Na tržaškem Trgu Evropa 150 potujočih trgovcev Boris Pahor je na ponedeljkovem srečanju DSI še enkrat prehodil svojo, življenjsko in umetniško pot /9 Primorski SREDA, 6. MAJA 2009 Št. 106 (19.505) leto LXV. Porcinj: morda smo koncno na pravi poti SandorTence Premiera filma Porzus na beneškem Lidu me je pred dvanajstimi leti spravila v zelo slabo voljo. Komunistični partizani, ki so zakrivili pokol na planšariji pod Toplim vrhom v zahodni Benečiji, so bili vsi po vrsti prikazani kot gengsterji. Film, kot se je sicer opravičeval režiser Renzo Marti-nelli, ni imel zgodovinskih ambicij. Tudi propagandni film Srce v breznu o fojbah po mnenju režiserja in desnice ni želel biti zgodovinski dokument, Slovence in Hrvate oziroma Slovane pa je prikazal kot krvoločneže in barbare. O pokolu nad Porčinjem-Porzusom so bili nekateri partizani sojeni in obsojeni, napisane so bile številne knjige in raziskave, da ne govorimo o polemikah, ki jih je ta tragični dogodek pustil za seboj. Kdo je izvedel pokol, je znano in priznano, nejasne ostajajo morda še nekatere politične okoliščine, s katerimi se še vedno ukvarjajo zgodovinarji. Porčinj je bil žal ves povojni čas politično izkoriščen proti Jugoslaviji, ki pa se je znala braniti, in obenem proti Beneškim Slovencem, najšibkejšemu in nebogljenemu členu slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na pokol so se sklicevali italijanski nacionalisti, da so opravičevali rovarje-nje prevratniške organizacije Gla-dio, ki je uživala podporo Nata in ZDA. Kraj pokola bo v kratkem postal tudi formalno nacionalni spomenik. Tega si želijo poslanci desne in leve sredine. Iz zapisnikov razprave v poslanski komisiji za kulturo izhaja želja, da bi Porčinj postal ne samo nacionalni simbol trpljenja, ampak tudi sprave. In to je tudi naša želja. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € rim - Na zahtevo Gianfranca Finija večina črtala sporni člen zakonskega osnutka Varnost: ravnatelji ne bodo postali ... vohuni Ko bi norma obveljala, bi morali prijaviti otroke nezakonitih priseljencev trst - Obisk pri vrstnikih liceja Franceta Prešerna Švedski dijaki pri nas Mudijo se na delovni praksi v Trstu in Sloveniji ter spoznavajo krajevno stvarnost TRST - V tem tednu se na Tržaškem mudi skupina dijakov in profesorjev šole Vasaskolan iz kraja Gavle na Švedskem, ki jih gostijo vrstniki liceja Franceta Prešerna. Dijaki šved- ske šole, ki z licejem Prešeren sodeluje že deset let, opravljajo pri raznih ustanovah v Trstu, pa tudi v Sloveniji, delovno prakso, obenem pa spoznavajo pisano tržaško stvarnost in bližnjo Slovenijo. Na Tržaškem bodo ostali do nedelje, dijaki liceja Prešeren pa bodo vrnili obisk v drugi polovici maja. Na 7. strani RIM - Desnosredinska večina je bila iz zakonskega osnutka o varnosti prisiljena črtati normo, po kateri bi morali ravnatelji šol prijaviti otroke priseljencev brez dovoljenja za bivanje v državi. Tako je bilo zadoščeno zahtevi predsednika poslanske zbornice Gianfranca Fini-ja. Poslanska zbornica bi morala osnutek odobriti danes, ni pa znano, ali bo vlada zahtevala glasovanje o zaupnici, za kar se je v prejšnjih dneh zavzela Severna liga. Medtem so se včeraj nadaljevali protesti sindikatov policistov proti uzakonitvi obhodnic prostovoljcev, za kar se najbolj zavzema Severna liga. Na 6. strani Porčinj-Porzus kmalu nacionalni spomenik Na 2. strani Hrvaška sprejela Rehnov predlog Na 2. strani Minister Žekš pri Slovencih na avstrijskem Štajerskem Na 3. strani Na SDGZ pripravljajo člansko kartico Na 4. strani V goriški pokrajini 35 županskih kandidatov že brusi nože Na 15. strani VILENICA - Festival od 2. do 6. septembra Claudio Magris dobitnik nagrade LJUBLJANA - Včeraj so v Ljubljani predstavili spored letošnjega 24. