vprašanje bilo za nas nesprejemljivo, kot to radi nekateri trdijo. Vsaka pretirana centralizacija povzroča pretok sredstev v osrednje enote, jih odtujuje okolju, kjer so bila zbrana, ali drugače, to okolje potem, koje denar vložilo, nima nobenega pregleda, kam se ta usmeija, ali kratkomalo, nima več vpliva na denarne tokove iz svojih žepov. Morda kaže v novih razmerah vendarle malo razmisliti tudi o tem. A, Videčnik Po dvanajstih letih dočakali asfalt Dvanajst let je minilo, kar so se takratni predstavniki KS Gornji Grad in zaselka Lenart prvič vsedli za skupno mizo in se pričeli pogovaljati o posodobitvi ceste v Lenart. Po prvotnem načrtu naj bi se asfaltiral odsek ceste, ki pelje v Kanolščico v dolžini dveh kilometrov. Leta so tekla, obljube so se vrstile, nezadovoljstvo ljudi, ki živijo na tem področju, se je upravičeno stopnjevalo, zakaj ni je bilo in mislim, da je tudi v bodoče ne bo akcije v kraju, da seje ne bi udeležili po svojih močeh. Modernizacija je bila sicer predvidena v krajevnem samoprispevku, vendar plan in realizacija sta različna pojma, zato so se Le-nartčani odločili zadevo speljati nemudoma z mrtve točke. Skupaj s predstavniki KS Gornji Grad so formirali gradbeni odbor, ki naj bi vodil in nadziral dela. Poudariti velja, da so prvotni načrt spremenili, odločili so se namreč, da poleg ceste v Kanolščico asfaltirajo tudi cesto v Rogački graben in to obe v dolžini dveh kilometrov. Drzna odločitev, ki ni trpela odlašanja, zakaj inflacija je neusmiljeno desetkala že tako skromna sredstva, ki so-se stekala v krajevno blagajno v obliki samoprispevka. K sodelovanju so pritegnili GG Nazaije, kije obe cesti pripravilo do faze asfaltiranja. Gozdaiji so na ta način prispevali ogromen delež, za kar jim gre seveda vsa zahvala. Levji delež finančnega bremena pa je padel, tako kot se v naši družbi pač spodobi, na ljudi, ki gravitirajo na to področje. Samo podatek, da so morali kmetje v Rogačkem grabnu oddati za ta namen tudi po 80 m3 in več lesa, v Kanolščici pa zaradi manjšega obsega del nekoliko manj, pove dovolj. Delavci so prispevali svoj delež seveda v denarju. Ogromno finančno breme bi bilo seveda premalo, če ne bi ti kleni in trmasti goijani vsak prosti čas izkoristili za delo na cesti in tako še dodatno prispevali v obliki prostovoljnega dela. Tudi nedelja ni bila ovira, če je potreba tako nanesla. Finalna dela, torej asfaltiranje so zaradi finančno najbolj ugodne ponudbe prevzeli delavci SCT iz Ljubljane, ki so prve dni maja položili tako dolgo pričakovan asfalt. Na tem mestu velja omeniti poleg gradbenega odbora, kije vodil akcijo še Matija Završnika in Franca Bezovška, ki sta vodila operativna dela na terenu. Brez njune volje, kije včasih mejila že kar na trmo, bi se Lenarčani še danes vozili po makadamu. Krajani Lenarta pa naj služijo kot primer vsem tistim, ki krivdo za nerealizirane načrte valijo na težke gospodarske in ne vem kakšne čase še. Le tako slabi časi izgubijo svoj negativni predznak, če se jim po robu postavita združena moč in prepričanje v končni uspeh, tako kot so to storili Lenarčani. Vedeti namreč velja, da podaijenega ni nič, ne v dobrih ne v slabih časih. Sicer pa, čase ustvaijamo ljudje, mar ne! EDI MAVRIČ Nov objekt in lavinski tečaj Člani kinološkega društva nadaljujejo z rednim delom, ki so ga letos še okrepili. Ob redni vadbi na vežbališču v Varpoljah so pred in med prazniki poskrbeli za delovne akcije, s katerimi so si zagotovili še en objekt, nujno potreben za še boljše delo društva, ob tem pa vsa dela opravili sami. Poleg tega so prav tako v prazničnih dneh organizirali priprave za izpi- te za lavinska tečaja 1 in 2. Na snežnem plazu v Logarski dolini seje zbralo 15 članov s svojimi štirinožnimi prijatelji, pri organizaciji pa so pomagali gorski reševalci. Praktična vaja, ki sojo dopolnili tudi z nočnim delom ob bakljah, je uspela, izpite pa bodo prav tako v Logarski dolini opravili v prihodjih dneh. (i- P-) 3 Križi in težave z mozirsko obvoznico Skupina občanov iz Mozirja, kije sprožila ustavni spor, je verjetno nesrečna, obiskovalci Savinjskega gaja so najbrž zadovoljni, večina prebivalcev Moziija pa zaskrbljeno gleda na gradbišče mozirske obvoznice, kjer se že kar nekaj časa nič ne dogaja. Med njimi pa krožijo najrazličnejše govorice o nadaljnji usodi tega velikega projekta. Od tistih najbolj fantastičnih, ki imajo svoj izvor pri Pustu mozirskem, češ daje to bodoča letališka steza, pa do tistih, ki se zdijo najbolj vsakdanji, in sicer da je zmanjkalo denarja za nadaljevanje gradnje. Tisto o nesrečni skupini občanov iz Mozirja smo zapisali, ker so si prizadevali, da bi že na samem začetku ustavili gradnjo, pa jim to ni uspelo. Obiskovalci Savinjskega gaja pa so nenadejano dobili zelo veliko število dodatnih parkirnih prostorov na trasi bodoče obvoznice. Edino, kar pa je res, pa je to, da že nekaj časa dela na obvoznici več ali manj stojijo. Pa si poglejmo vzroke za to. V naših razmerah je popolnoma vsakdanja stvar, da se veliki objekti gradijo v fazah in tako se tudi zagotavljajo sredstva za financiranje. To je le ena posebnost v naših neurejenih razmerah, druga pa je, da v Sloveniji trenutno ni objekta, ki bi se gradil po sprejetih srednjeročnih, dolgoročnih in kaj vem še po kakšnih planih. Tako je tudi v naši občini in če bi bilo drugače, verjetno ne bi nikoli dobili nobenega novega objekta. Ni prav — je pa praktično. Torej — tudi za mozirsko obvoznico so bila zagotovljena le sredstva za prvo fazo, kije več ali manj končana. Po načrtih naj bi se cela obvoznica gradila dve leti. Če bo zgrajena v tem času, bo to verjetno že kar rekorden čas, saj vemo, da se ravno zaradi finančnih težav podobne obvoznice okoli manjših krajev gradijo še po dvakrat ali trikrat dlje. Za prvo fazo (nasipi) je bilo potrebno odšteti približno 4800 starih milijard din, ki jih je prispevala republiška skupnost za ceste. Zagotovljena so tudi sredstva za izgradnjo petih mostov. Po prvotnem načrtu bi morali biti mostovi montažni, ker pa seje pokazalo, da so leti dosti dražji od klasičnih, so se naposled odločili za slednje. In kakšna sredstva je pri vsem tem prispevala mozirska občina? Pravzaprav minimalna. Plačati je bilo potrebno odkupljena zemljišča, sklenjena je pogodba za preselitev elektrike (280 starih milijard), nadalje za prestavitev PTT kablov v višini 500 starih milijard, ki jih je treba plačati v treh obrokih. Razliko nad dogovorjeno ceno plača PTT podjetje. Se vedno pa je odprto vprašanje zamenjave za približno 150 kvadratnih metrov zemljišča, po katerem poteka trasa nove obvoznice, ravno tako pa so še odprta vprašanja, kaj bo z vikendi, ki so na področju obvoznice. Vmes pa so »izbruhnile« volitve in stara oblast se je poslovila, nova pa še ni prevzela dolžnosti. Ena izmed pomembnih bo gotovo nadaljevanje gradnje obvoznice, saj se zaradi menjave oblasti čas ne bi smel ustaviti. Potreba po obvoznici pa je vendar nesporna in to ve vsakdo, ki je bil kdaj ob špici v središču Mozirja. Kot da ne bi bila izgradnja obvoznice dovolj zapletena naloga, jo otežuje še ustavni spor, ki gaje sprožila skupina občanov iz Mozirja že 26. decembra lani. Objavljamo faksimile prvega dokumenta, s katerim seje pričel postopek pri Ustavnem sodišču Slovenije: Skupina občanov MOZIRJE Datum: 26: december 1989 i)y:io j. h35 lo-U-. £1 USTAVIJO SODIŠČE SR SLOVENIJE Beethovnova 10 61000 LJUBLJANA ZADEVA: Obvoznica v Mozirja Skupščina občine Mozirje je na 3ejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti sprejela 15. novembra 1989 Odlok o lokacijskem načrtu rekonstrukcije obvoznice Mozirje (Ur.l.SRS, št. 38/89). Razmere na področju planskih aktov, zlasti dolgoročnega plana občine za obdobje 1989 - 2000, pa odpirajo vprašanje veljavnosti in uporabnosti sprejetega prostorskega izvedbenega akta. Dolgoročni plan je namreč Skupščina občine Mozirje sprejela decembra 1985, ni ga pa objavila kot to določata Ustava SR Slovenije in Statut občine, pomembnejša pa ir ugotovitev, da sprejeti planski akt ni skladen z obveznimi lznoalsci- dolgoročnega piana SR Slovenije za obdobje 1986 - 2000, za-rädi katere je Skupščina občine Mozirje z odlokom sprožila usklaj e -varijc"ter’spreminjanje ~m dopolnjevanje planskih aktov (Ur.l.SRS, st:in/83) ,~ki~še~ii~öpräVTjefto. Navedena dejstva izpostavljamo predvsem zato, ker gre za vprašanje uskladitve poteka potrebne obvoznice v prostoru. Ta prometnica je vsekakor širšega pomena, saj je razrešitev vprašanja ugotovljene neskladnosti njenega poteka v prostoru predvidena tudi z veljavnim družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1986 - 2000. Pričakujemo, da bo naslovljeno sodišče s 3Vojo odločitvijo preprečilo izvajanje sprejetega lokacijskega načrta za obvoznico Mozirje, katere potek v planskih aktih prostorsko še ni usklajen. SKUPINA OBČANOV V VEDNOST: - Republiški kanite za družbeno planiranje - Republiški kanite za varstvo okolja in urejanje prostora - Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje Da si bodo bralci ustvarili točno predstavo, v čem je jedro spora, objavljamo tudi dokument z dne 9. marca 1990. v katerem so navedeni tudi vzroki za izpodbijanje lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo obvoznice v Mozirju. Dušan HVALA 61 000 LJUBLJANA Pod hrasti 22 Datum: 09.03.1990 VRHOVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 61 000 L J U B L-J A N A Tavčarjeva 9 REPUBLIŠKI KOMITE ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA 61 000 LJUBLJANA JKUPSCINA 0SUI.1t SIL: I * -U3- 1QCn S I «vi I k n »rlL | V ' • • • \ 7> I 4 1 tu ZADEVA: LOKACIJSKO DOVOLJENJE ZA REKONSTRUKCIJO OBVOZNICE V MOZIRJU Izpodbijam lokacijsko dovoljenje, ki ga je izdal Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Mozirje za rekonstrukcijo obvoznice 18. novembra 1989 pod številko 351 - 514/89 - 3. Svoje ravnanje utemeljujem z dejstvom, da je bilo navedeno dovoljenje izdano na dan objave odloka o lokacijskem načrtu rekonstrukcije obvoznice Mozirje v Uradnem listu SR Slovenije, št. 38/89. Bistvena pri tem pa je ugotovitev, da je Skupščina občine Mozirje sprejela omenjeni prostorski izvedbeni načrt 15. novembra 1989, torej tedaj, ko svojega dolgoročnega plana še ni uskladila z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, družbenega plana občine za obdobje od leta 1986 do leta 1990 pa sploh ni bilo in ga še vedno ni, čeprav teče že zadnje leto srednjeročnega planskega obdobja. Sporočiti bi želel tudi, da je v zvezi s spornim lokacijskim načrtom sprožen postopek pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije, obvoznico samo pa intenzivno gradijo. S spoštovanjem, Dušan HVALA Dela na izsuševanju Pobreškega polja so bila zahtevna in obsežna. Bitka na Pobreškem polju dobljenal Skupščina občine Mozirje je seveda odgovorila Ustavnemu sodišču in v daljšem zapisuje zapisano tudi sledeče: Znano nam je, da v tem predhodnem obdobju do objave dolgoročnega plana občine Mozirje izvajamo samo tista določila dolgoročnega plana, ki so usklajena z republiškimi izhodišči, pa še to v primerih, ki ne predstavljajo in ne povzročajo konflikta v našem prostoru. Zato v primeru lokacijskega načrta obvoznice Mozirje ni bil namen Skupščine in njenih organov, da ustvarjajo konfliktne razmere, ampak s planom predvidene razvojne usmeritve prično operativneje pripravljati. Tako je bila ena od nalog priprava dokumentacije za obvoznico Mozirje. Ta potreba je prisotna v kraju Mozirje že več desetletij. V času objave javne razgrnitve osnutka lokacijskega načrta (Ur. list SRS, št. 30/89) ni bilo nobene pismene pripombe ne v Krajevni skupnosti Mozirje in ne na upravnem organu občine. Tudi javna razprava z udeležbo preko 80 občanov (priloga zapisnik) ni pokazala odklonilnega stališča, ampak je v zaključku želela realizacijo in