Štev. 41 (Teh. račun s pošto. - C. C. con la Posta)
V Trsta, petek 8. oktobra 1926.
Leto IV.
:: izhaja vsak petek dopoldne. :: Naslov : TRST - TRIESTE CASELLA CENTRO 37 »II pa: Via Imbrianl l/l11. ::
 0G0-------------
Izdala: konsorclj MALEGA LISTA
TEDNIK ZA NOVICE IN
	
_,1ST» • <. aŠž&l - w k/Ua i vt air.r « T'
i
j c j:k t I
-iCJliJSKO K	,a-	(Dr.	'	M
■S, 5 'S |f L	(JUC .
Odg. urednik IVAN	PREŠEL
Mali koledar.
Petok, 8. oktobra : Brigita; Simeon. — Sobota, 9. : Dionizij; Bustik. — Nedelja,
10-: Frančišek Borgija. — Ponedeljek,
11-: Nikazij; Firmin. — Torek, 12.: Maksimilijan. — Sreda, 13. :	Edvard (Slavoljulb). — Četrtek, 14. : Kalist. — Petek, 15. ; Terezija; Bruno.
MALE NOViCE
Pozdravi iz Rima.
Topničarji letnika 1905. so poslali ^clnjo pozdrave iz Rima. Furlan Anton Lož, Perhavec Jožef iz Sežane, Delak Atoton iz Lož, Natlačen Matevž z Ubelj-*kega, Smerdel Emil iz Trnja, Kiš Peter iz Knežaka, Jesenko Andrej iz Landola.
Koliko stane Društvo narodov.
Za prihodnjo ileto ,so naračunali, da bodo vsi stroški Društva narodov v Že-ft«vi znašali 24 milijonov švicarskih frankov, kar bi bilo okroglo 125 milijo-'"ov Ur. Toliko stanejo uradi v Ženevi. Stroške plačajo vse države, vsaka določen dol. Svoje zastopnike, ki hodijo v AMtovo, morajo l>a države posebaj plačevati iz svojega.
Časnikarska pravda.
Urednik Goriške Straže, Polde Kemperle je bil svoječasno pred goriškim sodiščem obtožen radi članka «0 pravem času in na pravem kraju». V članku hvali člankar nastop poslanca Besednjaka v državnem zboru za slovensko šolstvo. Dne 7. junija je bila razprava v Gorici in Kemperle oproščen. Državni pravdnik se je pritožil. Dne 2. oktobra je bila razprava pri višjem sodišču v Trstu. Sam državni pravdnik je priznal, da tisti članek ni nič protipostaven in tako je bil Kemperle zopet oproščen.
Oastitamo!
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA.
Gg. poverjenikom naznanjamo, da smo 8 septembrom zaključili nabiranje udov Za letošnje knjige in da novih udov ne sprejemamo več.
Sprejemamo pa še nove prijave za k^jifco «Oče ,bodi volja Tvoja« po zni-*®ni ceni 2 lir.
Uljudno prosimo gg. poverjenike, DA nam nemudoma nakažejo udni-
NO, v kolikor so jo nabrali, pa ne še odposlali —• ter morebitne zastanke od lan-skega leta.
Mohorjanski pozdravi Tajništvo - Gorica, Corso Verdi 1.
Mažarsko pristanišče v Splitu.
V	Ženevi so se mažarsld in jugosloven-ski diplomati razgovarjali o sprijaznje-nju obeh držav. Jugoslavija bo menda dala Mažarom prosto luko na Jadranjem morju. Spličani se vesele, ker medijo, da bo izbran Split in vedo, da bo za njihovo mesto nov vir gospodarske-§a razmaha in blagostanja. Ob casu Franca Jožefa so imeli Mažari Reko za i*hod na morje. Razlika bo pa ta, da takrat na Reki hoteli vse pomažariti, v Splitu pa ne bo šlo.
Tržaški vodovod poka.
Vsled zadnjega silnega dežja je trpel škodo tudi vodovod iz Brojnice v Trst. Remija, po kateri tečejo cevi, se je za-Ceta pomalo usedati in je tako glavna cev že trikrat počila. Vsakokrat jo vodovodna uprava hiti popravljati, pa spet Poči drugod. Vslod teh nedostatkov pri-^ankuje vode v višjih delih mesta, ker ie vodovodni pritisk prešibak. En čas jo takim krajem dovažali na vozeh.
Dumini-
Amerigo Dumini, ik je bil ^med možici Matteottija in pred sodiščem opro-^en, je zdaj zopet zaprt, ker je žaljivo govoril o Mussoliniju.
Katoličani v Mehiki se branilo
Učinkovito sredstvo |e bojkot
Ko so- katoličani v Mehiki kot bojno sredstvo napovedali bojkot, so se socialisti norčevali iz te napovedi. Na neki socialistični, manifestaciji so marširali in si delali takt z besedami: Jaz 'bojkotiram, ti bojkotiraš on bojkotira.
USPEHI SE POKAŽEJO.
Nihče, tudi katoličani sami niso verovali, da bo novo geslo imelo večji učinek. Vendar so katoličani vzdržali .iini dosegli krasne uspehe. Danes je najveeji tobačni koncem Mehike, ki ga vodi zagrizen fra-mazon, naenkrat postal prvoboritalj za katolištvo in glavni podpornik Lige za versko osvobojen j e. Neka loterija, ki je imela glavni dobitek 125.000 pesov, je iztržila komaj' za 50.000 pesov srečk. Vstopnice za kino so se pocenile za 25 odstotkov. Vlada je morala zato odpustiti vsem kinom javni« dajatve, da so sploh mogli daljo obratovati. Cena piva je padla za polovico. Eden največjih mehikanskih trgovskih obratov je dosegel rekord, ko je na dan: izkazal le 4.50 pesov prejemkov.
BOJKOT VELJA VLADI.
-* Vlada je iaguibila na dohodkih na milijone pesov. Bilanca mehikamske izvozne trgovine je vsled (bojkota že silno prizadeta. Uvoz se je vsled zmanjšanega oddajnega trga že znatno znižal. Srebrni peso je padel za več točk. To so dosedanji uspehi. Bojkot mehikanskih katoličanov namreč ni bil namenjen trgovcem in obrtnikom, njegov cilj je bil zadeti vlado. Zato je moral posredno zadeti najvažnejše davkoplačevalce. Tem je moral bojkot onemogočiti plačevanje davkov. Vlada je na ta način prišla ob redne dohodke. To se je v prviih mesecih dobro posrečilo in je eden glavnih vzrokov, da je vladini nastop že veliko bolj umerjen kot, prvi izbruhi. Vlada je naletela na težavo, ki je ;ni pričakovala in se mora braniti.
ORGANIZACIJA BOJKOTA.
Bojkot so organizirali lajiki. Vodi ga «Liga za Obrambo vere«. Na čelu je vrho vno predstojmištvo treh mož. Le-ti imajo vsak po več tajnih namestnikov, ki takoj avtomatično vstopijo v funkcijo, kakor hitro njihovi predniki ne morejo izvrševati svoje dolžnosti. Spočetka je vlada zaprla tri taka predstojniištva drugo za drugim, ko jo pa uvidela, da mamestnikov ni konca, je opustila to taktiko in je
zaprte voditelje proti kavciji izpustila. V vsaki deželi. je deželno vodstvo, ki ima svoje zaupnike po ulicah, vaseh in občinah. Zaupniki imajo dodeljene gotove prebivalce, ki jih morajo strogo nadzorovati in stalno poročati o> izvrševanju navodil.
