PRIMORSKI DNEVNIK Pečana v gotovini ■ . ^PMtaie i grupp* Lena 6U lir Leto XXV. Št. 117 (7311) TRST, sreda, 21. maja 1969 ZASEDANJE CK PSI JE TRAJALO SAMO 15 MINUT Trije uradni predlogi za ostre krize v vrstah rešitev PSI De Martino-Mancini-Giolitti-Viglianesi so predložili resolucijo, ki označuje «novo večino» - Danes se nadaljuje seja CK PSI ponovno ob 17. uri - Razprava o zakoniku o kazenskem postopku koiriai1^' 2b' — Zasedanje centralnega komiteja PSI je danes trajalo tedan’ P?,na*st m>nut in se bo nadaljevalo jutri ob isti uri. Na za- Soda * 7 101 m se do naaaijevaio v0K>v f'*enn' obrazložil tri predloge, ki na seji načelnikov struj, nakar so vložili resolucijo, <e bolJe P°.iasml na Stantjsn-lern *n na današnjem se- Fedla<,a]nabelnik0.v. .struJ’ k0 je Sani« sal’ da naJ bl sporna vpra-Pemn PjfPdstili v preučitev poseb-odboru, kasSpS Pfodlog je sprožil Ferri, prgdJS Pa ga je osvojil Preti in gre«!1 . a sklicanje izrednega kon-takrav Su?’anke do konca junija. Do bi "J. ostalo staro tajništvo, ali 80 vodstv* n°V° Par^b*bno zadas- predlog pa govori o reso-8ovan:nove večine, odnosno o gla-»«- ■ lu o resolucijah, ki bodo :?ne centralnemu komiteju. »r«ložc “Novi v tolik veiir)i>) Je do sedaj uspelo staij;.0, da je vztrajala na svojem Nlnemu'nJe -?anes Predložila cen-kj J"IIU komiteju svojo resolucijo, kateraj Podstavlja osnovo, okrog v sh -se ustvar' širša večina PrprLi ‘ 'n naj se na ta način kot i ne os stranke proti levi, skptvT -10 splošna težnja v italijan- V „ lav'nem življenju. da . re.s°luciji je uvodoma rečeno, staiai?lne vrednosti socializma poje vedno bolj aktualne in da Peka, te§a tudi vedno pomembni n v ?ga socialistične stranke, lov k ^ zaradi notranjih razko-kiefjjl0 Prevladujejo v vodstvu u-Po p struje, paralizirana in je jgv sttaprogramskih vladnih iz-P°liti?Sta • nemočna. Manjkalo je ki bi i?i'n organizacijsko vodstvo, Šotnimi 10 sposobno uveljaviti pridi socialistov v deželi. Zara-je . sa je v resoluciji rečeno, da ji boeba ustvariti novo večino, ki ke, ustvariti enotnost stran- »taJr Se okreP> njena akcijska obvpik10?.’;- Pr> tem temelijo na žitv^,nosbb’ ki jih predstavlja zdru-sti "^. resoluci ja in na pravilno-ta2Um , e levega-centra ter spo-mov o viEf]j jeveg2 centra. Jadost n-a vedma je avtonomna in odprtaJe .sama sebi, vendar je 5ame, .P°z'tivnim prispevkom o po-tiih »n,'n ukrepih in glede pomemb-liščin?uform, ki jih ob raznih oko-Se Daa 'zrazijo leve sile, tako da ki jg err>osti koncept levega centra, V zaPrt v samega seoe. tti02n(1reso'uci,ji se zanika, da je javne Prevreči na enostavni teren t)ja varnosti kompleksna vpraša-Sociaf^Podarslcega, političnega in Vpraša!^ zuačaja, saj gre za •k anJa zaupanja državljanov, iftaujg„a je ustvariti ozračje nor-tej ga demokratičnega sožitja, ki i ’ ' “ ’ •e vi, «v0 obravnava posameznih členov in vloženih popravkov. V senatu pa so bila na dnevnem redu razna vprašanja in je najprej podtajnik za notranje zadeve Sa-lizzoni zagovarjal policijski ukrep, ko so «očistiii» Trg Navor.a v Rimu, s katerega so odstranili razne «dolgolasce». Podtajnik je povedal, da so v tej zvezi izgnali iz Italije 52 tujih državljanov, ker so nezaželeni, sedem pa so jih aretirali zaradi raznih prekrškov. Podtajnik Usvardi je govoril o «tableti» in ponovil stališče vrhovnega sodnega sveta, da se lahko uporablja samo na osnovi zdravniškega recepta in pod zdravniškim nadzorstvom. Glede svobodne prodaje in propagande pa je citiral kazenski zakonik in zakon o javni varnosti, ki v tej zvezi predvidevajo kazni, čeprav je istočasno izra- ločila spremeniti. Zaradi «bele stavke» uslužbencev PTT je prišlo do zelo resnega zastoja v poštni službi in menijo, da je sedaj 65 milijonov kosov raznih poštnih pošiljk nakopičenih na o-srednjih poštnih uradih, na železniških postajah, v vagonih in dragih sredstvih poštne službe. Poštni uslužbenci ne delajo nadur in sedaj strogo izvajajo pravilnik, ki ima že preko 50 let, kar ima za posledico, da ne opravijo poprečno tretjine dela, v mnogih primerih pa niti polovice. Jutri se bodo sindikalni predstavniki poštnih uslužbencev sestali z ministrom in bodo kolikor razgovori ne bodo zadovoljivi, proglasili 72-urno stavko, ki se bo pričela 21. maja. Rumor je danes predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so obravnavali preureditev položaja državnih funkcionarjev. Izvršni odbor sindikata državnih funkcionarjev DIRSTAT je danes sklenil, da bodo pričeli jutri s stavko, ki bo trajala do 26. maja. Do tega sklepa je prišlo med krat- zil mnenje, da bi bilo treba ta do- ko prekinitvijo pogajanj, ki so jih iiiiaiiiiiiiiiiii>iiiiiiiB>it>uv>iiiiiaaiiiia Priprave za moskovsko konferenco partij Zaključen obisk Komanov na Poljskem - Ponovno preložen kongres češkoslovaških pisateljev za reformo imeli na ministrstvu državne uprave. Tudi danes se je stavka poldržavnih uradnikov, ki jo je ločeno proglasila sindikalna organizacija CGIL. nadaljevala Se jn ‘Cl vse neofašistične posku-k‘”'m i, nai tucb odvzame pogum e*tstremističnim silam, ki VJitni---*w»uauuimii snaui, ivi o te 2a napakami ustvarijo pretve-(ju.Ponovne desničarske possust. •e vi?®, ^ade in njenega delovanja Spre,-, SQluciji podčrtujejo do sedaj i * opm 0Zveznosti in se med nji-kpn lenJa reforma univerze, za-finan„ travicah delavcev, zakon o 8°vi i?i? beze'. isiočasno pa tudi ‘n on« repi 0 Preureditvi, uporabi ?jh n,erai. Policije, kot tudi o nje-rilih, cau ^er normativnih dolo- Jokalnih uprav je v a* tež^en°’ da se Potrjuje te Se h uprav leyega centra, da tedaj .^opušča levičarske uprave, te O- I® to potrebno, ko niso moz-tertk,,^.Ve levega centra, ali ko to teab uiejo lokalne potrebe. Na tešop.oacin pa se zavračajo vse 8ke rešitve in to tudi spo-%stau 2 liberalci ter tudi njih le ie«ine Podpore od zunaj, kadar V odrJJerker v manjšini. ^iakkr u bo drugin strank bodo te pcijJ-.Podčrtali svojo avtonom- tte*tlih7tI • v‘ogo. saj s° neza' strani.a sHa levice, pri čemer pa Slede"1, ne . more biti indiferentna •teni,f,° .atoječih procesov med ko-Glerii ln.katohčani. Vteoju!,li.odnosov s komunisti se v ? tlalJ oavajajo obstoječi procesi • Čfli. Pozitivno stališče KPI gle-[tenivg os‘ovaške ter določena za-Ja n'’ stališča, ki so bila spreje-j kongresu KPI v Bologni. S Soji °i rečeno, da obstajajo po-v.tevež ?0Va politična zavezništva, te&pg oa obstajajo dejanske oko “tem Povega procesa v delav- Panju, ki se mora zavedati i atiči, ke naloge resnične demo-i e srlaborbe za socializem, ka *t(1|inih 'tva so lahko samo v po tejii-tJ, feformah in v progresivnem 2ad;ku delavcev. teedj,J* del resolucije je posvečen ^ema^nirn vprašanjem it. se za ter, J? za premestitev nlokov, za w ■ za d°m'r.ienjc in za sodelova raučo? evropsko združevanje V ®van.iem Velike Britanije. tevojjjPaianskj zbornici sta danes tekoi,,L °ba poročevalca večine o ykon?L0rn predlogu glede reforme Vp?. o kazenskem postopku. «0rtunklri0 sta govorila socialist teto 8 'P demokristjan Valinate, ^tejšio ao govorili poročevalci MOSKVA, 20. - V prihodnjili dneh bodo pričele prihajati v Moskvo delegacije komunističnih partij, ki bodo sodelovale na priprav- 1 ljalnem sestanku svetovne konference komunističnih partij, ki se bo prav tako vršila v Moskvi, kjer se bo pričela 5. junija. Zaključno zasedanje pripravljalne konference se bo pričelo v petek na Leninskem hribu, kjer bodo obravnavali osnutek zaključne resolucije ,o kateri sedaj razpravljajo centralni komiteji partij, ki nameravajo zasedanja udeleži-Govori se, da bo maja prisotnih delegacij, od skupno 91 partij, pri čemer ne bodo udeležene nekatere izmed najpomembnejših partij, nekatere pa bodo sicer prisotne, vendar z izrazito kritičnimi stališči. Glede zaključne resolucije še vedno obstaja največja tajnost, in je samo znano, da gre za zelo dolg dokument, menda obsega preko 70 strani in glede katerega se je pričela zadnja «bitka» za razne popravke in formulacije. V zadnjem razdobju so Sovjeti izvedli vrsto razgovorov predvsem azijskimi predstvniki, da bi bolje pojasnili svoje stališče, oziroma, da bi omilili obstoječa na-protja. Predsednik vrhovnega sovjeta Podgorni je bil pred dnevi Severni Koreji, sedaj pa je v Mongoliji. Znano je, da Severna Koreja ne namerava sodelovati na moskovski konferenci partij, kjer bodo prisotni Mongolci. Na konferenci ne bo Kitajcev, vendar pa je njih odsotnost povsem logična, težje pa je vprašanje v zvezi z odsotnostjo japonske partije, kot tudi v zvezi z odsotnostjo vietnamske partije. Danes so se v Veršavi zaključili poljsko - romunski razgovori, o čemer je bilo izdano daljše uradno sporočilo. V poročilu je rečeno, da je treba iskati mir v Evropi na osnovi priznanja obstoječih meja, oziroma meja, ki so bile ustvarje ne po drugi svetovni vojni. Nadalje je govor o konferenci komunističnih partij, pri čemer se mnogo govori o tej enotnosti in njeni nujnosti, ni pa ničesar rečenega o načinih, kako se enotnost ustvarja. Poročilo torej odraža že tradicionalna različna stališča med Poljaki in Romuni, čeprav gre i-stočasno za poskus ublažitve na-sprotstev, ki so najostreje prišla do izraza med zasedbo ČSSR. Glasilo KPČ «Rude pravo« da nes poroča, da so ponovno odloži-kongres češkoslovaških pisateljev, ki bi moral biti najprej 22 aprila, nato so ga napovedali za 26. maj, sedaj pa so ga prenes li «iz utemeljenih razlogov« na drugo polovico junija. Pretekli teden je urad za cenzuro prepovedal izdajo glasila pisateljev «Listy» Pismo Golde Meir Nixonu AMAN, 20. — Davi je bil čez reko Jordan nov dveumi topniški dvoboj med Izraelci in Jordanci Izraelci vojaški predstavnik je iz javil, da so Jordanci bombardirali zraelske tovarne kalija ob Mrtvem au govorili puruuevaHj te Granzotto (PSIUP), Man ss*ii........i m vitev tragične napake iz leta 1957 in da velike države vsilijo ureditev, ki bi nekaj let pozneje lahko pripeljala do nove vojne«. Predvčerajšnjim so v Washingto-nu prvič objavili dokument ameriškega državnega departmaja za leto 1945. Iz teh dokumentov iz haja, da je bil ameriški predsednik Roosevelt leta 1945 mnenja, da bi bilo mogoče na palestinskem ozemlju samo z vojaško silo ustvariti in obdržati izraelsko drža. vo. V dokumentih je omenjen tudi pogovor med Rooseveltom in a-meriškim gospodarskim svetovalcem za arabski svet podpolkovnikom Hostimsom. Ta je izjavil, da je Roosevelt tedaj v celoti soglašal z mnenjem, ki so ga sionistični voditelji ostro napadali. Bil je namreč mnenja, da brez vojaške silo ni mogoče ustvariti Izraela V objavljenih dokumentih piš? tudi, da je predsednik prve izraelske vlade Ben Gurion ob obisku v državnem departmaju junija 1945 prepričeval svoje sogovornike, da ne verjame, da se bodo Arabci uprli sionistični rešitvi v Pale stini. Dokumenti omenjajo tudi presenečenje v arabskih krogih, ko --.o zvedeli za tajno pismo, ki ga jo predsednik Truman poslal avgu sta 1945 predsedniku britanske vlade Attleeju in zahteval od Velike Britanije, naj kot mandatorska sila dovoli sto tisoč evropskim Židom priselitev v Palestino. To pismo je bilo vzrok za spor med ameriškim državnim departmajem in predsednikom Trumanom. MOSKVA, 20. — Agencija ■ Tass poroča, da so sovjetski tehniki izstrelili danes umetni satelit «Koz-mos 282». Največja oddaljenost njegovega tira od Zemlje znaša 343 kilometrov, najmanjša pa 209. Kiesinger o volitvi francoskega predsednika TOKIO, 20. — Zahodnonemški kancler Kiesinger, ki je na obisku na Japonskem, je danes na tiskovni konferenci znova poudaril stališče svoje vlade do podpisa pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Dejal je, da Zahodna Nemčija ne stremi po atomskem orožju, temveč se boji, da bi ta pogodba ovirala raziskovanja in proučevanje Zahodne Nemčije- o mirnodobski uporabi atomske energije in da bi «opravičila sovjetsko vmešavanje v naš gospodarski industrijski razvoju. Zato ne zahteva Zahodna Nemčija nobenih sprememb pogodbe, ko se strinja z njenim duhom in njeno črko, temveč želi dobiti samo nekatera pojasnila. Kiesinger je nato izjavil, da Zahodna Nemčija podpira politično enotnost Zahodne Evrope in da je tudi pripravljena odpovedati se svoji suverenosti v korist zvezni Evropi. Pripomnil je, da bi bila pot k politični enotnosti Evrope olajšana, če bi bil Poher izvoljen za francoskega predsednika. Potrebno pa bi bilo skrbno paziti na težave nekaterih nevtralnih držav, kakor so Švica, Avstrija in švedska. Te ovire bi lahko obšli, če bj ustvarili osrednje jedro, ki bi bilo politično in gospodarsko integrirano, in v katero bi se lahko vključila tudi Velika Britanija. S tem jedrom bi nevtralne države lahko navezale tesne odnose o gospodarskem, tehnološkem in industrijskem sodelovanju. Pri tem je dejal, da bo mnogo odvisno od izida francoskih predsedniških volitev, če bo izvoljen VESOUSKI POLET SC V REDU NADALJUJE «Apollo 10» danes v območju Lune Zvečer bo ladja začela krožiti po tiru okoli Lune v oddaljenosti 120 kilometrov 8. VI. na otoku Midway sestanek Nixon-Thieu Komentar Xuan Thuyja SAJGON, 20. — V Sajgonu in Washingtonu so danes istočasno u-radno sporočili, da se bosta ameriški predsednik Nixon in južno-vietnamski predsednik Van Thieu sestala 8. junija na otoku Midway na Pacifiku. Gre za njun prvi sestanek po Ndxonovi izvolitvi za ameriškega predsednika. Kot je znano, da se je Van Thieu v preteklosti večkrat srečal z Nixonovim predhodnikom Johnsonom. V uradnem poročilu je rečeno, da bo sestanek služil za »vzpostavitev osebnega stika ter za diskusijo o vodenju vojne v Vietnamu in iskanju mirne rešitve«. Poročilo poudarja tudi, da hočeta oba predsednika potrditi s srečanjem ((enotnost hotenj«. Prvi komentar o sestanku, o katerem so že več dni krožile neuradne vesti, prihaja iz Pariza, kjer je načelnik sevemovietnamske delegacije na pogajanjih za Vietnam Xuan Thuy dejal, da je srečanjje povsem »normalno« glede na odnose, ki potekajo med obema 'vladama. Thuy, ki je govoril na združenju anglo - ameriškega tiska, je tudi kritiziral Nixonov mirovni načrt v osmih točkah, češ da ne pove, kdo naj bi priredil v Južnem Vietnamu splošne volitve. Severnovietnamski predstavnik je izključil, da bi jiiž-novietnamsko ljudstvo pristalo na volitve, ki bi jih priredila sedan[ja sajgonska uprava. Thuy je nato odvrnil zahtevo, ki jo je izrekel a-meriški obrambni minister Melvin Laird, po kateri naj bi severni Vietnamci sporočili washingtonskim o-blastem seznam imen ameriških vojakov, ki so njihovi ujetniki. Tega seznama ne bo — je dejal Thuy — dokler ne bodo Američani prekinili agresijo in umaknili svojih čet iz Vietnama. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PISMO INDIRE GANDI PREDSEDNIKU TITU Jugoslavija bo dostojno proslavila 25-letnico ustanovitve Združenih narodov Izjave poveljnika vojnega letalstva ob 24-letnici njegove ustanovitve - Tito sprejel delegacijo varnostne službe (Od našega dopisnika) I ni suverenosti ne glede na povod BEOGRAD, 20. — Na današnji j in izgovor, predstavlja neposredno Poher. ki je zhan pristaš evropske Jskapni SL‘i‘ predsedstva izvršnega politične integracije, se bo na mn?,-I'kibora zvezne konference Sociah------ ■■---j --------- stične zveze delovnega ljudstva Ju- goslavije so sklenili, da se 25-let-nica ustanovitve Združenih naro- nju Kiesingerja mnogo hitreje u-resničda ta enotnost. Po njegovem mnenju ne bi predsedstvo Pompi-douja predstavljalo zastoja v tem procesu, čeprav Pompidou predstavlja nadaljevanje golistične politične misli. Ko bi bil izvoljen, pa bi le pokazal večjo elastičnost, zlasti glede sprejema Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost, glede evropske integracije, odnosov z NATO in z ZDA. Na vprašanje, ali predvideva izboljšanje francosko nemških odnosov po predsedniških volitvah, je Kiesinger izjavil, da se je sporazumevanje med Parizom in Bonnom ohranilo v preteklosti med velikimi težavami zaradi stalnih nesoglasij v stališču dveh vlad do skoraj vseh glavnih mednarodnih in evropskih vprašanj. Ne glede na izid francoskih predsedniških volitev je Kiesinger prepričan, da se bodo odnosi med Bonnom in Parizom bistveno izboljšali. Kiesinger je govoril tudi o nemški marki in je dejal, da nima nobenega namena izvesti n;ene re-valvacije. češ da ta ne bi rešila mednarodnih valutnih vprašanj, razen če ne bi hkrati sklenili mednarodne sporazume. Dodal je, da bi sedemodstotna revalvacija marke oškodovala nemške kmetovalce za poldrugo milijardo mark. Zatem je dejal, da bo morala Sovjetska zveza skleniti kompromis glede združitve Nemčije ter da bo Zahodna Nemčija nadaljevala trgovinske odnose s Kitajsko, noče pa diplomatskih odnosov z njo. dov, ki bo prihodnje leto, v Jugoslaviji dostojno proslavi. Sklenili so, da se za proslavo tega važnega jubileja ustanovi poseben državni odbor na najviš.ii stopnji. Socialistična zveza bo v zvezi s proslavo pobudnica raznih aktivnosti, v katere bodo pritegnili vse družbeno - politične organizacije in celotno jugoslovansko javnost. Proslava naj pokaže, da Jugoslavija tako v domači politiki kot na mednarodnem področju deluje v skladu z načeli svetovne organizacije in da se zavzema, da se odnosi na svetu uskladijo s temi nače'i. Jugoslavija je od prvega dne aktivna članica svetovne organizacije, in vztrajna zagovornica njenih načelnih smotrov. Politika neDove-zovanja, za katero se Jugoslavija stalno zavzema, je v celoti prežeta zanikanje načel svetovne organizacije, napad na same osnove Združenih narodov, stalno grožnjo malim narodom in splošnemu miru. Združeni narodi so instrument s pomočjo katerega se male države najlaže zoperstavljajo vsakim tendencam, je poudaril Djerdja in pripomnil, da bo čez mesec dni v Beogradu posvetovanje nevezanih držav, na katerem bo prevladovala misel kako angažirati čim večje število držav v preprečevanju manevrov velikih sil. V okviru uradnih mednarodnih posvetovanj so se v Beogradu včeraj pričeli razgovori med funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve in zastopnikom zunanjega ministrstva Indije o mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo obe državi, kot tudi o nekaterih vprašanjih s področja dvostranskih odnosov. Jugoslovansko delegacijo vodi po močnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Uvalič, indijsko pa tajnik zunanjega ministrstva M. načeli in smotri svetovne organi- j Kaul, katerega je danes sprejel zacije. «Mi smo našo osnovno politiko identificirali z listino Združenih narodov,* je poudaril predsednik komisije za mednarodno sodelovanje in stike zvezne konferen ce Josip Djerdja v obrazložitvi predloga za organizacijo proslave. Djerdja je opozoril, da bo proslava v času, ko se v mednarodnih odnosih veča nevarnost, da bi velike sile krojile svet po svoji volji, in je ugotovil, da teorija o omeje- ■iiiiiiiiiMiliiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii L« Izraelski list «Maariv» paše, da Je predsednica izraelske vlade Gol-da Meir poslala Nixonu, pismo, v katerem pravi v glavnem, da po ________ ______V „ ----- -------------- ---- j svetovanja štirih velesil spodbuja- tegQ'^D in Guidi (KPI). Jutri bo jo arabske voditelje, da zaostra- teL,1“Pl na prinombe minister za i jejo svoje stališče. Golda Meir rasistični ustavi »vzurzevau zvez..,, ^tv“ Gava nTpaT Kal trdi. da , , ticiljskf republiki Nemčiji več opreme. Morda bi utegnili tu< U o v- katerem «■ .v to vod prijateljstva*, po ce petrolej iz Sovjetske ®®z e Nemško demokratično repubuko. glede na ime podaljšati tudi do ^ hodne Nemčije. Zanesljivo }?