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo potekal med 2. in 6. septembrom, in razkrili letošnjega dobitnika nagrade vilenica, t.j. tržaškega pisatelja in esejista Claudia Magrisa (na fotografiji Kroma). Pomembno mesto pa si je letos zaslužilo tudi mesto Trst, ki bo gostilo nekaj srečanj v okviru festivala. Na domačih tleh se bosta tako soočila Ma-gris in Boris Pahor, poskrbljeno pa bo tudi za sprehod po poteh, ki jih je v svojih romanih opisoval Fulvio Tomizza. Na 13. strani gorica - Med zasedanjem občinskega sveta Zelena luč za prenovo pritličja Trgovskega doma GORICA - Goriški občinski svet je med ponedeljkovim zasedanjem izglasoval sklep o spremembi urbanističnega načrta, ki dopušča širitev uporabne površine pritličnih prostorov Trgovskega doma. Pred glasovanjem je odbornik za urbanistiko Dario Baresi predstavil spremembo urbanističnega načrta, ki so ga zatem razgrnili sredi dvorane občinskega sveta, tako da so si ga svetniki lahko ogledali. Krajši razpravi je sledilo glasovanje spremembe urbanističnega načrta, ki je bila sicer potrebna iz zgolj tehničnega vidika. Trgovski dom je namreč v lasti uprave državne posesti, načrt za njegovo obnovo pa pripravlja dežela. Na 14. strani 2 Sreda, 6. maja 2009 ALPE-JADRAN / MEJNI SPOR - Zadnji predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna Hrvaška sprejela predlog, Slovenija bo imela pripombe V Zagrebu dosegli soglasje včeraj, v Ljubljani danes srečanje Pahorja s predsedniki strank LJUBLJANA, ZAGREB - Hrvaška je včeraj sporočila, da sprejema zadnji predlog evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje, medtem ko Slovenija napoveduje, da bo nanj dala pripombe. Hrvaški pozitivni odgovor pa bo po besedah slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja omogočil nadaljevanje pogovorov. Minister Žbogar je na novinarski konferenci poudaril, da je "možni dogovor blizu" in da so v pogovorih o osnutku sporazuma za rešitev vprašanja meje "prišli zelo daleč", da pa je potrebno storiti še te zadnje napore, da bo dogovor zaživel in da bo Slovenija nanj dala pripombe. "Nekatere dele Rehnovega predloga velja še posebej preučiti," je pojasnil in izpostavil, da gre za "osnutek dokumenta in ne dokončno besedilo sporazuma". Predlog pomeni osnovo za pogovore v Sloveniji, "vsebuje slovenske elemente, kot tudi nekatere konstruktivne dvoumnosti, ki jih je potrebno razčistiti, zato da bi bile obe strani v pogajanjih uspešne," je povedal minister. Zanikal pa je namigovanja, da naj bi bil sedanji Rehnov predlog zadnji. Kot je poudaril, na zadnjem sestanku z evropskim komisarjem za širitev Rehnom "ni bilo govora, da je to zadnji predlog, predvsem ni bilo govora o tem, da je to vzemi ali pusti predlog". Dodal je, da bo o dokončnem odzivu Ljubljane moč govoriti po današnjem sestanku premiera Boruta Pahorja s predsedniki parlamentarnih strank ter obravnavi Rehnovega predloga na vladi in v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko predvidoma konec tedna. Premier Pahor je ob robu obiska na Finskem potrdil, da bodo na sredinem sestanku oblikovali dopolnjeno stališče na predlog, predvidoma prihodnji teden pa ga bodo posredovali v Bruselj. Da gre za zadnji Rehnov predlog oziroma predlog "vzemi ali pusti", je zagotavljal hrvaški predsednik Stipe Mesič, potem ko so po sestanku hrvaškega državnega vrha s predsedniki parlamentarnih strank v Zagrebu včeraj sporočili, da bodo Reh-nu v 24 urah sporočili, da Hrvaška njegov predlog sprejema. Hrvaški premier Ivo Sa-nader je po sestanku pojasnil, da to, da so predlog sprejeli, še ne pomeni, da nimajo nobenih pomislekov, ampak gre za to, da je za Hrvaško sprejemljivo "bistvo" predloga. Kot je dodal, so govorili tudi o posameznih elementih Rehnovega predloga, vendar pa več o tem ni želel razkriti. Glede razloga, zakaj si bo Hrvaška vzela še dodatnih 24 ur za odgovor Reh-nu, je Sanader pojasnil, da se bodo v tem času nadaljevala medstrankarska posvetovanja, ki pa se tičejo zgolj proceduralnih vprašanj, medtem ko so si glede narave in vsebine predloga že