CALLES SAM JE POMAGAL.
i Mehikanski katoličani so si izbrali tajno sredstvo, ki ga moro uporabljati ves narod brez nevarnosti, da bi oblast inogla koga zapreti, orožje, ki; ne povzroči prelivanja krvi in vendar zadene državo na njenem glavnem živcu. Calles sam je s tem, da je popolnoma prepovedal nedeljsko službo božjo, pomagal izvesti bojkot na deželi, kjer imajo kmetje navado, da po službi božji, kupuj3jo svoje potrebščine na zato. prirejenih tržiščih. Ta tržišča so skoro popolnoma izginila.
ZA BORBO JE POTREBNA VZDRŽNOST.
Vodstvo bojkota zahteva popolno odpo-, ved nakupov vsega luksuznega in manj potrebnega blaga, katoličani morajo opu stiti obisk vseli zabav, kima, ne smejo se udeleževati loterijskih iger, niihče ne sme uporabljati lastnega avtomobila, ker bi moral plačati mesečno visoko takso, jedi naj se prirejajo kolikor le mogoče ic samih domačih pridelkov, obleko si smejo kupovati samo, če zaupnik bojkota spozna, da je neobhodno potrebna itd.
Za to preprosto pa učinkovito sredstvo so se ljudske mase neverjetno hitro navdušile. Misel, da je treba saimoodpovedi v obrambo verskih pravic v javnosti, je izzvala veselo pripravljenost za potrpljenje. Komaj sta potekla prva tedna, že so se obrnili! trgovci na predsednika države in n,a katoliške škofe, naj se sporazumejo in spravijo.
MOČ KATOLIČANSTVA.
Največji uspeh je to, da so katoličani spoznali, kako rnioč imajo. Stara mebi-kanska ustava je zaprla katoličane v cerkev. Calles pa je njena vrata odprl, ne le da je tudi .iz cerkve pregnal njene vernike, ampak jih je nagnal na prosto, kjer so spoznali svojo moč na ulici. Tu bojujejo trd pa vztrajen boj za spoštovanje verskega prepričanja v mehikanski javnosti.
laiurn. Če razuzdanost zlo rodi,
RI lil LUi se vsaka babnica sol/J.
1A |f P P > ^°žje naj zlu poti zastavijo, JHM.U i naj se mu z delom zoperstavijo.
Po 22 letih prost.
Leta 1904. je v starem mestu v Trstu Anton Freno zaklal policista Nagodeta. Obsojen je bil na smrt, potem pa pomi-loščen na dosmrtno ječo. Zaprt je bil v Kopru, mod vojno v Mariboru, potem ga je Jugoslavija spustila. Ko se je vrnil v Trst, so ga spet prijeli in spremenili dosmrtno ječo v 301etno. Ker se je v Kopru lepo obnašal, je bil poiniloščen in je letos po 22 letih zopet prost.
Rop ob belem dnevu. Tatvina.
Dne 20. septembra sta šla na sejem v Motovun Fran Grubiša in Josip ju-reša. Okoli 3. zjutraj sta se napotila preko Sv. Lucije blizu sela Heki. Brat Josipa Jureša im sin Frana Grubiša sta gnala vole po drugi poti. Ko sta gospodarja prišla k Sv. Luciji, sta planila proti njima dva zakrinkana lupeža. Zahtevali so od Frana Grubiša denar, mu raztrgala žep telovnika in vzela okoli 1200 lir in utekla. Sum leti na neko ljudi iz sela Čubani, ker je eden od tam bil dan poprej v selu Grubiši in sli-
šal Frana Grubiša govoriti, da pojde na sejem v Motovun. — Isti dan 20. sept. je | bilo v Pazinu ponoči ukradenih kakih | 20 kosov perila, ki je ibilo razvešeno, da se je sušilo.
Previdnost pri štetju denarja.
Neki poštni uradnik v Konstanci ima strašno bolezen, raka. Tako daleč je razjedanje že napredovalo, da je desna stran, njegovega obraza že izgubljena. Bolezen se je pričela na jeziku. Poizvedovanja so dognala, da je povzročitelja bolezni dobil na umazanem bankovcu za 20 mark. Uradnik je imel navado, da je pri štetju denarja prste oslinil na ustnicah in — bil je strašno kaznovan za to neprevidnost. Nikdar se ne more dosti strogo svariti pred to nevarno razvado.
Biser v slepem črevesu.
V	St. Paulu v državi Minnesota Severne Amerike je Miss Fawn dobila vnetje slepiča kot posledico uživanja ostrig. Pri operaciji pa so v slepiču našli biser vreden 20.000 dolarjev.
Kako pečejo na Islandiji kruh.
Gospodinje na Islandji so v istini srečne. Ni jim treha imeti skrbi in dela s pečmi, kakor naše matere, kadar pečejo kruh. Po nekaterih krajih Islandije je sama mati narava prevzela to skrb na sebe. Islandija je namreč najbolj boga.a dežela na vulkanih in vročih vrelcih. Otok je majhen, ima pa preko 20 vulkanov in na stotine vročih vrelcev, iz katerih neprestano izvira vrela voda. To vodo uporabljajo v gospodinjstvu ter si s tem prihranijo kuhanje. Tla okrog takih vrelcev, ki so kamen,ita, so tako vroča, da je nemogoče stati, dalje časa na enem mestu. Ta vroča tla porabljajo praktične islandske žene kot peč, kjer pečejo kruh, meso in ribe. Okrog vasi je v vročem kamenju polno odprtin, ki služijo -kot peči. Tako je narava sama poskrbela za udobnejše življenje tega naroda, ki živi na skrajnem severu.
OPOMBE
Žrtev slabega berila. Pred ljubljansko poroto je stal nedavno 14 letni ropar dijak Ivan Metelko iz Ljubljane. Pred sodiščem se je ugotovilo, da je fant žrtev kinematografa in zlasti slabih knjig. Posebno je veliko prebral strahotno grdih povesti, ki izhajajo kot listki v slovenskih liberalnih časof>i,ših in so potem ponatisnjene. Liberalno časopisje potem v vsaki številki ponuja in priporoča te knjige, v katerih se mladina uči razbrzdanosti, umorov, ropov, propalosti itd. Istotako v liberalnih knjižnicah: tam dobi vsakdo, kar hoče. Liberalni voditelji se zvesto drže framasonskih navodil: mladino je treba najpoprej nravno pokvarita, potem pa je za vedno naša.
Proslava svetnika.