< ^ se bo v te transakcije vkljuc® publ® d- Nemška demokratična kot preprodajalec ali kot Načrti so veliki. Kaže, kot da Bonn Washingtonu na ljubo leta 1963 sploh ni razglasil embarga na izvoz zahodnonemških jeklenih cevi v Sovjetsko zvezo Tako se vede tudi zahodnonemški koncern Thys- kateri avtomobili. Policija i goveda uvedla preiskavo in Je ^li-tila tihotapca s precejšnjo čino cigaret. 'Ijdš iiiiii111"1"1* lllllllllllllllllllllmllllllllliiillllllllllllllllllllllilllllliliilillllllllllllllllllllllllllllll»llllllll'lllllllllllllllllllll'l|"l|"lll'l|"'|ll'ltlll|l"ll""l"l'"l|lllll,<> Si BERKELEY — študentka kalifornijske univerze Edna Mortazavi, ki je sodelovala pri protestnemu pohodu, v «objemu» policijskega agenta, ki jo je aretiral valeč za Sovjetsko zvezo. _ ijffit Bonn, ki se je znašel pred perspektivo, in ki ve, da bi m J trolej z Vzhoda «dobra konkure tistemu z Zahoda, je pokazal dušnost. Pred sejmom v HaimfgM ni samo blagoslovil svečanega ^ stituiranja lani ustanovljenega ^ štva za zahodnonemško sovjets® delovanje, pač pa tudi z cijo uvoza nekaterih izdelkov izvoz z Vzhoda. Nekateri kritiki slutijo v te®* mo «konjunkturne» motive, _ 88 ^ posredovanje države na tržiš®* ^ ne more kriti povpraševanja' ^ očitajo vladi, da se je «zaleteia ‘ zamudila priložnost, da bi za s „ »popuščanje* dobila tudi neko * litično nasprotno uslugo*. Kaze. ______ nasprotno uslugo*. da grešijo in da v Bonnu vsaj ^ krat računajo tudi politično ® daljšo stezo, na daljši čas. ^ Veliko jasneje tolmačijo to ki pri bonski vladi vidijo na®°^ da bi s petrolejem polila ui r1.,, rila razburkane valove na mori11 Trg0- svojih odnosov z Vzhodom- . ^ vinskemu profitu se pridružujejo kaj tudi politični profiti ali Še jasneje: Bonn lovi vlak za . skvo, preden ga odpišejo kot P vincijsko postajo. Sicer pa tudi ze napovedan) ^ razum o neposredni zračni z ^ med Frankfurtom in Moskvo ^ propadel zaradi Bonna ^r°fazj-al’ zataknil se je zaradi veta ^ hodnih zaveznikov, pravzapr®'’ ^ radi konkurence. Ne želijo. se jim kdorkoli vmešal v s.N_tal-monopol, ki ga imejo njihove tn , ske družbe v potniškem prometa . zahodnim Berlinom Nekateri V vijo, da ravno zdaj divja «zra' v bitka za Berlin*. Ker ima B°n tej bitki malo upanja, je zdaj. P* .iiuiu uganja, J- iskal izhod na zemlji in pod V MILANU Skladišče tihotapcev pod stanovanjem policijskih funkcionarji MILAN, 20. čevanje vtihotapljenih ci ,a,pv Center za ^ igare1 odkrili prav pod stanovanj^j(et- misarja javne varnosti dr ja Benefortija in kvestori ^ Nardoneja, ki stanuje v 01- ^ tona. Dr. Benefortiju se J» .jjaffjB zdelo obnašanje lastnika gar8jf’ae' je zapiral vrata ko so priv°z)p se- V NEWARKU SREDISCE NEMIROV 1967. LETA Po uboju mladega črneti demonstracije prebivalstva črnca je ubil temnopolti policaj 4 vse kaže, da so vojaški organi Iz- > bližno 2000 demonstrantov, ki so ho NEWARK, 20. — Prav v osrčju kraja, kjer so 1967 leta izbruhnili siloviti rasni nemiri, je včeraj temnopolti policaj streljal s samokresom in ubil mladega črnca. To je zadostovalo, da je nastala cela vrsta incidentov, zaradi katerih so morale oblasti odrediti policijsko uro. O nemirih javljajo tudi iz Ber-keleya v Kaliforniji, kjer je na sto tine pripadnikov nacionalne straže napadlo z nasajenimi bajoneti pri- ujetnike policijskim ohla- ročlli stem. Z Bayerjem Je odpotoval z letalom iz Rima tudi btafrski komisar za zunanjo trgovino Arthur Mbanefo, ki je obrazložil, da je njegova vlada zvedela za zadevo nekaj dni po zajetju Italijanov In nekaterih nigerijskih vojakov. Zaradi težav niso mogli priti v stik s posameznimi odredi borcev, zaradi česar še sedaj nimajo nobenih točnih vesti o Italijanih. Predsednik vlade Rumor Je zaprosil predsednika mednarodnega Rdečega križa v Ženevi Marcella Navilla, da bi še nadalje Iskal stike z italijanskimi delavci tn poskrbel za njihovo vrnitev domov. Zunanji minister Nenni pa le poveril nalogo Italijanskemu predstavniku pri OZN da zaprosi generalnega tajnika U Tanta za po-r»oč za izpustitev Italijanov, ki so ujetniki blafrskih sil U Tant le obljubil, da se bo osebno poza- MOSKVA, 20. — Atentator, ki je so pokopani številni papeži, člani ntmal za ttail'*~ske delavce. Tta-22. januarja letos streljal na avto- kraljevskih družin in številni znani Ujanski poslanik Adis Abebi pa mobil, v katerem so bili sovjetski kardinali, »J* eaprosil pomoč predsednik« or- teli preprečiti promet po središču mesta. V Newarku so poklicali v akcijo vse razpoložljive policijske sile, približno 1500 mož. k1 jim poveljuje komisar Dominic Spina. Policaji so dobili ukaz, da mečejo solzilne bombe v vse trgovine z izjemo proda jaln jestvin, v katere je vdrla bes na množica. Pri demonstracijah je sodelovalo najmanj tisoč črncev, ki so metali kamenje in steklenice ter kričali »začelo se je, začelo se je*. Agenti so obkrožili celotno področje in so skušali razpršiti množico. Komisar Spina je pojasnil, kako je prišlo do incidenta ki je sprožil nemire. Mladi črnec, ki je padel pod streli črnopoltega policaja, je skušal pasti z dvema razbitima stekleni čarna.* Vest o uboju mladeniča se je hi tru razširila po mestu, ki je oku silo 1967. leta verjetno najhujše rasne nemire, med katerimi je 28 ljudi izgubilo življenje« O incidentu so krožile različne verzije in tega so nekateri imeli kot provokacijo proti črncem. Nepričakovano so ljudje začeli pleniti in uničevati trgovine, belce so napadali, s streh pa so mladi črnci metali na ceste kame nje, strešne opeke ii steklenice Žu pan Hugh Addonizio je odredil policijsko uro in zaporo vseh barov ter prodajaln alkoholnih pijač. za poslužila nasajenih 5r, Na srečo demonstranti nlS® gj# bajo< jeli provokacije in so se ^ zaradi česar ni bilo noben*1' Na srečo ni nilo več nemir°v h,# Ubiti črnec je 17-letni Dexter Johnson. Ta je bil z drugim mla deničem v avtu, ki je po zadnjih vesteh, treščil v patruljni avto po licije. Oba sta zbežala in ko ie agent dohitel Johnsona, se je ta uprl, temnopolti policaj pa je sprožil en sam naboj, kar pa je bilo usodno za mladega Johnsona. Med včerajšnjimi nemiri je bilo pet ra njenih, med katerimi je bil tudi 13-letni fant, kateremu so ugotovili rano s strelnim orožjem Policija )e aretirala 31 oseb. Voditelji gibanj zbežati policiji na ukradenem avtu. I črncev so ves čas propagirali naj Po dolgem zasledovanju se je agentom posrečilo ustaviti tata in ga prisiliti, da je zapustil vozilo Mladi črnec je zbežal in agent je ^tekel za njim kljub temu, da so ga ob suli s Kamenjem in steklenicami. »Agent se je poslužil službenega samokresa* je izjavil Spina, «šele tedaj, ko ga je mladi tat hotel na- to se demonstranti vrnili v domove. Na zahtevo črnskih voditeljev policaji, ki patruljirajo po cestah okraja South Ward, niso več oboroženi s karabinkami. Zaradi tega se je položaj v zadnji' urah izboljšal in tako je poveljstvo lahko odpa klicalo precejšnje policijske sile. V Berkeleyu se je nacionalna stra prejšnjih treh dneh, ki s° „^0^ nili zaradi zapore tako itoer*L, ** ga «ljudskega parka*. P(lC*r° jjalf je last univerze Beikelto^JV rega so dolgolasci spremenil* to! hovo shajališče. ■ Eden od demonstrantov, *° - ranjen med včerajšnjimi f s policijo, je danes pod®® škodbam. Gre za 25-letnega ^tr sa Rectarja. študentje i? .a(ij* lasci so prog.asih dan za m so ob priliki pogreba naP® s8 protestni pohod. V Berke®)^' boje, da bodo izbruhnili n°vL,lici? ri. Od četrtka dalje ie.hPp3 \ aretirala 14(1 oseb, ranjenim ry v rega so dolgolasci spren® svoje shajališče. POVELJNIK «APOLLA ** Frank Bornimi prispel v Prago r r ^ PRAGA, 20. - Ameriški * „A' r.avt, poveljnik vesoljske 1®^ pf»' pollo 8» Je danes prispel ^o‘ go, kjer so ga pričakovali t>' slnvftfckl znansfvAnllri in i slovaški znanstveniki in {U soč prebivalcev. Borman b0rtj£yjiP' trtek govoril pred niednam jj», odborom za raziskovanje jeg0' ki se Je sestal v Pragi. 0 ^»0' vem poletu. Češkoslovaška pot' stvena akademija bo Pod manu zlato spominsko kolA)" Vzroki krvavega obračuna med Malajci in Kitajci Nepričakovan rasni požar Gospodarstvo Kitajcem, politika pa Malajcem - Spremembe po ^sodnih volitvah - Iskra, ki je zanetila plamen rasnega pokola *»7ES rdr:e silovitih spopa: e. , Ki ®etiih mi'tvih raste, v pia- -o« utic onoviuii spopd-fejua*a Lumpuru, prestolnici SSe,,Je bUo okrog Petdese1 isliui« ■7rv®va drama pa se na-aenif’ s‘evdo mrtvih raste, v pla-Pa -S0. ulice, sam spopad iziemn81n ae na druga mesta. Od Šmitih stanJa in ostrih represij ,.reP°v oslabljena vlada ki ii taezek) Pomiriti. Pa tudi če k/Z UsPelo, ne bo Malezija ni šlo je^ kar ie bila včerai- Prl itu' eksplozije rasnega sovra-st ;p T® Malajci in Kitajci, začel ten acun’ ^ se je doslej dokaj {S* odlagal. •racija Malezije obstoji od 1. ‘»ten,,! se POvezaH Malaja, ^•..Sabah in Singapur p“ **■ — — 15 MalalZieZLizstopil- Tudi sa' llavli- aja Je federacija zase, se-fek ?? •lle *z 11 držav, a vsa Mata ii ,le 13 držav. Vrhovni via-^ vnii Malezije, se vsakih pet Haji«,] . ®ed devetimi malajskimi li.i .a1®! sultani. Osrednja vlada 1963, . — ... Saravak na Singapur pa je dve leti lederacije, ki ji nače-(es al ?, i Predsednik vlade (da-i»-'- m Rahman), vodi skupne Druga stranka, ki se je zelo dobro odrezala, je Gerakan ali stranka dela, ki sodi v zmerno levico, pojavila pa se je lani, ko se je ločila od skrajne prokitajske komunistične levice. Vodi jo Kitajec di-. Če Koon in pridobiva čedalje več pristašev tudi med Malajci in Indijci, ker ima napreden program in se bori proti hegemoniji sultanov. Tretja na zadnjih volitvah uspešna stranka je povsem malajska in fanatično muslimanska stranka PMIP, ki ne skriva svojega sovraštva do Kitajcev in je najbolj razširjena v zaostalih kmečkih muslimanskih predelih dežele. Iskra, ki je zanetila krvavi požar, je skočila, ko so opozicijske stranke, pijane od uspeha na volitvah, priredile v Kuala Lumpuru manifestacije. Prišlo je do izzivalnih rasističnih vzklikov in zatem do spopadov med Malajci in Kitajci. Spričo tega so v mesto navalile nove velike množice Kitajcev in Malajcev s podeželja. Policija ni bila več gospodar polo- žaja in ko je v paniki uporabila orožje, se je vsa zadeva začela spreminjati v veliko tragedijo. Do usodnih volitev 10. maja so iz Malezije prihajale relativno u-godne vesti, dasiravno je stanje, razumljivo, bilo takšno, da ni zadovoljilo ne Kitajcev ne Malajcev. Bile so težkoče v gospodarstvu in nekatera nezdrava nesorazmerja v njem, vendar je malezijsko gospodarstvo v celoti napredovalo. Zlasti si je pomagalo s kavčukom — še bolj kot s kositrom — ki se zanj zanimata tako SZ kot Kitajska. Narodni dohodek je rastel, čeprav življenjska raven prebivalstva ni enakomerna. Cene so se v desetih letih dvignile samo za 7 odstotkov. Zato je tudi obstajalo splošno mnenje, da v Maleziji ni skrb zbujajočih razlogov za kake morebitne večje nemire. Zdi se, da so take analize in stališča slonela _ na dokaj nestvarnih postavkah političnega vrednotenja dejan skega stanja, kar so neizpodbitno dokazali sami krvavi spopadi. «Slavija» na valovih emigrantskih povodnji 1 Del «Kraške hiše» v Repnu je bil urejen v umetnostno galerijo. V njej trenutno razstavljata kipar Marcello Mascherini in slikar Lojze Spacal. ioia,:. ra®be, zunanje politike in ? Kuala Pederalni parlament kug bumpuru ima dva doma, Vj,,, Poslansko zbornico. ®ataih vi meri 330 tisoč kva-Hjj: kilometrov in ima okrog 10 HoS, Prebivalcev. Kitajcev je itotJs0v .v, Malajcev 40, a 10 od-J.e Indijcev in Pakistancev. tHajnaj,ci- Sicer bi jo Kitajci, Padali uenar, pokupili in tako |Hetn se v poljedelstvu. V .Ndo P°8ledu ustava razglaša ‘kj^’ * Praksi pa je drugače. ik'“ Hm«?- sme biti druge vere, |j VerSacnanske. če prestopi v l k»7 ’ Se to smatra za zločin, I* 8e P° zakonu. Zaradi lN Uiph 1 ne sklepajo zakonske govedi Pripadniki različnih ve- fee ^.Pripravljala neodvisnost ®a) -nite.v britanskega pro-? dstaVn-Je bil govor, da bo tak-JNiijf ni red popravljen in mo-fNetjj ’. ee se bo za to izrekla jsNei So ka večina parlamenta. Jj Jtgg to sprejeli kot nekaj za-j-Vandar doslej sprememb k No rr. “iko so še danes gospo-i Sžbe7,Cneiai K‘tajci politično w Ner n u v slabšem položaju. •SvNienf da so povsem Is:-e kjt . °d oblasti, nekatere j? io taLCev 80 v koaliciji z Ma-i»\e„ 0 z njimi dele oblast. •ti 1)6 Da ?*aia so v Maleziji bile 'IsJ^ivedl1 arne,1tarne volitve, ki aj.e v zelo težak položaj ijNst ]t‘jb8o, ki je na oblasti že !$ I* to' Vtem ko so trije ameriški kozmonavti z ladjo «Apollo 10» šele v začetku svoje velike naloge, v začetku «generalke» za pristanek na Luni, so na Rtu Kennedy začeli že s konkretnimi pripravami za poskus, ki pride na vrsto v drugi polovici julija, seveda če bo šlo vse po načrtih. Hkrati pa se tudi ve, kdo bo prvi stopil na Luno. Kakor so ameriške agencije pred časom poročale, bo prvi Američan, ki bo stopil na Luno, astronavt N. Armstrong. List «Nature» je pred nedavnim objavil intervju s tem novim Kolumbom, intervju, ki ga povzemamo. Ali nam morete povedati, kako je prišlo do tega, da je izbira prvega človeka, ki bo stopil na Luno, padla na vas? Izbira vsekakor ni temeljila na individualni želji. Izbira je padla na osebo, ki se je zdela najbolj sposobna in najbolj primerna, da bi se dosegel največji rezultat in od vse te operacije največji u-. činek. Kakšno delo čaka vas in vašega tovariša, ko se bosta spustila na Luno? Najprej bova napravila skozi odprtino Luninega modula nekaj fotografskih posnetkov kraja, na katerega se bo moral spustiti Lem. Nato bom, brž ko bom stopil po stopničkah na Luno, napolnil majhno posodo z lunino tvarino. Nato bom ocenil možnosti premikanja, v zvezi s tem. da bom v posebni tuti, ki bo pripravna za pristanek na Luni. Treba je namreč vedeti, da so raz mere na Luni drugačr.e kot na Zemlji, med drugim je na Luni gravitacijska sila šestkrat manjša kot na Zemlji. Četrta naloga, ki bo pred menoj, bo ta, da bom moral napraviti nekaj fotografskih posnetkov področja, kjer naj Lem pristane in to z neposredne Lunine površine. Nato bom začel postavljati elektronske inštrumente za razne eksperimente. Vse to bo na razdalji kakih )5 metrov od Luninega ■ modula. Šesta naloga po vrstnem redu bo inšpekcija OKOlice Luninega modula: ta naloga bo obstajala v tem, da se bom sprehodil okoli oporišča in medtem napravil nekaj fotografskih posnetkov. Nato bom vzel nekaj vzorcev kamenja na Luni. Vse to iz neposredne bližine. In, končno, bom postavi! opremo za Petniška pečina je v nevarnosti? Arheološko najdišče bodo spremenili v kamnolom? K Nitin* a*'ansa? Sestavljajo jo KPtt4emanke 311 glbanjH' "atem N. ^0'"rivsem malajska stranka L' tet ; 7111 kitajska stranka ...“iška stranka MIC. A- : AtV°di vladni predsednik tj* Dr^l-^hman, v vodstvu pa lNc ,ler°v namestnik Abdul jn *vuv namcstniK adciui fih.3itajec Tan Siev Sin, minister. Ta trojna tA Je v parlamentu prevla-'JlN r Nekako zagotavljala, da ijrNgj lll5e ne bodo privedle do ti *iaja sP«Pada. Toda volitve sJ* i,0l^,z*lo oslabile alianso, vCS!.11® večino v treh od CN Sr.