razrešitev sedanjega nemogočega prometnega stanja v naselju Mozirje. Tudi z lastniki prizadetih zemljišč so doseženi sporazumi oz. soglasja za odstop zemljišč (pogodbe o prodaji, zamenjavi zemljišč v prilogi). Obravnavana obvoznica Mozirje je opredeljena tudi na podlagi sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990, dopolnjen 1989, kot plan za leto 1990. Na kratko bi želeli pojasniti vsebino problema, ki je v tem, da se skozi ožino trga Mozirje letno transportira cca 400.000 m3 lesnih sortimentov, dnevno preko 120 avtobusov in več sto osebnih avtomobilov, in bo potrebno problematiko prometa razreševati v izogib še večjega števila prometnih nesreč. Ugotavljamo, da je za razrešitev prometne problematike naselja Mozirje podan širši družbeni interes, kar je razvidno iz razrešitve zemljiške problematike in javne razprave občanov. Izdelani predlog dolgoročnega plana občine Mozirje, z vsemi usklajevanji tako na nivoju občihie kot posameznimi republiškimi inštitucijami, je v zaključni fazi potrditve pri Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje v Ljubljani. Objava dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986— 2000 z dopolnitvijo 1989 bo izvedena v uradnem glasilu spomladi 1990. RAJKO PINTAR Tako nekako je pričel svoje poročilo predsednik gradbenega odbora za izsuševanje Pobreškega polja, Matija Petrin. Človek, ki ne pozna okoliščin, ki so spremljale priprave in dela, bi mislil, da Petrin pretirava. Vendar podobno velika dela povzročajo nesoglasja, spore in morda celo resne zaplete, saj končno gre za zemljo, s katero se nekaj dogaja in na katero so ljudje pač navezani. Že pred drugo svetovno vojno so se lotili izsuševanja na pobudo učitelja Franca Petrača, ki je služboval na šoli Gorica. Tudi tedaj je vodil odbor Petrin, vendar oče Matije Petrina. Se med vojno so dela nadaljevali, vendar pa so leta 1942 z njimi prenehali. Po tem so o tem veliko razpravljali, vendar so šele leta 1985 v sestavu ZKZ Mozirje ustanovili gradbeni odbor za izsuševanje tega polja. Petrin ob tem ne pozabi poudariti izredno prizadevnost zadruge, kajti sicer bi stvari spet zastale. Prve načrte je prevzel v izvedbo Nivo Celje, žal pa so priprave zastale zaradi nesoglasij lastnikov zemljišč. Načrtovalci so bili brez posluha za želje kmetov, zato se je gradbeni odbor odločil za drugega izvajalca in načrtovalca. Načrt je izdelal inž. Grošeta iz Maribora in dela so prevzeli ljudje iz Vodnega gospodarstva Maribor. Lastniki zemljišč so s sodelovanjem Mariborčanov bili zelo zadovoljni, dela pa so hitro napredovala. Zaključili sojih 10. maja t. L, konec dober, vse dobro, je dejal Pe- trin in poudaril veliko gospodarsko pridobitev za vse lastnike zemljišč na Pobreškem polju. Če bo kdaj prišlo še do združevanja oziroma sporazumne arondacije, bo uspeh za več rodov dosežen. Seveda mora za to biti volja vseh! V razgovoru z direktorjem ZKZ Mozirje in?. Plaznikom, smo izvedeli še nekaj številk, ki ponazaijajo obseg opravljenih del. Izboljšano je bilo okoli 164 ha zemljišč, od tega izsušenih 102 ha. Preko 9000 m3 zemlje so izkopali za odprte jarke v sistemu, položenih je bilo kar 28 km dre-nažnih cevi od 3,5 do 8 cm premera, vgradili so preko 3000 m3 gramoza v samo omrežje, na poljske poti pa dodatno še 1000 m3. Potrosili so 100 tön kremenčeve moke, predračunska vrednost pa je znašala po- cenah februarja 1990 1.831.000 ali 1800 starih milijard. Od teh sredstev je prispevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije 90%, ostalo pa so z deli opravili kmefjd^ffi'Delež družbenih sredstev v ta obsežna delaje torej izredno velik in le škoda, da teh možnosti zlepa, ne bo več in da ,so pobreški kmetje.šp.pravočasno izkoristili danfl rpflWOSti, seveda ob vsestranskem prizadevanju ZKZ Mozirje in njenih delavcev. Ih ob koncu jeunžitPlaznik izrazil željo, da bi- naj ptäöiier Pobrežja postal zgled' za druga območja, kjer še vedno preveč talne vode povzroča težaVev joridelavi kmetijskih dobrin: "'03^0 m il/ A; VIDEČNIK ylo » Vsak izum mora v f i 1 # —— . . „ H Še preden so se na traso nove obvoznice v Mozirju pognali prvi stroji, je že bil sprožen ustavni spor. TONIRIFELJ Med tridesetimi dobitniki prvomajske nagrade dela v Jugoslaviji in od tega štirimi iz Slovenije, podelili so jih med prazniki v palači federacije v Beogradu, je tudi Toni Rifelj, inovator v svobodnem poklicu iz Gornjega grada. Če po drugem ne, potem Tonija poznamo po priljubljenih motorjih Tori v nekaj različicah, seveda pa to ni edini razlog, daje prejel to visoko priznanje, za katero gaje predlagala zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav iz Ljubljane, katere član je. Razlog je v dvanajstih patentih in modelih, ki imajo potreben žig zveznega zavoda za patente, bistvo pa v tem, daje Toni zadovoljen le takrat, ko na podlagi njegovega patenta pride iz obratovalnice končni izdelek. Skoraj v vseh dvanajstih primerih mu je to tudi uspelo. Skoraj zato, ker samo prvi patent iz leta 1979, bilo je to zložljivo kolo, ni ugledal tržišča. Sam pravi, da so bili takrat takšni časi, daje bilo podobne izdelke ceneje in enostavneje uvoziti. Toni Rifelj je danes inovator v svobodnem poklicu, z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo v kratkem tudi podjetnik, obratovalnico je namreč že pred leti prenesel na ženo Niko. »K temu So me prisilile razmere, kakršne so (bile) pri nas. Je pač tako, da kot obrtnik ne moreš zaračunavati licenčnine, če izdelek, ki si ga izumil, izdeluješ sam. Teh stroškov nihče ne prizna, ker za snovanje nimaš »materialnih« dokazov. Ni takšnih dokazov za prečute ure in poskuse, ki bi zadovoljili ustrezne službe.« Razmere so se seveda spremenile in odločil se je za podjetništvo. »Res seje pri nas precej spremenilo, še vedno pa so težave s pridobivanjem denarja za inovacije. Denar za naložbe še dobiš, tako sem za dokončanje proizvodne dvorane za Torije dobil razvojni dinar, tudi proizvodnjo za trg financira LB Splošna banka Velenje, težje pa je pri financiranju inovacij. Banke pri tem ne tvegajo, denar pa v tem obdobju najbolj potrebuješ. V razvoj moraš vlagati že tedaj, ko krivulja povpraševanja raste. Takrat je čas in edina prava možnost za vlaganje, svoj proizvod moraš »minirati« z novim. Zato sem prepričan, da bo z novo firmo lažje. Skupaj z italijanskim partnerjem Bravetti sem ustanovil firmo Tori RB, ta mešana firma pa bo v začetku pred- vsem poskrbela za prodajo Torijev na italijanskem tržišču.« Zaradi vseh teh prizadevanj je Toniju zmanjkalo časa za inovacijsko dejavnost, kar pa ne pomeni, da seje ta ustavila. Nove ideje ima na obeh svojih programih, to sta motorni in zeleni. Zaradi sprememb na Tomosovih motorjih bo treba spremeniti modele motorčkov, izdelal naj bi tudi trikolesni dostavni avto. Izboljšal, bo uporabnost čistilk, ki ne bodo več namenjene samo čiščenju, se pravi košenju, ampak bo mogoče na osnovni motor priključiti še frezo in črpalko: Sicer pa so med njegovimi patenti napenjalni mehanizem, nov prilagojen krmilni mehanizem, univerzalna ključavnica za čelade, dva modela prenosnih čistilk, najbolj znani pa so mozoiji Tori. Zanje je dobil patent leta 1985, lanskega julija pa so izdelali že desettisoči primerek od štirih različic, ki se jim je predlani pridružil še skuter Meri in v teh dneh bo s trakov prišel že tisoči. Vse to opravijo v njegovi delavnici v Gornjem gradu, sicer pa proizvodnja temelji na kooperaciji, v čemer je po njegovem mnenju bodočnost. V Gornjem gradu imajo »sedež« razvoj, montaža in servisiranje, vse ostalo je v rokah kooperantov. Žilica mu torej ne da miru, pričela pa seje razvijati v očetovi delavnici, saj je bil oče zelo podjeten in je svoje čase pogruntal marsikaj novega. Na trgu tako lahko pričakujemo še več sadov Tonijevih snovanj in prizadevanj. J. P. Udeleženci občnega zbora Občinske gasilske zveze Mozirje so se letos zbrali v Bočni. Pokažite voljo in zaupanje! Pisali smo že, da skupina za pripravo tridesetega jubilejnega flosarskega bala na Ljubnem že razmišlja in snuje načrte o popestritvah in novostih za našo prireditev prvo nedeljo v avgustu. Omenili smo že, da bi radi predstavili Ljubno nekoč in danes v sliki in besedi, pokazali pa bi radi tudi nastanek in razvoj tridesetletne tradicionalne prireditve. Zato še posebej priporočamo in prosimo vse tiste, ki imajo stare fotografije kraja ali posnetke iz flosarskih balov, če bi jih bili pri- pravljeni odstopiti v času prireditve za razstavo v OS Ljubno. Ves posojeni material bomo vrnili lastnikom, jamčimo pa tudi za kakovost, saj bomo fotografije zavarovali. Prosimo, če jih lahko prinesete v šolo vsak delovni dan tov. ravnatelju ali tajnici do 15. 7. 1990. Koordinacijski odbor pri Turističnem društvu Ljubno se vam za izkazano zaupanje in sodelovanje že vnaprej zahvaljuje. ANKA RAKUN »Dosežke« kmetijske in siceršnje politike danes srečujemo na vsakem koraku, ali pa tudi ne. Med izgubljene (skoraj) pridobitve vsekakor sodijo mlini, katerih kolesa so se še ne tako davno vrtela na vsakem potočku, strugi ali reki in skrbela za vsakdanji kruhek. Za moko pravzaprav, raznorazni ukrepi pa so večino kmetov v Zgornji Savinjski dolini, odvrnili od sejanja pšenice in drugih žit; tako je danes ajda že pravi naravni čudež. Časi pa se vendarle spreminjajo. Malo zdrav razum in malo naraščajoča kriza sta kmete spet spodbudila k setvi žit. In tako je v Spodnji Rečici znova oživel stoletje in več daleč naokrog znani Brinovčev mlin. Prvi znani papirji o njegovem delovanju segajo v leto 1875, omeniti velja večjo prenovitev v letu 1939 in povojno delovanje do leta 1960. Takrat, so se mlinski kamni ustavili. Žal ali na srečo »samo« do leta 1988. Potrebe in želje kmetov so Franca Kolenca spodbudile, da je pričel mlin obnavljati, saj po starem ni bilo moč zadostiti potrebam. Franc je mlin povečal, za pravo mletje je bila potrebna tudi sodobna oprema, ki jo je uvozil iz Italije in mlin je zaživel z novo opremo, pa tudi dobri stari mlinski kamni za posebne vrste žit se še vrtijo. Odločitev je bila pravilna, čeprav so jo enakovredno pogojevali veselje do mlinarske dejavnosti, potrebe in želja po zaslužku, ki pa je po pričakovanjih na zadnjem mestu. Pričel, bolje rečeno nadaljeval, je Franc Konec, na njegovo veselje pa seje za mlinarja odločil tudi sin Boštjan, kije sedaj »nosilec dejavnosti«, seveda pa brez očetove pomoči ne gre. Kmetje iz savinjske in šaleške doline ter koroške pridno prihajajo in vozijo žito. Fr^nc in Boštjan imata najraje, če pridelovalci pripeljejo vsaj 2 do 3 vreče pšenice. Ker imajo ljudje radi, da dobijo moko iz lastnega žita, zamenjave žita za moko ne ponujata več. Za vsa ostala žita je treba počakati teden dni, saj so količine premajhne, na vsak način pa jih dobite od četrtka do četrtka ali od sobote do sobote, ta dva dneva ima namreč mlin odprta vrata, čeprav melje vse dni. Boštjan kot čisto ta pravi mlinar posebej poudarja: »Kmetje bi morali bolj paziti na kakovost žit, morali bi sejati bolj trde sorte žit, počakati, da zares dozorijo in jih pravilno posušiti, brez tega dobre moke ni, manj pa bo tudi pripomb, da moka ni dobra.