Dne 4. oktobra je bil proglašen ?.& državni praznik, ker je bila 700-letnica smrti sv. Frančiška. V Trstu pa se ni praznovalo skoraj nič. Čimbolj se je bližal 4. oktober, tem pogosteje so se oglašale razne kategorije delodajalcev, da bodo delali. Slednjič so rekli, naj se sploh samo zastave razobesijo. In glejte! tudi zastav je bilo kaj malo. «Mladeniči» niso hoteli tekati po mestu s pozivom «ven zastave», meščani pa se sami tudi niso brigali za počešenje sv. Frančiška. Frančišek je pač svetnik katoliške cerkve. Trst je pokazal svoje pristno, krščanstvu tuje mišljenje. Neki framazon je škofu naročal, naj z mašo malo počaka nanj, kakor se počaka na kakšni hribovski podružnici. — Seveda je v Trstu tudi dobrih katoličanov, čeprav le neznatna manjšina. Proslava znamenitega svetnika je tako dobila ožji cerkven in verski značaj in to je najbrž svetniku samemu še bolj všeč.
Naloga države
Dve misli treba poudariti takoj s po-četka: človeku je naravno družiti se v skupine — to je prvo; drugo pa je, da človeško združenje ne more biti le številčno, mehanično, kakor se družijo črede zveri ali jate ptic, ampak mora biti or-r/ani&no. Vsaka zveza med ljudmi je živ sistem, ki po svoje raste, prospeva, propada. V nasprotju s tem dejstvom je učenje in hotenje anarhistov, ki so načelni nasprotniki vsake organizacije. Borba prihodnjosti ni borba med državo in komunizmom, kajti komunizem sam ni nič drugega kakor skrajno prenapenjanje državne misli. Nesmiselno je torej trditi ali verjeti, da je komunizem nasprotnik države; on hoče državo le še polj strogo reorganizirati ih premeniti le nositelje državne oblasti. Vzgled imamo v Rusiji. Tam je sedaj «sovjetska republika« na mostu «samodržnega carstva«. Namesto carja je predsednik ljudskih komisarjev, namesto ministrov so komisarji. Nova država je v bistvu vsa podobna stari državi, razlika je le v nekaterih upravnih bolj postranskih rečeh.
Pravi nasprotnik.
Komunizem je torej danes že čisto praktična politična stranka, ki se bori za oblast, kakor so se borili pred njo socialisti in druge stranke. Razlika bi bila le v tem, da komunizem proglaša ostrejšo borbo in se ne straši odobravati tudi nasilna sredstva, samo da pride do moči.
Človek pa, ki mu ni za dnevno praktično politiko, ampak študira probleme, vrta in tuhta vedno dalje: tak ne obstane pri komunizmu, ako je že na ti poti. On spozna, da je duh oblasti, avtoritete, v komunizmu še vedno živ — a pravemu teoretičnemu komunistu je ravno to glavni oilj, da se ubije vsak pojem avtoritete, vsaka sled oblasti. Tak torej postane anarhist. «Arhejn» je grška beseda, ki znači vladati (torej oblast), besedica «an» pa ima nikalni pomen. Anarhija pomeni torej zanikanje vsake vlade, vsake oblasti — brezoblastje, brezvladje.
Le anarhizem jo tedaj resen nasprotnik države, ker ne mara nobene države, ne take, ne drugačne. In ta je nevaren, ker je dedič liberalizma in socializma ter bo tirjal svojo dedščino, ko pride ura.
V	čem je njegova moč.
Anarhizem je gnil sad splošnega propada evropske civilizacije. Zdrava pamet se mu upira, toda sodobna Evropa je umstveno tako Zabredla, da največji nezmisel najde največ privržencev. Pa ko bi bil propad samo umstven, bi še šlo: toda propad je predvsem nravstven. Svet resnico ne le težko spozna, ampak se tudi spoznani resnici ustavlja, je noče, jo sovraži, ali se ji posmehuje. Anarhija je danes Evropi že v kosteh kakor huda bolezen, ki ves život razdeva. Predaleč bi vedlo, ko bi hoteli v enem članku vse to
našteti in presoditi, zato se omejimo le na eno zlo sedanjega časa, nam/reč na pojem «držav n e vsemogočnosti«.
Liberalna misel o državi.
Strašna zmota sedanjega časa je nauk, da ima država od Boga polnomoč storiti, karkoli hoče, a,li celo nauk, da je država Bog. Ker Bog ne more biti zločest ali nespameten, zato je vse, kar stori «država-bog« dobro, modro, popolno in sveto in kdor bi si upal kaj dvomiti, bi preklinjal, sramotil bi božanstvo samo. — Ker je Bog popoln in neomejen gospodar čez ljudi in vse njihovo, zato je tudi «država-bog« neomejena gospodarica čez ljudi in čez njihovo življenje, ravnanje in imetje. Ker je Bog eden, zato mora tudi «država-bog» biti en sam narod, kajti vsak narod je sebi bog, več bogov pa ne more biti pod eno streho. Če je slučajno vendarle več narodov v mejah države, sme biti le en božanski narod, Herren-Nation, narod-gospod.
Tak je današnji splošno razširjeni nauk
o	državi. Ker je v nasprotju z resnico, je tudi v nasprotju s pravim blagostanjem človeštva, je nečloveški, pravi satanski nauk. Ni čuda tedaj, ako proti takemu nauku o državi nastane v mislečih ljudeh divje nasprotje, ki se zaleti potem v drugo skrajnost, v anarhizem, kateri uči: vsak človek je Bog; nikogar ni nad njim, ne očetove oblasti, ne državne oblasti, sploh nikogar ; človek sme vso, in karkoli stori, vse je popolno in sveto in neoporečno.
Zlata srednja pot.
Sredi časovnih zmot in blodenj stoji nepremakljiva razodeta resnica vere. V njeni luči se tudi problemi tostranskega življenja vse drugače spoznavajo in presojajo. Nezdružljiv je s katoliško vero nauk o državnem božanstvu, nezdružljiv tudi nauk anarhizma. Zato sociologija krščanskih učenjakov in miselcev uči tudi glede države zmeren nauk. Treba je državi priznati neko oblast, a ta oblast ni neskončna, ampak omejena po naravnem pravu. Naloga države tedaj tudi ni, obseči vse vesoljno človeško življenje, določevati vse podrobnosti gibanja in delovanja oseb in skupin, ampak le urejati medsebojno življenje državljanov in njihovih organizacij, da se izločijo nasilni spori med osebami ali stanovi ali narodi.
Če naj bo državna uprava smotrena, hitra in točna, ne smejo se državi nakladati naloge, katere lahko opravljajo drugi. Ona nima in ne sme imeti namena, vse drugim iz rok potegniti. Krščanska sociologija uči tako: kar zmore družina dobrega, naj družina opravlja; kar zmore občina, bodi občinska zadeva; kar je zadeva pokrajine, naj se obravnava in rešuje v pokrajinski organizaciji; le najvišje skupne državne reči naj osred-
nja vlada obdrži v rokah. Te pa naj rešuje urno in točno.
Nadalje uči krščanska sociologija, da država ni sama sebi namen, ampak je nje namen, pospeševati blagor državljanov. Posameznik ni suženj države, ampak mu je Bog dal tudi čisto oseben namen in osebne pravice'. Državna oblast mora te pravice spoštovati in varovati. Dobra država mora pustiti čim najširše polje svobodnega delovanja posamezni osebi, družini, narodu, občini in vsem drugim organizacijam. Le toliko ima ona paziti, da se med seboj ne tarejo in tam mora
poseči vmes, kjer je potreba, a pomočnika nobenega pri rokah.