Čav Malaje (Penang, Pe-C^aiti J^r). a tudi v sami wNov Kual« Lumpuru. Nekaj tv, .i voditeljev alianse je U* Pa, apski mandat, sodelo-ikNtti jN jo maščevalo tudi ne-C Voii^ioem v vladi. Tako W* je j1 uspeh alianse, dasi-[K5 polic,naPrej ostala najmoč-feNti , lCr>a sila Malezije, je strani nj®nega razpada. Ki-(JN, a nka je namreč zapustila \ °staV|fk|b>jski ministri so po-Kdo pa je na voUt' ItJhtKjL,* s,e je opozicijska stran-V4 Hov atske akcije, ki je baje StoNiova °'1’ ’zg>niti, ker se nje-Ua 13 poslanskih mest. Pred nedavnim smo po nekem beograjskem dnevniku povzeli nekaj podatkiv o odkritju zelo po-memnega arheološkega najdišča v Srbiji Gre za jamo v Petnici blizu Valjeva, za jamo, v kateri je človek živel že v davni dobi, vsekakor v neolitiku, verjetno pa tudi v paleolitski dobi. Ko smo beležili to vest, smo rekli, da spada med najpomembnejša odkritja na Balkanskem polotoku in v Evropi. Iz beograjske «Politike» pa danes povzemamo alarmantno vest, da bi bilo možno, da se to tako pomembno arheološko najdišče uniči, ker nameravaj prav tu začeti z odkopom namenja, to se pravi, da nameravajo tu odpreti kamnolom. Zanimivo je, da prav v času, ko so se v tej jami začela arheološka raztska vanja, so se začela tod tudi geološka raziskovanja, katerih naloga je bila in je, najti primerno žilo, ki bi zagotovila dober in uporaben kamen. Nekateri trdijo, da je možno, da tu odprejo največji kamnolom v Srbiji. Samo ob sebi se razume, da so govorice o tem vzbudile pravi alarm predvsem v narodnem muzeju v Valjevu. Ker gre za izkopavanja, ki so že v samem začetku dala izredno bogate plodove, je arheolog Novak Miloševič iz Valjeva rekel, da že to, kar so dala dosedanja odkopavanja, je tolikšne vrednosti, da nobena arheološka zbirka v deželi ni tako bogata. Raziskovanja pa se bodo praktično šele začela in vodil jih bo prof. dr. Branko Gavella. Arheolog Miloševič je sicer na eni strani zaskrbljen na drugi pk pravi, da je kraj, to se pravi nahajališče, registrirano in ker gre za arheološko nahajališče, je pid zaščito in zakon o zaščiti spomenikov, arheoloških najdišč itd. pnedvideva, da se na razdalji 200 metrov od nahajališča ne sme za-čdti nikakršno delo. In kolikor bi se kdo vendarle lotil kakega dela, je .vodstvo valjevskega muzeja pri-pmvljeno sprožiti sodno akcijo. čeprav je čudno že to, da se takšne govorice širijo, prihaja i* občinske uprave v Valjevu pomirjujoča vest. Predsednik občinske skupščine v Valjevu Desimir Maksimovič je v zvezi s tem rekel, da je občina že pred davnim po- verila nekemu beograjskemu podjetju nalogo, da prouči možnost odprtja kamnoloma v dolini reke Gradac. Tod pa so raziskave dale bolj slabe rezultate Zato so se geološka raziskovanja nadaljevala v Petnici, kjer so našli odličen kamen. Iz tega bi izhajalo, da je jami v Petnici in vsemu temu arheološkemu centru že sojeno. Toda predsednik občine pravi, da je na tekočem o vsem, kar se do gaja in kar se govori. Hkrati na pravi, da se ne bo storilo ničesar nepremišljenega. In še dodaja, da če se bodo znanstvene ustanove postavile na stališče, da se v bli žini pečine ne sme začeti nobeno delo, se to tudi ne bo začelo. Kljub vsem tem zagotovilom pa si nekateri vendarle postavljajo vprašanje, zakaj se sploh na tem področju, ki je arheološko tako pomembno, vršijo geološka razi skavanja za Kamnolom. Z druge strani pa nekateri omenjajo tudi možnost nekakšnega kompromisa, ki pa bi tudi bi] na škodo Petniške jame oziroma tega tako pomemb nega arheološkega kraja. znanstveno odpravo, dejansko za tri poskuse. In ko bo vse to storjeno, bova z Aldrinom skupaj zbrala ostale vzorce lunine tvarine, da bi jih fotografirala. Na katerem kraju bosta pristala? Najverjetneje bo to tisto področje, ki ga je odkril «Apollo 8». Njegove fotografije smo videli in strokovnjaki so ga dobro ocenili. Kot je znano, je pet področij za pristanek Kaicšna bodo po vašem mnenju največje težave odprave «A-pollo 1W Težko je to reči. Če bi kaj ne delovalo, bomo ostali tam gor. Vsekakor eden od najbolj kritičnih trenutkov bo tisti, ko oo treba pognati motorje rakete za vrnitev. Prepričani smo, da bo vsa oprema delovala po naših načrtih. Ker pa^smo imeli v dosedanjih poletih nekaj problemčv, priznavam, da bi k.jub vsej popolnosti moglo priti tudi do določenih nepredvidenih frenutkov. Zaradi tega dober del naših vaj sestoji v tem, da se pripravimo tudi na to, da bi bili sposobni odstraniti okvare in biti kos takemu primeru. V primerjavi s prvo verzijo luninega modula bo vaš modul kaj drugačen? Vsekakor. Doslej so napravili več sprememb. Vsak lunin modul, vsak Lem se razlikuje od prejšnjega. Modul, ki se bo spustil na Luno, bo lažji od vseh prejšnjih in na njem so napravili več popravkov. Med opremo, ki jo boste od-nes i s seboj na Luno, bo tudi seizmograf, ki ga boste pustili na površini Lune. Kakšne bodo njegove naloge. Ali bo oddajal podatke na Zemljo? Seizmograf bo mogel delovati leto dni in je napravljen tako, da more zdržati mraz Lunine noči. Posredoval nam bo na Zemljo podatke ,ki bodo povečali naše znanje o Luni, verjetno za bodoče odprave na Luno. Kako velik je kraj, na katerem se nameravate spustiti. In kalcšen pomen ima to z znanstvenega vidika? Področje, na katero se bomo spustili, je le majhna ploščad nekaj kv. metrov in je geološko zelo zanimiva. Po svojih značilnostih je zelo različna, je veliko skalovja meteorološkega in vulkanskega izvora. Toliko je povedal Armstrong, ki so ga v vodstvu NASA določili, da bo prvi pristal na Luni. Svoj intervju je Armstrong dal pred nedavnim, vendar pa ne glede na ugotovitve, ki jih bodo prinesli sedanji trije kozmonavti. Ker bo sedanji poskus verjetno prinesel še nove podatke o Luni, bi ne bilo nič posebnega, če bi se v program bodočega poleta kaj spremeni o, Armstrong pa bo moral ravnati po teh navodilih. NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU V L Y0NU Beograjski madrigal «najboljši na svetu» Med koncertom v katedrali so se vrstili gromki aplavzi iiiuiiiiiiHiiiiiiifiiiiimiiiiiiiHiMniMiHuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z nespretno storjeno potezo si boste zapravili odlično priložnost. Odprite se bolj ljudem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uspesno potovanje v tujino. Vrnite čimprej izposojeni denar. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Z nesodobnimi sredstvi ne morete voditi sodobnega poslovanja. Prišlo bo pismo, ki bo razčistilo vaše pojme. RAK (od 22.6. do 22.7.) Na napad nekega nasprotnika ne reagirajte s protinapadom. Splošno pobotanje med sosedi. LEV (od 23.7. do 23.8.) Le svoji slabotni volji se imate zahvaliti, če še niste dosegli smotra. Srečno popoldne v družbi ljubljene osebe. DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Nerazumno bi ravnali, ko bi nekega puhloglavca uvrstili med svoje sodelavce. Tehtneje razmislite o svoji bodočnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaše finančno stanje se bo izboljšalo šele, ko boste storili korak, ki se zanj ne morete odločiti. Pazite na zdravje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Delo, ki ste ga pred kratkim sprejeli, vam ne ustreza, poiščite si kaj drugega. Redko ljubezensko doži-vetje. STRELEC (od 23.11 do 21.12.) Temeljito preglejte svoje račune, da b; ne imeli posla z oblastmi. Zavrnite nekega vsiljivca. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Prepočasi izvajate sprejeti program, da bi ga mogli uspešno izpeljati. Uspešno popoldansko razmišljanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobili boste denar, ki vam je potreben. Ne menite se za to, kaj drugi mislijo o vas. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Z izvrst nim uspehom boste opravili izpit, ki ste se nanj pripravljali. Korist no sožitje v družini. «Beograjski madrigalisti» je prav gotovo zbor, ki spada v vrsto najpopolnejših jugoslovanskih polifonskih ansamblov, pa čeprav je znano, da deluje v Jugoslaviji veliko zborov, ki so se uveljavili na domačih in tujih odrih Da je beograjski polifonski ansambel «Beonraiski madrigalista resnično visoko kakovosten zbor, dokazuje dejstvo, da je pred leti odnesel m po ijonskem festivalu v Arezzu eno prvih treh nagraa, v Perugi pa so beograjske pevce na svetovnem festivalu, ki nosi naslov «Sagra musiccde uunr.ra» ocenili kot tnajboljši zbor v Evropi», njegovo izvajanje pa kot «najbolj uspelo izvajanjem na vsej prireditvi, pa čeprav je znano, da so se te tSagrem udeležili najboljši zbori iz vse Italije in iz mnogih drugih držav. Na festivalu v A-rezzu je do tolikšnega uspeha vodil beograjske madrigaliste Milan Bajšansld. v Perugi pa Vo-jis av Ilič ^Beograjski madrigalisti'» so se sedaj ponovno uveljavili v Lyo-nu, kjer so verjetno dosegli svoj največji dosedanji uspeh v tujini V Lgonu so letos prvič priredili tako imenovani majski, festival auhovne zborovske glasbe. Ta prireditev spadg v okvir akcije, katere namen je, obnoviti stare cerkve, ki imajo svoj zgodovinski pomen ali veliko umetniško vrednost, hkrati pa nameravajo obnoviti in restavrirati tudi zelo značilno staro mestno središče tega zgodovinskega mesta. V okviru tega rekli bi dobrodelnega festivala sodelujejo tudi števPni naj-boljši francoski pevski zbori, nadalje kvalitetni pevski zbori iz Nemčije, Holandske, Italije in tudi z onstran Atlantika. In tudi v tako veliki in kakovostno visoki cdružbim so se «Beograjski madrigalistih izredno obnesli. Znani hrvaški glasbeni mojster in kritik Mihovil Logar je v zvezi z uspehom beograjskih madrigalistov v Lgonu med drugim zapisal: «V tisku sem naletet na ephe-te, za katere menim, da so vendarle pretirani, kot na primer: «Najboijši zbor na svetu* ali «Najbo j renomirani zbor Evrope* in podobnom. Mihovil Logar v zvezi s tem išče razlog navdušenju v dejstvu, da je beograjski zbor edini nastopil v Igonski katedrali, katere visoki svod ima «izredno moč orgelskega zvočnega odmeva, gromkega fortissima s tem da se negativno odraža, ko gre za polifonijo... Dirigent Dušan Miladinovič, ki je «Beograjske madri-galiste» vestno pripravil za festival, je vešče ter zelo spretno izkoristi možnosti za te izjemne resonance». «Po vsakem močnem akordu je v napetosti živcev zavrl temvo in počakal odmiranje odmeva do popolnega izginotja. Učinek je bil strahovit v grmeči vibraciji svodov in oken, glasovi beograjskih madrigalistov pa so kot ustvarjeni za močno izraznost za sito. Potemtakem je šlo zagotovo za zvočne efekte in to je drugi činitelj uspeha beograjskih madrigalistov na Igon-skem festivalu». Po mnenju Mihavila Logarja pa je bil vendarle odločilni element za ta uspeh v ^osvežujoči novosti pravoslavne duhovne glasbe, posebno še srbske, ki je na zahodu v obliki koncerta neznana. Izvajanje vse *Liturgije» Steva-na Mokranjca, ki je trajalo 40 minut, je izpolnilo prvi del programa. Po odmoru so sledila zelo privlačna krajša dela duho vne motivike in sicer dela Hrističa, Marinkoviča, Tajčeviča in še Čajkovskega in Bortnjanskega.h Tokrat je z «Beograjskimi madrigalistih pel član beograjske Opere basist Žarko Cvejič, ki je tudi pripomogel k izrednemu uspehu ^Sloves beograjskih madrigalistov, sloves zbora, ki je bil Igon-skemu prebivalstvu že prej znan in primerno predstavljen aii na- javljen, je privabil v katedralo zelo veliico občinstva in med izvajanji so se, pa čeprav v cerkvi, vrstili gromki aplavzi.» Odšel je Giulio Trevisani Umrl je Giuiio Trevisani, pisatelj, gledališki človek in politični delavec. Rodil se je 21. julija 1. 1890 v Neaplju, ki je nanj bil vse svoje življenje silno navezan. Toda svoje rodno mesto je zapustil že 1. 1921, ko je odšel v Milan, kjer je prevzel vodstvo vsedržavne zveze gledaliških delavcev. Tu je tudi sodeloval v humorističnem časopisu cMonsignor Pey41i*ltirv- le hudo posledico izseljevanja: «Neopazna se zdi ta e posledica emigriranja, da namreč zaradi tega počasi ugašajo jezikovno in folkloristično bogastvo, šege in navade, ki so tako značilne za skupno «Slavijoh. «Prav zares medli ljubezen do zaklada starodavnih izročil, ki so jih rodovi predajali naprej skozi stoletja, ker se zdaj nenehno menja konservativni duh ljudstva.» Tudi v tej končni za beneške Slovence tako pomembni ugotovitvi se dr. Černo ni oddaljil, kot v vsem svojem znanstvenem raziskovanju, od suhega ugotavljanja dejstev, ki sama po sebi dovolj jasno in krepko govorijo. Deset strani priložene bib'iogra-fije priča o preučevanju dosedanjih del, ki jih je avtor proučil in uporabljal mimo lastnega proučevanja krajevnih arhivov. Prav ta bibliografski pregled nam postavlja sam od sebe vprašanje, kje je mesto čemovemu znanstvenemu delu med poglavitnimi deli o Slaviii, Italijanski Slaviji, Beneški Sloveniji in Furlanski So-veniii. Imamo pet poglavitnih del: 1. Podrecca C.: «La Slavia Ita-liana» (1884) 2. Rutar S.: «Beneška Slovenija* 1899) 3. D. E. Blanchini: «Slavia» (1901) 4. Musoni F.: Gli abitanti delle Prealpi Giulie — Slavia Friu-lana (Guida-1912) 5. Feige! D.-Nanut V.: »Beneška Slovenija* (1950). Po emigrantski tematiki in njenih geografskih aspektih se dr. Černo najbolj približuje Musoniju, temu izvirnemu geografskemu proučevalcu, ki je znal izhiščiti geografske dejavnike, ki so vplivali na naseljevanje Slovencev v »Slaviji* in kasneje sprožali emigrantske usade. Po objektivni kritiki, izvirajoči iz nabranega materiala, se približuje Podrecchi, ki ga z njim družita sočutte in prizadetost s slovenskim prebivalstvom »Slavije*. Veiki italijanski patriot Podrecca daje duška svojemu razočaranju, ko vidi, kako brezdušno gnjavi in davi italiiamka centralistična birokracija te slovenske ljudi, različne od drugih italijanskih državljanov po svojem materinem jeziku, a Černo — ves bolan od zaprepaščenja in bolečine — rije po ranah, ki jih zadaja cmigrat-ska pašast, ne išče pa zdravila, ker to ni njegova naloga pred strogo univerzitetno komisijo, ampak dolžnost politikov, ki nekako verujejo v čudeže, ki naj bi zavrli razjedanje tega sveta. Rutarjeva in Feigel-Nanutova knjiga pa informativno obvešča Slovence o obstoju in življenju te najzahodnejše slovenske veje. Blanchinijeva »Slavija* vidi seveda, ob začetku tega stoletja, rešitev v kmečkem zadružništvu in v zvestobi do starih krščanskih družin, ne štedi pa z ostro kritiko nasprotnikom slovenskih jezikovnih značiinisti prebivalstva v »Slaviji*. Vsekakor se Čemova študija lahko postavlja tesno s Podrecco-vim protestom in z Musonijevo geografsko akribijo in bi morala iziti v knjigi, da prikaže naši in italijanski javnosti, kako je »Slavija* razpeta kot Slovenija v Župančičevi »Dumi* med lepoto svojih dolin in med podzemljem industrijskega zahoda. Zelo veliko škode so pretrpeli beneški Slovenci, ker ni po zadnji vojni izšel ponatis Podreccove »Slavije Italiane*. ker so brezvestni povojni politiki v vlacnih vrstah izmaličili pravo podobo Beneške Slovenije in značilnosti njenega slovenskega prebivalstva. Neodpustljivo bi bilo, da ne bi izšlo Černovo delo v tisku, in sicer v slovenščini za nas in v ita'ijanščini za italijansko javnost. Spi nam še vedno neinformiranost italijanske javnosti in potvorbe povzročajo ve likansko škodo, ker vzdržujejo sedanje nevzdržno stanje v »Slaviji*, nevredno demokratične Italije. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 11.35 Slov. narodne; 11.50 Pianist Nero; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tamburaški ansambel; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 19.00 Vokalni kvartet; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.05 Za vašo knjiž no polico; 22.35 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 23.45 Operna glasba; 14.15 Mozar tov Koncert K 219. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbeni mozaik; 8.30 Popev ke; 10.00 Pisana glasba; 10.45 No ve plošče; 11.00 Otroški kotiček, 11.30 Melodije; 11.45 Znani pevci. 12.00 in 12.45 Glasba po željah, 13.50 Današnje teme; 14.00 Iz pri ljubljenih oper; 15.30 Primorski zbori; 16.40 Pevci; 17.00 Operna glasba; 17.45 Ritmi; 18.00 in 19.31 Prenos RL; 22.10 Jazz; 22.35 Ko morna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.33 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 11.08 Plošča za poletje; 11.30 Baritonist U. Urbano; 12.05 Kontrapunkt; 13.00 Po dnevnih ve steh Giro d'Italia; 14.45 in 15.10 Plošča za poletje; 16.30 Folklora SREDA, 21. MAJA 1969 v salonu; 17.05 Program za mla dino; 19.13 Roman; 20.15 A To relli: I mariti; 22.1C Orkestri. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po t-očila; 8.40 Plošča za poletje; 10 00 Roman; 10.40 Telefonski po govori; 14.00 Juke box; 14.45 Naj novejše plošče; 15.18 Mladi umet niki; od 15.35 do 16.45 Giro d’Ita lia; 13.35 Plošče; 17 35 Enotni raz red; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.01 Pomladanski nokturno; 20.55 Plošča za poletje; 21.20 Operni svet; 22.50 Ameriške plošče III PROGRAM 10.00 Koncert; 10.45 Hindemi thova Komorna glasba, 11.15 Poli fonija; 12.20 Vzporedna glasba 13.00 Čajkovski; Trio opus 50 14.30 Iz Franchettijeve opere »Kri štof Kolumb*; 15.30 Portret av torja: Lulli; 16.15 Haydnova so Pisan svet pravljic; 9.10 Lz glas benili sol; 9 30 Zabavna glasba, 9.45 Simoniti. Kolednica mladin skih brigad; 10.15 Pr vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za oddih. 15.40 B. Piljnjak Tiskovni znaki — I.; 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Mladina sebi to vam: 18.00 Aktualnosti; 18.15 Violinist Žarko Hrvatič; 18 40 Naš razgovor, 19 00 Lahko noč, otroci!. 