« Tisti, ki žita ne sejemo, lahko moko tudi kupimo, ob četrtkih ves dan in v sobotah dopoldne. Na izbiro so pšenična ostra in mehka moka, polbela, fina in groba bio moka (to sta polnov-rednostni moki), pšenična moka, mleta na kamen za peko kruha, koruzna bela moka, občasno tudi ržena moka in koruzni zdrob, česar pa predolgo ne moreta imeti na zalogi. Prevelikih težav pri uveljavljanju svoje obrti nista imela, računata pa na milejše davčne obremenitve, saj je oprema draga, dela veliko, morebitne okvare je treba odpraviti takoj, pri čemer so vprašanje izvajalci in čakanje na njih, zaslužek pa temu nikakor ne ustreza. Mlinski kamni pa se vendarle morajo vrteti in se bodo nemara v prihodnosti še Le v mlinu in žagi se dvakrat pove, vsekakor pa dober glas seže v deveto vas in strank ne manjka. Gasilci položili račune Za nami je obdobje večletnega aktivnega, požrtvovalnega in uspešnega dela na področju požarnega varstva. Leto, kije za nami, je bilo prelomno na vseh področjih pa tudi za našo dejavnost. Prehajamo na novo organiziranost, ki je za nas še vedno negotova, tudi na področju financiranja, zato je odvisno od nas samih tudi glede na spremembe, kako bomo našli svoj prostor in mesto v tej organiziranosti. Osnovna nit razprav in dela občnih zborov pa je ugotovitev, daje osnovna naloga vsake gasilske organizacije, da vzgaja in krepi pripadnost članstva, odgovornost za pomoč in prostovoljno sprejemanje obveznosti do družbe in posameznikov. Te največje moralne kvalitete človeka, ki jih prostovoljno gasilstvo goji, nam ni nihče poklonil, ampak izhajajo iz našega dela, ki ima že stoletne tradicije, zato jih moramo skrbno gojiti in varovati. Družba pa nam mora pri tem pomagati in nas Stari in novi predsednik Občinske gasilske zveze Mozirje podpirati. Krčenje pravic in sredstev požarni varnosti in njenim izvajalcem naj se ne izvaja, ker se je že neštetokrat ob nesrečah in požarih dokazalo, da so škode ogromne in neprimerno večje kot pa vlaganje v gasilsko dejavnost, ki izhaja iz humanosti in ogromno vloženega dela, truda in znanja za družbo in posameznike, ki pa ni in ne bo nikoli plačano. Ob teh ugotovitvah in dogajanjih je prav, da položimo obračun dela za preteklo leto, hkrati pa tudi za štiriletno mandatno obdobje in razvojni program, kaj je bilo storjenega in opravljenega na področju požarnega varstva. Z veseljem lahko zapišemo, da je bilo zelo uspešno in da smo program dela iz lanskega leta v celoti uresničili, prav tako pa tudi srednjeročni razvojni program. Naredili smo celo več, kot smo načrtovali, tako v vseh 15 gasilskih društvih kot tudi v sami občinski gasilski zvezi Mozirje. Razveseljiva pa je pri tem ugotovitev, da pri delu nismo bili osamljeni, ampak so nas podprli naši občani, delovne organizacije in drugi, ki čutijo potrebo po požar- ni varnosti in preventivi in se zavedajo njene pomembnosti. Za pokušino morda samo nekaj najpomembnejših podatkov iz štiriletnega razvojnega programa, ki smo ga uspešno zaključili: Uspeli smo adaptirati, zgraditi ali obnoviti vse gasilske domove in jih opremiti tako, da služijo svojemu namenu. Vsem gasilskim društvom smo nabavili mobilne UKV postaje in 21 prenosnih ročnih UKV postaj, ki so se izkazale kot zelo učinkovite za hitro in uspešno povezovanje v intervencijah na požariš-čih in drugih elementarnih nesrečah. Nabavljenih je bilo 7 novih orodnih avtomobilov, 6 avtoci-stern, 3 komandna vozila in 5 motornih črpalk. Poleg tega pa smo opremili vsa gasilska društva z delovnimi oblekami. Sama društva pa še z ustreznim številom novih svečanih uniform. Tudi na pionirje in mladino nismo pozabili, vendar bomo v bodoče tem morali pri uniformiranju posvetiti več pozornosti, še posebej pa našim članicam in mladinkam. Pri opremljanju pa seveda nismo pozabili na potrebno gasilsko orodje in opremo, ki ga uporabljajo naši gasilci pri svojem delu. Nenazadnje pa nismo pozabili na izobraževanje našega članstva, saj se zavedamo, da brez dobrih in sposobnih gasilcev nam tudi sodobno gasilsko orodje in oprema nič ne koristita. Tako smo s stalnim strokovnim izobraževanjem pridobili 15 gasilskih častnikov, 56 nižjih gasilskih častnikov, med njimi 7 žensk, 15 republiških gasilskih sodnikov in 46 gasilskih strojnikov. Za 3% pa smo tudi povečali članstvo, predvsem pri najmlajših — pionirjih. Rezultati teh prizadevanj pa se nam vseskozi kažejo tudi na občinskih, območnih in republiških tekmovanjih, kjer dosegamo nadpovprečne rezultate. To pa je tudi garant, da imamo usposobljene kadre za potrebe požarnega varstva, kar je seveda naša osnovna naloga. Pomembno pri vsem tem pa je tudi, da smo gasilci našli stik in uspešno sodelovanje z našimi občani, delovnimi organizacijami in delavci, ki združujejo sredstva za potrebe požarnega varstva in gasilstva nasploh. Poleg tega pa še dodatno s sredstvi referenduma ali drugimi prostovoljnimi prispevki, s čimer pomagajo gasilskim organizacijam pri uresničevanju njihovih nalog, zato jim gre iskrena in prisrčna hvala z željo, da tako nadaljujemo tudi v bodoče. Naša želja pa je tudi, da nas naša širša družbena skupnost ne pozabi v teh težkih gospodarskih in drugih težavah, ampak nas podpre in omogoči normalno delo in razvoj. Milan Kopitar KOČEVAR ŠTEFKA Frizerstvo na terenu 63313 POLZELA Založe 12/a ® (063)721-771 OBVESTILO Nova telefonska številka stanovanjske zadruge »MOJ DOM« je 832-534. Vseh trideset ljubenskih godcev je številnim poslušalcem zaigralo še ne-kajmelodij. Srečanje ljudskih godcev Zaradi izrednega zanimanja in in Maks, pa Fužirjeva Draga in privlačnosti prireditve na Ljub- Rački Lojz, Žonov Janez, sin nem na Belo nedeljo dolgujemo Ivan pa Filečev Janko in Sedlski godcem, ki so očarali in pritegnili Andrej, Kogovški Jože, sin Jože s svojim nastopom oz. progra- in vnuk Tadej in Lokerski Vido, mom rekordno število obiskoval- Prepadnikov Rajko iz Luč ter cev, posebno pohvalo. Cenimo Petkov Ivo iz Gornjega Grada, njihovo voljo, smisel za humor, Viže imajo zanimive naslove, kot pripravljenost za sodelovanje, so: Celjska polka, Drijadrajsa sproščen nasmeh in skromnost, polka, valček Vrtnikovega očeta, Ljubenski godci posebne reklame Itorgljeva polka, polka Ivanove-res ne potrebujejo. Kar trideset jih ga očeta in polka Ivanove mame, je bilo iz naše okolice, ki so nam Lastovka, Lizika, Imela sem fanta zagodli stare viže, v glavnem lušnega, Koza bejš, Šramel in takšne, ki so se jih naučili od star- drugi valček, šev, starih staršev ali prijateljev, Prireditev smo morali čez štiri-saj godci not ne poznajo. Vse viže najst dni ponoviti, saj prvič igrajo na pamet. Uprizorili pa so ogromno ljudi sploh ni moglo v nam tudi smešne in zanimive igri- prenatrpano dvorano, ce z ohceti, kot so: Prodajanje rac, Srečanje ljudskih godcev pod Električni deda in Vedež. »taktirko« mentorice Jelke Ma- Značilne »družinske« skupine rovtove, ki so jo ljubenski godci med nastopajočimi so bile: Fužir- »okronali« s predsednikom sekci-jeva, Kogovška, Murčeva, Pod- je, bomo pripravili tudi drugo leto leška, Vrtnska in Žonova. Igrali na Belo nedeljo in povabili godce so: Ulolekov Jože, pa Koški iz vse doline, če bosta seveda Jana F ranci, Replski Darinko, Podleš- in Lenka še pripravljeni pomagati, ki Janko in Karel ter njun prijatelj Še najlepše je, če zaključimo z Dani, pa Murčeva Jože in Zdrav- izjavo navdušene Jože, ki pravi: ko, Vrtnski, Vinko in njegov ne- Fantje, to je tapravo, tovrstnega čak Robi, Zonovi Franc in Bog- razvedrila smo mi navadni ljudje, danov Jani, pa Požeška Betka, lačni. Tončeva Ida in Ivan, Ivko, Jože ANKA RAKUN Ob preobilici najrazličnejših obrtnih dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini, ki jih ne bi posebej naštevali, saj jih je res veliko in preveč, na vseh področjih manjka storitvene dejavnosti. V zadnjem času sicer rastejo kot gobe po dežju v najboljši letini, njihova raznolikost tudi razveseljuje in so povsem v skladu z »modnimi in demokratičnimi trendi«, velja opozoriti tudi na nekatere, ki so si že v prejšnjih letih utirale pot in vsaj delno pripravljale temelje za sedanji razcvet. Puškarstvo Iztoka Podkrižnika na Ljubnem ob Savinji vsekakor sodi zraven. Prav čudno se namreč sliši, da ob vseh lovcih, strelcih in še komu, ki ga poznamo, v vsej dolini in še malo naokrog ni bilo puškarja. Ledje prebil Iztok Podkrižnik pred leti in danes že lahko rečemo uspešno, v zadovoljstvo vseh, ki potrebujejo njegove usluge, pa v zadnjem času tudi v svoje, čeprav mu težav še vedno ne manjka. Rad pripoveduje o vsem tem. »Že kot otroka me je oče pogosto jemal s seboj na lov in me počasi ter vedno bolj zastrupljal z lovom in obenem z lovskim orožjem. Prav slednje je v meni prebudilo željo, da postanem puškar, dodatna spodbuda pa so bile resnične potrebe na našem področju. Po osemletki sem se vpisal v strojno šolo in po triletnem šolanju pričel delati v kranj- ski puškami. Leta 1984 sem uspešno opravil strokovni izpit za puškarja. Vmes je prišlo služenje vojaškega roka, potem pa sem se znova vrnil na delo v Kranj. Po dveh letih sem se odločil, da odprem svojo obrtno puškarsko delavnico. Z veliko dobre volje in naporov mi je to vendarle uspelo in tako že tri leta kot zasebnik delam na Ljubnem.« Začetek vsekakor ni bil lahek. Malo so »nagajali« papirji, drugo pa je bilo navezovanje prvih stikov s strankami, seveda to niso bile politične. Vsakemu je želel in še vedno želi ponuditi najboljšo uslugo, vendar je to včasih zares težko. Pri nas žal nimamo trgovine ali podjetja, ki bi imelo na zalogi potrebne polizdelke za puškarsko dejavnost. Žaradi tega mora po določene dele v sosednjo Avstrijo. Med drugim po surove cevi, sisteme in podobno, pri čemer je kar nekaj ovir. »To je nujno, če hočem izdelati novo puško. V zadnjem času sem poleg montiranja daljnogledov po sistemu SUHL in SWENK, kromiranja in popravila pušk ter kopit, začel izdelovati tudi nove puške. Vsaka je unikat in je za vsakega puškarja velik izziv. Zato predvsem upam, da bo z leti vse več lovcev, ki bodo pri lovu na divjad uporabljali puške iz moje delavnice.« J. P. V delavnici na svojem domu na Ljubnem Iztok popravlja vse vrste pušk, v zadnjem času pa jih tudi izdeluje. STOP za avtokros v Homu Stop znak na glinokopu v Homu simbolično priča o tem, da avtokros dirk v Homu ne bo Zelo mnogo prahu je dvignila vest o načrtih Avtokross kluba iz Kamnika, da naj bi na glinokopu vHomu letos pripravili dve dirki. Vest smo prvi objavili v Savinjskih novicah, kasneje pa so jo za nami povzeli tudi nekateri drugi časopisi. Vest je bila natisnjena popolnoma nevtralno in glede na to, da je bila prvič objavljena v januarju in da je bila prva dirka načrtovana 27. maja, je bilo vmes dovolj časa, da seje o načrtih lahko oglasila najširša javnost. To omenjamo zato, ker so se svojčas taki in podobni načrti pripravljali v naj večji tajnosti in v ozkih krogih in so bili največkrat tudi realizirani, saj je bilo za reakcijo javnosti navadno že prepozno. V februarju in marcu pa so o načrtovanih dirkah v Homu razpravljali na številnih občnih zborih v društvih v KS Ljubno in KS Gornji Grad. Največ seveda v lovskih, gozdarskih in turističnih krogih. Na vseh je bilo izraženo nasprotovanje tem načrtom. Predsednik KS Ljubno se je udeležil večine teh zborov, tako da mu ni bilo težko ugotoviti mnenje kar precejšnjega števila prebivalcev, ki živijo v tem okolju. Zato KS Ljubno ni dala soglasja za prireditev obeh dirk, čeprav so člani avtokross kluba že imeli soglasje lastnika zemljišča in Gorenja-Keramike, ki pa je izdala soglasje pod izredno ostrimi pogoji. Eden izmed takšnih pogojev je npr. da se na glinišču ne sme razliti niti kaplica olja, kar pa je seveda skorajda nemogoče. ANTON KLADNIK MARKO KOLENC V uredništvu Savinjskih novic pa smo povprašali za stališče nekatere predstavnike društev in delovnih organizacij, kaj menijo o načrtih Avtokross-kluba iz Kamnika. ANTON KLADNIK (dipl. ing. gozdarstva, GG Nazaije): S področjem Homa gospodari Gozdno gospodarstvo Nazarje. Naši gozdovi so na drugem mestu po onesnaženju oziroma po odmiranju v Sloveniji. O tem je bilo že veliko zapisanega. Nekateri hočejo danes prikazati avtokross kot nedolžno zadevo za gozdove, vendar jaz mislim, da si glede na stopnjo ogroženosti naših gozdov ne moremo privoščiti niti najbolj nedolžnega onesnaževanja. Se ne dolgo tega je področje Homa v gozdarski stroki veljalo za šolsko obliko prebiralne strukture gozdov. To pomeni, da na najmanjši površini lahko najdemo vse razvojne