Duh krščanstva.
je duh božjega sinovstva in zato duh svobode, velike svobode. Liberalna komunistična država sta brezverski, zato nimata smisla za svobodo. Anarhizem Pa je duh razuzdanosti, nereda in zmešnjave. Brez reda ni svobode, a tudi reda ni brez svobode. Krščanska država- bo omogočila največjo mero svobode pri največji možni točnosti uprave. Le taka država more zajeziti anarhijo, orožje in ječa pa prav gotovo ne.
Kako fe s politiko
ITALIJA.
V	zunanji politiki je najznamenitejši dogodek zadnjih dni sestanek med Mussolinijem in angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom (Čemberlen). Anglež se je pripeljal po morju v Livorno, kamor je tudi Mussolini poslal jahto «Giuliana» v spremstvu torpednega rušilca. Mussolini sam je prišel v Livorno z železnico, potem pa se je podal na angleško jahto obiskat Chamberlaina. Po običajnih pozdravih in poklonih sta se oba ministra podala v kabino ter se celo uro pogovarjala. Nato so se vsi skupaj podali na italijansko jahto, da se obisk vrne. Tam je foiil tudi slavnosten obed in madaljni razgovori.
Vzmk, da sta se Mussolini in Chamberlain sestala, iskati je predvsem v sestanku med zunanjimi ministri Nemčije in Francije. Politika se je začela tako obračati, da se Francoz vedno bolj približuje Nemcu in hoče tako združiti države na evropski, celini proti Angliji. Zato je Anglija ponudila roko. Italiji da si zagotovi nekako protintež proti francoskim načrtom. Pozabiti tudi ne smemo, da se je ravno v tem času osnovala nekakšna zveza, med železno industrijo Francije, Belgije in Nemčije. Naredili so medsebojno pogodbo, koliko bo katera država smela proizvajati železa, da se izloči škodljiva konkurenca. Če pa ne bo konkurence mod njimi, bodo temi huje konkurirali proti angleški in italijanski železni industriji. Italija mora premog in železo uvažati, zato ji tudi ni vseeno, kako se določujejo svetovne cene.
Notranje politika.
Največja skrb vlade je„ kako vzdržati stalno vrednost lire. Vlada ima trdno voljo zmanjšati število bankovcov. Borzi-janci in industrijci so zagodrnjali, češ da bo v prometu denarja premalo, da bo postal kredit predrag in da bo vsled tega industrija trpela škodo. Toda. finančni minister vztraja pri svojem načrtu. Plačal je tudi, ta čas razne obroke zmanjih dolgov v znesku 10 milijonov dolarjev.
Vsled zadnjega napada na Mussolinija
je vlada sklenila pomnožiti policijo 1° poostriti policijsko nadzorovanje. Sklenjeno je tudi, da se v kazenski zakon vpelje zopet smrtna kazen za tiste, ki se pregreše proti življenju 'kralja, kraljice, prestolonaslednika, ali .načelnika vlade-Smrtna .kazen I>o tudi za tiste, ki bi hoteli spraviti Italijo v tujo odvisnost ali odtrgati od nje kako deželo ali kolonijo-STAVKA V ANGLIJI.
V	angleškem parlamentu je bila koncem septembra živahna razprava o stavki rudarjev. Govorili »o najimenitnejši voditelji. Razprava se je razvila v težko obsodbo lastnikov rudnikov. Baldwin je podal poročilo o pogajam ji h in ugotovil, da so razgovori, ki sta jih vodila Mac Donald in Churchill z delavci, dali trdno upanje, da se bo sporazum hitro dosege1!. Toda, tako je dejal Baldvvin, topost, neumnost, nesposobnost in, nevljudnost podjetnikov, ki so se branili pristopiti k razgovorom z vlado in rudarji, je uničila vse nadc. Baldwin je dalje tožil, da vlada nima sredstev, da bi podjetnike prisilila k razgovorom;, kakor tudi delavcev ne more siliti, da sprejmejo kake delovna pogoje.
Mac Donald jo izjavil, da M ni,kdftr/ no bil predlagal delavcem, naj stavijo vladi kake predloge, če bi bil mogel računati na to, da bo Churchil podlegel podjetnikom.
LI o y d George je kritiziral vlado, češ da nima v tem sporu nobenega trdnega stališča, ki bi ga zagovarjala napram delavcem in podjetnikom. Nato je napadel podjetnike sledeče: «I<aj hi bili mi mogli storiti z uporniškimi podjetniki v svetovni vojni? Vi tam na konservativnih klopeh, vi (bi bili prvi kričali: Proč z njimi. Sedaj izgubljamo dnevno več denarja, kot če bi vodili srednje veliko vojno. V takih razmerah bi pač mogli u-porabiti izjemam zakon, da hi ugotovili pravično plače in delovni čas in da bi podjetnike prisilili, da ®opet odpro rudnike.« Drastično je slikal, kako hi se z | majhno policijsko odredbo lahko podjet-; nike prisililo, da nekajo z izstradanjem in izsiljevanjem rudarjev. Njegov govor je
PODLISTEK
M Loti h li
Par dni oddiha sem preživel v romantični Sv. Luciji, deželi srednjeveških puntarjev proti tolminskim grofom, pa tudi v rojstnem kraju našega velikega pisatelja drja Ivana Preglja.
Lovrečev turenč.
Pa sem vprašal starega Pušarja, odličnega, izredno podjetnega mostarskega trgovca: «Gospod Munih, kaj pa je tisti le stolpič nasproti vaši hiši?«
iiTo je Lovrečev turenč, sosedna hiša pa rojstna hiša Lovrečevega Ivanca, našega pisatelja, Ivana Preglja. Izročilo pravi, da si je pred 150 leti neki star duhovnik, najbrž Pregljev sorodnik, sezidal stolpič in je v njem do smrti samo-taril. Niti 10 metrov ni visok; v notranjosti ima 3 prostore, vsakega v enem nadstropju. Spodaj je samotar imel
shrambo, v srednjem je kuhal, v zgornjem pa je spal.
Gospod učitelj, kar oglejte si ta turenč, je zanimiv. Glejte, ravno je predenj stopil Peter, brat našega pisatelja.
Peter, pokaži tu gospodu turenč. In Peter, okrog 38 let star, majhen, droben ko poper, pa prav tako živ fant, nama odklene «turenč»; prostori so sila majhni, po 230 cm. dolgi, široki, nekaj višji. Vsak ima po dve okni v velikosti 20 cm. Prostori so tem manjši, ker stoji v njih lestev, po kateri se leze iz ((kuhinje« v «spalnico». Za «turenčem» je bil še pred kratkim nekaj kvadratnih metrov velik vrt, kjer se je rajni samotar zračil.
Turenč in vrt sta sedaj Petrova last. Peter je originalen človek. Kakor brat Ivanc. Pripovedoval je, da mu je umrla mati pred 35 leti, ravno med povzdigovanjem v bližnji cerkvi. Še živo se spominja, kako ga je 70 letna stara mati tolažila: «Ne jokaj, Peterček, ne jokaj, čuj zvonček, ki naznanja povzdigovanje«. Očeta tudi ni več imel. Mizerija je bila
velika v tistih letih. Ivanc je v šoli padel in stara mati je plačala šolnino; zadnje seno je prodala, jaz sem stradal. Na moje vprašanje, zakaj ni šel služit, past, je Peter odgovoril: «Kako, saj nisem bil še pri 8 letih za tako. Prav nič me ni bilo. Tak sem (bil, da če hi me kdo sunil, bi zletel doli do Fratnika.