19.15 Glasbe ne razglednice; 20.0t «T’ in ope ra* — Emil Frelih, 22.15 S festi valov jazza; 23.05 D Kolundžija: Pesmi; 23.15 Nočm vrtiljak. ITAL TELEVIZIJA 12.30 Francoščina; 13.00 V an tikvariatu; 13 30 Dnevnik 14.00 Oddaja za vojsko; 15 45 Giro d'l talia; 17.00 Giocagio. 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 TV razprave; 19 15 Mode in nata 46; 17 20 Nemščina; 18.30 stili; '9.45 Šport in ital kronike; Lahka glasba; 18.45 Kulturni pre gled; 20.30 Vzroki druge svetovne vojne. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 10.00 Anatoliadov, Legenda za orkester; 10.20 Ital. sodobna glasba; 10.55 Fux, Haydn in Bach; 11.55 Od Monteverdija do Scariattija; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 20.30 Dnevnik, 2100 Anketa o ameriškem podzemlju, 22.00 Športna sreda; 23 00 Dnevnik. II KANAL 19.00 Angleščina; 21 00 Dnevnik; 21.15 Film: Spettacolo di varietš; 23.15 Umetnost in prireditve, JUG TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli; 17.45 Oddaja za otroke; 18.30 En franpais; 18.45 Velika pustolovščina - film; 19.16 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Popularna glasba; 19.45 TV pro-Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 spekt; 20.30 3—2—1; 20.35 G. Bi-Telesna vzgoja; 7.45 Inform. od zet; Carmen - opera; 23.00 Finale daja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 za nogometni pokal Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17.2, najnižja 8,2, ob 19. uri 14.3 stop., zračni tlak 1017 rahlo raste, veter 16 km severovzhodnik, sunki vetra 49 km na uro, vlaga 45 odst., padavine 11,5 mm, nebo 4/10 po. oblačeno, morje rahlo razgibano' temperatura morja 14.6 stopinje. T »evn Sonce vzide ob Danes, SREDA, 21. "»I1 FELIKS 4.27 in 19.35 — Dolžina dneva l5'“\ ji na vzide ob 8.02 in zatone Jutri, ČETRTEK, 22. * MILAN SEJA DEŽELNEGA SVETA Zakon o kulturnem razvoju mora izrecno omenjati Slovence Tako je med drugim v svojem govoru poudaril svetovalec Štoka ■ Tudi svetovalca Bergomas (KPI) in Rizzi (PSIUP) zagovarjala pravice Slovencev V deželnem svetu se je včeraj, narodu. Zaradi tega sem predlagal pričela razprava o važnem zakonskem osnutku o deželnih posegih za razvoj kulturnih dejavnosti in o prispevkih za ohranitev, ovrednotenje in povečanje bibliografskega, zgodovinskega in umetnostnega bogastva ter za razvoj univerzitetnega študija in za znanstvene raziskave v Furlaniji - Julijski krajini. Pisano poročilo k osnutku je pripravil svetovalec Ramani (KD), ki je povzel razpravo v pristojni komisiji ter med drugim dejal, da so komunisti dejali, da bi glasovali za osnutek le, če bi sprejeli njihov spreminje-valni predlog k členu 1 osnutka, po katerem bi se morala izrecno omeniti zaščita narodnih manjšin, ter popravek v zvezi s komisijo za kulturo in umetnost, ki jo predvideva člen 3. Toda večina je oba popravka zavrnila. Ramani je tudi dejal, da je zakonski osnutek sestavljen iz treh delov. Prvi del vsebuje prvih 9 členov ter je bolj organičen, saj določa posege dežele glede kulturnih ustanov; drugi del od člena 10 do člena 14 je začasen v pričakovanju, da se izdajo predpisi o deželnem statutu glede muzejev in knjižnic; tretji del, ki vsebuje člen 15, se tiče znatnega posega dežele na torišče univerzitetnega pouka. V razpravi je včeraj spregovorilo prvih šest govornikov, in sicer: Riz-z: (PSIUP), Cecotto (MF), Morelli (MSI), Bergomas (KPI), Trauner (PLI) in Stoka (SS). Svetovalec Štoka je precej obširno obravnaval zakonski osnutek y "vezi s slovensko narodno manj-« Najprej je omenil opredelitev p na kulture ter dejal, da je jezik najbolj intimen dejavnik kulture in najbolj pričujoč v človeku. Ni pa moč pri tem iti mimo drugih dejavnikov, kakor so zgodovinska izročila, gospodarsko - socialni u-stroj, vera, zemljepisni položaj itd. Zatem je dejal: »Spregovoril sem teh nekaj besed, da bi izrekel svoj dvom glede načina, kako se je skušalo zanemariti vprašanja kulture naše narodne manjšine. V vseh 22 členih, iz katerih je sestavljen zakonski osnutek, ni niti enkrat omenjena kultura slovenske narodne manjšine in v komisiji so glasovali proti popravku, ki je predvideval izrecno omembo zaščite narodnostnih manjšin. V poročilu ne navajam razlogov takšnega stališča večine in najbrž so se skušale opravičiti te pomanjkljivosti z izgovorom na to, da je za narodne manjšine pristojna osrednja oblast, da je bolje če se izrecno ne omenja kultura slovenske narodne manjšine, kajti to naj bi pomenilo določeno neupravičeno razlikovanje nasproti večinskemu narodu; da bi šlo za pravi privilegij itd. Gotovo je, da naša manjšina ne uživa posebnih ugodnosti, zato je nesmiselno govoriti o privilegijih. Slovenska narodna manjšina nima nobene tistih ustanov. ki v sodobnih državah podpirajo in razvijajo osnovno kulturo, to je nima akademij, muzejev, središč za raziskave, televizije, useučilišča itd., kar vse ima narodnostna večina v naši deželi«. Zatem je poudaril, da omenja samo člen 2 pod črko e) ovrednotenje jezikovnega bogastva v deželi, kar pa je preveč plašljiv namig, da bi lahko razumeli, da se to nanaša na slovensko manjšino. Jezik je namreč samo eden iz elementov narodnosti: ena stvar je jezikovno bogastvo, druga pa kultura določenega naroda. «Mi Slovenci v naši deželi ne maramo biti popravek k členu 2, da se njegova vsebina razširi«, je poudaril svetovalec. Zakonski osnutek sploh ne omenja kulturne dejavnosti slovenske narodne manjšine in vendar razpolagamo Slovenci v Italiji s precejšnjim številom kulturnih združenj ,ki opravljajo svoje naloge v tržaški in goriški pokrajini in tudi v videmski, čeprav so v finančnih težavah. Štoka je rekel, da je prav zato med razpravo o proračunu predložil zadevno resolucijo z zahtevo po večjih deželnih prispevkih. Manjšini je treba ravno zato, ker je manjšina, dati sorazmerno več prispevkov, če hočemo, kot je dejal v svojem prvem govoru v tej zakonodajni dobi deželnega sveta svetovalec KD Coloni, da se razvija in da se ne asimilira, ker pomeni manjšina za deželo obogatitev. Cernu se torej manjšina ne imenuje v tem zakonskem osnutku, ki govori o kulturi in o kulturnem bogastvu v naši deželi. Štoka je zatem polemiziral z misovcem Wondrichem, ki je rekel, da je slovenščina postala književni le neK.aK.siio «je£ift.uvnu uurooho«, marveč hočemo celotno živeti kulturno, politično, gospodarsko in socialno življenje, ki pritiče vsakemu »iiiiiiiilHi**iniiiiiiiillii»iiinniniiiliiiiiiiiiiuiiniiiiumiii............................................m jezik šele pred poldrugim stoletjem. Zatem je omenil svoje spre-minjevalne predloge, ki morejo biti sprejeti, če nočemo da pride do krivic. Popravki govore tudi o gledališčih in v Trstu deluje tudi Slovensko gledališče, ki je igralo po vojni več kot 150 iger med katerimi tudi 30 iger italijanskih avtorjev. Na kratko je orisal položaj gledališča in rekel, da je treba o njem razpravljati tudi v deželnem svetu. Drug popravek se tiče dejavnosti za ohranitev in razvoj narodnih in kulturnih značilnosti slovenske manjšine. Dolžnost demokratične nacionalne večine je pogumno ščititi in skrbeti za razvoj kulturnih značilnosti narodnih manjšin, kar določa tudi deželni statut. To načelo naj se torej tudi uveljavi v tem zakonskem osnutku. Tretji popravek se tiče načela, da morajo biti pravice Slovencev zaščitene z navzočnostjo v raznih komisijah in odborih. V deželni komisiji za kulturo in umetnost morata biti vsaj dva strokovnjaka slovenskega jezika, ki bosta znala predočevati vprašanja, ki se tičejo kulturnega življenja Slovencev. Na koncu je izrekel svetovalec željo, da bi večina sprejela popravke. Prvi je spregovoril v razpravi Rizzi (PSIUP), ki je kritiziral zakonski osnutek in omenil tudi slovensko manjšino ter dejal, da ni dovolj, da se dajo slovenskim kulturnim ustanovam enaki prispevki, marveč jim je treba dati, ravno zato, ker so manjšinski in so v večjih težavah, še večjo pomoč. Spomniti se je treba, da niso smeli Slovenci pred dobrimi dvajsetimi leti niti spregovoriti v svojem materinem jeziku in še sedaj se ponekod čuti do njih brezbrižnost, če se ne izvajajo proti njim celo krivična razlikovanja. Med drugim je treba poskrbeti za javne knjižnice povsod, kjer živi manjšina. Za njim je spregovoril Cecotto (MF), ki je kritiziral izvršno oblast, katera hoče po lastnem preudarku odločati o kulturni dejavnosti. Zahteval je tudi večje nadzorstvo nad izdajanjem prispevkov. Misovec Morelli je izrekel nekaj splošnih misli v zvezi z zakonskim osnutkom, ki povzema del razvpitega zakona št. 23. Tudi komunist Bergomas je omenil vprašanje slovenske manjšine in poudaril, da ni smeti pozabiti, da je dobila dežela poseben statut prav zaradi navzočnosti te manjšine v njej. O tem bo sicer obširneje spregovoril svetovalec Lovriha, ki bo obsodil ravnanje večine do tega vprašanja preteklosti in predložil ustrezne popravke je dejal Bergomas. Manjšina ne zahteva miloščine pač pa priznanje tega, kar ji sorazmerno pritiče. Liberalec Trauner je predvsem poudaril, da je prvi del zakonskega osnutka v nasprotju z drugim. Razprava se bo nadaljevala danes in prvi bo spregovoril svetovalec Lovriha (KPI). Danes zvečer ob 20.30 bo krožek za družbene in politične vede «Pin-ko Tomažič« začel svojo dejavnost s predavanjem Stojana Spetiča »Polemika ob študentskem gibanju«. Še prej bo posl. Marija Bernetič orisala namen in način dela krožka. Predavanje bo v Mali dvorani Ljud- Obisk članov ZKS Včeraj sta se mudila v Trstu sekretar sekretariata centralnega komiteja ZKS inž. Andrej Marinc in prof. Vinko Trček predsednik mednarodne komisije centralnega komiteja ZKS. Med svojim obiskom sta se na sedežu komunistične partije Italije zadržala v prijateljskem razgovoru s člani deželnega in pokrajinskega komiteja KPI Mariom Collijem, inž. Antoninom Cuffarom, Marijo Bernetičevo, Jel' ko Gerbec, Linom Crevatinom, Du šanom Kodričem in Dušanom Lo vriho. V popoldanskih urah sta o menjena funkcionarja obiskala se dež SKGZ. Obletnica smrti Bruna Pincherla V soboto 24. maja bo minilo leto dni, odkar je umrl znani tržaški humanist in politični delavec dr. Bruno Pincherle. Ob tej priložnosti so njegovi tovariši in prijatelji sklenili prirediti spominsko svečanost v Krožku za kulturo in umetnost. Pokojnika se bo v svojem govoru spomnil njegov dolgoletni prijatelj in soborec, dosmrtni senator Ferruccio Parri, ki so ga pokojnikovi prijatelji in tovariši po vabili v ta namen. Svečanost se bo pričela ob 19. uri. SEJA NABREZINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Imenovana komisija za proučevanje prošenj za odkup občinskih zemljišč Zanimiv predlog o ureditvi posebnih prostorov za mestne izletnike na Krasu Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je razpravljal izključno o običajnih upravnih zadevah in odobril vrsto sklepov občinskega odbora. Ob začetku seje je demokristjanski svetovalec Bel-tramini vprašal župana, ali je deželna uprava že dala dovoljenje za revizijo občinskega regulacijskega načrta. Odbornik Caldi mu je odgovoril, da je posebna občinska komisija že lani proučila probleme v zvezi z regulacijskim načrtom in da je nato občinska uprava zaprosila deželno odborništvo za ur banistiko, naj odobri revizijo regulacijskega načrta, ker so nekateri predpisi zastareli, toda odgovora še ni. Komunistični svetovalec Marušič je ponovno opozoril občinsko upravo na problem škode, ki jo povzročajo po Krasu izletniki iz mesta, zaradi česar nastajajo hudi prepiri med prizadetimi lastniki in izletniki. Predlagal je, naj bi se skega doma v Ul. Madonnina 19. iiiliiimlliiiiiiiiiuiliilililliillllllmiiliiiiiltiiiiiiiniiiiiiilillllHHiiiimililllmiiliiiiiiiiiliimiimmiiiiimiHmiiHiHimiiimiiiiuniMMlHiilililiiuniiimiiimiiiiiiiin IZJAVE TREH UGLEDNIH ZNANSTVENIKOV Septembra se mednarodnega začne didaktično delovanje centra za mehanske vede Med predavatelji znanstveniki iz različnih držav, in med njimi tudi iz Jugoslavije - Možnost pristopa Španije in Jugoslavije k centru Od desne proti levi profesorji Napolitano, Olszak in Sobrero __... i' 2 \ VČERAJ V RIMU V HOTELU HILTON Deželni predstavniki so orisali gospodarski razvoj v naši deželi Zasedanje je odprl podtajnik Malfatti, poročila pa so podali predsednik Berzanti in odborniki Dulci, Stopper m Moro Včeraj je bilo v hotelu Hilton Cavalieri v Rimu zasedanje o gospodarskih perspektivah dežele Fur-lanije-Julijske krajine, za katero sta dala pobudo rimsko združenje «Fogolar furlan«, ki mu predseduje arhitekt Sartogo, in združenje »Triestini e goriziani in Roma«, ki mu predseduje prof. Valdoni. Uvodne besede je spregovoril predsednik združenja »Fogolar furlan« Sartogo, nakar je odprl zasedanje podtajnik ministrstva za proračun Malfatti, ki je pozdravil navzoče v imenu vlade. Podtajnik je zagotovil zavzetost vlade, da se bo dežela v okviru gospodarskega načrta lahko razvijala, k čemur bodo pripomogle tudi cestne, železniške in pristaniške infrastrukture, ki jih že uresničujejo. Zatem je spregovoril predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, ki je v svojem poročilu obravnaval glavno temo ter nakazal v splošnem okviru vprašanja in pričakovanja v zvezi z razvojem Furlanije . Julijske krajine. Najprej je orisal položaj v Furlaniji in Julijski krajini pred ustanovitvijo dežele v letu 1964, nakar je nakazal najbolj značilne plati politike gospodarskega načrtovanja dežele. V zvezi s tem je analiziral najnovejše podatke in izrekel pozitivno sodbo o prvih rezultatih, ki so jih dosegli v deželi na gospodarskem torišču. Nato je izrekel željo, da bi parlament čimprej odobril predlog državnega zakona, ki ga je izglasoval deželni svet in ki predvideva v sedmih letih 490 milijard lir državnega prispevka de želi Pot, ki jo je nakazal deželni načrt, usklajena s smerjo razvoja vsedržavnega načrta, bo skupno z okrepitvijo mednarodnih odnosov omogočila obetajoče perspek tive razvoja v Furlaniji . Julijski krajini. Skupna zavzetost države, dežele, krajevnih ustanov ter jav nih in zasebnih podjetnikov bodo jamstvo, da se te perspektive uresničijo. Zatem je spregovoril odbornik za industrijo in trgovino Dulci, ki je podal poročilo o deželnih posegih v industrijo in trgovino ter je orisal ukrepe, ki so bili čimbolj značilni za deželno gospodarsko politiko v industriji in trgovini. Odbornik za delo in obrt Nereo Stopper je v svojem poročilu orisal značilnosti in program deželne ustanove za razvoj obrti. Poudaril je, da je obrt zelo važen sestavni del gospodarstva v naši deželi. . Zadnji je govoril podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro o pobudah za razvoj turizma, pri čemer je nakazal gostinske kapacitete v deželi ter navedel razne podatke o turističnem prometu. Obvestilo izletnikom v Sofijo Naše naročnike in čitatelje, so se prijavili za izlet v Sofijo, obveščamo, da bodo podrobna na vodila o izletu objavljena v petek, 23. t. m. Istočasno tudi sporočamo, da je za izlet, ki bo od 31. maja do 6. junija letos, na razpolago še nekaj prostih mest. Kdor se želi prijaviti, naj to stori najkasneje do četrtka, 22. t. m. v upravi našega lista. Ul. Montecchi 6 v dopoldanskih urah. • Danes, 21. maja ob 12. uri bo v Ul. della Rampa za delavce Arzenala shod komunistične partije o sedanjem gospodarskem položaju Trstži • Govoril bo Claudio Tonel, član tajništva federacije. Nedavno so se sestali italijanski znanstvenik o magnetofluidodina-miki prof. Luigi Napolitano z neapeljske univerze, poljski akademik prof. Waclaw Olszak in glavni tajnik mednarodnega centra za mehanske vede prof. Luigi Sobrero, ki so razpravljali o organizaciji prvih treh oddelkov omenjenega centra, ki bo imel svoj stalni sedež v vili «Manin» pri Codroipu. V izjavah agenciji «Italia» so znanstveniki obrazložili delovanje te važne znanstvene ustanove v naši deželi. Prof. Sobrero je med drugim izjavil, da lahko rečemo, da se je delovanje omenjenih treh oddelkov dejansko že začelo, čeprav še niso gotovi prostori v vili «Manin». Center ima svoj začasni sedež v Vidmu v palači «del Torso« in v neki mali vili v Ul. del Šale. V njej bo deloval oddelek za avtomatizacijo. Oba začasna sedeža bosta opremljena do konca tega meseca. Center pa bo začel svoje didaktično delovanje septembra — je dejal prof. Sobrero — z nekaterimi tečaji in konferencami, ki jih bodo imeli priznani evropski znanstveniki. Med drugimi bodo predavali profesor dunajske univerze Parkus o negotovih pojavih v mehanski vedi, profesor budimpeštan-ske univerze Renyi o sodobnih teorijah o informacijah in romunski profesor Popov, ki bo govoril o osnovnih pravilih avtomatizacije. Prvi tečaj bo otvoril profesor tržaške univerze Permutti in pričakujejo, da bo na njem sodeloval tudi moskovski univerzitetni profesor Pinsker, ki bo govoril o sodobnih problemih na področju informacij. Prof. Sobrero je tudi povedal, da bodo poleg omenjenih tečajev, ki so neposredno povezani z dejavnostjo oddelka za avtomatizacijo, priredili tudi tečaje v okviru oddelka o mehaniki teles, ki spreminjajo svojo obliko. Za te tečaje so povabili nemška profesorja Ma-gnusa in Klotterja, beograjskega univerzitetnega profesorja Stojanoviča, pariškega univerzitetnega profesorja Roseaua, oxfordskega