faze gozda. Danes o čem podobnem ne moremo več govoriti, ker je jelka v tem področju praktično že odmrla. Menim tudi, da bi bil eventuelni zaslužek v turizmu kaplja v morje proti dolgoročni škodi, ki bi se delala na gozdovih. Zato gozdaiji nasprotujemo dirkam in tem delu naše doline. JOŽE VENIŠNIK (telesno-vzgojni delavec in pedagog iz Gornjega Grada). Kot dolgoletni športni delavec cenim vse športne zvrsti, tako tudi avto-moto šport. Vendar pa mislim, da je za avtokross treba najti kakšno primernejše okolje, kot pa je pod- JOŽE VENIŠNIK ANKA RAKUN ročje Homa. Mislim,»da naša občina ni primerno okolje za takšne hrupne prireditve, ki bi gotovo vplivale na ravnovesje v naravi. MARKO KOLENC (predsednik Lovske družine Gornji Grad): Pred dnevi smo imeli poseben sestanek lovske družine, na katerem smo sprejeli sklep o odločnem zoperstavljanju načrtom, da bi na Homu prirejali avtomobilistične dirke. Lovci smo prepričani, da moramo imeti nekaj besede o dogajanju v lovišču, če imamo lovišče v upravljanju. In področje Homa je v našem upravljanju. Za primerjavo naj povem, da smo na področju Menine prav pred kratkim sklenili dogovor s tamkajšnjimi kmeti o odpravi črnih odlagališč smeti. Ali naj zdaj na drugem koncu naših lovišč Ne le, da se šušlja in piše, da bö v Zgornji Savinjski dolini, točneje, v kraju Radmirje pri Ljubnem ob Savinji, nastal nov poligon za avtokros, torej dirkališče za smrdeče železne pošasti, v Radmirju se že pripravlja poligon na opuščenem glinokopu, ki ga koristi Gorenjeva Keramika. Menda so dogovori, pogodbe in priprave stekle tako daleč, da bi letos že bile prve tekme, kasneje tudi mednarodne prireditve. Kajbi to pomenilo (bo?), si lahko prebivalci tega mirnega, skoraj neokrnjenega predalpskega miljeja le mislijo. Kdor je že doživel dirke tega formata, ve, da spadajo v pustinjo, daleč od živečih ljudi in živali Že, že, je atraktivno! Za tiste, ki pridejo enkrat v letu na tekmo. Tudi za tiste, ki v nekaj dnevih ali urah pristavijo svoj ekonomski lonček. Za razvoj turizma v gornji Savinjski dolini pa takšna športna zvrst res ni potrebna. Izkoristiti je potrebno predvsem naravne danosti, neokrnjeno naravo, gostinsko ponudbo z bogatimi narodnimi jedmi in pijačami, alpinistične in planinske možnosti, lov in ribolov ter kakopak, iztisniti iz zemlje in gozdo v čim lepše pridelke. Zimski turizem še kar čaka, tranzitni turizem z odprtjem Pavličevega sedla (mednarodnega prehoda) je že stoletna uganka, kampiranje ob Savinji so iznašli Nizozemci in Belgijci, bogata kulturna dediščina pa le še pika na»i«za možnosti razvo- dovolimo avtokross dirke, ki bi gotovo pregnale vso divjad iz tega področja. Na področju Homa imamo tudi avtomatsko krmilnico za divje svinje, da bi jih zadržali v hosti in da tako ne bi silile na travnike, kjer bi delale škodo. ANKA RAKUN (predsednica Turističnega društva Ljubno): Med našimi turističnimi delavci je vest o načrtih zelo negativno odmevala. Prepričani smo, da finančni učinek tekmovanja ne bi bil tak, da bi upravičil vse negativnosti, ki jih tak šport prinaša s ?eboj. Mi se svetu ne želimo predstaviti s tovrstnimi prireditvami in tovrstnim onesnaževanjem narave. Želimo čist turizem in s takšnim se moramo predstaviti bodočim obiskovalcem naše doline. RAJKO PINTAR ja zgornjesavinjskega gospodarstva in turizma. V kraju Hom, kjer je strašil razbojnik Ceferin, kjer so strašne vislice (kdo ve, ali še strašijo?), pod fenomenalno skulpturo Mrtvega Meniha (Lepenatka, Rogatec), v objemu Menine in Mozirskih planin.... naj vlada mir, kakršen je doma le še tu. Dovolj je ropot traktorskih motorjev marljivih domačinov, motornih žag pridnih gozdarjev in prometni ropot Šport, kakršnega drugje stran mečejo, pa res ne sodi v ta »Savinjski gaj«. Svetovno znan umetnik, humanist in kulturnik, slikar samouk JOŽE HORVAT-Jaki si je prvi »vzel čas« in poslal v časopise svoj protest, nestrinjanje, nekakšno žuganje tistim, ki so nasedli se spozabili in se lotili nesprejemljivega projekta. Dokaz za zgrešeno naložbo je tudi primer Velenjskega Motokrosa, ki je propadel zaradi visokih stroškov vzdrževanja poligona ter zaradi zahtevnosti organiziranja vsaake večje tekme, treninga, prireditve. Jakijevo zahtevo »NE BOMO DOVOLILI ONESNAŽENJA DOLINE« pa lahko razumemo (in podpremo) kot njegov prispevek k ohranjanju in razvoju kulture v dolini, s katero je zrasel kot mogočen hrast, ki se zna upreti viharjem, kaj šele pišu konji-čarskih strasti. Jože Miklavc Avtocross ni onesnaževalec okolja Odgovor Jožetu Horvatu-Jakju Jurjev sejem v Mozirju Že lepaki za ta sejem so bili nekaj posebnega, spominjali so na nekdanje pravice trga Mozirje in vabili na to zanimivo prireditev. Prvič je bila deževna nedelja in kljub temu se je zbralo na sejmišču veliko ljudi, jasno, da v dežju prireditve niso mogli uresničiti. Zato so sklenili vse skupaj ponoviti teden kasneje. Krajevna skupnost, skupaj z mlajarji, ki delujejo kot sekcija domačega turističnega društva, so načrtovali spored tako, da bi obudili že pozabljene navade ob semanjih dnevih. Izdelali so scenarij, ki naj bi kar se le da ponazoril nekdanjo otvoritev prvega sejma v letu. Nastopil je predsednik trške srenje Rade Rakun, kije v svojih pozdravnih besedah opozoril, da so sejemske pravice dane trgu Mozitje že davno v preteklosti, da so se koristile vse do zadnje vojne, od takrat pa nič več. Zapletlo seje le pri prodaji živine, saj je uradna oseba bila mnenja, daje treba pred prigonom še marsikaj postoriti in ker to ni bilo v skladu s črko zakona, tedaj v letu 1581 je bilo marsikaj enostavneje, je stvar postala sprva zelo zapletena, pa seje vendarle nekako uredilo in po lepih besedah predsednika trške srenje je nastopil policaj, ki je napovedal hude ukrepe zoper kršilce moralnih in trških zakonov, da, celo z arestom v rotovžu je grozil. Prebral je tržni red in mogočno odločil, da se prireditev vključno z mešetarjenjem lahko prične. Zelo prijetno so presenetili kočijaži, ki so z zapravljički pripeljali slavnostne goste na sejmišče. Tako tudi gospoda župnika, kije prizorišče blagoslovil, kot so to nekaj storili ob otvoritvah novih objektov in prostorov. Manjši sestav pevskega zbora je zapel nekaj pesmi, ljudje pa so pričeli nakupovati oziroma prodajati. Prireditev bi v svoji zamisli lahko postala stalna, saj Moziije že dolgo išče turistično vabljivo predstavo. Seveda bi kazalo še marsikaj postoriti, da bi vsebina bila dopolnjena. Vsekakor pa jegotovo res, da podobne prireditve v tem okolju prav potrebujemo. In če bi stopili vsi skupaj, bi Mozirje dobilo zelo zanimivo turistično prireditev. To pa pomeni primerno dopolnitev k Savinjskemu gaju. \ Videčnik Na sejmišču je bilo zelo živahno Sejmišče je blagoslovil tudi gospod župnik Predsednik trške srenje pa gaje otvoril Pred kupčijo je treba tudi dokazati, da ne prodajaš mačka v Žaklju V mesecu aprilu je bil v časopisih Delo, Demokracija in Savinjskih Novicah objavljen članek: Ne dovolimo onesnaževanja doline avtoija Jožeta Horvata-Jakija iz Nazarij, kije del slovenske javnosti v času volitev in po njih utrdil v prepričanju, da so prireditve, kot je autocross leglo vsega slabega, skratka temu športu seje treba upreti. Avtor Jože Horvat-Jaki je v članku navedel toliko neresnic in podtikanj na račun avtocrossa, da smo dolžni njemu in tistim, ki jih je »prepričal« dati odgovor. 1. Autocross je najmlajša tekmovalna panoga avto-moto športa. Od Atlantika do Urala se vrstijo tekmovanja v tem atraktivnem športu za naslove evropskega prvaka, to pomeni, da ta šport (brez narekovajev) sprejema vsa Evropa in tudi na drugih celinah je prisoten in zelo razvit. 2. Autocross je prisoten tudi v sosednji Avstriji, čeprav avtor članka javnost pre- pričuje prav nasprotno. Jožeta Horvata-Jakija zato javno vabim, da si skupaj s člani Autocross kluba Kamnik ogleda eno od dirk v sosednji Avstriji, lahko tudi tisto, ki šteje za evropsko prvenstvo. 3. Zakaj je glinokop v Homu pri Rad-miiju tako dobra lokacija daleč naokoli? Zaradi ugodnega dostopa do same tekmovalne proge in zaradi ugodnih spremljajočih dejavnikov, ki jih takšne prireditve nujno potrebujejo, predvsem so to prenočitvene zmogljivosti, ki jih Zgornja Savinjska dolina nedvomno ima, verjetno pa ne polno zasedene. Ob večjih mednarodnih tekmovanjih bi bilo potrebno preko 500 gostom iz tujine dati prenočišča. Za turistično gospodarstvo občine Mozirje dodaten izziv, jca-ko se od takšne športno-turistične prireditve iztrži dobiček in možnost predstavitve te doline preko medijev obveščanja, predvsem televizije, v razne države Evro- pe. Prireditev v autocrussu ne zamcva nobenega posega v prostor in okolico tekmovalne steze, ki je krožna in zaprta in zato življenjsko ne ogroža prav nikogar. Tekmovalni avtomobili so narejeni po mednarodnem pravilniku, ki ga je izdala FIA s sedežem v Parizu, zato so vsi škodljivi faktorji, kijih omenjate (plin, hrup) v okviru evropskih standardov. Ni nam znan primer, da bi med tekmovanjem kdo od tekmovalcev menjal olje. Po tej plati je strah popolnoma odveč. 4. Omenjate, da bo narava nastlana z vsemogočimi odpadki (plastični kozarci, pivske steklenice). Temu stalnemu problemu športnih in drugih prireditev na prostem se težko izognemo, vendar to velja za vse, organizatorje kot gledalce. Zagotovo pa velja, da se prireditveni prostor naslednji dan očisti možnih odpadkov. Tako je tudi v Planici, Kranjski gori in drugod v Evropi. Mar bo naslednji, ki bo deležen očitkov, vsak, ki bo pripravil prireditev na prostem, pa četudi je to eno od gasilskih društev ipd. 5. Glinokop v Homu pri Radmirju bi bil v letu 1990 kraj dveh prireditev za pokal Jugoslavije v autocrossu ne pa stalen poligon. Tisoči gledalcev, ki bi prišli na to prireditev, bi bili najboljši dokaz, da si ljudje tovrstnih prireditev želijo in iščejo takšne prireditve ne glede na oddaljenost kraja. Tudi v Savinjski dolini je pomanjkanje prireditev takšne ali podobne vsebine in težko boste prepričali ali prisilili Zelene, da se ukvarjajo s prepovedjo športnih prireditev namesto odkrivanja dejanskih onesnaževalcev vaše doline. Autocross to ni in ne more biti, vsaj v Evropi je tako. Gospod Jože Horvat-Jaki! Predlagam, da omenjeno polemiko zaključimo in po-. iščemo drugačne oblike sodelovanja. Zabavnik Valentin, Kamnik Autocross klub Kamnik In kupčija je sklenjena, stisk rok to potrjuje / Elkroj proizvodnja modne konfekcije MOZIRJE p.o. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1990/1991 DE MOZIRJE SMER IZOBRAŽEVANJA ŠTEVILO ŠTIPENDIJ NAZIV ŠOLE SŠBK Celje konfekcionar 30 SŠBK Celje konf. tehnik 3 VTO Maribor konf. inženir 2 Srednja naravoslovno matematična usmeritev (posebej nadarjeni) 1 Ekonomska fakulteta ekonomist posl. informal računalništvo 1 1 SKUPAJ 38 DE ŠOŠTANJ SŠBK Celje konfekcionar 5 SKUPAJ 43 Prijave na razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 30. 6. 1990 v splošno kadrovskem sektorju. Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi (obr. DZS SPN — 1 »Vloga za uveljavljanje socialno varstve- nih pravic«) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo — prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala Sv. CIRIL in METOD na KOMNU Vabita! Dne 1. julija 1990 ob 12. uri k mašnemu bogoslužju, ki ga bo vodil dr. Vinko Potočnik iz Maribora. Okrepčilo za telo si le vzemite s seboj; duhovnega boste deležni toliko, kolikor ga boste hoteli Želim vam srečno pot in na veselo snidenje! Martin Pušenjak, Ljubno OBVESTILO Krajane Kokarij,, Pobrežij in Zlabra prosimo, da racionalno trošijo vodo (ne zalivajo vrtov, pranje avtomobilov itd.), ker vode primanjkuje zaradi tega, ker še ni razrešen problem postavitve večjega re*ervoarja v Kokaijah! Komunala Moziije Elektroinstalacije in meritve MLINAR JOŽE Šentjanž 28, Rečica ob Savinji Kakovostno in po konkurečnih cenah vam nudimo elektroinsta-lacijske usluge in meritve. Se priporočam! ■ -■ • __________________________________________ i^voq£9om?.oJk'- ■ ; • i- •• MEDOBČINSKA ORGANIZACIJA SLUŠNO PRIZADETIH ZA OBČINI VELENJE IN MOZIRJE Naše člane obveščamo, da jim GORENJE — SERVIS nudi ugodnejše pogoje nakupa in vgrajevanja dekodeijev za sprejem teleteksta v TV sprejemnike. Vse zainteresirane pozivamo, da se čimprej prijavite na sedežu MOSP v Titovem Velenju ali vsak prvi torek v mesecu v Mozirju. Prijave sprejemamo tudi telefonsko na štev. 858-179. ŽUPANSTVO BAJTARJEV NA VELIKI PLANINI (Planinsko društvo Bajtar-Vel. planina) PRAZNUJE LETOS 60-LETNICO BAJTARSTVA zato organizira v nedeljo, 5. avgusta 1990, prireditev PLANINA POJE in vabi pevke ter pevce planinskih pesmi, da se prijavijo za nastop in v prijavi navedejo: — število nastopajočih pevcev (ni omejeno), — naslov vsaj treh pesmi, kijih želijo zapeti, po možnosti tudi avtoija in dolžino pesmi v minutah, — naslov vodje oziroma naslov, kamor organizator pošlje obvestilo o nastopu na prireditvi. Organizator bo dal prednost planinskim narodnim pesmim in upošteval predvsem izvirnost. Prijave odpošljite na naslov Glasbena šola Kamnik, Kajuhova pot 11, z oznako Planina poje ali pa jih ustno sporočite ravnatelju Glasb, šole v Kamniku (tel. 061-831-187). Rok za oddajo prijav je 10. junij 1990. Društvo invalidov Moziije priredi izlet v Goriška Brda — Dobrovo za praznik češenj v nedeljo, dne 3. junija 1990 Odhod z Ljubnega ob 5.45 uri (veza z rednim avtobusom iz Solčave), iz Moziija ob 6. uri in iz Gor. grada ob 6.15. Cena izleta brez kosila je 160 din. Po možnosti bomo na povratku obiskali še SvetoJjoro nad Gorico. Prijave sprejemamo samo v četrtek, dne 17. in 24. maja, od 7. do 11. ure v pisarni društva. Avtobus bomo naročili šele po dobljenih prijavah za 50 oseb. Izlet v Prekmurje bomo priredili dne 15. septembra. Za ostale izlete in družabna srečanja bomo javili naknadno. Društvo invalidov Moziije Komisija za šport in rekreacijo ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka Matije Dobrovca kovača iz Nazarij . Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in darove v njegov spomin. Hvala vsem, ki ste ga številno pospremili do njegovega zadnjega doma. Posebna hvala g. župniku, gasilcem, organistu, pevcem, članom RD Moziije, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, Nevro odd. Celje in dr. Francu Širku. Vsi njegovi: žena Pepca, sin Srečko in hčerka Maga z družinama Pomlad na vrt je tvoj prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe ni Oh, kako boli ko ljubi mož, oči tebe več ni Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN 18.5.1990 mineva šestnajstmesečna bolečina in žalost, koje bila pretrgana življenjska nit našemu Ivu Arliču iz Nazarij Še danes ne moremo dojeti, da smo te izgubili. Obljubljamo ti, da bo spomin nate ostal živ do konca naših dni. Žena Ivica, Alenka in Jani z družinama Krajevna skupnost Luče Odbor za realizacijo PTT programa v KS Luče seznanja bodoče naročnike v KS Luče z dopisom, ki nam gaje poslalo PTT podjetje Celje, razvojno-investicijski sektor: V našem podjetju si prizadevamo, da sprejete obveznosti tekoče izvajamo. Vključitev nove ATC Luče je kompleksni projekt, ki vključuje več različnih izvajalcev in dobaviteljev. Tako nam je dobavitelj telefonske centrale šele v sredini aprila dobavil kompletno opremo. V tem času so bili dokončani prostori ter izdelan projekt za povečavo telefonskih zvez do nadrejene centrale v Mozirju in projekt za prevezavo obstoječega telefonskega omrežja na novo centralo. Vključitev nove ATC Luče predvidevamo v avgustu 1990, s tem daje do takrat potrebno opraviti montažo telefonske centrale in prenosnega sistema ter prevezavo obstoječega telefonskega omrežja. Projekt za izgradnjo telefonskega omrežja bo izdelan do konca meseca maja 1990, takoj nato pa bomo pridobili predračune stroškov izgradnje, ki bodo osnova za zbiranje sredstev interesentov za telefonski priključek v vaši KS. Vodja RIS: Jože Palčnik PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi 17.6.1990 ob 10. uri na proslavo 10. obletnice ustanovitve. Prireditev s kulturnim programom bo na Krončevem travniku pri Negojnici (nad gostilno Tiršek — Žerovnice), eno uro hoda od Rečice ob Savinji. Ob slabem vremenu bo proslava v prosvetnem domu Rečica. VABLJENI VSI LJUBITELJI PLANIN! LASTNIKI PSOV IN MAČK! Lastnikom psov in mačk ponujam naslednje usluge: strokovno striženje in kopanje njihovih ljubljencev. Ugodne in konkurenčne cene. Informacije dobite vsak dan na tel. 831-655 od 20. — 21. ure. Frizerski salon »MANJA« Marija Podpečan, Ljubno 180 Cenjene stranke obveščam, daje frizerski salon od 8. maja odprt z novim delovnim časom od 9.—12. ure in od 16.—20. ure ter ob sobotah od 8.—13. ure. Za obisk se priporočam! Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji obvešča krajane, daje s L majem 1990 oskrbnik mrliške vežice Janez Golob z Ljubnega, s katerim se lahko dogovorite vse potrebno za uporabo vežice. Z oskrbnikom vežice se lahko dogovorite osebno ali po telefonu št. 840-089. sa Lon manja Bil si moja ljubezen in ostal moja bolečina. Sedaj je v vetru tvoja dlan, ki me boža, in v soncu toplina tvoje ljubezni ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi moža v Mirka Ziherja izrekam iskreno zahvalo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje, ki gaje tako ljubil in ga pospremili na zadnji poti, ter vsem, ki ste izrekli izraze sožalja. Hvala pevcem, praporščakom in govorniku na pogrebni slovesnosti. Posebej hvala dr. Butu, sestri Sonji in sestri Pavli ter vsem, ki ste nama v času njegove bolezni požrtvovalno in v veliko podporo stali ob strani. Žalujoča žena Anka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame Ivane Gluk se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, izrazili sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti! Posebna zahvala gre zdravniškemu osebju Zdravstvene postaje Gornji grad za ves trud pri zdravljenju! Zahvalimo se tudi g. župniku Jožetu Belaku za lep govor in opravljeni obred, predsedniku KS Nova Štifta Rafku Krznaiju za lep govor ter pevskemu zboru iz Nove Štifte! Vsem prisrčna zahvala! Mož Rafko, sin Rafko in hčerka Majda z družino V spomin Z globoko žalostjo smo sprejeli vest, da sta nas za vedno zapustila dragi in skrbni Franc Hren ter draga in skromna Veronika Hren. Pokojni Franc seje rodil 20. decembra 1908, njegova sestra, pokojna Veronika pa 16. aprila 1906. Oba sta se rodila v vasi Kokarje, kjer sta tudi živela. Otroška leta sta preživela v revščini. Mati ju je naučila skromnosti in poštenja in vedno jima je govorila, da si bosta le s trdim delom in močno voljo lahko ustvarila človeka vredno življenje. Franc in Veronika nista imela veselega otroštva, niti lepe mladosti. Nista odraščala na igriščih, v plavalnih bazenih in ne na smučiščih. Nista poslušala radia, niti nista gledala televizije. Njima je bilo omogočeno le to, da sta tekala po bližnjih gozdnih jasah, da sta lovila pisane metulje in poslušala šumenje gozdov ter petje ptic. V takšnih razmerah sta kmalu dozorela. Postala sta samozavestna in samostojna. Že v godnji mladosti sta si morala začeti služiti kruh sama, saj je oče odšel v Ameriko iskat boljši kos kruha. Čeprav je vandral od Detroita, Chicaga do San Francisca, ni imel sreče, kot tudi mnogi drugi ne. Takrat je kruh pomenil dobrino, za katero si je bilo potrebno še kako prizadevati. Seveda pa je bila zaradi težavnih in krivičnih razmer, ki so takrat vladale, rezina kruha delovnega človeka kljub garanju zelo tanka in premajhna. Tako sta se Franc in Veronika že zelo zgodaj soočila s krivicami in socialnimi razlikami, z grenkobo življenja in bridkim razočaranjem. Kot v vseh mladih dekletih je tudi v Veroniki vzplamtel žarek po življenju in raz-vihral njeno notranjost. Pa vednar razočaranje, kot mnogim drugim, tudi njej ni bilo prihranjeno. Morala je spoznati in sprejeti resnico, kateremu sloju pripada in da prav zaradi tega ne more imeti tistega, česar si je njeno srce vroče želelo. Toda kljub ponižanju in krivicam ki jih je doživljala, je ostala do vseh prizanesljiva. Veronika je bila v stari Jugoslaviji dninarica. Danes je delala pri enem, jutri pri drugem kmetu. Delala je na poljih od spomladi do pozne jeseni, od rane ure do poznega večera, velikokrat pa še ponoči. V vasi ni njive, ki je Veronika ne bi kleče rahljala, plela in okopavala, velikokrat pod vročo sončno pripeko, pa tudi v dežju. Biti dninarje takrat pomenilo biti manj vreden človek in garati za golo preživetje. Teh krivičnih odnosov in navad do dninarjev tudi novejši časi niso kaj prida iz- boljšali. Delodjalci so si zgradili nove hiše in gospodarska poslopja, konjsko vprego so zamenjali s traktorji in avtomobili, dninarji pa so ostali brez socialnega zavarovanja, brez pokojnin in osnovnih zagotovil za človeka vredno življenje na stara leta. Tako se je zgodilo tudi z Veroniko. Koje opešala in ni mogla več garati, je živela pri bratu Francu in njegovi ženi Slavki. Pokojnemu Francu je življenje bolj prizaneslo. Najprej se je zaposlil na žagi pri zasebniku Brinjevcu v Spodnji Rečici, potem pa je delal na žagi, v sedanjem GLIN v Nazarjah. Postal je skupinovodja. Svoje delo in naloge je opravljal vestno in pošteno. Vedno je bil pripravljen tudi vsakemu pomagati. Zaradi tega je imel med delavci velik ugled, vsi so ga cenili in spoštovali. Za svoje delovne uspehe je bil večkrat tudi nagrajen. Med drugo svetovno vojno sta bila oba, Franc in Veronika na strani NOB. Veronika je pomagala kuhati za borce NOV in je v košu prenašala municijo z manj varnih v varnejše kraje. Franca pa je gestapo zaradi sodelovanja z NOB odgnal v zapor v Stari pisker v Celju. Kljub mnogim grenkobam sta doživela tudi marsikaj lepega, Franc več kot Veronika. Oba sta dočakala lepo starost. V začetku meseca marca je bil Franc še kar krepak. Ko smo se najmanj nadejali, smo izvedeli, da leži težko bolan v celjski bolnišnici. Umrije 15. marca 1990. Vest, da ga ni več med nami, je najbolj prizadela njegovo družino, ki jo je imel tako rad. Tudi sestro Veroniko je njegova smrt zelo prizadela. Čez teden dni, 22. marca 1990 pa je za vedno zaprla trudne in od solz otečene oči. Zadnje slovo od pokojnega Franca je bilo 17. marca 1990, od pokojne Veronike pa 24. marca 1990. Položili so ju v skupni grob na pokopališču v Nazarjah. Tudi ta trenutek seje bilo treba sprijazniti s kruto resnico, da je svet še vedno razdeljen na majhne in revne ljudi in na premožne. Samozavest mogočnosti in brezbrižnosti Francovih in Veronikinih delodajalcev ni popustila. Niso si vzeli toliko časa, da biju pospremili na zadnji poti in da bi jima vsaj ob grobu rekli hvala za z znojem pošteno opravljeno delo. To velja tudi za predstavnike ZB tamkajšnjega kraja. Zahvala pa gre le tamkajšnjemu duhovniku za lepe in poštene besede, ki jih je izrekel ob slovesu od pokojnikov. J. H. ________PISMA BRALCEV_______ Odmev na članek »Vas z okolico — en sam pevski zbor« Članek, objavljen v Savinjskih novicah št. 4 — april 1990je sicer dobra in resnična luč po tradiciji znanih Lučanov, toda vsebuje vrzel, ki marsikomu zamegljuje zgodovino lučkega petja. V obdobju, ki v članku ni omenjeno, je kulturo petja vzdrževala rodbina Krebs. Že oče Albin, roj. 1930 v Lučah, je takoj po končani osnovni šoli šel v uk orgel k organistu in pevovodju Brunet Jožetu na Ljubno. Hodil je dvakrat tedensko — in to peš — ker takrat ni bilo prevozov, kot so sedaj. Uspešno je opravil triletno orglarsko šolo. Kot sedemnajstletni mladenič je nastopil službo organista v Lučah. Mešani zbor, ki gaje vodil, je veljal sicer za cerkvenega, vendar niso peli le cerkvenih pesmi, ampak tudi narodne. Službo organista