Pulver und BI e).
Stari Pušar, ki je s starim Pregljem zelo občeval, mi jo še tole povedal: Staremu Preglju je bilo Mohor ime. Doma je bil iz Modreje, kjer so bili stari j un-tarji.
Mohor je bil prisegel, da bo služil vojake 8 let. Havno ko je doba službovanja pretekla,' izbruhne vojska. Predstojniki pokličejo Mohorja tor mu povejo, da mora še služiti. Mohor so jo na vse načine branil. Nastane prepir. Komandant je postajal nasilen te mu ukazoval, da mora ostati. Pa tudi v Mohorju je kri zavrela in jo vzkliknil:
«Jest hočem bit fraj, al pa pulfer unt plaj».
Hotel je reči: Ali mi dajte prostost ali pa me ustrelite.
Tej odločnosti se komandant kar ni mogel ustaviti. Spor se jo končal s tem, da je komandant naložil Mohorju 25 palic po zadnjici, nakar ga je odpustil.
Mengore.
Tri četrt ure od Svete Lucije je starodavna božja pot «Na Mengorah«. Že stoletja so krščeniki od blizu in daleč romali k mengorski Materi božji. Tudi puntarji zoper tolminske grofe so šo tu zbirali. Voditelji velikega punta Kragelj, Munih, Gradnik in drugi so tu imeli posvetovanja. *) Kadar so udarili plat zvona in zažgali kres, tedaj so zaporedoma zagoreli kresovi na bližnjih in daljnih hribih kmetom v znamenje, da jo prišla ura maščevanja. Z Mengor je razgled na
*) Po izročilu so bili vsi poglavitni puntarji iz Modreje, Rajni Pečan je rc-kal: «Kadar greste v Gorico, lo poglejte na vrh Attemsove palače, boste videli modrejanske puntarje«. — Na strehi Attemsove palače so namreč štirje kameniti liki, predstavljajoči 4 osebe.
Lil višek debate in je žel največ aplavza tako pri liberalni kot pri delavski stranki.
Churchill je izjavil, da je uporabil proti podjetnikom vsa sredstva, ki so mu sploh na razpolago, toda — tako je dejal finančni minister — mogli hi podjetnike morda prisiliti k pogajanjem, ni pa jim mogoče vsiliti besed, ki bi vodile k dobremu izidu pogajanj.
Baldvviin je zahteval, da se sklene sporazum s podjetniki po p-osamcznih okrajih, s pravico da spore rešuje za vse obli-gatno skupno razsodišče. Mac Donald jo označil te predloge kot nesprejemljive. Rudarska zveza je sklenila izvesti splo-
šno glasovanje o Baldvvinovem predlogu, ali ga rudarji sprejmejo ali ne.
Izvršilni odbor rudarjev je prepustil odločitev o položaju konferenci rudarskih delegatov, ki so se sestali 29. septembra.
V	središču rudarstva v Lancashiru, kjer so dosedaj odločno odklanjali vsak kompromis, so se rudarji v tajnem glasovanju izrekli za vrnitev na delo na podlagi 7 in pol urnega delavnika in višini plač, ki je veljala pred izbruhom konflikta. Za vrnitev na delo so od vsakih štirih delavcev glasovali trije, le eden za nadaljevanje stavke. To je znak, da so delavci v veliki stiski.
Kaj nam z dežele pišejo
DIVAČA.
Pobožnost Svetega leta smo obhajali 24., 25. in 26. septembra. V praznično ozaljšani cerkvi smo imeli vsak dan pridigo, pete litanije in blagoslov. V nedel-J° pa je prišel med nas mons. Slavec iz D-sta. Njegove lepe, jedrnate in prepričevalne besede so se nam globoko vtisnile v srce. Procesija se pa radi slabega vremena ni mogla vršiti. — Ob ti priliki bodi tudi omenjeno, da nam delajo pre-oejšnjo zgago naše cerkvene orgle. So namreč nepopolne. Nenasitni militarizem se je Spravil za časa vojne tudi nanje ter nam ugrabil baje najboljše pišča-
li-	Sedaj je občina pripravljena odpomo-
oi	temu nedostatku. Nas le veseli, ker bil je že skrajni čas.
Iz SEŽANE.
Grozni nalivi, ki so razsajali ponoči 27. in 28. pretečenega meseca, napravili so tudi v naši- vasi precejšnjo škodo. Travniki, vinogradi in njive so bile poplavljene in zasute z gramozom; zadnji poljski pridelki ter trte so marsikje uni-•čene. Poti so razdrapane. Ponekod je voda vdrla v kleti; hiše in hleve ter povzročila ljudem velik strah in občutno škodo.
Največ škode je napravila nevihta pri vaškem vodovodu. Močni pritisk vode je podrl betonski pol metra debel obrambe-ni zid (jez), nakar je voda udrla z velikansko brzino črez vaški klanec «pri Ce-bulčevih« proti kalu in spodnjim hišam. Pred seboj je valila kamenje, zemljo, katero je pobrala po sosednjih njivah, ter sploh vse, kar ji je bilo napoti'; po nekaterih krajih je te navlake črez tri metre na debelo. To je bilo tem grozneje, ker se je vršilo po noči ob silnem bliskanju in gromenju. Najstarejši ljudje ne pomnijo take povodnji.
Da je podrlo dvema posestnikoma Škrinjarju in Krtu hiše, kakor poroča «Edinost» od 29. preteč, meseca — je gola laž. Pač pa je ros, da je utonilo na Smuncovem dvorišu kakih trideset vrabcev, kar je pa dopisnik Edinosti pozabil poročati. Gosp. Šmuc je baje imel dobro večerjo.
Sv. IVAN pri Trstu.
Euharistična pobožnost, obnovljenje misijona ter proslava sedemstoletnice sv. Frančiška Asiškega je nad vse pričakovanje krasno uspelo. Verno ljudstvo v začetku bolj redko je vedno naraščalo in prihajalo poslušat božjo besedo, in se vedno bolj navduševalo. Slovenske govore je imel č. g. Mihael Klančnik iz Mirna pri Gorici. Bilo je celodnevno iz-postavljenje presv. Rešnjega Telesa, in verniki so prihajali nepretrgoma v cerkev molit. Naj večjo gorečnost je pokazalo ljudstvo v noči odi Sobote do nedelje. Spovedalo se je do 3. ure po polnoči. Pri polnočnem obhajilu je bilo kakih 400 oseb in v nedeljo zjutraj je bil tudi velik naval. Vsega skupaj je bilo približno 1500. sv. obhajil; tudi moški spol jo bil častno zastopan. Ob 10. uri v nedeljo je bila slovesna peta maša z asistenco, pri kateri je mešani cerkveni pevski zbor -— kakih 70, pevcev in pevk — krasno pel. Zvečer ob 6 in pol po pridigi razvila so je veličastna procesija z lučmi po dolgi cesti na okoli; šteje se, da je bilo približno 5—6 tisoč ljudi. Obnašanje bodisi v cerkvi ali v procesiji bilo je jako lepo. Procesijo je vodil mons. Slavec, kanonik in gen. vikar iz Trsta, kateremu izrekamo prisrčno zahvalo. Isto zahvalo izrekamo tudi vsem plemenitim osebam, ki so z milodari pomagale kriti stroške za sv. misjon, pridigarjem za trud in požrtvovalnost, cerkvenemu pevskemu zboru za krasno petje in sploh vsem, ki so pripomogli, da je ta pobožnost tako krasno uspela.