profesorja Greena in moskovskega profesorja Sedova. Vzporedno s temi tečaji, ki bodo v primerno opremljeni palači »del Torso«, bo center priredil še nekatere kratke seminarje in večje število predavanj. Med drugimi bodo predavali prof. Brčič iz Beograda, prof. Jankovič iz Zagreba in prof. Miiller iz Nemčije. Delovanje oddelka za avtomatizacijo bodo vodili profesorji Lepschy, Longo in Marzollo s tržaške univerze, delovanje oddelka o mehaniki teles, ki spreminjajo obliko, pa prof. milanske univerze za tehnične vede Bianchi. Glavni tajnik centra je še posebno poudaril važnost, da bodo pri delovanju in upravljanju tega centra sodelovale tuje države. Posebna delegacija voditeljev centra In deželnega odbornika za šolstvo Glusta bo junija odpotovala v Madrid, kjer bo vodila razgovore za sodelovanje Španije s centrom. Tudi glede udeležbe Jugoslavije, je poudaril prof. Sobrero, so perspektive zelo dobre, saj se o tem že dlje časa razgovarjajo. Predlog o pristopu Jugoslavije k mednarodnemu centru za mehanske vede so že podprle akademije znanosti Slovenije, Hrvaške in Srbije in ga bodo v prihodnjih dneh predložile v odobritev zvezni vladi. Poljska akademija znanosti, ki je ena od ustanoviteljic centra, pa bo kmalu poslala svoji vladi predlog o pri- mernem denarnem prispevku za delovanje tega važnega znanstvenega centra v naši deželi. Prof. Napolitano in prof. Olszak pa sta v svojih izjavah obrazložila znanstveno delovanje centra in predvsem delovanje treh omenjenih oddelkov, ki bodo odprti vsem evropskim znanstvenikom in državam za dosego čim večjih u-spehov na področju mehanskih ved v korist znanstvenega in gospodarskega razvoja Evrope. Predkongresni sestanki sekcij KD Predkongresna dejavnost Krščanske demokracije je v polnem teku tudi v tržaški pokrajini. Do konca tedna bo imela svoja predkongresna zborovanja skoraj polovica sekcij. Na teh zborovanjih bodo izvoljeni delegati za izredni pokrajinski kongres stranke. Predkongresna sestanka pa sta medtem že bilii v dveh sekcijah. V naselju Sv. Sergija mu je predsedoval posl. Bologna, medtem ko je imel politično poročilo deželni odbornik dr. Masutto. Izvoljeni so bili štirje delegati: Persico, Hlacia, Ferrari in Mottica. V Rocolu je predkongresni sestanek tamkajšnje sekcije vodil inž. Tombesi, poročilo pa je nrebral občinski odbornik dr. Blasina. Za delegate so člani sekcije izvolili: Minco, Galloppina, Biancorossa in Perinija. V četrtek bo skupno pet predkongresnih zborovanj: v Barkovijah, pri Stari mitnici, v Starem mestu, pri Sv. M. Magdaleni in pri Sv. Soboti, v petek na Greti in pri Sv. Alojziju, v soboto pa v Nabrežini in v Dolini. Skupno število delegatov je 163, ki se bodo 7. in 8. junija zbrali na izrednem5 'pokrajinskem kongresu Krščanske demokracije, kjer bodo izvoljeni delegati za vsedržavni kongres stranke. Prometni ukrepi pred novo tržnico V zvezi s preselitvijo stojnic s Ponteroša pred silos na Trgu Liber-ta so nastale neke prometne težave, zaradi katerih je župan Spaccini izdal več prometnih ukrepov. Tako bo čimprej začrtan zebra-sti prehod za pešce od železniške postaje do tržnice in pa od te do avtobusne postaje. Ob tržnici bo urejen parkirni prostor, kjer bo dovoljeno ustavljanje kot na dru- gih mestnih področjih za eno uro. Od .................... na občinskih ali jusarskih zemljiščih (gmajnah) uredili nekakšni parki, na katerih bi izletniki lahko parkirali svoja voziia in preživeli nekaj ur v naravi. Župan je odgovoril, da je občinskih zemljišč malo, da bi prišla v poštev jusar-ska zemljišča in da bo občinska uprava proučila zadevo, ker je predlog vreden upoštevanja. Komunistični svetovalec Vižintin je priporočil, nai bi občinska uprava pred začetkom turistične sezone poskrbela za pregled javnih lokalov, zlasti glede higienskih naprav, nato pa se je še pritožil, da ne vidi z nobene strani nobene pobude, da bi se mejni prehod pri Prečniku rekvaificiral v mednarodni' turistični mejni prehod. Odbornik Cor-beri mu je odgovoril, da to vprašanje spada v pristojnost Italije in Jugoslavije. Na vprašanje socialističnega svetovalca Zeriilija glede sedeža za združenje ANPI je župan odgovoril, da je poslal pismo pokrajinskemu vodstvu ANPI. Nato so prišli na vrsto sklepi odbora, ki jih je občinski svet soglasno odobril. Med temi sklepi so: prispevek (400 tisoč lir) za občinsko razstavo vin, odobritev načrta za razširitev pokopa.išča v Devinu, podpora športnim društvom, najem posojila za ureditev portiča v Devinu itd. Pred zaključkom seje je občinski svet imenoval svetovalsko komisijo, ki bo proučevala prošnje za nakup občinskih zemljišč in probleme v zvezi s plinovodom. Odbornik Cor-beri je dejal, da prihaja vedno več prošenj za nakup občinskih zemljišč in da bo komisija morala preučiti vsako prošnjo, da ne bi prišlo do diskriminacij. Rekel je tudi, da bo občinska uprava z izkupičkom laže krila stroške za vzdrževanje občinskih poslopij, kar je po zakonu dovoljeno. Pri tem bi radi pripomnil, da je prodaja občinskih zemljišč sicer vabljiva stvar za vsako upravo, toda pomisliti je treba na posledice, da se prodaja ne spremeni v obuboža-nje in da se preprečijo špekulacije z zemljišči. Ker bo plinovod speljan tudi čez nabrežinsko občino, bo omenjena komisija, v kateri so predstavniki vseh svetovalskih sku-pin, proučila možnosti priključkov za potrebe posameznih vasi. Odškodnina za škodo ki jo dela divjad Pred razpravo o zakonu o lovu, ki se bo začela verjetno v četrtek, je repentabrski župan Mihael Guštin poslal včeraj predsedniku deželnega sveta naslednjo brzojavko: «Repentabrska občina, upoštevajoč pritožbe kmetov, zahteva, da se jim prizna pravica do odškodnine za škodo, ki jo povzroča divjad« O tem zelo perečem problemu smo tudi pred kratkim obširno pisali v našem listu. Kmečka zveza je ■je večkrat posredovala na raznih mestih, toda do sedaj ni bilo od nikoder pozitivnega odgovora. Skrajni čas Je. da dežela, ki ima glede kmetijstva največjo pristojnost, nekaj ukrene v zaščito koristi kmetov in razvoja žlahtnih kultur, ki jih divjad najbolj napada in uničuje. pravljen pa bo zebrasti prehod od železniške postaje do ploščadi sredi ceste pred postajo, ker ne bo več potreben. ttitiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniuml....................................hiiuiiiiiiuihiiiiiiiiiiiiiiiiiiih,iii,,,i,,*i“,,,i",ii,i",",,i,,,,,iu V ORGANIZACIJI SESLJANSKE LETOVIŠČARSKE USTANOVE • V krožku za politično - socialne študije «Che Guevara« bo v četrtek, 22. t. m. ob 20. uri predaval Carlo M. Santoro o temi: «Sodobni kapitalizem, tehnično znanstveni razvoj in delavski položaj«. Uspešen nastop SG v Postojni Slovensko gledališče iz Trsta je o teh dneh na gostovanju po raznih večjih primorskih središčih, kjer uprizarja dela, s katerimi bo konec meseca in v prvih dneh junija gostovalo v Novem Sadu, v Beogradu in v Sarajevu. Prvi nastop je bil v ponedeljek v Postojni s Tavčarjevo farso «Red mora biti». Čeprav je vreme bilo silno neugodno, saj je nad Postojno divjalo neurje z burjo, dežjem in snegom, je bila dvorana do kraja natrpana gledalcev, ki so s posebnim avtobusom prišli tudi iz Planine. Delo so zelo dobro sprejemali in igralce nagradili z močnim ploskanjem. Danes bo gledališče nastopilo v Anhovem z dramo «Tri sestre». V SLOVENSKEM KLUBU Predavanje dr. Mašera o športu in zdravju S sodelovanjem Slovenskega planinskega društva je Slovenski klub posvetil svoj sinočnji torkov večer temi «šport in zdravjen, o kateri je govorila dr. Sonja Mašera. Na sebi lasten duhovit in živahen način je predavateljica dala prisotnim vrsto nasvetov in navodil, kako naj se z gojenjem športa zavarujejo pred vsemi tistimi boleznimi in obolenji, ki človeka tarejo na stara leta. Poudarila je potrebo, da starši uvajajo otroke k športu že od ranih let, nato pa je podčrtala koristnost športa, predvsem zmerne telovadbe, tudi za odrasle ljudi in celo za priletne. Še besedo o občinstvu: kljub zanimivosti teme in kljub temu, da je bila v gosteh strokovnjakinja, je bilo v Gregorčičevi dvorani kakih petindvajset poslušalcev. To obžalovanja vredno dejstvo je prišlo tudi do izraza v debati, ki je sledila predavanju. Slovenskemu klubu in njegovemu predsedniku prof. Turini se postavlja vprašanje, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi naj bi skušali v prihodnji sezoni priklicati širšo im-bliko na vedno kvalitetne torkove večere. V soboto otvoritev Metlicovitzeve razstave V soboto 24. maja ob 18.30 bo v umetnostni občinski dvorani pata če Costanzi v Trstu otvoritev u metniške razstave Leopolda Metli kovitza. Razstavo priredi mestni muzej Revoltella pod pokroviteljstvom tržaške občine ter s sodelovanjem Višje šole za reklamno tehniko «Davide Camparin ter podjetja «Officine Grafiche Ricordi» iz Milana. Razstavljenih bo 54 Metlikovitze-vih del. od katerih je deset slik, 12 lepakov in 32 ilustracij ter o-snutkov za lepake. Sobotna razstava ob stoletnici rojstva velikega slikarja reklamnih lepakov, bo obenem nov doprinos k spoznavanju svetovne reklamne grafike. Metlikovitza je odkril založnik Giulio Ricordi v Vidmu, ko mu je bilo komaj štirinajst let, ter mu preskrbel v Milanu mesto litogra- fa. Nadobudni fant se je tu, pod vodstvom Hohensteina, izvežbal v umetnosti stila libertg ter kaj kmalu dosegel presenetljivo čistost u-metniškega izražanja. Njegovi najznamenitejši lepaki so Puccinijeva Madame Butterflp, otvoritev sim-planskega predora, mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 in Turinu leta 1911, ter splavitev ladje «Roma». Gledališča Verdi Najslavnejša imena lahke glasbe pet dni pri nas s «Festivalbarom» 24. t. m. gula večer v lokalu «Caravella» v Sesljanu - To veliko pevsko tekmovanje za televizijski program je zasnoval in ga vodi Villorio Salvetli Danes zvečer prispe v Devin televizijska ekipa RAI-TV, ki bo v glavnih središčih tržaško - devinske obale po že Izdelanem programu od jutri pa do vključno 26. t. m. snemala prvo etapo letošnje 6. izdaje poletnega pevskega tekmovanja z naslovom «Festivalbar - Juke - box polglasno«, ki se letos, kot že pred dvema letoma, začenja v našem zalivu v Sesljanu, Devinu, Grljanu In v samem Trstu In ki se bo zaključila 6. septembra v A-siagu, potem ko bo nadaljevala na Colli Euganei, v Montegrotto in A-bano Terme, na Gardskem jezeru, na jugu na otokih, v Reggio Cala-brii, v Agrigentu in v Cagliariju. To oddajo, ki jo bodo televizijski gledalci lahko gledali v posrednih prenosih od konca junija dalje in ki je doslej bila deželnega velikega zanimanja, saj je indeks njene priljubljenosti dosegel 81 odstotkov, kar je zelo visoko, je zasnoval In jo tudi vodi znani televizijski napovedovalec Vittorio Sa-vlettt. Na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu sesljanske turistično - le-toviščarske ustanove sta nas predsednik ustanove dr. Lenarduzzi in predstavnik tiskovnega urada letošnje izdaje tega tekmovanja dr. Boccollni seznanila z nekaterimi posebnostmi letošnje prireditve, katere organizacijo (kar zadeva prvo etapo) je prevzela sesljanska turistična In letoviščarska ustanova v sodelovanju s tržaško letovi- ščarsko ustanovo In pod pokrovi teljstvom deželnega odborništva za turizem. Tako smo zvedeli, da je «Festivalbar - Juke box polglasno« zastopan s svojimi ploščami v 35.000 «juke - boxih» po vsej Italiji. Letošnje tekmovanje bo dalo 13 novih .plošč (prejšnja so jih riala po 12), tekmovanje samo pa bo potekalo v dveh serijah, v takoime-novani «zlati seriji« In v «zeleni seriji«. V prvi nastopajo že uveljavljeni pevci lahke glasbe, v drugi pa mladi pevci in ansambli. Pevci in pesmi v »zlati seriji« so: Lucio Battisti «Acqua azzurra, acqua chiara«. Mino Reitano «Da-radan«, Bobby Solo «Domenica d’agosto», Aphrodite’s Child «Iwant to llve«, Riccardo Del Turco «11 compleanno«, Patty Pravo «11 pa-radiso«, Dik, Dilc «11 primo giorno di primavera«, Orietta Berti «L’al-talena«, Al Bano «Pensando a te«, Franco IV. in Franco I. «Sole», Little Tony »Solo per te«, Cate-rina Caselli «Tutto da rifare«, I Camaleonti «Viso d’angelo». Pevci «zelene serije« pa so Ro-mlna Power, Pascal, Hugu Tugu, Niemen, Herbert Pagani, I pro-feti, Thomas, Giannl Farano, Mau-rizio Vandelli, Niky, Patrick Samson, Rinaldo Ebasta itd. Izbiranje pesmi oziroma glasovanje zanje bo potekalo takole: v vsakem lokalu, ki Ima juke-box, bodo na razpolago posebne dopisnice, na katerih se označi izbrano pesem in Izbranega pevca. Pevec in pesem, ki bosta prejela največ glasov, bosta proglašena za najbolj poslušana v sezoni. Razen tega bo tekmovanje razširjeno na 3000 prodajaln plošč, supermarketov in velikih magazinov, nakar bodo vse te glasove sešteli skupno z onimi z dopisnic ln žetoni v vseh 35.000 juke-boxlh po vsej državi. Ti podatki bodo potem po sistemu vzorca reducirani na 1500 juke-boxov in predani v oceno 15 ljudskim ter 15 žirijam po kategorijah. Podatke bo obdelal statistični urad ISTAT. Ob koncu tekmovanja bo (tFestivatbnr« .podelil trofejo Moccia, med pošiljatelje dopisnic pa bo žreb razdelil bogate nagrade: avta Mini Cooper in Mini Minor, dragulje, lambrete, lambret-tine, registratorje, zaboje likerjev Moccia itd. Program snemanj v okviru prve etape bo v glavnih obrisih naslednji: 22. maja dopoldne z ((Novimi angeli« na barkovljanskem nabrežju, popoldne z Giannijem Farano v Sesljanu v zalivu ln campingu, 23. maja dopoldne z Rinaldom E-basto v Sesljanu in v interjerih Mascherinijevega studia, popoldne s Camaleonti v Miramaru in eventualno v Grljanu, zvečer preizkušanje svetlobnih efektov v lokalu «Caravella», 24. maja dopoldne s Patty Pravo v Devinu in Sesljanu na ribiški ladji, popoldne generalka v ((Caravellb) in zvečer gala prireditev v «Caravelii», kjer bodo nastopili vsi udeleženi pevci, 25. maja dopoldne s Caterino Caselli v Trstu na Gradu in še kje. popoldne z Little Tonyjem v devinskem zalivu in na motornem čolnu ter mogoče še pri svetilniku na Greti, zvečer z Battistijem in Adamom ter končno 26. maja z Luciom Battistijem pri Timavskih izvirih. Snemanje v živem okolju bo nedvomno prispevalo k popularizaciji turističnih mikavnosti naše tržaško - devinske obale med milijoni televizijskih gledalcev ne samo v Italiji temveč skoraj po vsem svetu, saj je to oddajo lani odkupilo nad 50 tujih televizij, letos pa si je odkup zagotovilo že nekaj nad 100 televizijskih družb. Sesljanska letoviščarska ustanova se zato ni ustrašila naporov in sredstev za organizacijo te prve etape «Festivalbara» v prepričanju, da se ji bodo investicije izdatno povrnile. Pri Blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopne za 11. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v petek, 23. t.m. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo vodil francoski dirigent Ernest Bour, kot solist pa bo nastopi klarinetist Giorgio Brezigar, prvi klarinetist or kestra Verdi. Na programu bo Haydnova Simfonija St. 89, Lirični koncert za klarinet in orkester Pavla Merkuja, Debussyjeva «Iberia» in Ravelov ((Bolero«. Nazionale 16.00 Stanlio >'n Olio, «L'ir-restitibile coppia«. Metro Goldwyn Mayer. Grattacielo 16.30 »Un beli ssimo novembre«. Gina Lollobrigida, Ga-briele Ferzetti, Andre Laurence. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Ultima notte a Cot-tonvvood«. Richard VVidmark, Lena Horne, Carroll 0’Connor, John Saxon. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Therese and Isabelle«. Michele Mercler, Robert Hossein Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00, zadnja predstava ob 22.10 «Quando 1’alba sl tinge di rosso«. Antony Franeiosa, Michael Sarrazin. Universalfilm. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «11 grande lnquisttore». Vincet Priče. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. palom. Alabarda 16,30 «Nuda sotto la pel le«. M. FaithfulI, A. Delon. Te', chnicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatica 16.00 «La volpe«. S. Dennis, A. Heywood. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14, le- Aurora 16.30 «Mett-' una sera a cena«. Bolkan in Trintignant. Te. chnicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Cristallo 16.30 «11 castello dl carte« George Peppard. Technicolor. Capitol 16.00 «La monaca di Monza«. Anne Heywood, A. Sabato, Prepovedano mladini pod 18. letom Technicolor. Impero 16,30 «C’č un uomo nel let-to di mamma«. Doris Day. Vittorio Veneto 16.30 «Senza un at-Kmo di tregua«. Lee Marvln, An-gie Dickinson. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14 letom. Astra 16.30 »King Kong« Techrvcolor. Ideale 16.00 «La mano che ucclde«. Richard Johnson, Carol Llllei, Barbara Boucket. Technicolor. Abbazia 16.00 «Agguato nel sole«. G. Montgomery, Bat Hunter, Ivonne De Carlo. Technicolor, Slovensko gledališče v Ufi Danes, 21. t. m. ob v Anhovem A. P. Cehov: TRI SESTRE V četrtek, 22. t. m., ob 20'U' v Novi Gorici , V petek, 23. t. m., ob 20' v Sežani T. M. Plautus AMFITRU0 V nedeljo, 25. t. m. ob 20> v Štanjelu T. M. Plautus: AMFITRU0 V ponedeljek, 26. t. m-uri v Tolminu ot ^ Josip Tavčar RED MORA BITI V torek, 27. t. m. ob 20 RED MORA BITI V KULTURNEM D0$ slikarska razstava MILIGOJA DOMIN^ iz Ljubljane in SILVESTRA iz Nove Gorice I) Razstavo prireja KUltttfjJfJI misija Slovenske gospodarske zveze Razstava je odprta nija vsak dan od iu-in od 17, do 19- u t? do ll . An * SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sklicuje svoj 18. REDNI OBČNI zB° v nedeljo 15. junija 9. uri v Prosvetni dvo Gorici, Corso Verdi D P. d. SLAVKO SK.Dltf/ priredi v četrtek 22. *• 20.30: VEČER SLOVENSK* BALADE IN R0MaN d** ki ga bo posredoval S liški umetnik Stane Razt^ V, k- Vabljeni člani in društva ar Državna srednja p0l>' priredi v nedeljo, ž5' ( na šolskem dvorišču ve' Pavla Golie « J U R Č E K » Prva predstava bo ob in druga ob 20.30. Razstave ------------------------ eni''11! * V občinski umetno*11" t ‘ ,il (t. Trgu Unita dltalia Je * žaškega slikarja trenea metnik razstavlja fisH50žitj*' pokrajine, cvetje In tih stava bo odprta še dane ' (R.) V galeriji Torbandena Bandena l Je do 29. tjn- sl^t sebria razstava turinskes■ yi i Gregoria Calvija .ki raZ (awi pino slik z zadnjih dveh ,n K Turinu leta 1965 In >=°'lzu. posvečene Turinu m aj V nik jim je dodal še naruS‘V iz Piemonta in liekaArl* #• m v raznih tehn kah. «Er . in ((Portret Giannija Era(l|0,olj^ . -------- . Skednju ‘J, Jy razstava umetnika j* ■' V KUomuii Kološ* iz Kopra. RazSta j Hr f ta vsak dan od 16. do , s» nedelje 25. tjn. Na oS‘(>ti'li' |f morski ln prekmurski j))«s: ifli V krožku za socialne • fh t ■ l. ^ .tria razS-iie U Salveminia lektivna umetnostna iazacijf jž gan zaciji državne {e,e,]f Č S«'ll Z.CŽI-1J1 UlčdVilC ‘ f n nikov, na kateri sodeluj ppKr jev in kiparjev iz na5'm. mladih in že uveljavi]^ 0po > Razstava do odprta jj A od 17. do 26. tjn. ““ 0i ure ob delavnikih ter 13 ure ob nedeljah. jt»i6f? Na sedežu Združenj* i0 ’ f učiteljev v Ul. lige sv«J‘ stavlja od 17 do 3l-J i»' tike slikar Angelo Re' ‘pFv, V občinski umetnostni palači Costanzi bo v s°“"ve vf, ob 18.30 otvoritev razs pozida Metlicovitza. Razsfane If gala plakate, slike, r,s ke gaia piaKaie, snicc, • ■IHUBluJti ROJSTVA, SMRTI , j, Dne 20. maja I9t>9 je 'Vji rodilo 9 otrok, umrlo pLaria UMRLI SO: 68-letnaI " » J' auer por. VVeldln. 74"7() 74-ie'ljtliij j Stabil^vtLPolengOi. stina Rudolf por. Cerai;uena'.(,„' bina Schillan por. y na Aliče MHIch por. jjK letni Giuseppe Zarli. vanni Skodler, 69-Ietnt &ei v tram, 46_ietna Silvan3 jjje1 Mg, Maria .^uhOtiCt .• ■ I .JSf 47-lelna Maria Sabotic, ^ * na RomaneMi vd. * M Ilci IWI1Iarda. Ul. de" (Sv;, AlPAIabarda »JSP Galeno, Ul. S. Clllno Qio' De Leitenburg, Trg =>■ MUza-n. Trg Veneri* 5 UPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Znižana kazen avtomobilistu ki je povozil priletnega pešca Prizivni sodniki pa so potrdili kazen 1 leta in 4 mesecev zapora videmskemu duhovniku, ki je bil obtožen goljufije Pred tržaškim prizivnim soli-scem (predsednik Franz, tožilec ™»yer, zapisnikar M. Riatel) je ™la včeraj ponovna obravnava proti 41-letnemu Mariu Crevatinu “Istrske ulice 25, ki je bil ob ‘Men, da 9 novembra predlani nenamerno ubil tedaj 83-letnega An-«ea Gombaccija iz Ul. Brolett.o Poleg tega so Crecatina obtoži1 še, da se po nesreči ni usta-j ter ni nudil ponesrečencu po-‘rebne pomoči. Nesreča se je pripetila okoli 7. Fe, zjutraj. Crevatin 'e je tedaj P*ual s svojim avtom po Ul. S juacomo m Monte v smeri Trga “Snsovino. Na postajališču, ki je Msproti začetka Ul. P. Veronese, le tedaj stal filobus, ki ga je Cn l?p-n prehitel. Tik za postajaii-“rem je prehod za pešce. Pozneje f”. Je zvedelo, da je Gombacci pri-v Ul. S. Giacomo in Monte po ““Pnišču, ki je speljano od trga “jed nižje ležečima predoroma ter Potem prečkal ulico po zebrastem Prehodu. Kakšen je bil potek nesreče, m -foel nihče povedati kaj točnega, "tuni dve priči, ki sta bili v bli-S01 *- msta sploh opazili, kako je “Tevatinov avto povozil pešca. Po-?®tnč Claudio Cappellini je raz-oral samo prvi dve številki evi ■®nčne tablice drvečega avtomo-bila. Prav tedaj ga je zmotil klic "“ge priče, ki je opazila moške-sa, ki je ležal sredi ceste. Slo J® za nekega mestnega redarja, kr j!. Je peljal z motorjem proti S. “aaobu in ki je bil oddaljen te rji 'takih 50 metrov od kraja ne sreče. , Na podlagi teh skromnih podat-so karabinjerji že isto jutro aretirali Crevatina. Ta je izjavil, r8 Je sicer začutil votel udarec ?a sprednji spodnji strani avtomo-PJla, toda bil je prepričan, da je j°rda povozil kakega mačka. Trdil p da se je peljal z zmerno hi SPatjo (nekaj čez 30 km na uro). {Tiči dogodka pa sta menili, da je pijk hitrost znatno večja. Mestni edar j0 je cenil na 0koli 70 km ‘a uro. Crevatin je izjavil, da se Je zelo mudilo na delo v pristanišče. Kazenski sodniki so obtoženca Poznali lani za krivega ter so obsodili na 1 leto in 6 ms-“®°ev zapora ter 3 mesece prc-veri3' ^>0'e8 tega so mu odvzeli za euno vozniško dovoljenje. s .roti razsodbi se je pritožil 00 “PJenec, ki je trdil, da sploh ni dokazano, da je Gombaccija P J->ozU prav on 2ato je predvsem khteval, naj ga prizivni sodniki Prostijo popolnoma, ker dejanja iP zagrešil. Kot skrajno mozno.it jp’ dopuščal oprostitev zaradi po-nnnjkanja dokazov, oziroma nar ““'o kazen. Prizivni sodniki so včeraj peno v* 2&slišali obtoženca. Crevatin je P* enkrat ponovil, da se iji zave; žbe’- da 'e Povozil pešca in da ni pMal s kraja nesreče. sodniki so deloma spremenili-jpotno razsodbo. Obtožencu so zm-,au kazen na 10 mesecev zapora -n meseca pripora. Kazen je po-sojna. v ostalem so potrdili prvot, n° razsodbo. čred prizivnim sodiščem se je jS1 zagovarjati tudi duhovnik X.858! Pletro iz Vidma, ki je bil v isti koš upravo cerkvenega pre-1 vzrok nove prometne nesreče. Z J™Sl?*a! avtom Fiat 1100 (TS 99703) sta se ob omenjeni uri peljala po Furlanski cesti proti Proseku 30-letni natakar Umberto Quercini iz Ul. Baseggio 73, ki je upravljal avtomobil, ter njegova svakinja, 30-letna Annamaria Molesini por. Briz-zi iz Ul. Giulia 14. V bližini carinske postaje na Furlanski cesti, je hotel Quercini zmanjšati hitrost avtomobila in je zato naglo zavrl. To je bilo zanj in za njegovo spremljevalko usodno. Vozilo je na premoženja v vasi Basiliano, kjer živijo njegovi sorodniki. Tam je ustanovil kmetijsko posestvo «Fra-telli Mattiassi«, ki se je ukvarjalo z govedorejo. Podjetje je upravljalo tudi neko gostišče. Zdi se, da je videmski ordinariat v določenem trenutku stopil Mat-tiassiju na prste. Ker se je bilo domače podjetje precej zadolžilo, se je Mattiassi skušal izmotati iz zagate z goljufijo. Podpisal je čeke, ki niso imeli kritja, a z zvijačo je napotil neko osebo, da mu je podpisala garancijsko listino, na katero je on sam vpisal vsoto 40 milijonov lir. že sodniki prve stopnje so ugotovili, da je bil Mattiassi čuden duhovnik, ki je zamenjal brevir s čeki, a namesto z duhovnimi vajami se ie ukvarjal z govedorejo. Tudi na včerajšnji obravnavi je generalni pravdnik ostro obsodil njegovo ravnanje, kar je brez dvoma napotilo sodnike, da so potrdili prvotno razsodbo. Avto je zdrsel na mokri cesti Nenadno zaviranje na spolzki cesti je bilo včeraj ponoči ob 2.30 NA POVABILO PREDSEDNIKOV IACP Strokovnjaki za gradnjo iz Slovenije so bili na obisku v Treh Benečijah Koristna izmenjava izkušenj na področju ljudskih gradenj - V prihodnjih tednih bodo predstavniki IACP vrnili obisk v Sloveniji S SEJE ODBORA V GORICI V ljudskem vrtu bodo asfaltirali glavne poti V ponedeljek bo seja občinskega sveta Na povabilo vodstva ustanove za ljudske hiše (IACP) na področju Treh Benečij, je prišla na obisk na to področje jugoslovanska delegacija, v kateri so bili upravitelji, tehniki in izvedenci za ljudske mokrem asfaltu zaneslo na nasprot- stanovanjske gradnje v Sloveniji. 'ri*r Namen obiska je bil, da bi si iz- menjali medsebojne izkušnje no stran cestišča, kjer je z vso močjo treščilo ob obcestni nasip. Zaradi nenadnega sunka sta Quer-cini in Molesinijeva zadela z glavama ob vetrobran ter ga razbila, pri čemer sta se precej porezala po obrazu. Mimoidoči avtomobilist je o nesreči obvestil prometno policijo ter Rdeči križ, ki je kmalu nato odpeljal ponesrečenca v splošno bolnišnico. Oba so nemudoma sprejeli v nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral Quercini zdraviti vsaj 10 dni, njegova svakinja pa 15 dni, če ne nastopijo komplikacije. ^tozen goljufije in drugih prekr “SOV. Na zatožni kloni bi moral sedeti ^tattiaj ^namernega stečaja. s - Na zatožni klopi bi moral >rJJ* z njim tudi brat Lodovico “tathassi, ki pa je bil obtožen ie Rj o0 auccaja. tJMemsko kazensko sodišče je .■“h obsodilo Pietra Mattiassija na 4hn nlJ0 111 4 mesece zapora ter na')?0 lir g'°be, brata Lodovica pa a;, 4 * mesece zapora. Prizivni soa-so spremenili prvotno raz-oabo le v toliko, da so ustaviu , tenski postopek proti Lodovicu, k j, F.,-!® bil ta med tem časom re sbihtiran. . uogodki, ki so pripeljali oba bruci* '3ret' kazenske sodnike, so se prtarali v letih od 1965 do 1967 ,‘etro Mattiassi je bil še mlad du-zJjuk toda zelo podjeten. Škof nai, nat0 “O je bil spočetka zelo sKionjen ter mu je zaupal od-sovorne funkcije pri upravi ška vtri y glavnem se je Mattiassi uk Vri z gospodarskimi zadevami •aen-iske škofije ter je opravljal /,uzt|o škofijskega ekonoma. Med tivef;011 so mu zaupali tudi upravo v D gOsHnclrih lictanGV' mCjLSJI Hi tv,nj■ gostinskih ustanov: «Casa n,. re,> v Lignanu ter «Casa ai mon-'- v Sappadi. Zdi se, da je bil SJtassi v službi zelo vnet ter je bičt Ugotovil škofiji visoke do d05, '. čeprav so nekateri cerkven: aC°.ianstveniki potem zanikali upravne zmožnosti, nravi. assi Pa ni pogorel pri u Zri,‘Janju škofijskega premoženju. _ se, da ie vsaj deloma spravil ANSAMBEL Lojzeta Slaka: Po dekle nova stereo long - play gramofonska Pl OfcčA z NASLEDNJIMI POSKOČNIMI: dekle ^ saneh na ples Polževem J Pr'iatelj JJeodposlano pismo a dolgo pot ye Plavaj, plavaj barčica . režimo še eno J^ni časi JJJS ; maš polka 5yinili sja ieu , ki je tokrat nastopil pod vodstvom Elijane Zajec je prejel za svoje izvajanje prisrčen aplavz občinstva, ki je polno zasedlo dvorano. Na tem srečanju so se zvrstili v štirih koncertih v soboto in v nedeljo številni harmonikarski ansambli in solisti iz raznih jugoslo vanskih krajev, pa tudi iz tujine (iz češkoslovaške, Madžarske, Švice, Nemčije). Poleg orkestra Mi-ramar* je iz Italije nastopil ansambel Spantaconi iz Baveno pri Navarri. Prireditelji srečanja so nastopajoče sprejeli zelo gostoljubno in prisrčno; celotna prireditev je potekla lepo organizirano. Ob povratku v Trst so si člani Miramara* ogledali še naravne lepote Istre, s čimer je bil njihov nastop združen s prijetnim majskim izletom. Obvezno cepljenje psov proti steklini znižajo gradbeni stroški, o velikosti stanovanj v sorazmerju s številom stanovalcev ter c problemu vzdrževanja. Ob slovesu se je vodja delegacije inž. Skušek toplo zahvalil v imenu gostov za izkazano gostoljubje ter se pohvalno izrazil o ljudskih gradnjah, ki so si jih ogledali. Poudaril je tudi važnost takih posvetovanj, ki odpirajo nove možnosti pri gradnji primernih ljudskih stanovanj. Pri Rdeči hiši se je predsednik IACP v Gorici prof. Cellie poslovil od delegacije iz Slovenije ter napovedal, da bodo strokovnjaki s področja Treh Benečij v prihodnjih tednih vrnili obisk v Ljubljani ter v drugih mestih Slovenije ter izrazil s tem v zvezi željo po nadaljevanju takih plodnih obiskov in posvetovanj. Načrt za novo bolnišnico v Tržiču Na županstvu v Tržiču bodo v petek ob 18. uri prikazali načrt za povečanje in modernizacijo tamkajšnje splošne bolnišnice. Gre za enotno stavbo v obliki črke H, ki bo 6 odnosno 7 nadstropna z vmesno 2 nadstropno povezavo. Stroški za to moderno in funkcionalno zgradbo so predvideni na 3 milijarde lir. v bolnišnici bo prostora za 800 postelj. Načrt bosta predložila predsednik bolnišnice Pelizzoni in sanitarni vod- Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, pretekli ponedeljek, so sklenili, da bodo sklicali sejo občinskega sveta za ponedeljek, 26. t.m. Med tem bodo imeli odborniki še eno sejo v petek, 23. t.m., da bi potem lahko nemoteno obravnavali občinski proračun za tekoče leto. Na začetku seje je župan Martina poročal o sestanku, ki ga je imelo občinsko predstavništvo s sindikati, na katerem so obravnavah zadevo organika občinskih uslužbencev. Odborniki so nato proučili in odobrili vrsto ukrepov upravnega značaja. Med temi je pokritje primanjkljaja v režiji mestnih avtobusov za letašnji januar, ki znaša 3 milijone 570.000 lir, 1,3 milijona izrednih stroškov za popravilo nekaterih šol, 1,45 milijona za popravila vrtcev, 2,7 milijona za asfaltiranje nekaterih glavnih poti v ljudskem ja. Govorili pa bodo tudi njegovi izdelovalci, skupina strokovnjakov j vrtu ob Korzu Verdi ter 480 tisoč iz Milana. ■ lir za nekatera dela na igrišču v lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllilllllIIIllllllllllllllllllllIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OD 24. MAJA DO 2. JUNIJA Program kulturnih prireditev za 100-letnico čitalnice v Štandrežu v Odbor za proslavo je izdal tudi posebno brošuro «Ob stoletnici čitalnice v Slandrežu» Organizacijski odbor za proslavo I ra «. O. lCO-letnice štandreške čitalnice je' stave, pripravil naslednji program: Sobota. 24. maja ob 21. uri: Z področju s predstavniki i z Slove- zbirališča na Pilošču pohod godbe ’ na pihala «Kraš» iz Doberdoba, folklornih skupin «Breg» iz Trsta. «01impija» iz Gorice in narodnih noš iz Sovodenj po vasi; koncert godbe in nastop folklornih skupin. V' nedeljo, 25. maja, ob 11. uri: pozdrav predsednika pripravljalnega odbora Dina Ronerja; odkritje spominske plošče in nastop pevskega zbora «štandrež»: govor dr. Andreja* Budala, nastop pevskega zbo- mje. Imeli so celo vrsto posvetovanj, na katerih so primerjali številne in raznovrstne probleme, ki so povezani z gradnjo ljudskih stanovanj, s posebnim ozirom na gradbišča ter na javne naprave (kanalizacija, napeljava luči, plina, vode itd.) ter na dohodne ceste. Govor je bii tudi o tipizaciji gradenj z namenom, da se čimbolj Važno obvestilo KZ dvolastnikom Kmečka zvežtf dfcbzarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8. do 14., ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in l občino drv. Prošnje bomo sprejemali do 14. junija. Tajništvo Kmečke zveze lllllllllllllimilllllllllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIHIII lllllllll lllllllllllflllHHIIIHIMIIIIli»«llllllllllllHimilHIIHIIIIIIIIimilllllllllllllllllHIIIIIHmilllll llllll IIHIIIIHHIIIIIII Klub «Simon Gregorčič)) prireja, v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo, komemoracijo ob 20-letnici smrti pesnika Otona Zupančiča Na proslav: bo govoril književnik Mitja Mejak, recitirala pa bosta gledališka igralca Stane Sever in Boris Kralj. Večer bo v petek, 23. maja t. 1., ob 20.45 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. OKROŽNO SODISCE V GORICI Elegantni vlomilec iz Trsta je kradel po ženskih zavodih Za svoje podvige bo sedel 29 mesecev ■ V zavodu slovenskih redovnic na goriškem Korzu se je izgovoril, da je «zašei» odsotnosti obtoženca so na zadnji razpravi okrožnega sodišča v Gorici obravnavali pustolovščine 32-letnega Tržačana Giordana Bude, ki stanuje sedaj v Milanu, Ul. Pontaccio štev. 2. Ta človek se je dne 25. aprila lani v dopoldanskih urah izmuznil mimo nune vratarice v ^Zavodu sv. Jožefa* Podturnom s sumljivimi nameni; prišel je v drugo govorilnico, kjer pa je opazil neko drugo nuno. Očitno v zadregi se je izgovoril, da išče neko nuno svojo sorodnico, nato pa je takoj pobegnil pri stranskih vratih na cesto. Redovnici se je zadeva zdela sumljiva in jo je prijavila policiji. Dodala je, da je neznanec bil zelo elegantnega videza in uglajenih manir. V popoldanskih urah pa so dobili na policiji prijavo še o vlomu v neki ženski zavod v Gradežu, kjer je neznani vlomilec odnesel iz spalnice prednice iz omare, ki jo je s silo odprl 74 tisoč Ur. Pri nadaljnji preiskavi so izsledili osebo, ki je odgovarjala opisu, v Veroni, ter ugotovili, da gre za poklicnega vlomilca v verske zavode Giordana Buda in končno so ga presenetili 16. maja v hotelu Pošta v Gorici, kamor je prišel prenočevat. Pri njegovem zasliševanju so ugotovili, da je poskusil vlome, odnosno tatvino, tudi v zavodu Paolink v Ul. Brigata Pavia, kjer ie neki redovnici zmanjkalo leto dni prej 450.000 Ur, ter v zavodu paolink v Ul. Brigata Pavia, ItaUa 120. Tam ga je presenetila prednica tega zavoda Rozalija Dolhar, kateri se je nalagal, da išče Občinska uprava sporoča vsem' neko poslovalnico z ncpremič.ina-lastnikom psov, da je končni rok md in da se je zmotil v hiši. Dol-za obvezno cepljenje proti steklini harjevi se je zdelo to naravno in 30. junij. Pri tem opozarja občin- zato ni zadeve niti prijavila po-ska uprava, da je potrdilo o ceplje- Uciji. Seveda je Buda priznal samo tisti del krivde, ki je bil očividen ter vse drugo tajil. Državni tožilec dr. Marši je zahteval zanj kazen 3 leta in 4 mesece zapora ter 120 tisoč Ur globe. Po govoru branil- ca dr. Sancina pa so ga obsodili na 29 mesecev zapora, 90 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Drž. tož. dr. Marši; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Gridelli in Succi; zap. Noselli. Posojanje avtov pri AK Avtomobilski klub v Gorici sporoča svojim članom, da se vrši izposojanje avtomobilov za člane pri njegovih uradih v Ul. Roma 12. Prizadeti se lahko obrnejo v ta namen ob delavnikih med uradnimi urami na omenjeni urad ali pa na uslužbence za pranje avtov ob i nedeljah in praznikih dopoldne. Župančič*; otvoritev raz- menila pravcati kaos v loviščih, kar bi škodovalo lovcem, ki so vložili leta truda v ureditev teh lovišč. Poročilo vabi lovske organizacije, naj preprečijo škodo, ki bi pretila lovcem na Goriškem. V nedeljo, 25. maja, ob 21. uri: Pozdrav Duia Ronerja in dveh predstavnikov slovenskih ku turnih organizacij; koncert zborov «štan-drež» iz Štandreža, «Miren» iz Mirna, «M. Filej* iz Gorice, «Jeze-ro» iz Doberdoba, «L. Bratuž* iz Gorice, «Fan:je izpod Grmade* iz Devina «0. Župančič* iz Štandreža. Sledi Vilharjeva enodejanka »Poštena deklica* v izvedbi p.d. «Štan-drež*. V soboto, 31. maja, ob 21. uri: Nastop prvakov ljubljanske opere: Vilma Bukovčeva, Miro Brajnik, Ladko Korošec, Marcel Ostaševski, Božena Glavač in baletni solisti: Lidija Sotkar ter Janez Mejač s spremljavo pianistke Zdenke Lukee. V nedeljo, 1. junija, ob 9. uri: Extempore sredriješo.cev na trgu v Š.andrežu; ob 21. uri: nastopijo »VESELI PLANŠARJI*, nato sledi ples. V ponede jek, 2. junija, ob 20.30: Gostuje gledališče iz Nove Gorice s komedijo v 3. dejanjih «Naši trije angeii*, nato sledi ples. Vse dni bodo odprte razstave primorskega tiska, slik in kmečkega orodja. Deloval bo bogat srečo,ov in dobro založen bife. Izšla bo tudi brošura »Ob stoletnici štandreške čitalnice*. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Ul. Baiamonti. Občinskemu svetu bodo nadalje predlagaU najetje posojila 18.775.000 lir za dopolnitvena dela v šolskih delavnicah v Ul. Zo-rutti. Odobrili so nadalje plačilo vzdrževainine v bolnišnicah za 6,5 milijona Ur ter sprejem nekaterih prosilcev v dom onemogUh v Loč-niku. Tečaj za vodstvo obrtniških podjetij Ustanova za pospeševanje kmetijstva (ESA) ima na programu za letos med drugim tudi poseben tečaj na katerem bodo obravnavali vodstvo in organizacijo obrtniških podjetij. Tečaj je namenjen tehničnim strokovnjakom, ki že delujejo aU nameravajo delovati v obrtniških podjetjih na področju naše dežele. Tečaj bo začel delovati 26 maja in bo trajal sedem tednov. Kvalificirani učitelji bodo pri lekcijah, ki bodo trajale po štiri dni na teden v dopoldanskih urah, obravnavali naslednjo učno snov: Splošno trgovsko vedo in delovno ora\o: podjetje in uslužbenci; proizvodnost in proizvodnja; trgovska Drahsa in prodajni stroški: knjigovodstvo; ugotovitev proizvodnih stroškov; podrobnosti o domačem m tujem tržišču; pravna di-scibiina v obrtništvu. V tečaj bodo lahko sprejeU samo do 25 prijavljencev. Prizadeti naj se obrnejo na sedež ESA v Vidmu, Viale Venezia 100 ter naj vplačajo pri vpisu 5.000 lir za stroške didaktičnega materiala, ki ga bodo prejeU med poukom. Vse podrobnosti lahko dobite do telefonu Videm, 54-566. Štipendiji za študente angleščine Občinska uprava v Gorici sporoča, da je podaljšan do 30. junija rok za vložitev prošenj za natečaj za dve enkratni štipendiji po '50 tisoč lir vsaka za univerzitetne študente, goriške ali pordenonske pokrajine, ki so se vpisali na univerzi v Trstu za študij angleščine. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na tajništvu občinske uprave v Gorici. Še o deželnem lovskem zakonu Referent za vprašanja lova pri goriški federaciji PSI nam je včeraj poslal poročilo v katerem ugotavlja, da je bil zakonski osnutek o lovu v deželnem merilu precej spremenjen od prvotnega osnutka, ki so ga pripravili strokovnjaki. Ta sprememba bi na Goriškem po- Slovenski oktet je imel po daljšem presledku zopet koncert v prosvetni dvorani v Gorici, ki ,jc hila za to priliko natrpana do zadnjega kotička, kot je razvidno tudi z našega posnetka med koncertom. Danes zvečer nastopijo pevci Slovenskega okteta v dvorani Aiace v Vidmu, kamor jih je povabil kulturni krožek bančnih uradnikov iz Vidma. Prošnje za pokojnine za Doberdobcc Jutri, v četrtek ob 19.30 bo zastopnik sindikalnega patronata IN CA iz Gorice v prostorih p.d. »Jezero* izpolnjeval prošnje za pokojnino vsem tistim, ki je V nimajo in ki so rojeni pred letom 1910 ter imajo torej 60 ali več let. ....................................m..miiniu, VESTI IZ ŠTEVE R J AN A Zaključek in rezultati mladinskih športnih iger V nedeljo ob 11. uri bodo na župan, stvu razdelili nagrade zmagovalcem Na prostoru »Med borovci* so | tovarni «Fiocco» v Podgori kjer bile v soboto popoldne zak jučne se mu je polil alkohol, ko je delal teKme mladih športnih iger, ki jih pri statvi in se vžgal. ' V delavnici industrijske šole Ga-lilei v Gorici pa se je ponesrečil 19-letni Angelo Ganacci iz Fogliana, ko je delal pri stružnici ter se ranil na desni roki. Okreval bo v petih dneh. Za 15 dni so pridržali na zdravljenju 47-letnega Giuseppa Bertoli-ja iz Butria, ki ima tiskarno v Gradiški. Ko je delal pri tiskarskem stroju se je s prstanom zapletel na kolesje, katero mu je potegnilo roko v stroj, ki mu je prerezal kite na mezincu leve roke. je priredila občinska uprava iz š.everjana, skupaj s krajevnim športnim društvom »Brda*. To je bil drugi del tekmovanj, ker se je prvi vršil že v sredo 15. t.m. in samo o takrat doseženih rezultatih že poročali. Tekme so vodili učitelj Joško Marinič, prof. Helena Knez Marjan Terpin in Edvard Hlede. Tekmovanja se je udeležilo še kar lepo število mladincev če upoštevamo število prebivalcev občine in tudi rezultati, zlasti nekateri, so bili izredno dobri. Pri tekmah seveda niso manjkali navijači, ki so pridno bodrili mlade tekmovalce. Med doseženimi rezultati naj omenimo, da je Aldo Mačus skočil v višino 135 cm, Pavel Srebernič pa 120 cm; izven konkurence je Aldo Mačus vrgel nad 4 kg težko kroglo 10,13 m. Najboljši rezultati so v posameznih panogah; Skok v daljino: 1. Pavel Srebernič 3,28 m; 2. Franko Hlede in 3. Ivan Mužič. Skok v višino: 1. Aldo Mačus 135 cm, 2. Marko Černič in 3. Stanko Škorjanc. Met krogle: 1. Rinaldo Dornik 6.10 m, 2. Aleš Srebernič in 3. Mario Becciu. Tekmovali so tudi osnovnošolski otroci, ki so dosegli naslednje rezultate: Skok v višino: 1. David Pintar 85 cm, 2. Kazimir Černič 85 cm. Skok v daljino: 1. Kazimir Černič in 2. Klavdij Komic. Met krogle: 1. David Pintar in 2. Marko Škorjanc. Razdelitev nagrad zmagovalcem se bo vršila v nedeljo, 25. t.m. ob 11. uri na županstvu v števerjanu ob prisotnosti župana in občinskih svetovalcev. Prisostvovali pa bodo tudi drugi vaščani in vsi, ki se za tekmovanje zanimajo. Nesreče na delu Ker so včeraj stavkah na oddelku za nesreče pri delu (INAIL) se je zateklo več ponesrečencev po pomoč v splošno bolnišnico v Gorici. Ob 9.30 so nudili prvo pomoč 49-letnemu Romanu Blažiču iz Maria-na za poškodbe na prstih leve. roke; okreval bo v 10 dneh. Blažič se je ponesrečil na delu v SAFOG. Malo pozneje so nudili pomoč 21-letnemu Giorgiu Bernardisu iz Gorice Ul. Prato 17, ki se je ranil na desni roki na de’u pri podjetju Giu-sto & Rollo na Rojcah, ko je imel opravka z nekim modelom za modeliranje železa. Okreval bo v petih dneh. V 12 dneh bo ozdravel 47-letni Bruno Furlani iz Gorice Ul. Piave št. 9, ki so mu nudili prvo pomoč za opekline I. stopnje na levi roki in nogi. Furlani se je ponesrečil v Kino -v CORSO. 17.30-22.00: «La vergogna*, L. Ullmann in M V. Sydow; švedski film, mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI, 17.15: «Metti, una sera a cena», J. L. Trintignant in T. Musante; italijanski kinemaskop-ski film v barvah, mladini pod 18, letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.00: «Assalto al centro nucleare». F. Wolf in R. Como. VITTORIA. 17.00. «Coppie amanti», B. Bruel in W Rathnov; nemški film. CENTRALE. 17.00: «11 dottor Zi-gano». L. Defunes in B. Auber, kinemaskop, italijansko - francoska koprodukcija. Tržič AZZUIKO. 17.30: «La piu Deua coppia del mondo». V. Chiari in P. Quatrini. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00 «Friiuie:n Doktor«, S. Kendall in Capucine. Barvni film PRINCIPE. 17.30: «Scontro morta-le.>, P. Muncke, Barvni film. Auru Gorica Soča (Nova Gorica); «Dr Syn ali strašilo«, angleški barvni film - ob 18. in 20.15. Svoboda (Šempeter); «Po sledi sokola«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Deskle: «Zakonski kvadrat), zapad-nonemški film — ob 20. Prvačina: Prosto. Šempas: Prosto Kanal: Prosto. DE2UKMR LEK4KNE GORICA Danes ves dan in ponoči do odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je y Tržiču odprta lekarna «A1 Reden-tore» dr Enneri m De Nordis Ul. Rosselli 23, tel. 72340. KOLESARSTVO GIRO D’ITALIA»: 5. ETAPA Van Vlierberghe prvi na cilju ob miroljubni vožnji favoritov Na skupni lestvici ni prišlo do bistvenih premikov FOLLONICA, 20. — Današnja e-tapa ni bila posebno naporna, kljub temu pa se kolesarji niso preveč trudili, da bi si izbojevali na cilju boljša mesta, posebno pa ne favoriti. Ni sicer mogoče reči, da je bila vožnja dolgočasna in enolična. Poskusov pobegov je bilo precej, v začetnem delu druge polovice so nekajkrat posegli v dogodke tudi Adorni, Merckx, Dan-©elli, Gimondi in drugi, vendar pa so vedno kmalu odnehali. K temu Je proti koncu etape doprineslo tudi dejstvo, da je imela cesta vrsto ostrih ovinkov in je bilo nevarno, da pride do skupinskega padca. Zato so kolesarji vozili raje počasneje in previdneje. Do odločilnega pobega je prišlo 57 km pred ciljem, ko je ušlo deset kolesarjev Ta skupina si je priborila slabe pol minute prednosti, ki pa je nato proti cilju vedno bolj kopnela, kljub temu pa zasledovalci ubežnikov niso več ujeli. 200 metrov pred ciljem je iz vodeče skupine skušal uiti Torrc, toda 50 metrov kasneje je silovito potegnil Belgijec Van Vlierberghe. ki je prvi prevozil ciljno črto. ETAPNA LESTVICA 1. Albert Van Vlierberghe (Bel.), ki je prevozil 194 km dolgo (Sci od Montecatini Terme do Fol lonice v 4.22’54” s p. h. 44,275 km n. u. 2. Della Torre 3. Lievore 4. Paolini 5. Bianchini 6. Foggiali 7. Mori 8. Chiappano 9. Salina, vsi času 10. Neri 4” zaostanka 11. Zandegu 16’' 12. Basso 13. Reybroek (Bel.) 14. Levati 15. Mefckx (Bel.) in nato vsa glavnina v istem zaostanku. SKUPNA LESTVICA 1. Polidori 17.56’36” 2. Merckx (Bel.) 59” zaostanka 3. Anni 1'02" 4. Benfatto 116” 5. Adorni 1’32” 6. Gimondi 1’33” 7. Zilioli 1’39” 8. Michelotto 1’50” 9 Dancelli 2’51” 10. Mori 3’05” 11. Bitossi 3’09", itd.. v zmagovalčevem Jutrišnja etapa bo merila 198 km in bo imela le dva blažja vzpona. Prvih 100 km pa je proga povsem ravna. SABLJANJI POKAL GUSTAVO MARŠI Sovjetska zveza zmagovalka V sabljaškem troboju v sablji med reprezentancami Sovjetske zveze, Madžarske in Italije, ki je bilo danes v veliki dvorani Gin-nastice Triestine je prepričljivo zmagala reprezentanca Sovjetske zveze, olimpijski prvak. V jutranjem dvoboju ie premagala Madžarsko s tesnim rezultatom 13:12, medtem ko je zvečer odpravila v zadnjem srečanju Italijo s 13:10. Italija, ki je izgubila popoldne tudi srečanje z Madžarsko s 14:11, se je uvrstila na tretje mesto. V sovjetski reprezentanci je bil najboljši veteran Mavlihanov, ki je zmagal v vseh petih srečanjih. Razočarala pa sta Rakita, drugi na olimpijskih igrah, ki je doživel dva poraza, posebno pa Hibjak (k; je bil zadnje čase najboljši) ki je zmagal samo enkrat. Zelo dobro tehniko v odločilnem srečanju je pokazal tudi mladinski svetovni prvak Renski, ki je zmagal v dveh dvobojih v odločilnem srečanju z Italijo. V italijanski reprezentanci se je posebno izkazal Montano Aldo, ki je zmagal trikrat. Bruno Križman TURINIH ZA «POKAL 1NTEK SS» Kljub pristranskemu sojenju proseško Primorje v finalu Po streljanju enajstmetrovk je Primorje premagalo S. Anno s 7:5 (2:2, 2;2, 1;1) PRIMORJE: Canciani; Hervatie, I peto in razburljivo, škoda, da je Ossich; Francolla, Tremul (Štoka), | te lep športni večer pokvaril pri-Cadelli; Prašelj, Tomizza, Verginel- stranski sodnik. Njegovo sojenje la, Zužič, Doglia. je bilo zelo slabo in predvsem je S. ANNA: Dambrosi; Modolo, bilo oškodovano Primorje. Omeni- Zaecardi; Cimolino, Russo, Baudaz; : mo naj, da je razveljavil Primorju Pusini, (Nicolini), Cadenaro, Ulci-grai. Eccco B., Della Vedova. STRELCI: v 12’ Rocco, 40’ Tomizza, 65’ Verginella, 95’ Della Vedova. KOTI: 9:7 za Primorje SODNIK Zoch, Trst. ' PRIPOMBE: igrišče v dobrem stanju, slaba razsvetljava. V 12’ d.p. se je poškodoval Tremul, zamenjal ga je Štoka. V 6’ prvega podaljška je sodnik izključil Cadel-lija. Sobotno srečanje med Primorjem in S. Anno je bilo lepo, na- uiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiiiiill j PRVENSTVO «1. DIVISIONE» Druga prvenstvena zmaga Bora CRDA borovcem ni bila enakovredna nasprotnica BOR - CRDA 38:31 (25:6) BOR: Taučar Sergij 14, Zavadial Danijel, Kralj Martin 3, Kafol Stojan 8, štokelj Renato, Kralj Rajmund 13, Čermelj Edi. CRDA: Brandolisio, Sponza, Mo-rabito, Bevitori 9, Uxa 6, Vitri, Torzullo 6, Penzo 4, Bellelli 4, Sarini 2. SODNIKA: Minussi in Allegretto. PROSTI STRELI: Bor 6:12, CRDA 7:16. 5 OSEBNIH NAPAK: Penzo v 10’ d. p. Po predvidevanju so «plavi» odnesli svojo drugo zmago v tem prvenstvu. Premagali so ekipo CRDA s 7 točkami razlike potem ko so vodili tudi z 21 točkami razlike. Toda trener je hotel, da nekoliko počiva visoki Kralj Rajmund (imel je tudi 4 osebne) zato ga je zamenjal v 6’ d.p. To je seveda izkoristil ritišiirbtniR, ' Ki je na te način lahko tudi enakovredno boril pri odbitih žogah in je nadoknadil razliko. Dodati pa moramo še, da je nasprotnik zadnje 4’ prešel v «pressing» in so # «plavi» (zadovoljni z rezultatom) precej popustili. Med «plavimi» se je tokrat izkazal Tavčar z meti od daleč. Kralj Rajmund je igral sicer nekoliko slabše kot sicer, toda Judi tokrat je bil pravi steber v obrambi. O-stali igralci so zaigrali kot običajno. Pripomniti pa je treba, da je na igrišče stopil tudi Zavadial D., ki je tako odigral prvo tekmo v tem prvenstvu. V vrstah CRDA se je izkazal Bevitori, ki je odlično vodil soigralce. Drugi so igrali običajno, toda poznalo se je, da je bil odsoten Brandolisio. —jan— Turnir za «Pokal Standreža»: vratar Juventine je v tekmi z Bregom izboksal žogo v polje NARAŠČAJNIŠKA NAGRADA Obe peterki Bora d<«M poraz LLOYD ADRIATICO - BOR «A» 75:20 (42:8) LLOYD: Cernitz 8, Bidoli 2, Sar-dos 16, Scalini 4, Colli 22, Kau-cich 6, Zurch 6, Ricatti 4, Pozzo, Comici 8. BOR A: Kosmina, Barazutti 5, Danev 2, Deško 9, Tul 4, Kapič 2, Milič, Sosič. SODNIK: Verh. PROSTI METI: Bor 4:18; Lloyd 5:12. Tekmo, ki je praktično določila tržaškega finalista, so mladi košarkarji Bora izgubili. Pričakovali smo več od teh igralcev, posebno po uspehu nad Mivarjem, toda kot vedno, ima zadnjo besedo igra na igrišču. In v tej je bil boljši Lloyd, ki se je izkazal kot solidna ekipa v obrambi in napadu. Pripomniti pa moramo, da ima Lloyd na razpolago nad 150 igralcev rojenih v letih 1955-56 in tako lažje izbira igralce, ki sestavljajo ekipo. V vrstah Lloyda sta se posebno izkazala dva igralca, in sicer Colli ter Sardos. Prvi je bil neverjetno točen v metih iz vseh pozicij, drugi pa je prevladoval pod obema košema. Sicer pa ima ta igralec vse značilnosti odličnega igralca. Visok je 188 cm, star pa komaj 13 let. Za «plave» (tokrat nista nastopila Milič ter Sosič) se je posebno izkazal Barazutti, ki je dal vse od sebe. Bil je povsod prisoten, bodisi v napadu kot v obram- bi. Danev je sicer zaigral razmeroma dobro, toda ni mogel nič proti visokemu Sardosu. Tul je dosegel dva lepa koša, toda napravil je nekaj osnovnih napak. Deško so je vrgel z vso vnemo v igro, a bil je neverjetno netočen v prostih metih (3:10). Napredek pa sta pokazala novinca Kapič in Ko-smina. * * * SER VOLANA - BOR «B» 31:13 (13:6) SERVOLANA: Corosez 6, Albertini 4, Petronio, Carlini, Pisani 12, Calcina 3, Santini 2, Bellano 2. BOR B: Umek. Francis, Harej, Marc, Starc F Starc A, 4, Oblak, žetko 5, Colja 2 Vukotič 2, Pahor. SODNIK: Verh. PROSTI METI: Bor 3:16, Ser-volana 5:14. Na sporedu je bila tudi tekma, k: je praktično odločala o zadnjem mestu. To bo pripadalo Boru B, ki je izgubil proti Servolani. Toda takoj, moramo pojasniti, da so vsi «plavi» novinci in se je -trener poslužil vseh igralcev. Vsekakor so igralci pokazali, da lahko z uspehom nastopajo proti enakovrednim nasprotnikom, predvsem v prvem polčasu, ko so po zaslugi «živih» in povsod prisotnih Starca ter Colje večkrat spravili v zadrego škedenjce. V vrstah teh se je predvsem izkazal Pisani, ki je zaključeval z uspehom podaje Albertini ia -lan- en gol. Podaljšal je tekmo za 5 minut in S. Anna je prav v zadnji akciji izenačila. V prvem podaljšku je izključil Cadellija, ki ni naredil hudega prekrška. Vso tekmo je sodil zelo pristransko. Pri tem sta mu pomagala stranska sodnika. Pa preidemo k tekmi sami. Ne bomo zgrešili, če rečemo, da je enajsterica v rdečo - rumenih dresih presenetila številne navijače, ki so se zbrali ob robu igrišča in kla je že 90. minuta, navijači so že odhajali zadovoljni nad zmago Primorja, a konca tekme ni hotelo biti. Vsi prekrški so šli v korist S. Anne. Gneče v kazenskem prostoru Primorja so se vrstile druga za drugo. Kljub vsemu je kazalo, da bo zmaga ostala Primorju saj so vsi čakali le končni žvižg. A vse zaman. Tekla je že 95 minuta, ko je sodnik dosodil prosti strel za S. Anno. Dolga podaja gre preko cele vrste igralcev na glavo Della Vedove, ki mimo prostega Verginelle usmeri usnje v mrežo: 2:2 in konec tekme. Sledila sta dva podaljška po 