je opravljal preko 50 let, razen njegove odsotnosti ujetništva. Ko so mu pošle moči, je sin Vinko nadaljeval delo in predvsem kot samouk se trudil in učil pevce mešanega, ženskega in moškega zbora. Nastopali so na raznih prireditvah, občinskih pevskih revijah, proslavah, in povsod poželi lepe uspehe, kar so dokaz njihove pismene plakete in priznanja. Sodelovali so tudi v TV oddaji »Znanje — Imanje« v vasici Pečko pri Valjevu — Srbija. CITAT: »Jedro tega kulturnega programa so predstavljali vsi trije pevski zbori iz Luč; moški, ženski in mešani, ki jih je odlično pripravil in vodil dolgoletni zborovodja in dirigent Vinko Krebs. (Sav. nov. dec. 1979) Vinko še vedno vodi cerkveni mešani zbor, na pogrebih pa tudi moškega, tako v cerkvi kot na pokopališču. Razveseljivo je, da to kulturno izročilo nadaljujejo mlada pokolenja. Simona Moličnik, pravnukinja Albina Krebs, je kot pianistka sodelovala na številnih prireditvah v vseh krajih Savinjske doline. Z orgelskimi koncerti pa se je večkrat predstavila v Mariborski stolnici in Opatijski cerkvi v Celju. Njena 14-letna sestra Tadeja prav tako obiskuje glasbeno šolo in že tri leta redno sodeluje pri občinski godbi na pihala (flavta). Dvakrat na teden obiskuje glasbeno šolo, ob nedeljah pa sodeluje pri rednih vajah občinske godbe na Rečici/Savinji, kar je tudi pogojeno z izredno voljo in požrtvovalnostjo. Ljubezen do glasbe pa odtehta vse stroške in prosti čas, ki je za to potreben. Pri branju omenjenega članka se mi je nehote utrnila misel, zakaj ni omenjeno, KDO je v zadnjih desetletjih vadil in vodil zbore, ki so neštetokrat nastopali, KDO jih je učil šest-glasno petje in pripravil za nastop tovrstnega zbora za oddajo radia Ljubljana in ostale nastope pri RTV. KDO je pevce, ki jih je prevzel izšolani mladi pevovodja Mitja Venišnik, učil prve lepe zborovske slovenske pesmi. Ni bilo lahko začeti vaditi z ljudmi, navajenih sproščene pesmi v družbi — ne v zboru. Vendar se je Vinko po svojih močeh trudil in uspel. Želim, da bi mladi Lučani tudi brez blišča in hvale še dolgo vzdrževali ljubezen do glasbe in lepega petja. Dolgoletna pevka M. Z. Nedoslednost Ni moj namen analizirati vzroke za rezultate minulih volitev. Volilci so se odločali na podlagi trenutne klime, kakor se pač so. Pripombo pa imam na nedoslednost Kučanovih volilcev; ko po eni strani soglašajo s Kučanom in s tem z njim pristajajo na vse večjo prispevno stopnjo finančnih sredstev za razne naslove in nenasitne potrebe za zvezno blagajno, se po drugi strani ti isti Kučanovi volilci hočejo izogniti prispevkom in dajatvam tako, da se množično vozijo po nakupe v sosednje države zato, da bi se izognili dajatvam in davkom, ki so pri nas vezani na maloprodajno ceno izdelkov pri nakupu, vendar, s te vrste davki soglaša tudi gospod Kučan. Na vso moč kritizirajo kapitalizem in ravno tja hodijo nakupovat. S takim početjem delajo sicer velikansko uslugo gospodarstvu in trgovini sosednjih držav, lastno državo, — na katero sicer prisegajo, pa vsakodnevno oškodujejo za nekaj milijonov konvertibilnih dinarjev in tako pomagajo gospodarstvu naše države do splošnega bankrota. Pošteno bi bilo od Kučanovih volilcev, da bi tako, kakor soglašajo s Kučanovo komunistično idejo, soglašali tudi z davki na storitve in izdelke in se ne bi vozili preko meje v »gnili« kapitalizem po ugodni ceni nakupovat. Lepa doslednost, ni kaj. Ivan Glušič Mozirje Pomerili so se v znanju matematike Če kdo misli, da osnovnošolci tekmujejo samo na športnem področju, se hudo moti. Športna tekmovanja so samo najbolj odmevna, vse premalo pa vemo, da se mladi vsako leto pomerijo tudi v znanju matematike, fizike, kemije in drugih področij. Eno takih tekmovanj je bilo pred dnevi na mozirski osnovni šoli, ko so se pomerili najboljši matematiki iz cele občine. Na tekmovanje jih je prišlo 49 in to so bili tisti, ki so najboljše rezultate dosegli že na šolskih tekmovanjih. Naloge, ki so jih reševali, seveda niso bile niti malo lahke, najboljši pa so prejeli srebrno Vegovo priznanje. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine. Med šestošolci je zmagala Nevenka Praznik iz Mozirja, drugi je bil Tomaž Robnik iz Luč, tretje mesto pa sta si razdelili Darja Goličnik in Mihaela Sedovšek, obe iz mozirske šole. Med sedmošolci sta prvi dve mesti šli v Gornji Grad, saj sta bili najboljši Majda Golob in Mojca Stojan, tretji pa je bil Janez Irnar iz Ljubenske osnovne šole. Med osmošolci pa sta največ znanja pokazali učenki mozirske osnovne šole Andreja Verbuč in Sabina Vr-šnak, tretja pa je bila Magda Klemen-šek iz OS Luče. Najboljši sedmošolci in osmošolci so se uvrstili na republiško tekmovanje v Ljubljani. R. P. Mladi matematiki so se kar pošteno potili na občinskem tekmovanju. Enajsti Meninski veleslalom Nazorski gasilci so lahko na svoje dosežke res ponosni Novo vozilo in 5V. Florjan Dan svojega zaščitnika sv. Florjana so nazarski gasilci počastili na najlepši način. Najprej so namenu izročili novo sodobno vozilo, ki mu pravijo kar savinjski »lepotec« in so ga kupili na podlagi umnega gospodarjenja, saj zanj niso potrebovali raznih nabiralnih in drugih akcij. Zatem so simbolično odkrili še leseno skulpturo svojega zaščitnika, ki bo poslej krasila že sicer lepo urejeno okolico njihovega doma. (j-P-) Štiristo pevcev na mladinski reviji Pozno spomladi 1837 leta je France Prešeren v nekem pismu priporočil: »Ne zakopavajte svojih talentov.« S temi besedami je predsednik KS Ljubno ob Savinji prof. Rajko Pintar pričel pozdravni nagovor vsem mladim pevcem, zborovodjem in zvestim poslušalcem, ljubiteljem zborovskega petja. Občinska revija mladinskih pevskih zborov je bila tokrat na Ljubnem ob Savinji in že 3 L po vrsti. Na reviji je nastopilo deset pevskih zborov iz osnovnih šol mozirske občine. To so bilj: enoglasni in mladinski pevski zbor iz OS Blaža Arniča Luče, kiju vodi tov. Mitja Venišnik, enoglasni in mladinski pevski zbor iz OS Slandrove brigade Ljubno ob Savinji, ki ju vodi tov. Lenka Kralj, enoglasni in mladinski pevski zbor OŠ Franca Kocbeka iz Gornjega grada, kiju vodi tov. Martina Stiftar, enoglasni in mlajši mladinski pevski zbor iz OŠ II. grupe odredov iz Mozirja, kiju vodi tov. Lijana Blagovič in enoglasni pevski zbor iz Rečice ter mladinski pevski zbor iz OŠ Mozirje, kiju vodi tov. Anka Rakun. Pevske zbore so spremljale mlade pianistke iz glasbene šole Polona Zagožen, Helena Tiršek in Vesna Aristovnik, kijih vodi tov. Mira Kelemen in še pianistka Simona Moličnk iz Luč. Organizator revije je bila ZKO Mozirje in OS Ljubno ob Savinji. S strani obeh je bilo izvrstno poskrbljeno za nemoten potek prireditve, zato velja obema vsa pohvala in zahvala. Prav je imel predsednik KS! Nedvomno imamo v naši dolini še vedno veliko zalogo izbranih glasov, ki bodo lahko s pomočjo usmerjevalcev nadaljevali tradicijo zborovskega in tudi ljudskega petja. ZKO in njena komisija za glasbeno dejavnost bo morala posvetiti veliko pozornost ljudem, ki se bodo želeli ukvarjati z glasbeno dejavnostjo mladih po krajevnih skupnostih tudi potem, ko bodo le-ti zapustili osnovne šole. Mladi pevci imajo večletne izkušnje s prepevanjem v zborih, izoblikovano imajo pevsko tehniko, so disciplinirani, znajo nastopati, imajo lepe glasove in radi pojo. Naša naloga je le, da jih pravočasno povabimo v prostovoljne dejavnosti prosvetnih društev, kjer naj bi zanje poskrbeli dobri mentorji. Tem mentorjem pa je potrebno dati moralno in materialno podporo na vseh nivojih. Drugače pa bomo imeli le talente, ki smo jih zanemarili. LENKA KRAU Komu telovadnico? Zimski del sezone so lokostrelci zaključili na državnem prvenstvu Fita indoor na 18 in 25 m, kije bilo letos 17. in 18.3. v Kranju. Vendar je bila ta sezona za člane LK Gornji Grad dokaj klavrna. K temu je ogromno pripomoglo to, da so nam letos odvzeli sobotni termin za trening v telovadnici OŠ Gornji Grad. Samo štiri ure treninga na teden pa je odločno premalo, da ne govorim o tem, da nekateri sploh ne morejo trenirati. Tako smo ostali letos praktično brez tekmovalcev v mladinski kategoriji, ker jim je bil odvzet edini termin, ko so lahko trenirali, kajti preko tedna so v šolah izven G. Grada. Ob sobotah ima sedaj telovadnico odbojkarski klub Ljubno ob Savinji. Ali je res toliko vrednih tistih nekaj dinarjev več kot pa to, da seje marsikdo iz domačega kraja in pa tudi od drugod odpovedal temu lepemu in zanimivemu športu? Sicer je res, da tudi OK Ljubno nima najprimernejšega prostora, vendar pa je to predvsem problem njihovega kraja, kot je tudi uspešnost LK Gornji Grad problem vseh. ki v Gornjem Gradu živimo in delamo. Če pa pogledamo, kateri od obeh klubov je uspešnejši v republiškem oz. državnem merilu, pa menim, da o tem sploh ni treba razpravljati. V lanskem letu je pet naših članov zastopalo naše barve v tujini, medtem ko OK Ljubno komaj »životari« v republiški ligi. Ko sem že omenila naše uspehe v prejšnjih sezonah, bi bila sedaj zanimiva primerjava z letošnjimi rezultati na državnem prvenstvu. Lansko leto smo na dvoranskem državnem prvenstvu osvojili dve prvi, eno ERNEST ERMENC Izgubili smo Ernesta Ermenca, vrhunskega strokovnjaka agro-ekonomi-ke, prizadevnega raziskovalca in sodelavca številnih znanstvenih inštitucj doma in v svetu. Ernest Ermenc je bil rojen leta 1926 v Melišu. Po osnovni šoli je moral ostati doma, sajje prav tedaj divjala v deželi vojna. Ze kot 18-letni fant seje vključil v enote osvobodilne vojske. Koje dočakal konec vojne, je takoj sklenil nadaljevati šolanje na kmetijski šoli na Grmu. Bil je izredno vedoželjen, zato je nato še končal srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Ker gaje veselilo delo z mladimi, seje zaposlil kot predavatelj v Rakičanu. V času službovanja na šoli je zaključil Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, očitno v želji, da bi se posvetil učiteljskemu poklicu. Vendar je bila navezanost na domače kraje močnejša. Vrnil se je v dolino in se zaposlil za kratek čas na okraju v Šoštanju, ko pa seje ustanovila v Mozirju Gozdarsko-kmetijska poslovna zveza je v njej našel mesto pospeševalca. Kmalu je postal direktor kmetijskega posestva Savinja v Mozirju, po združitvi zadrug pa je prevzel mesto direktorja ZKZ Mozirje. V tem svojstvu se je zameril politikom s tem, daje vztrajal na nedeljivosti gozdarstva in kmetijstva, to gaje stalo direktorskega mesta v zadrugi Mozirje. Kratek čas je nato delal v Poslovni zvezi Celje, potem pa je spet krenil po strokovni poti pospeševalca pri združenju Styria v Celju. V tem času je doštudiral in postal diplomirani inženir agronomije. Leta 1968 seje spet vrnil kot direktor ZKZ Mozirje. V času njegovega vodenja je zadruga pristopila, kot prva v Sloveniji, k usmerjanju kmetij. Veliko je pripomogel k uvajanju sodobne tehnologije na naših kmetijah in k razvoju turizma na njih. Leta 1973 je prevzel pospeševalno in raziskovalno delo na Kmetijsko-živinorejskem zavodu v Celju. V tem času je zaključil študij na tretji stopnji in postal magister agro-ekonomike. Od leta 1978 pa do smrti je vodil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. To delo je zahtevalo njegovo vključitev v mednarodne strokovne kroge, kjer je bil izredno uspešen in pridobil od mednarodnega združenja hmeljarjev častni naziv »vitez hmeljarstva«. Njegova življenjska pot seje končala sredi nenehnih prizadevanj za stroko in panogo, kateri seje popolnoma posvetil. Na pragu zaslužene upokojitve je usoda hotela drugače, iztrgala je iz naše srede priljubljenega strokovnjaka in človeka velikih sposobnosti, kar mu daje neminljivo mesto v spominu nas vseh, ki smo ga poznali in cenili. A. VIDEČNIK Tekmovanje strelcev Občinska strelska zveza Mozirje je dne 27.4.1990 organizirala strelsko tekmovanje z MK puško v počastitev Dneva OF, kije bilo na strelišču v Mozirju. Tekmovanja seje udeležilo 8 tričlanskih ekip oziroma 24 strelcev. Med ekipami je bila prva ekipa OSO Mozirje I„ drugo mesto je dosegla ekipa OSO Moziije II., tretje mesto pa ekipa Društva invalidov Mozirje. Med posamezniki je prvo mesto z 42 krogi dosegel Petrin Pavel iz OSO Moziije, drugo mesto z 38 krogi je dosegel Zidarn Marko iz ekipe OŠTO Mozirje' in tretje mesto s 36 krogi je dosegel Poličnik Drago iz ekipe OSO Moziije. Prvouvrščena ekipa je prejela pokal v trajno last, prvi trije najboljši posamezniki pa so osvojili medalje. BOZO KRIŽNIK Kaj je packet-radio? tretje in dve četrti mesti, letos pa je bila naša najboljša uvrstitev eno tretje mesto, ki gaje dosegla Marinka Čavničar, kar pa zanjo pomeni neuspeh. Ostale uvrstitve se sučejo šele okrog desetega mesta. Slaba zimska sezona pa vpliva tudi na letno sezono, na tekmovanja v hunter+ field disciplini, saj tekmovalci skoraj dobesedno začenjajo iz ničle. Ker pa je lokostrelstvo panoga, v kateri se tekmuje celo leto, je pač izredno pomembna kontinuiteta dela, če želimo doseči in obdržati vidnejše rezultate. Letos je bila že tudi prva tekma za Alpski pokal, v katerem poleg Jugoslavije sodelujejo še Avstrija, Italija, Švica in ZR Nemčija. Tekma je bila 28. in 29. 