DORNBERG.
V	nedeljo so bili nalepljeni po vasi lepaki, ki so naznanjali prihod novega občinskega načelnika. Zanimalo nas je, kako se nam bode predstavil novi pode-štat. Ko je po drugi maši občinski sluga končal svoj «preklicu pred cerkvijo, je stopil ua njegovo mesto domači zdravnik ter predstavil podeštata z dolgim pohval-nim govorom. Povedal nam je, da se je podeštat izborno izkazal v vojni kot oficir in da uživa tudi pri fašistih velik ugled. Povedati pa moramo takoj, da smo vsi
pritrjevali, ker govora nismo umeli. Nekateri bolj bližnji so ob koncu govora tudi zaploskali. Nato je povzel besedo g. podeštat, ki smo ga ravno tako razumeli kakor predgovornika. Zaključil je z «Evviva Mussolini, evviva il ^ascismo, alala!« Z roko nam je namignil, naj dvignemo roke v rimljanski pozdrav. Čudimo se, zakaj nam ni kateri navzočih gospodov govora raztolmačil v slovenščini. Potem je bil v občinskem domu častni vermut, kjer je nek domačin pozdravil podeštata v slovenskem jeziku, izražujoč naše veselje in ginjenost, da smo dobili v svojo sredo moža, ki nam bo pomagal v sedanjih nesrečah in ki smo ga tako željno pričakovali. — Gospoda podeštata čaka gotovo dosti dela. Vipava nam je podrla kar tri mostove: pri Saksidu, V Malevci in pri železniškem mostu med Dornbergom in Prva-čino. Nujno je potrebno, da se mostovi čimprej obnovijo, posebno pa pri železniškem mostu, ker se zelo bojimo, da bo hoja po železniškem mostu zahtevala človeške žrtve vsled obilnega prometa na progi.
Iz IDRIJSKE DOLINE.
Ogromni nalivi in poplave. Pretekli teden je bil za celo našo dolino naravnost strašen. Ogromna povodenj je poplavila celo dolino in napravila mnogo škode. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako ogromne in uničujoče povodnji.
V	nedeljo, dne 27. m. m. popoldne je začel padati pohleven dež, ki pa je proti večeru že ponehal. Kmalu pa so se začeli zbirati na nebu pogubonosni oblaki. Bliskalo se je in grmelo kakor za stavo. Proti enajsti uri zvečer pa je začel padati močan dež in je padal celo noč kar neprenehoma. V pondeljek zjutraj pa je jreka Idrijca kar nenadoma silno na-rastla, medtem ko sta Soča in Bača skoraj popolnoma čisti. Reka Idrijca je bila prav gosta od samih stvari, ki jih je nesla seboj. Odnesla je mnogo lesa in živine in raznih drugih stvari. Od Idrije do Sv. Lucije so od vode porušeni vsi mostovi, ki so držali čez reko Idrijco. Povodenj je odnesla tudi več mlinov in žag ter nekaj gospodarskih poslopij. Ponekod je stala voda po 1—2 m nad cesto, tako, da je bil v pondeljek skoraj ves dan vsakoršni promet ukinjen. Največja nevarnost je bila v Bači pri Sv. Luciji, kjer je bilo veliko jezero. V hišah stoječih v bližini ceste so bili vsi spodnji prostori pod vodo. Ko pa je voda odtekla, je bilo v hišah in po cesti, kjer je poprej stala voda, do 50 cm na debelo blata in peska.
Zelo je prizadeta vas Dolnja Tribuša, ki je popolnoma odrezana od ostalega sveta: na eni strani jo obdaja voda, na drugi pa gorovje. Ako si hočejo tamkajšnji prebivalci nabaviti svoje vsakdanje potrebščine, morajo hoditi po več ur daleč, in sicer na postajo Sv. Lucije ali pa v Idrijo. Drugje ni namreč nobenega
prehoda čez vodo.
Tudi po drugih vaseh je povodenj napravila ogromno škodo. Francu Pisenti v D. Trebuši je odnesla za več tisoč lir oglja in lesa. Podjetju Marchi na Idriji pri Bači je voda napravila za 70.000 lir škode.
Kakor že gori rečeno, niti najstarejši ljudje ne pomnijo take povodnji v naših krajih. Leta 1908. je voda tudi precej narastla, vendar pa je bila sedaj 1 m više, nego tedaj. Da pa ni bilo še večje katastrofe, se imamo zahvaliti edinole dejstvu, da nista narastli tudi Soča in Bača, ker drugače bi bilo pri Sv. Luciji ogromno jezero in povodenj bi zadobila gotovo veliko večji obseg. Prizadeti oškodovanci pričakujejo, da jim vlada priskoči na pomoč s krepko podporo, ker drugače bodo morali od gladu umreti. Ubogi ljudje!
DRSKOVČE na Pivki.
Na 30. septembra smo spremili k zadnjemu počitku nadebudno mladenko Frančiško Česnik iz Drskovč št. 30. V najlepši dobi, 20. letu svoje starosti, je po kratki a težki bolezni v Gospodu zaspala. Bila je prijazna in priljubljena mladenka. Mnogoštevilno občinstvo jo je spremilo na njeni zadnji poti. Domača dekleta so ji podarila 3 krasne vence in pevke iz Zagorja so zapele v srce segajoče žalostinke v slovo. Naj ji bo lahka domača zemljica. Materi in sestri naše sožalje.'
Podpirajte slovenska podjetja in trgovine!
% Zobozdravnik ^
dr. Sardoč D.
ordinlra
v Trstu
Via M. R. Imbrlani 16, I. (Prej vla S. Giovannl)
od 9-12 in od 3-7.
MODERNA PARFUMERIJA
G. B. GIUMLIA - POSTOJNA
Bogata izbera dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih in tujih tvornic. Toaletne potrebščine in predmeti za darila. Drobnarije in umetnijo. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da bi J ^ ^ ^ morali kaj kupiti.
vasi in sela Volčo, Čiginj, Rute, Kozar-Šče, Ušnik, Modrej, Poljubinj. Vidijo se vrhovi: Ježa, Pavlinčev grad, Kanalski hribi, Kosmeriški vrh, Senica, Ponikovska planota, Cerkljanski hribi, Jalov-nik, Razor, Mrzli vrh, Rdeči rob in Krn.