sedaj enotni. Predsednik sabora Luka Bebič je dodal, da bo želel komentirati. Napovedal je le, da bodo javnost s hrvaškim odgovorom seznanili v sredo popoldan, ko bodo tudi končali medstrankarska posvetovanja o proceduralnih vprašanjih. Evropska komisija je sicer že pozdravila odločitev Zagreba, da načeloma sprejema Rehnov kompromisni predlog, a poudarila, da še vedno čaka na formalni odgovor iz Zagreba. Žbogar je v ponedeljek v oddaji Studio City na TV Slovenija poudaril, da je Slovenija glede Rehnovega predloga zgolj "previdna" in ga ne zavrača. Obenem je kot napačna zavrnil razmišljanja, da je Rehnov predlog uperjen proti Sloveniji. S tem se je odzval na ponedeljkovo poročanje nekaterih slovenskih medijev, ki so razkrili domnevno vsebino predloga. Delo je tako na svoji spletni strani objavilo kopijo neuradnega slovenskega prevoda predloga. POP TV pa je poročal, da predlog za Slovenijo ni sprejemljiv, saj med drugim ne priznava, da Slovenija že ima teritorialni stik z mednarodnimi vodami. V predlogu tudi naj ne bi bilo načela pravičnosti, ki ga zagovarja Slovenija. (STA) Popovič zanikal, da je bil do novinarke nasilen LJUBLJANA - Koprski župan Boris Popovič je v ponedeljek na glavni obravnavi na ljubljanskem sodišču zanikal, da je bil nasilen do novinarke Primorskih novic Petre Vidrih. Popovič priznava, da je na novinarkino vprašanje glede mafije v Kopru po intervjuju oktobra 2006 izrekel dve žaljivki, ker ga je vprašanje pogrelo. Je pa prepričan, da ima celotna zgodba politično ozadje, da je novinarka delovala v smeri njegove diskreditacije in bila v veliko pomoč stranki SD. Vidrihova je po poročanju včerajšnjega Dela kakršno koli povezavo s katero od strank zanikala in dejala, da se je z Bredo Pečan iz SD srečala le nekajkrat v vlogi novinarke. Po poročanju Dnevnika pa je Po-povič v ponedeljek dejal, da so bile njegove izjave izrabljene v politične namene. Dejal je, da novinarki ni grozil, niti ni dvignil roke proti njej. To naj bi si po Po-povičevem mnenju izmislila, ker naj bi mu hotela škodovati, "saj je povezana z največjo stranko v državi in torej tudi s takratno izolsko županjo Pečanovo", Popovi-čevo mnenje navaja Dnevnik in dodaja, da župan zaradi tega Vi-drihovo toži na koprskem sodišču zaradi žaljive obdolžitve. Vidrihova pa je proti županu vložila tožbo zaradi opravljanja in žaljive obdolžitve. (STA) FUNDACIJA Z GLAVO NA ZABAVO - Predstavitev rezultatov raziskave o uživanju alkohola Slovenski mladostniki imajo zelo nizke kriterije za določanje primerne starostne meje za uživanje alkohola ANKARAN - Na slovenskih cestah vsako leto umre vse več mladih, vzrok za prometne nesreče pa je prepogosto vožnja pod vplivom alkohola. V povezavi s tem problemom so včeraj v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič v Ankaranu predstavili rezultate obširne raziskave o vrednostnih sodbah do uživanja alkohola in povezovanju posledic al-koholiziranosti v cestnem prometu, katero je v prejšnjih osmih letih izvedla Fundacija Z glavo na zabavo (ZGNZ). Rezultate raziskave, v kateri so na 400 prireditvah anketirali 75.971 pretežno mladih ljudi, je predstavila soustanoviteljica, članica uprave in programskega sveta Fundacije ZGNZ ter varuhinja človekovih pravic RS, dr. Zdenka Če-bašek - Travnik. Izpostavila je dejstvo, da imajo mladostniki med 15. in 18. letom nizke kriterije pri določanju primernih starostnih meja v zvezi s pitjem alkohola in količinami alkohola ob različnih priložnostih. Zaradi tega bi bilo po njenem mnenju dobro, da bi preventivne akcije v naslednjih letih usmerili že v osnov- nošolce, ki vse bolj pogosto začenjajo redno uživati alkohol. Eden bistvenih razlogov za nezavidljivo stanje je profitni interes alkoholne industrije, ki "z roko v roki še posebej dobro sodeluje z industri- jo zabave, kjer imajo glavno vlogo, poleg gostincev in organizatorjev množičnih prireditev, predvsem mediji, ki