4. v Ankaranu. Kljub temu, da so le zadnje tri tedne trenirali na prostem, rezultat ni izostal. Še več! Tako dobrih rezultatov v izredno močni konkurenci naši tekmovalci na Alpskem pokalu še niso dosegli. Marinka Čavničar in Janez Presečnik sta bila v svoji kategoriji prva, Simona Fale seje kot druga uvrstitev finale, Žare Krajnc je bil deseti in Katja Čavničar peta. Torej kvalitete pri tekmovalcih ne manjka, manjka pa jim razumevanja za njihovo delo v kraju samem. Na koncu pa bi se vprašate, čemu toliko govoijenja o tem, kako mladina vedno več poseda po gostinskih lokalih in kako je nedejavna in malodušna, ko pa jim po drugi strani sami zapirate vrata pred nosom. TATJANA BEZOVSEK Elektronski računalniki so postali v zadnjih letih na številnih področjih nenadomestljiv pripomoček človeški aktivnosti in tudi radioamateiji jih marljivo vključujejo v svoje raznolike dejavnosti. Služijo jim n.pr. za vodenje tekmovalnih dnevnikov, za izračunavanje razdalj med postajami, za konstruiranje antenskih in drugih tehničnih naprav, za risanje tiskanih vezij, ob prenosih slik itd. itd... Pred nekaj leti pa so kanadski radioamateiji razvili nov način prenosa sporočil preko UKV in UHF postaj, poimenovali so ga »packet-radio«. Ta način prenosa je brez napak, saj vključuje uporabo računalnika, ki sproti odpravlja napake, zahteva pa tudi ponovno oddajo nesprejetega sporočite. Za te vrste zvez mora radioamater imeti poleg klicnega znaka, računalnika, vmesnega člena, radijske postaje, tiskalnika še tudi monitor oz. TV sprejemnik. Zveze pa običajno potekajo preko posebnih radioamaterskih pretvornikov na ustreznih višinskih točkah. V večjih mestih so radioamateiji postavili radijske postaje z računalniki, ki so stalno vključeni. To so v bistvu »elektronski poštni nabiralniki«, imajo svoj klicni znak in jih lahko pokličemo kot kateregakoli drugega radioamaterja. V njihovem pomnilniku se zbirajo sporočite radioamaterjev za njihove prijatelje, novice o tekmovanjih, mali oglasi itd.. Komur je to namenjeno, bo lahko ob sprejemu to prebral na ekranu, vnesel sporočilo v pomnilnik ali pa s pomočjo tiskalnika na papir. Ker lahko »potujejo« sporočite s pomočjo »packet-radia« po sistemu štafete, t. j. od postaje do postaje, je možno na ta način doseči zelo velike razdalje. Sporočite si sledijo v skupinah (paketih), od tod tudi naziv teh zvez. Tudi v mozirski občini so se nekateri radioamateiji navdušili za te vrste zveze. Prvi je bil vsekakor Stanko KOTNIK iz Nazarij, zato smo ga povprašali o njegovih dosedanjih izkušnjah. — Zakaj si se navdušil za »packet-radio«? Slab radioamater bi bil, če me ne bi zanimale vse tehnične novitete. To področje zahteva mnogo novega tehničnega znanja, kar meje seveda zelo pritegnilo; imam pa tudi sinova, kiju tehnika zelo zanima. — V čem je prednost tega teleko-municiranja? To je možnost, da se sporočite drugih amaterjev zbirajo zame v spominu postaje — »nabiralnika«, jaz pa jih sprejemam, kadar imam za to čas. Isto velja seveda tudi za pošiljanje mojih sporočil drugim radioamateijem. — Že precej let opravljaš v Radioklubu Moziije tajniške posle. Ali ti ta noviteta lahko ob tem delu kaj koristi? Pa še kako! Na ekranu lahko poleg drugih sporočil vsak dan preberem tudi obvestite oz. dopise Zveze radioamateijev Slovenije, ki potem pridejo šele čez nekaj dni po pošti na klubski naslov. Jaz pa jih lahko po potrebi s pomočjo tiskalnika takoj prenesem na papir oz. razmnožim in razpošljem članom kluba. — Imaš glede »packet-radia« tudi kakšne negativne pripombe? Seveda, in to zelo utemeljene! To so predvsem zelo visoke cene za to vrsto opreme pri nas. Težave so tudi z nabavo rezervnih delov in popravili. Bojim se, da radioklubi v bodoče ne bodo mogli uspešno širiti tehničnega znanja med mladino, saj za nabavo nove drage tehnične opreme ne bodo več prejemali družbene pomoči. LUDVIK ES Končno je 8.4.1990 planincem Planinskega društva Gornji grad po zim uspelo izpeljati tekmo v veleslalomu. Kljub hudemu snežnemu metežu je nastopilo 28 planincev Tuhinjske in Zadrečke doline. Zal se tekmovanja kljub vabilu niso udeležite druga društva občine Mozirje. Najboljši čas med planinci je dosegel Krznar Marko — 30.95 sek. in med dekleti Purnat Anica — 36.68 sek. Med ekipami I. mesto Planinci Gornjega grada pred Tuhinjci. Najboljši so prejeli pokal in medalje. Vse planince vabimo že sedaj na XII. Meninski veleslalom drugo leto. IVKO POLIČNIK Stanko Kotnik iz Nazarij ob svoji radiomaterski »PACKET« postaji Mozirski župani Daje Moziije staro naselje, po-trj ujejo razne listine v katerih se omenja. Doslej najstarejša je iz leta 1146, gre za pismo oglejskega patriarha Pelegrina. Kdaj je kraj dobil trške pravice, lahko le domnevamo, v listini iz leta 1318 se Moziije že imenuje »trg«. V nekdanjem rotovžu so hranili zbirko pomembnih listin in sploh arhiv. Žiga Laykauf omenja, daje bil bogat na »dokumentih«, žal pa so ga Nemci leta 1943 odnesli, enako tudi ostale listine v trgih Rečica, Ljubno in mestu Gornji grad. Listine se niso več vrnile v to okolje. To pomeni veliko vrzel za vsakega raziskovalca!_ Pod Friderikom L (Celjskim) je Moziije pripadalo Žovneškim in tako je ostalo do 1848. To je omeniti zaradi tega, ker je Žov-neška gosposka potijevala izvoljene sodnike in kasnejše župane. Laykauf je ohranil seznam sodnikov in županov vse do časa pred drugo svetovno vojno. Žal pa je seznam po letu 1923 nepopoln, zato ga ne bomo omenjali. Tu je treba povedati, da je požar leta 1579 ali 1580 popolnoma uničil Mozirje in z njim vred so zgorele tudi vse trške listine. Zato je seznam le od leta 1528 dalje. Sodniki: _____________ ______ 1528 Jurij Remic, 1618 Jakob Hrešan, 1641 Jakob Podforštnik, 1707 Adam Zoir, 1722 Jožef Marčenko, 1727 Miklavž Golič-nik, 1738 Marka Gorič, 1753 Gašper Mulej, 1761 Jurij Tevž, 1770 Jurij Dreo, 1773 Jožef Lih-teneker, 1788 --1791 Valentin Kramer, 1791 1793 Ivan,Li- poid, 1793 — 1799 Simon Stu-ler, 1801 — 1803 Jernej Holo-var, 1803 — 1806 Marko Jurij Lipold, 1806 — 1809 Lovrenc Perger, 1809 — 1818 Anton Dreo, 1818—-1819 Marko Jurij Lipold, 1819—1821 Franc Pfei- fer, 1821 — 1834 Marko Jurij Lipold, 1834 —1837 Matija Goričar, 1837 — 1842 Marko Jurij Lipold, 1842—1845 Matevž Višek, 1845 — 1848 Janez Lipold. Revolucionarno leto 1848 je prineslo tudi v življenje tedanjih občin spremembe. Novi predstojniki trške srenje oziroma mest so postali župani. Prvi med njimi je bil v Moziiju Janez Lipold, in sicer od 1848 — 1861. Njemu so sledili: 1861 — 1864 Franc Bratanič, 1864 — 1873 Janez Lipold, 1873 — 1875 Janez Konečnik, 1875 — 1878 Anton Goričar, 1878— 1881 Jože Lipold, 1881 — 1886 Anton Goričar, 1886 — 1888 — 1890 Jože Lipold, 1890 — 1893 Marko Lipold, 1893 — 1896 Franc Goričar, 1896 — 1901 Anton Goričar, 1901 — 1902 Anton Mlinar, 1902 — 1905 Valentin Kos, 1905 — 1907 Ivan Ovčjak, 1907 —1915 dr. Jože Goričar, 1915 (4 mesece) Anton Elender, 1915 — 1919 Ivan Vajd, 1919 — 1921 Alojz Goričar, 1921 — 1923 Rudolf Pevec, 1923 je prevzel župansko dolžnost Matija Goričar, ki je z redkimi izjemami vodil občino vse do prihoda zasedbenih sil v Moziije. Tuje potrebno poudariti, da so se župani volili tako iz trga kot iz okolice, pač po tem, če sta bili občini trg in okolica združeni, ali pa spet deljeni. Posebno v tridesetih letih so se politične razmere zaostrile in strankarstvo je postalo vse dejavnejše, zato je opazna hitrejša menjava občinskih svetov in seveda županov. Gotovo bi morali za obdobje po prvi svetovni vojni še podrobno raziskati županovanja, da bi dobili popoln seznam imen županov. To nas še čaka! A. Videčnik OBVESTILO Obveščamo vas, da uporabljamo od 14. 5. 1990 dalje novo TELEFONSKO ŠTEVILKO (063) 832-546 OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MOZIRJE. Prosimo, da upoštevate naše obvestilo in se vam zahvaljujemo za medsebojno sodelovanje. Bistro MERLIN Hofbaueijeva 14 MOZIRJE Iščem natakarico. Interesentke naj se javijo v lokalu ali na tel.: 857-939. Kaj vse so naši ljudje storili za dobro svojega kraja, je najbolje razvidno iz dogajanj okoli lučke pihalne godbe. Tam ob glavni cesti z Ljubnega proti Lučam, stoji mala domačija, v njej pa Albin Prepadnik, eden redkih še živečih lučkih godbenikov. Razgovor z njim je bil zelo zanimiv, ne le zaradi godbe same, ampak bolj zaradi opisovanja takratnih razmer, v katerih seje rodila godba na pihala. Ni bilo lahko, pravi Prepadnik, saj je kot gozdni delavec, včasih manj zaslužil, kot gaje stala hrana. Seveda so delodajalci plačevali svoje delavce sramotno nizko, hrano pa so znali zaračunati... Nekako sredi leta 1927 je takratni študent Blaž Arnič dal pobudo za ustanovitev godbe na pihala. Spočetka je godbenike tudi sam izobraževal, kajti naučiti seje bilo treba not, to pa za tamošnje fante ni bila lahka naloga. Kmalu je zaradi njegove odsotnosti moral taktirko prevzeti šolski upravitelj Mašert. Z vsem žarom mladega človeka je deloval kot kapelnik, si prizadeval fante naučiti dobrega igranja. Prepadnik se ALBIN PREPADNIK spominja, da je včasih tudi ob polnoči odhajal iz šole, kjer mu je Ludvik Mašert »vbijal v glavo« poznavanje not. Pa vendar, kmalu so pričeli javno nastopati, to je bilo tedaj za Luče veliko doživetje. Poslej ni bilo zabave, slovesnosti ali prireditve, na kateri se ne bi predstavili godbeniki. Igrali pa so vse od polk, do valčkov. Nikoli niso dolgočasili ljudi. Igrali so na svojih glasbilih, te so kupili sami, čeprav je večina njih bila delavcev; tako so bili zavzeti za godbo. Ni treba posebej poudariti, da so glasbila bila zelo draga! Ker pa so se dobivali na vajah in nastopih iz ljubezni do glasbe in prijateljstva, so seveda zmogli vse vrste odrekanja, sicer pa je tega tako bilo na vsak korak teh mladih ljudi dovolj. Nikoli niso igrali v enotnih oblekah, ker za te niso našli denaija. Žal pa so kmalu iz njihovih rst odmrli nekateri glasbeniki, novih ni bilo in že na začetku tridesetih let je godba zamrla. Pa vendar, godba na pihala je bila tudi v Lučah inje igrala zaradi zavzetosti posameznikov in seveda vseh godbenikov. Čeprav je od tedaj minulo že šestdeset let, se Albin Prepadnik nekako s ponosom spominja, da je tiste čase igral v godbi in kar čudno se mu je zdelo, da še nismo o tej godbi pisali v našem glasilu. Morda je celo malo zameril, pa vendar, lepo sva se pogovorila in ob obujanju spominov na tiste težke čase marsikatero rekla. Morda smo torej s tem sestavkom popravili pomanjkljivost, doslej nas še nihče v Lučah ni opozoril na godbo, ki je nekoč delovala v tej vasici pod Raduho. A. Videčnik POGREBNE STORITVE Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti in sicer: — dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) — postavitev mrtvaškega odra na domu — vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano — dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa — ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti Vse vrste krst se nahajajo v mrliški vežici Moziije, kijih lahko izda Florjane Franc, cesta na Vrhe 28, Moziije, tel. 831-617. Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721-667 ali 721-395 STEBLOVNIK IVAN, Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE BIHHHBHMHBBIIIIIW III lil« ill III I Ml IM Lučka pihalna godba okoli leta 1929. Spredaj ležita z leve: Jože Prepadnik in A Ibin Prepadnik. Sedijo z leve: Kristl Vaudi, Franc Zamernik, Ludvik Mašert, kapelnik Ferdinand Zavratnik, Albin Vaudi Stoje z leve: Janez Vršrdk, Jože Zamernik, Jože Arnič, Jože Vaudi Franc Vršnik, Ferdinand Zamernik, Ivan Strmčnik, Janko Zamernik. Veterinarsko dežurstvo 21. 5. do 28. 5. Lešnik Maijan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 29. 5. do 3. 6. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 4. 6. do 10. 6. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 1L 6. do 17. 6. Lešnik Maijan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 18. 6. do 24. 6. Kralj Ciril, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-112 Dežurna služba Elektro Celje Nadzomištvo Nazarje za mesec junij 1990 Od 28. 5. do 3. 6. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 Od 4. 6 do 10. 6. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 831-263 Od 11. 6. — 17. 6. Marolt Marko, Moziije, tel. 831-877 Od 18. 6. — 24. 6. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910 Od 26. 5. — 1. 7. Lever Peter, Paška vas, tel. 884-150 V primeru kakšnih sprememb pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. Kino »Dom« Mozirje v juniju 2. 3. AKCIJA TERORIZEM — ameriški film — akcijski 7. GREŠNA ZADOVOLJSTVA — ameriški film — erotični 9., 10. OBSEDENA Z MESECEM — ameriški film — ljubezenska drama 14. PEKEL V ŠOLI — ameriški film — akcijski 16., 17. SICILJANEC — ameriški film — akcijski 21. AS NAD ASI — BELMONDO — ameriški film — akcijski 23., 24. U 2 — VELIKA ROCK PREDSTAVA — ameriški film —glasbeni 28. PROGRAMIRANA DA UBIJA — ameriški film — akcijski 30., 1. 6. PRINC ODKRIVA AMERIKO — ameriški film — komedija Kino »Jelka« Nazarje v juniju 2 — 3 KITAJSKA ZVEZA, ameriški film — karate 6 RIBA VANDA, ameriški film — komedija 9 — 10 OBSEDENEC, ameriški film — triler, FEST 89 13 NAZAJ V ŠOLO, ameriški film — zabavni 16 — 17 ŠAKALI, ameriški film — kriminalka 20 HIDEN, ameriški film — znanstvena fantastika 23 — 24 DEŽNI ČLOVEK, ameriški film — spektakel 27 HOLANDSKE LUTKE, ameriški film — zabavni 30—1. VI. ERIK, ameriški film avanturistični Kino Ljubno v juniju 2. — 3. 6. RDEČA VROČICA — ameriški film, triler 9. — 10. 6. PRISMUKNJENI BOLNIČAR, ameriški film, komedija 16. — 17. 6. VRAŽJI POLICAJI, ameriški film, akcijski 19. 6. DOBRODOŠLE V 18. LETO, ameriški film, komedija 23. — 24. 6. MOJA AFRIŠKA PUSTOLOVŠČINA, ameriški avanturistični film 26. 6. RIBA PO IMENU VANDA, ameriški film, komedija 29. 6. SEKS MED DELOVNIM ČASOM, ameriški trdoerotični film, nočni kino 30. 6. — 1.7. TRI SIMPATIČNE BARABE, ameriški film, komedija Od 19. 6. DALJE BODO KINOPREDSTAVE TUDI OB TORKIH OB 20.00 uri. Matična kronika za april 1990 Ignac Orožen o Kokarjah Še naprej si prebiramo odlomke iz cerkvenih kronik, ki jih je sestavil in objavil Ignac Orožen. Tole besedilo je bilo v nemščini objavljeno v knjigi Dekanija Gornji Grad (Das Dekanat Ober-burg) leta 1877. Cerkev naše ljube Gospe v Kokaijah leži na desni strani Drete na griču pod Čreto. Le nekaj korakov za to cerkvijo in na cerkvenem dvorišču in pokopališču je stala kapela sv. Ane, ki pa je baje popolnoma razpadla ob koncu prejšnjega stoletja in od katere je mogoče videti le še nekaj temeljev. V vizitacijskih zapisnikih iz let 1631, 1641, 1651, 1668 in 1690 so ohranjena tale poročila o takratnem stanju te cerkve in poleg nje stoječe kapele: 1631. Cerkev blažene Device Marije v Kokaijah (1) ima tri oltaije: enega blažene Device Marije, 2. sv. Blaža na evangeljski strani in 3. sv. Petra na epistelski strani. Sredi cerkvene ladje je lesen oltar, ki pa je uničen. Ima vinograd, davek od enega vinograda, 140 krav in 25 ovc. Od celjskega grajskega grofa ima 1 zlatnik in 40 kron. Maše v tej cerkvi so samo ob sobotah. Na pokopališču je kapelica sv. Ane, ki ima tri oltaije: 1. svete Ane v prezbiteriju, 2. sv. Lenarta na evangeljski strani in 3. sv. Valentina na epistelski strani. 1641. V Kokaijah (2) je cerkev blažene Device Marije, župnik je dolžan maševati le ob sobotah, za kar dobi od cerkve 6 zlatnikov. 1651. Kapela sv. Ane na pokopališču v Kokaij ah (1) ima štiri maše, namreč na praznik sv. Ane, sv. Valentina, sv. Lenarta in na zahvalno nedeljo po rojstvu blažene Device Marije. Cerkev (sv. Ane) je svetla, v prezbiteriju so tri okna, cerkvena ladja pa eno. Oltar je deset laktov višji kot cerkvena ladja, obokana pa ni cerkvena ladja, temveč prezbiterij. Dolžina in širina cerkvene ladje in prezbiterija je približno taka kot dolžina. 1668. Cerkev blažene Device Marije v Kokaijah je posvečena od davnih časov. Prezbiterij je dvignjen, brez obokov inje nedokončan. Lesen strop je kasetiran. Pokopališče je dolgo in široko in obdaja cerkev blažene Device Marije in sv. Ane. Zakristija je zgrajena na novo, toda še ni dokončana. Kapela sv. Ane je posvečena od davnine. Prezbiterij je obokan, ladja pa ima lesen kasetiran strop. Mali zvon v lesenem zvoniku je nad vhodom. Zakristije nima. 1690. Kapela sv. Ane nima drugih pomembnosti, razen dohodka od nekaj glav živine, ki se množi. Sedaj ima cerkev v Kokaijah le en stranski oltar, in sicer sv. Ane, ki so ga prenesli sem iz prej omenjene kapele. V gornjegrajskem samostanskem urbaiju iz leta 1426 so na str. 48 Kokaije navedene enostavno kot »kapela« (4). Sem je gornjegrajski opat Gašper (1453—61) pripeljal veliko procesijo v priprošnjo proti dolgotrajni in sneženi zimi, in od tedaj se tu vsako leto na kvatmi petek v postu zbere veliko ljudi. Na ta dogodek spominja v cerkvi votivna in zahvalna slika, katere napis je ponatisnjen v kroniki gornjegrajskega samostana na str. 195 (5). OPOMBE: (1) V (latinskem) izvirniku: in Kokaije. — (2) V (latinskem) izvirniku: in Cokaije. — (3) V (latinskem) izvirniku: in Kokeije. — (4) Pravzaprav namesto imena Kokaije, ki bi ga pričakovali, piše enostavno Kappeln. (Prim. I. Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, Maribor 1876, str. 255.) Ime Kapela (v poznejših variantah Chappel, Kapell(e)n) je znano že leta 1340 in se potem pojavlja še lep čas, vse do leta 1461, ko se prvič pojavi oblika Kokaije v (poznejših) variantah Kokriakh, Koriach). — (5) Vsebina tega napisa je v prevodu Janka Orožna (Šavinjski zbornik 2, Celje 1965, str. 388-389) takale: »Tu naj bo zapisano in razodeto vsem pobožnim kristjanom in ljubiteljem presvetle večno hvaljene nebeške cesarice Device Marije, kije naredila velike čudeže in znamenja in jih dela še danes pri tej svetli kapeli, sladko imenovani Kokaije, ljudem, ki jih je Bog zaradi njihovih grehov in slabih dejanj kaznoval z bridkostmi smrtne bolezni in jim človek ne more pomagati. Njihove (1. del) klice, joke in bridke tožbe je slišala njena najslajša in najbolj milostljiva Usmiljenost in jih uslišala. Naj bo v mojem pisanju zapisano, kak čudež je naredila ona, božja izvoljenka. — Koje bil gospod Gašper Pintar opat v Gornjem Gradu, je bila tako huda zima s tako velikim snegom in tako vetrovnim mrazom, daje živina poginjala in so ljudje na cesti od mraza umirali. Imenovani opat je naročil svojim najbližjim župnikom in vikaijem, naj pridejo s svojimi župljani v pobožnosti z molitvijo in petjem k tej kapeli v Kokaijah, in on sam je prišel s svojimi častitljivimi očeti in brati z Rešnjim telesom in drugimi svetostmi. Vi, pobožni kristjani in ljubitelji Device Marije, izvedite za čudež njene velike usmiljenosti. Takoj koje med mašo imenovanega opata prišlo do preobrazbe Rešnjega telesa, je začel pihati sladek in topel veter in sneg je skopnel. To seje zgodilo na dan sv. Gregoija. Taka in podobna znamenja so se pri tej cerkvi pogosto dogajala in Mati usmiljenja je izkazala svojo pomoč in milost mnogim slabotnim, ki so to cerkev s pravo pobožnostjo počastili in obiskali. — To tablico so po prastari tablici obnovili in popravili v času, ko je bil v Ljubljani škof Tomaž, meseca decembra leta 1599.« — Sv. Gregor ima praznik 12. marca. (Jvod, prevod in opombe Peter Weiss ROJSTVA: Rodilo se je 7 deklic in 10 dečkov. POROKE: Zamernik Marko, star 29 let, iz Krnice št. 5 in Žibovt Nataša, stara 20 let, iz Krnice št. 5; Prušek Robert, star 30 let, iz Moziija, Ul. Vladimirja Levstika št. 4, in Podkrižnik Irena, stara 22 let, iz Ljubnega ob Savinji št. 61; Kladnik Anton, star 33 let, iz Tera 35 in Drobež Darinka, stara 28 let, iz Tera št. 35; Funtek Jože, star 32 let, iz Podvolovljeka št. 4 in Moličnik Marija, stara 26 let, iz Dobletine št. 17; Pečovnik Bogomir, star 31 let, iz Luč 115 in Poljanšek Marija, stara 26 let, iz Dobletine št. 17; Cizej Tomaž, star 26 let, iz Podvina pri Polzeli 50 in Soline Karolina, stara 22 let, iz Polzele 231 a; SMRTI Tiršek Ignac, star 93 let, iz Dol Suhe št. 11; Kotnik Genovefa, stara 91 let, iz Nazarij 175; Gluk Ivana, stara 58 let, iz Tiroseka 59; Voščič Matilda, stara 77 let, iz Gornjega grada 185; Kladnik Frančiška, stara 70 let, iz Podveže 19; Strmčnik Franc, star 72 let, iz Krnice 44; Štiftar Matevž, star 81 let, iz Podolševe št. 24; Ermenc Ernest, star 64 let, iz Moziija, Ul. Slandrove brigade 23; Ačko Julijana, stara 71 let, iz Moziija, Savinjska cesta 16; Ziher Mirko, star 48 let, iz Moziija, Savinjska cesta 16; Radoševič Jelka, stara 92 let, iz Moziija, Ul. Slandrove brigade 11; Nove knjige v občinski matični knjižnici I. LEPOSLOVJE: Dhammapada, Pugelj: O nekoristnih ljudeh, Calvino: Nevidna mesta, Schulz: Cimetove prodajalne, Alther: Drugačne ženske, Apih: Sredi polja drevo — pesniška zbirka, Hold: Indijska pahljača, Wallace: Izginuli milijon, Golon: Angelika na poti upanja — 13. del zbirke Angelika, Kermauner: Poezija slovenskega zahoda, Tyler: Naključni popotnik, Rožanc: Umor, Zagorski: Vračanje v čas, Vouk: Anima — pes-nišku zbirka H. STROKOVNA LITERATURA: Velika noč na Slovenskem, Pravni memorandum, Lorenci: Jože Pučnik, Savič: Milan Kučan, Motte-Haber: Psihologija glasbe, Hauswald: Slog v glasbi, Poniž: Esej, Kos: Literarna tipologija, Virk: Duhovna zgodovina, Čarovnice, vedeževalke, alkimisti, Rožanc: Manihejska kronika, Zupančič: Bitje in hrepenenje. Nova revija 95 — samostojna Slovenija, Lončnice in listnate rastline, Čebulice, gomolji, semena, Olshan: Lajšanje bolečin brez bolečin, Kadunc: Dar mojih rok, Stritar: Krajina, krajinski sistemi; Raba v varstvo tal v Sloveniji, Kunaver: Slovenske pesmi, šege in panjske končnice, Biblijski atlas, Slovenski pravopis — L del: Pravila. III. MLADINSKA LITERATURA Newman: Sveto pismo v podobah za mladino, Scham: Dlan polna zvezd, Blyton: Znova na Kirrinovem otoku — 7. del zbirke 5 prijateljev, Tomažič: Pohorske pravljice l&mNOVICE »Savinjske novice« izhajajo mesečno—Izdaja SZ občine Mo- zirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Mija Pavlin — Fotografska priprava Ciril Sem — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo in uprava: OKSZDL Mozirje, telefon (063) 831-850—Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje številka: 52810-678-54000 — Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 4211/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.