Po izbruhu laško-avstrijsko vojne je Jaška pehota kmalu prestopila tedanjo bližnjo mejo, zavzela vse vrhove, a na Mengore iii nikdar prišla. Cerkvica je porušena. Nešteti jarki in žičevja pričajo
0	razdejanju, ki ga je vojska naredila. Stari varih in Cerkvenik Tomaž Fortu-dat, ki je imel poleg cerkve posestvo, je zapustil staro domačijo in se preselil k Sveti Luciji. Vojne odškodnine za cerkvico še ni. Ljudje pa pravijo, da se bo cerkvica gotovo pozidala, kajti Mengore kodo v zgodovini še bolj imenitne.
Pri Platerju.
Pod Solom, ki se vidi na levi iz vlaka, preden vlak stopi v zadnji predor Pred Sv. Luoijo, zapaziš veliko razva-, Jjeno poslopje, ki mu pravijo pri «Pla-l terju». To je bila znamenita postojanka Voznikov v času, ko še ni tekla Južna,
železnica iz Trsta na Dunaj. Po tako-zvani «Koroški cesti«, ki je šla iz Trsta v Gorico, Kanal, Volče, Predil, Trbiž, Beljak na Dunaj, so imeli «furmani» določene postaje, kjer so izpregli in počivali. Pri Platerju so imeli velikanske hleve, gostilno, trgovino in prenočišče. Južna železnica je zadala «furmanskemu» življenju, ki je trajalo skozi dolga stoletja, smrtni udarec. Malo let pred vojno je na Kozarščih umrl nad 80 let stari Poberaj, ki se je rodil okoli 1830. Poberaj, se je še dobro spominjal, kako je vozil s 4 konji iz Trsta na Dunaj in nazaj, ne da bi bil prepregel; tri tedne je trajala vožnja od morja do Dunaja. Gor je vozil kolonialno blago, dol pa obrtniške izdelke. Poberaj je bil pravi novičar, zakaj tedaj še ni bilo dnevnikov in telegramov... Kateri romanopisec nam bo dal povest iz tistih časov?
Tri Pregljeve dogodbe.
Ivan Pregelj je v peti latinski padel. Kako tudi ne, ko je doma in v šoli venomer bral Karl Majeve povesti in je ne-maril šolske predmete! Ravbarske pove-
sti so mu posebno ugajale. Ivanca so iz Malega semenišča odslovili. Stara mati, ki je imela tačas nad 70 let in je Ivancu nadomeščala že davno mrtvo mamico, se je razjokala. Pa se je vzdignila in šla v Gorico. Našla mu je stanovanje. Kosilo mu je preskrbela pri svetolucijskem rojaku, goriškem profesorju Andreju Kraglju (r. 1858, +1901); ko se je vrnila, je Ivancu rekla: «Kosil boš pri Štefaje-vem gospodu, za večerjo bodo pa bukve«.
Na Dunaju se slovenske poje.
Ivan Pregelj je študiral visoke šole ua Dunaju. Prijatelj Mirko Božič iz Idrije je dobil od doma žlikrofe, ki so nekaka idrijska specialiteta. Božič je povabil na žlikrofe vse prijatelje, med njimi | Preglja. Zbrali so se v neki gostilni. Peli 1 so slovenske narodne pesmi. Nemška družba v sosedni sobi jih je navdušeno poslušala. Medtem se je Pregelj za nekaj minut odstranil. Tedaj pride nekdo iz nemške družbe ter prosi, da bi smel zapeti par lepih nemških pesmi. Dijaki so pritrdili. Nemec prepeva. Kar se vrne Pregelj, ki ni ničesar znal za «pogodbo».
Z vso silo nahruli Nemca: »Hudič! Tu te ne pustimo nemški peti, tu smo Slovenci«. In vnel se je prepir, ker so priskočili Nemci. Šele Mirko Božič je s svojo mirnostjo pomiril na vojsko pripravljeni stranki.
Klofuta in ekskomunikacija.
Ivan Pregelj je bil visokošolec na Dunaju in član Danice, društva katoliških akademikov. Tedaj je bil gospod Jože Kos za kaplana na Mostu. O počitnicah pride Ivan domov in se nekoč pridruži stalnemu omizju, ki je zborovalo pri Mikužu. Med njimi tudi gospod Jože. V razpravo je prišla politika. Pojmi še niso bili cisti in g. Kos reče, pol resno, pol v šali: «Daničarji ste podkupljeni«. Pregelj zavihne rokav ter prismoli gospodu klofuto. Gospod Jože mirno odvrne: »Izobčen si iz katoliške Cerkve. Ekskomuni-ciran si«. No, kmalu je prišlo do miru. Tisti večer sta oba odšla obdarjena: eden s klofuto, drugi z ekskomunikacijo. (Ne vem pa, ali je Pregelj kdaj opravil «ta veliko spoved«).
(Miha).
Rekord noči 26-27 9 v padavini
Opazovalnica za padavino v Šempola-ju je konstatirala, da je padlo v noči od 26 do 27. septembra t. 1. osemindvajset (28) litrov vode v vrč, ki meri v premeru 33 cm. Preračunjeno je, da en liter vode nalovljene v takem vrču je ravno toliko kakor en cm vode na ravnini. Ko bi te-
daj to noč vsa voda ostala mirno na tleh bi merila povsod 28 cm visočine. Kar se je v 4 letih zgodilo le parkrat, da je hilo padavine na emi dan po 15 litrov, ja sedaj v eni noči 28 litrov.
Toliko ^ode pade navadno komaj v celem mesecu, kakor priča naslednja statistika zadnjih treh let:
Mesec		v letu 1923		v letu 1924		v letu 1925		v letu	1926
Januar v	mm	1’5	mm	149-—	[mm	36-—	mm	78-—	mm
Februar	»	80-—	»	53-8	»	121-—	»	116-5	»
Marec	»	40-—	»	98-—	»	77*5	»	68-5	
April	.»	265-—	»	60'—	»	148-5	»	75-5	»
Maj	»	52-—	»	65-5	»	60-—	»	172'—	»
Junij	»	163-—		268 —	»	317-5	»	164-5	»
Julij	»	25-	»	109-5	»	42-6	»	160-—	»
Avgust	»	140 —	»	153-5	»	83-5	»	96-—	»
September	»	120-5	»	62-—	»	171-—	»	286-5	»
Oktober	»	62-5	»	136-—	»	38-5	»			
November	»	443 —	»	9-—	»	292-5	»			
December	»	150 —	»	94*5	»	115-5	»			
Skupaj		1542-5	mm	1258-8	mm	1504-—	mm	1217-5	mm
ali	pa	154-25	litrov	125-88 litrov		150-4	litrov	121-75	lit.
Kakor je tedaj razvidno iz statistike, mesec november leta 1923. s M litri sta v treh letih komaj dva meseca pre- vode in .mesec junij leta 1925 z 31.75 kosila v padavini nocojšnjo noč in sicer: ! litri vode.
Za napredek Istre
«Razumni Gospodar« je v oktoberski številki prinesel članek g. J. G. «Jedrno važno gospodarsko poduzece». Članek se bavi z velikim pomenom živinoreje za Srednjo Istro. Na pobudo gospodarske zadruge «Cooperativa agraria« v Pazinu osnovala se je za Srednjo Istro posebna «2ivinorejska zadruga«. Ta je izdelala program za povzdigo živinoreje. Namen ima dvojen: pomnožiti proizvodnjo mleka in pomnožiti tudi proizvodnjo mesa.