15 minut, a tudi tu se sodnik «izka potrdila svojo odlično formo. Vra-'že» ko v 6’ izključi Cadellija. Ko- tar Canciani ni kriv za prejete gole, pohvaliti pa ga je treba za več izrednih posegov. Oba branilca, Hervatie in Ossich, sta bila odlič- nec je tudi podaljškov in sledi 5 enajstmetrovk. Pri streljanju je spretnejše Primorje, ki vseh 5 strelov s Štoko. Tomizzo, Prašljem, na. Tremul je bil vedno odločen, j Hervatičem in žuž;čem spravi v kot tudi Štoka, ki je v d.p. vzel i mrežo. S. Anna realizira le tri go- ‘le. Končni rezultat je 7:5 za Primorje. ki se tako uvrsti v finale skupaj s Fortitudom. Finalna tekma bo v soboto. Urnik ni še določen. Prvotno so odločili, da bo finalna tekma na občm-skem stadionu P. Grezar ob 20 30. Zaradi pokvare razsvetljave na stadionu, pa bo treba verjetno finalno tekmo odigrati na igrišču v Ui. Flavia Bruno Rupel ODBOJKA JUTRI Zve. KV TRSTU Bor B-Gasilci B V okviru italijanskega moškega odbojkarskega prvenstva D lige se bosta jutri zvečer pomerili v Trstu, na stadionu «1. maj» šester-ki Bora B in Gasilcev TS B. Ta tržaški mestni derbi se bo začel ob 21. uri. * * * Vodstvo odbojkarskega odseka ŠZ Bor poziva svoje igralce Klavdija Veljaka. Edija Starca, Ivana Peterlina, Franka Persingerja in Mir-jama Kaplja, naj se v nedeljo 25. t. m. ob 11. uri zbero v dvorani stadiona «1. maj«, kjer bodo pod vodstvom zveznega trenerja Feder-zonija skupne priprave mladih odbojkarjev naše dežele. njegovo mesto. Francolla je bil vedno na mestu in gospodar v svojem kazenskem prostoru. Na sreduii igrišča je Cadelli «mašil» vse luknje. Pomagal je obrambi, bil je na sredini igrišča, večkrat se je celo spuščal v napad. Odlično sta zaigrala zvezi žužič in Tomizza. Srednja trojica, Prašelj - Vergi-nella - Doglia, je zaigrala pozitivno. Morda Verginella in Prašelj nista bila vedno odločna in spretna, v celoti pa sta solidno opravila svojo nalogo. Zato lahko z mirmm srcem rečemo, da je Primorje S. Anno celo presegalo v tehniki, borbenosti in kondiciji. S. Anna se je vsekakor izkazaia kot zrelo in solidno moštvo. V svoji sredi ima izkušene in tehnično nadarjene igralce. V celoti je morda S. Anna bila pomanjkljiva le kondicijsko Kronika: Prvi udarci so v korist Primorja a S. Anna nudi močan odpor na sredini igrišča. V 12’ Rocco izkoristi prediožek tovariša v kazenskem prostoru primorja ter z diagonalnim, močnim strelom preseneti Cancianija 1:0! Ta gol povzroči zmedo pri Primorju. S. Anna to izkoristi in silovito pritiska Pod režijo Francalle pa si obramba Primorja hitro opomore. Kmalu nato sodnik s svojim sojenjem precej razburi navijače. Kljub temu Da je opaziU.rahlo premoč Primorja. V 28’ Cadelli za las zgreši cilj. V 32’ tep prodor Prašlja a sodnik dosodil Verginelli offside. V 38’ žužič prodre do kazenskega prostora ter lepo posluži Prašelja, zaradi nesporazuma pa žoga skon-ča v rokah Dambrosija. V 40’ izenačenje! Modolo naredi prekršek nad Verginello. Prosti strel izvede Prašelj. Visok strel gre čez obrambo S. Anne, Verginella in Tomizza sta ob žogi, slednji je spretnejši ter z glavo porine usnje v mrežo: 1:1! V začetku drugega polčasa Primorje množično pritiska. A kmalu nato se istočasno poškodujeta Ossich in Tremul. Primorje 'gra tako v devetih. Ossich si je kmalu opomogel, za Tremula je bilo treba poskrbeti nadomestitev in Štoka prevzame njegovo mesto. Kmalu nato se na svoje mesto vrne tudi Ossich. V 20’ kot v korist Primorja, dolga podaja postane plen Verginelle, ki drugič potrese mrežo: 2:1! V 28’ strelja Verginella od daleč, a Dambrosi s spretnim posegom reši v kot. Tri minute kasneje na prediožek Tomizze Verginella tretjič preseneti Dambrosija a sodnik po posredovanju stranskega sodnika gol razveljavi, češ, da je bila žoga zunaj igrišča. Sodnik je še nadaljeval s pogreški. Posebno zadnjih petnajst minut jih je naredil res preveč. Te- : -... J > ..... Le malo dobrih rezultatov na tekmovanju v Vidmu Borovec Švab je bil drugi v teku na 100 m z oviral®* V Vidmu je bil v nedeljo zju- j zultat traj deželni atletski miting za mla-, tekme na dince in člane, organizator pa je' priredil tudi nekaj ženskih panog, da je bil program bolj zanimiv. Tekmovanje je bilo na zadovoljivi tehnični ravni, ni pa bilo doseženih res izrednih rezultatov, kot na zadnjih prireditvah v Trstu. Najboljši je bil metalec kopja Defranzoni iz Gradiške. Deželni rekorder je letos prvič vrgel čez 60 m. točneje 63,68 m. V moški kon- kurenci ste bila v drugih panogah najboljša še Marion iz Trsta in Lsnarduzzi iz Vidma. Prvi je v pomanjkanju konkurence gladko zmagal v teku na 200 m s časom 22”9, ki pa še ne predstavlja vse potencialne vrednosti tega atleta (njegov osebni rekord na 100 m je 11”), drugi pa je zmagal na 800 m s časom 1’57”8. Tudi za Lenarduzzija ne predstavlja ta čas izredno dobrega dosežka V ženski konkurenci se je posebno dobro izkazala metalka krogle De! Giudice. Praktično je ponovila nastop iz prejšnjega tedna v Trstu. Na domačih tleh je tokrat dosegla' 11,79 ali 1 cm več kot v Trstu Borovci so nastopili nekoliko okrnjeni. Tekmovala sta samo Švab in Udovič. Švab je bil drugi na progi 400 m z ovirami in je dosegel re- iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiminimiiiiiiiiiinill|i,iiu„|,(|, m,nun,,mi,ni|li,im,n,n,m,m,„n,uiiniii, 60”8, čas iz prve ietošnj* tej progi. Zanimivo J ’ da Švab v tej težki panogi dos " rezultate... serijsko. Lani je s“ tekel 60”3, letos pa je na začeta sezone začel z 60”8. Ob pomanjJU' nju rednega treninga sedanji dos ________Ha b0 » PLANINSTVO S planinskim društvom Trst na Kucelj in Veliki rob Letos je sneg pokrival pianine dovan prekrasno floro — avriklje dalj časa, podaljšal je seveda smučarsko sezono, a preprečeval planinske izlete. Zato je naše PD priredilo svoj prvi spomladanski izlet šele preteklo nedeljo, 11. t. m. in sicer v pogorje Čavna. Iz Trsta smo se odpeljali z avtobusom nekaj po sedmi uri. Vreme je kazalo kar dobro, družba je bila precej pisana: od osemletnega Kazimira in mladine pa do starejših planincev. Družila nas je skupna želja po sprehodu v prebujajočo se naravo, ki ohrani vedno nespremenjen svoj čar. Cesta, kr se vzpenja iz Lokavca na Čaven ni sicer najboljša, v zgornjem delu je bila celo zasnežena, tako da smo morali nadaljevati peš. V koči na Čavnu smo se malo okrepčali ih jo nato mahnili na Kucelj. Prvi kos poti navzdol je kar samo teklo, pa tudi potem po gozdu in grebenu je šlo dokaj hitro, še kratek vzpon in že smo bili na vrhu. Najsrečnejši je bil mali Kazimir, ki je prispel prvi in je zato prejel čestitke od vseh navzočih. Razgled ie bil čudovit. Pod nami se je raztezali Vipavska dolina s svojimi vinogradi in vasmi, v daljavi Kras, a najlepši pogled je bil na Goriško, po kateri se je vil srebrni trak Soče vse tja do morja. Razgled na Tržaški zaliv je bil nekaj posebnega. Ker je bil sprehod vseeno malo prekratek, smo se nekateri odločili, da se povzpnemo še na Veliki rob, ki je prav tako lepa in zanimiva razgledna točka. Njegovo belo skalovje se je kar bleščalo pod pekočim soncem in to mu je dajalo poseben gorski značaj. Zelo lepa in razgledna je pot, ki pelje po grebenu na vrh; spotoma smo obču- in encijane -- v neverjetno lepem kontrastu. Sonce je že močno pripekalo, ko smo prispeli na vrh: nekoliko bliže smo si ogledali Sveto goro, zasnežene Golake in Julijce. Oblaki so nam včasih ponagajali, skrivali ,so nam sonce in grozili celo s ploho. Ob povratku smo jo mahnili kar čez travnike, dokler nismo prišli na stezo, po kateri smo nadaljevali pot do koče na Čavnu Tu se nam je topel čaj kar dobro prilegel. Izlet smo zaključili v Vipavi, kjer smo se pri kozarcu dobrega Vipavca nekoliko okrepčali ,se pogovarjali in delali načrte za prihodnje izlete in za poletne ture v Julijske in Kamniške Alpe, ter Dolomite. MARA BRATOŽ ki niso slabi in upajmo, da bo kratkem ob boljših pogojih za ning končno dosegel čas pod ’ Stojan Udovič je metal kopje-_ metom nekaj nad 45 m ni PovS zadovoljil pričakovanj. Med tre gom je Udovič letos že vrgel oroaj nad 50 m. REZULTATI: Motki: „Jp 200 m: 1. Marion (Ginnastica T1®!: stina) 22”9 . Čdi 400 m ovire: 1. Codarini (Libert Videm) 60”2 daljina: 1. Belladonna (CSI Trs* 6,53 m .M 800 m: 1. Lenarduzzi (Liber Videm) 1’57”8 . disk: 1. Fabbro (Italcantieri Žič) 40,70 m , kladivo: 1. Fabbro (Italcan*1 Tržič) 49,92 m 'M kopje: 1. Defranzoni (Torna11* Gradišča) 63,68 m . , štafeta 4x400 m: 1. Ginnas 1 Triestina (Flamini, Maranzana, " sini in Brezzoni) 3’30”8 Zenske: daljina: 1. Potasso Triestina) 4,55 m 400 m: 1. Canzian (Edera) krogla: 1. Del Giudice (Gualf dem) 11,79 m ^ 100 m: 1. Lombardi (Gualf dem) 13”4 iriHefl1 štafeta 4x100 m: 1. Gualf v (Ort-is, Cesarotto, Bertoluzzi, bardi) 54”. -0 V soboto popoldne m v ne^ zjutraj bo važno tekmovanje cia za nnkal «Italia». Na občins - Trstu bodo pn®0* vse ekipe iz dežel« (Ginnastica 65’’! za pokal stadionu praktično svojih najboljših postavah * pričaj* jejo se dobri rezultati in 1110 tudi novi deželni rekordi. _ lin V NEDELJO V ZGONIK® Bliianj« in rusko kegljanje športni krožek Kras Zgonik Pjj redi v nedeljo 25. t. m. športno Pri poldne s tekmovanjem v t>li?ana-in ruskem kegljanju z lepimi gradami. Sledil bo družabni ve j UniemiOTK in teilrmnKTolnOlf IC ‘ . Vpisovanje poverjenikih občine. tekmovalcev 3e - h posameznih vftSe ... PLANINSKI POHOD IA POKAL «1. JELINCICP Že tretja zmaga Poleta V zelo lepem vremenu je Sloveti sko planinsko društvo Trst organiziralo v nedeljo tradicionalni pla ninski pohod za «Pokal Z. Jelinči ča» Pohoda so se udeležila štiri moštva, in sicer Polet A, Polet B, Kratkohlačniki A in Kratkohlačni ki B Proga lega tekmovanja je bila precej zahtevna, saj ni bila le pre cej dolga, ampak so morali ude leženci z bremenom na hrbtu pre magati dokajšnjo višinsko razliko. Z bazoviške planote so se morali namreč spustiti prav do dna do line Glinščice in se nato povzpeti nazaj na Kras. Proga je vodila cpi)T od rekreacijskega prostora m „ pri nogometnem igrišču ^ar,ena-Bazovici na Jezero, nato po v. ■:#. brežec. Glinščico, mimo C°mxCM) vega spomenika, Botača in P' Stene nazaj v Bazovico. To progo je prehodila zmag0 . ekipa Poleta B v 2.17’. EkiP°„ aovW \S sestavljali Sosič Mario, Sosič tor in Bole Emil. Za njimi s« ^ uvrstila ekipa Kratkohlačnikov Poleta A in Kratkohlačnikov Pokal «Z Jelinčiča» je tak° tretje leto zaporedoma osvojd pevski Polet. Vse ostale ekipe so bile nagrajene z diplomam*- ie /Or po r MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB ■ Istrski odred v Brkinih in Istri Ze so se brezskrbno bližali mojemu in Pregljevemu zaklonu Razločno sem jih videl; bili so oblečeni v letne srajce in kratke hlače, eden je nesel lahko strojnico — brede, drugi zaboj municije, tretji je imel le puško, četrti je bil vodnik in je bil oborožen z brzostrelko. Spustili smo jih na 3—4 metre. Tedaj sem vstal izza zaklona, Pregelj in ostali pa so jih držali na «muhi». S Pregljem sva hkrati zavpila: «In alto le mani!« Bili so hudo iznenadeni. Trije so takoj dvignili roke. Orožje jim je kar samo popadalo iz rok in z ramen. Toda četrti financar, ki je bil nekoliko zadaj, se je bliskovito vrgel na tla in oddal strel iz puške proti meni. Tedaj sva udarila po njih z rafali in posameznimi streli. Vsi štirje so padli. Namesto streljanja z naše strani in juriša proti bežečemu financarju, se je oglasila iz postojanke v Gradišču težka breda, ki je na gosto obsipala naše položaje. Kmalu za tem, če ne že tisti hip, pa se je usulo izza grmovja pod menoj večje število nemških ročnih bomb na naše položaje. Razločno sem jih videl v zraku, kako se vrte in treskajo okoli mene. Hitro sem skočil nazaj v zaklon in še enkrat zavpil «juriš, naprej«. Zal se je z naših položajev oglasilo le nekaj strelov. S Pregljem sva začela streljati proti grmovju, od koder so sovražniki metali ročne bombe in jim vrnila vsak dve ročni bombi. To jih je pregnalo, umaknili so se nekoliko niže in bombe so prenehale deževati na nas. Pozneje sem zvedel, da je Pavliču odpovedala strojnica. Spoznal sem, da nas je napadla z desne strani skupina tistih 10 fašistov oziroma financarjev. Pretila nam je nevarnost, da nas obkolijo z desne strani. Umakniti pa se nisva mogla, ker je čistino tolkla težka breda iz postojanke. Nekaj minut pozneje so se fašisti spet približali našim položajem in nas ponovno obsuli z ročnimi bombami. Spet sem zavpil juriš, Izstrelil nekaj rafalov iz brzostrelke na napadalce in vrgel nanje še dve preostali ročni bombi. Mitraljezec Pavlič pa je streljal le posamezne strele, ker mu mitraljez ni delal. Zal pa je Pregelj utihnil. Z njegovega položaja nisem več slišal strelov. To me je zaskrbelo. Še nadalje sem izza skale opazoval in streljal na vsakega fašista, ki je pokazal glavo. Boj je trajal že več kot 20 minut. S tem se je nevarnost za nas zelo povečala. Komaj 200 metrov pod nami je bila cesta Reka — Trst in po njej se je odvijal gost sovražni avtomobilski promet. Fašistom bi lahko vsak čas prišli na pomoč Nemci. PREGLJA JE RANILA ROČNA BOMBA Začenjalo mi je že zmanjkovati municije. Tedaj pa so spet udarili fašisti. Spet so se v zraku vrtinčile ročne bombe kot zlovešče smrtne ptice. Čakal sem za skalo v ugodnem zaklonu in ko so nehali metati ročne bombe, sem sprožil nanje nekaj kratkih rafalov, se hitro pomaknil približno 3 metre desno, da bi ugotovil, kaj je s Pregljem. Ko sem ga zagledal, sem se hudo prestrašil. Ležal je v nezavesti ves krvav po obrazu in prsih. Toda opazil sem, da še diha. Kar pa me je najbolj razveselilo so bile ročne bombe v Pregljevi torbici, bilo jih je 5 italijanskih. Hitro sem jih zmetal na sovražne položaje. Takoj za tem sem slišal vpitje sovražnih ranjencev. Vmes pa se je mešal glas njihovega poveljnika, ki je vpil: «Coraggio ragazzi, avanti, e solo uno!» Hitro .sem vtaknil v brzostrelko še zadnji okvir 20 nabojev, obesil brzostrelko čez rame tako, da je bila cev obrnjena spredaj proti nogam, si s težavo — leže naložil ranjenega Preglja na hrbet in se začel po vseh štirih plaziti po grmovju proti severozahodnemu delu griča, kajti dvigniti se nisem smel. Vsakih 10—15 metrov sem kar na slepo izstrelil nekaj nabojev, da bi zadržal zasledovalce, in čeprav je bil Pregelj zelo težak, mi ga je uspelo odnesti s položaja približno 30 metrov po grmovju in več kot 15 metrov po čistini za grič na vzhodno stran. Kako sem to zmogel, si še danes ne morem razložiti. Medtem se je Pavlič sam boril s fašisti, ki so še vedno napadali, dokler nisem Preglja rešil, potem se je tudi on umaknil. Preglja sem spremil do Torkovih pod Javorjem, od tam smo ga prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu ozdravel, ker ni bil huje ranjen, pač pa ga je eksplozija ročne bombe, ki je padla komaj meter od njega, vsega razpraskala in ga onesvestila. Pri spremljanju sta nam pomagali dve dekleti, ki se nista ustrašili besnih fašistov. Pozneje smo Iz poročil obveščevalcev zvedeli, da so imeli fašisti pet mrtvih in tri ranjene. Mi pa smo imeli enega ranjenega, izgubili pa smo ranjenčevo puško. Akcija je imela zelo velik odmev med prebivalstvom vasi Gradišče, Obrov in Javorje, čeprav ni uspela tako, kot je bila zamišljena in bi bila lahko uspela. Vsi so jo ocenili za pogumno in uspešno dejanje, ki je bilo izvedeno v nevarnih okoliščinah — ob cesti in v neposredni bližini postojanke in to je dvignilo bojno moralo prebivalcev. Še več mesecev kasne je so se ljudje norčevali na račun fašistov njihovih klicev na pomoč, še danes se starejši ljudje s ponosom spominjajo tega našega podviga. Napad na izvidnico pa je imel tudi vojaški pomen. Finan-carjem je pognal strah v kosti tako, da se niso več upali na griču Orliku (kota 571) držati izvidnice. Ter pa je bilo za nas in prebivalce pomembno. Potem so skupaj z Nemci lzv8Le nad prebivalci Gradišča precejšnje represalije Zbrali so očividce dogodka, jih zaprli v kasarno, jih zasliševali mučili Najhuje so mučili vaškega župana Franca P°žarv0 Očitali so mu, da je vedel ali bi bil moral vedeti za puP1-8^ partizanskega napada, toda nihče izmed domačinov ni n’ sar izdal « Naš razpored mladih borcev za napad, ki je bil lA^jj iz vojaškega stališča naoačen. ker sva se starešina najD_,( likra1 izpostavila sovražniku in sprejela nase prvi udar, pa --- j9, dokazuje skrb za borce. Hkrati pa pomoč deklet iz vasi vorje našemu ranjenemu borcu Preglju dokazuje, kako te* smo bili borci Istrskega odreda povezani s prebivalci in br tj, sko prebivalstvo nam je bilo vedno pripravljeno PortiaJ^0 čeprav je okupator izvajal nad njim najhujši teror v tesne povezanosti med borci in prebivalstvom, kot je ,i$o Brkinih med tamkajšnjim ljudstvom in borci IO, ni nikjer v Sloveniji, VELIKO LJUDSKO ZBOROVANJE V ŠMAGORJU Junija in julija 1944 se je boj v Brkinih in drugod Pgj južnem Primorskem nadaljeval z nezmanjšano srditostjo pogosti napadi na progo in sovražne avtokolone so Povzrn)pt. sovražniku občutne izgube in učinkovito ovirali njegov P*° 0fr Da bi se maščeval, je sovražnik često vdiral v Brkine z lenimi silami in teroriziral prebivalstvo, vendar ni dosegel nega posebnega uspeha v boju z našimi enotami, Pa prebivalstva se mu ni posrečilo demoralizirati. s0lj Zaradi čedalje hujših vojnih naporov, se je vedno 0 0. občutila utrujenost in naveličanost. Ljudje so nas vecln