tovrstni življenjski slog še posebej spodbujajo." V nadaljevanju je predsednik sveta fundacije Saš Kravos predstavil načrtovane prireditvene in medijske aktivnosti v letu 2009. Znotraj svojega rednega delovanja bodo priredili najmanj 40 samostojnih prireditev za osnovnošolce in v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter slovensko policijo še vsaj deset preventivno-zabav-nih dogodkov za družine. Aktivno bodo posegli v t.i. pivska okolja, kjer bodo spodbujali logiko "Don't drink and drive!" (Ne pij in vozi!), hkrati pa bodo pripravili analizo stanja in predloge za bolj usklajeno delovanje vseh pristojnih represivnih organov in preventivnih dejavnikov, ki bi lahko prispevali k zmanjšanju števila prometnih nesreč s tragičnim izidom. Drugi razvojni projekt pa bo produkcija nove serije TV oddaj z naslovom Big Father. Izbira tega popularnega televizijskega formata resničnost- nega šova po vzorcu znanega Big Brot-herja, ki po njihovi oceni predstavlja "višek potrošniško naravnanega medijskega poneumljanja širokega kroga gledalcev',' bo predstavljal njegovo nasprotje, saj sodelujočih "ne bo zapiral v konzerve, temveč jih bo pošiljal na pot, kjer bodo odkrivali zanimive kraje, različne dežele in kulture ter neokrnjeno naravo. Gledalci bodo občutili nesmisel zapovedanega potrošništva, gospodarskega napredka za vsako ceno in stopnjevanja pritiskov in stresnih situacij." Šlo bi naj torej za serijo poučnih oddaj, v katerih bosta nastopala tudi dva fanta, ki sta preživela tragični prometni nesreči s trajnimi posledicami, in za celovit razvojni medijski projekt, ki naj bi promoviral aktiven življenjski slog ter opozarjal na nevarnost vožnje pod vplivom alkohola in drog v cestnem prometu. Na srečanju z novinarji so nato predstavniki zavarovalnice Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, d.d. in Fundacije ZGNZ podpisali še pokroviteljsko pogodbo za obdobje 2009 - 2011. (mit) Zgodovina - Predlog, da bi obeležje formalno postalo nacionalni spomenik Bo Porčinj res postal simbol sprave? Pokol, v katerem je izgubilo življenje 17 partizanov brigade Osoppo, so dolga leta politično izkoriščali na škodo Beneških Slovencev RIM - Spomenik na obronkih Toplega vrha v Benečiji, ki leži nad Če-nebolo in ki je znan kot Porčinj (Por-zus) po istoimenskem naselju, naj bi v kratkem tudi formalno postal nacionalni spomenik. »De facto« je to sicer od države že zdavnaj priznano zgodovinsko obeležje, ki pa mu še vedno manjka uradni »žig«, kar je precej čudno in nenavadno. Postopek za nacionalni spomenik se bliža koncu, zamisel uživa politično podporo tako desne, kot leve sredine. Oboji menijo, da bi morali obeležje prečistiti ideološkega in tudi nacionalističnega naboja ter mu nameniti spravno poslanstvo, ki ga doslej ni imel, prej nasprotno. Na planšariji pod Toplim vrhovom so partizani komunistične brigade Garibaldi februarja 1945 pobili 17 pripadnikov partizanske divizije Osop-po. Med žrtvami sta bila tudi Francesco De Gregori, stric znanega rimskega kantavtorja z istim imenom, ter Guido Pasolini, brat pisatelja in režiserja Pier Paola, ki so ga garibaldinci zajeli na planšariji, nato pa ubili pri Rožacu (Corno di Rosazzo). Garibaldinci so očitali osopovcem, da so nudili zatočišče Eldi Turchetti, ki jo je Radio London označil za nacistično vohunko, v resnici pa so bili razlogi za pokol čisto politični oziroma geopolitični. Pripadniki Osop-pa so se nahajali na ozemlju, ki naj bi pripadalo garibaldincem, po končani vojni pa po mnenju nekaterih socialistični Jugoslaviji. Sodniki v povojni Italiji so zaradi pokola obsodili komandanta enote Garibaldi Maria Toffanina-Giacco in nekatere njegove tovariše, politično odgovornost za pokol pa naprtili videm-ski federaciji KPI, ki naj bi izvrševala ukaze slovenskih partizanov 9. Korpusa. Sodniki tega niso nikoli direktno dokazali, zato je ta obtožba vseskozi slonela na političnih in ne na