Za izboljšanje plemena namerava kupiti švicarskih sivih krav kmetom, ki se bodo za to priglasili. Tistim, ki ne morejo takoj plačati, bo šla na roko za kredit. Dobili bodo kredit po 6% za tri leta na menico, katera bo podpisana še od dveh porokov.
Kmetje v bližini mest in ob železnici imajo lepo priliko, da se polotijo mlekarstva bolj kakor doslej. To je potrebno tudi radi spremenjenih splošno-gospodar-skih razmer. Kmet rabi denar vsak mesec in ravno mlekarna mu pomore do mesečnih dohodkov. To je tudi v Istri potrebno — poudarja članlcar — ker ni mogoče več računati na to, da bo dohodek iz vina kril vse kmetove potrebščine.
Kam se bo mleko prodajalo, za to ni treba biti v skrbeh. V Pazinu se bo osnovala velika mlekarna, kamor se bo dovažalo mleko iz vse širne okolice. Manjše mlekarne v bližini bodo prenehale. Mlekarna bo prodajala mleko v naravi, kolikor bo le mogoče, ostalo pa se bo predelovalo v maslo ali sir. Tržaška osrednja mlekarna bo rabila dnevno že s po-četlca okrog 500 lil mleka. Treba je torej, da se tudi Istra pravočasno zgane in ponudi mleko za Trst, da je ne pre-hite drugi ponudniki.
Na koncu pripominja člankar, da vpeljava švicarskih krav-mlekaric ne bi bila umestna za tiste kraje in gospodarstva, kjer živina preveč vozi. Za take bo zadruga preskrbela drugo primernejšo pasmo iz Italije.
Zemljiška knjiga. V Jugoslaviji bodo tudi vpeljali zemljiško knjigo v tistih delih države, kjer je še ni bilo. Novi za-kom o katastru, ki obsega 70 paragrafov, pride v kratkem v razpravo pred narodno skupščino. V splošnem se privzema za Srbijo, Južno Srbijo in Črno goro isti sistem katast.ral.nega merjenja, kakor v pre Canskih («prečanski» so kraji izpod bivše Avstrije) krajih. Pri merjenju bo sodelovala tudi vojska. Novi zakon o katastru je zelo velikega pomena, ker je v najožji zvezi z novim davčnim zakonom. Merjenja se bodo po vsej ve-‘ rjetnosti pričela spomladi leta 1927. j
Semenj v Divači 27. IX. Prignanih je bilo 100 volov, 50 krav, 6 junic, 20 konj. Cene : voli in, krave 400 L, teleta GOO L stot žive teže. Prašiči 6-8 tedenski 50 L glava. Konji klavni 000-1200 L, vprežni 1500-2000 L glava.
Naša pošta.
Z. J. Gornje Vreme. Prinesite ali pošljite po drugih penzijsko knjižico.
Po četn je lira?
Dne 6. oktobra si dal ali dobil: za 100 dinaijev — 46.— L. za 100 S. kron — 78.45 L. za 100 fr. frankov 74.75 L. za 100 9ilingov — 360.— L. za 1 dolar — 26.10 L. za 1 fant — 127.50 L.
MALI OGLASI
Cena «Malih oglasov«: navaden tisk 30 stotink beseda; mastno 40 stotink beseda ; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 50 stot. beseda.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonin S.
DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Reumazan» kot tekočina, a «Liniment Lanomentol« kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom «Šentjurjevo» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad', meči in celi. —■ Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica.
GLYKOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini Kdor se čuti šibek na živcih in trpi glavobol, naj uporablja edino le «Gly-kol», ki ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L. 7.—. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellamovich, Trst, (San Giacomo - Sv. Jakob) Via Giuliani 42 (vsnoredno 7. ulifo vi« delTTstria).
FliSNi SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekci-jam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Trst (San Giacomo -Sv. .TakoM. Via Giuliani 42.
BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se-
minario 2. so 'DriTiornča sl ahčinatvu.
Kdor želi kupiti POSESTVO V JUGOSLAVIJI, se naj obrne na splošno znano in največjo posredovalno pisarno v Sloveniji «POSEST», LJUBLJANA, Sv. Petra cesta St 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naročnina letno Din. 20.—, polletno Din. 10.—. N« željo pošljemo 1 številko brezplačno
ZDRAVNIK
Dr. IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike, ordlnlra
v Ilirski Bistrici št. 122
vsak dan od 10-11 in od 3-4
na Knežaku pa pri g, Česniku ob torkih in petkih od 9-12*
H c o 6\®/£>o o ?
Jakob Bevc
urarna In zlatarna
TRST * Caaips S. Giacomo 51. 5
ZLA TO kupuje v vsaki množini po “najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOG& raznovrstnih ur inzlatenine.
Pra-^»vpa/«vsO 2OGNi^-at as jiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiimiiiiiiiiiniiiL
Zobozdravnik
| specialist sa zobe in usta sprejema
| f Sorici na Travniki! št. 20j
In v AjdovSSini nasproti posojilnici
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiF
Poravnajte naročnino!
Andrej Puri!
TRST
Via Medla It. 6 ■ ■
KovaSkl------
  mojster
I	VRŠUJE: Vsakovrstna stavbena dela-Železno ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes-Poprave,spopolnitve.
mm
PKOIARIJA
dp. M. de Fiort
  v Gorici =====
Gowso Vittofio £m< HI, 14
Sprejema od 9-12 in od 2«4
PRIMARIJ
Ravnntelj očesnega oddelka v goriški mestni bolnišnici. Izučen na ofiesni kliniki dunajskega vseučilišča.
Specialist za boiezni na oček
Sprejema od 10-12 in. od 3*4
V
Gorica, Corso G. Verdi 24
Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste.
jiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiim iiiii!iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimii%
Največja zaloga pohištva
= na Goriškem - GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 =
1 /
|	Na izbiro 50 celotnih oprem
= bodisi za spalnice	bodisi	ža	obednice	=
od prav preprostih do najbolj razkoSnih
= Cene zmerneDelo trdno! ||
Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke
IANTON BREŠČAK I
=	VIA.	CARDUCCI	(GOSPOSKA UL.) IA	~
^iHiiiuiiuitiiiiHiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiimnininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilF    .. - 	■■■■■—	- ■   ............
ljubljanska kreditna banka
podružnica v Jrstu: Via	Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22*98
/•---------------------
•	Podružnice;	*
I GOBICA. Bnllci, Cilji, trnomill. Kranj, Lofitn, |z Maribor. Kliknil, N. Sad. Ptuj, Sinjin, Spili.' . ’ . J
f Centrala v Ljubljani *
-| DelniSka glavnica in rezervni zaklad:
»	 60.000.000	dinarjev------- ,*
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFKS)
■
■ v
; je odprta od 9‘/s do 12.30 In od 14V2 do 16 ure,
ČevIJarnica FORCESSIN
odlikovana v Poefau In Genovi 1924, k vafifto pi>oinf/o, diplomo In *taio svetin/o
TrSt vta Cappin 5 ppf Sv* Jakobu Jfj|
NI vseeno,
K J
kupujete obutev. Ako hočete biti prvovrstno postreženi, kupujte le pri FORCESStNU!