zgodovinopisnih ugibanjih. Za Porčinj so vsekakor največjo ceno plačali Beneški Slovenci, ki jim je marsikdo očital »objektivne« odgovornosti pri pokolu in s tem celo opravičeval rovarjenje tajne or- ganizacije Gladio, pri kateri so, kot znano, imeli prste vmes tudi Američani. Z leti je planšarija nad Čenebolo izgubila svoj ideološki naboj, kot dokazuje spravni objem komandantov garibaldincev in osopovcev Vannija Padoana in Redenta Bella. Da leta tečejo in da je treba na tista tragična dogajanja danes gledati z določeno odmaknjenostjo priča tudi razprava v poslanski komisiji za kulturo, ki je pred kratkim podprla predlog, da bi Porčinj vendarle postal nacionalni spomenik. A tudi simbol težkih časov, ki jih je preživljala zahodna Benečija. To sta podčrtala furlanski poslanec desne sredine Isidoro Gottardo (eden od predlagatelj uradnega priznanja obeležja) in goriški parlamentarec Demokratske stranke Alessandro Maran. S tem priznanje nočemo politično izkoriščati tega tragičnega dogodka (Gottardo), ki se uvršča v tedanja razburljiva dogajanja v narodno mešanem ozemlju, kjer si ljudje želijo miru in sožitja (Maran). S.T. Objem garibaldinca Vannija Padoana in osopovca Redenta Bella pri Porčinju / ALPE-JADRAN Sreda, 6. maja 2009 3 SLOVENCI V AVSTRIJI - Minister za Slovence v zamejstvu na obisku na Štajerskem Žekš: Odnos do Slovencev na Štajerskem zdaj veliko boljši Izrazil je tudi zadovoljstvo zaradi pozitivnega vzdušja na obeh straneh meje REFERENDUM RADGONA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je včeraj obiskal gimnazijo Borg v avstrijski Radgoni in Pavlovo hišo v bližnji Po trni na avstrijskem Štajerskem, kjer se je pogovarjal s predstavniki slovenske manjšine. Ob tem je poudaril, da ga je navdušilo pozitivno vzdušje na obeh straneh meje. Minister Žekš se je najprej na slovenski strani srečal s predstavniki občine Gornja Radgona, nato pa so skupaj s predstavniki Radgone obiskali avstrijsko gimnazijo na levem bregu Mure. V Pavlovi hiši si je ogledal tudi stalno razstavo o štajerskih Slovencih in razstavo o Judih na Slovenskem. Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je dejal, da je sodelovanje z avstrijskimi sosedi dobro in da imata obe Radgoni tudi skupne projekte. Ti so ovrednoteni na okoli 120 milijonov evrov. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo v desetih letih uredili stari del mest v Gornji Radgoni in Radgoni, obrežje Mure in še nekatere stvari. V izjavi za javnost je Žekš poudaril, da pozitivno vzdušje na obeh straneh meje kaže, da se da stvari premikati, da se jih že premika, da bi pa lahko hitreje napredovali, vendar pa stvari potrebujejo določen čas. Biti moramo optimistični, se navaditi tudi na stvari, za katere ne vemo, ali so čisto pozitivne ali negativne, gledati pozitivno in ne povsod videti nekaj slabega in neko nevarnost, je še dejal Žekš in kot primer navedel dejstvo, da na avstrijskem Koroškem število učencev na dvojezičnih šolah izredno hitro narašča, kar se mu zdi dobro, vendar pa nekateri med manjšino menijo, da je to zelo slabo, ker naj bi starši pošiljali otroke v te šole zaradi koristi in ne nacionalnega zavedanja. Tovrstne razprave so po mnenju ministra Žekša "popolnoma neproduktivne". Če se želi več ljudi učiti slovenščine, ne bomo spraševali zakaj, ampak je to dobro, saj slovenščina postaja koristni jezik, slovenski dijaki tako hodijo v gimnazijo čez Muro v Avstrijo, mi pa moramo skrbeti, da jih ne bomo izgubili, pač pa jim dali možnosti za delo in stvar je urejena, je še povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odnos Slovenije do manjšine na avstrijskem Štajerskem se je po njegovi oceni bistveno spremenil v zadnjih 20 letih in da je sedaj primeren, je pa bil prej dolgo obdobje nekoliko slabši. (STA) »UNABOMBER« Zornitta: Včasih so me obhajale zelo čudne misli BENETKE - Inženir Elvo Zornitta je v pogovoru za krajevni časopis Corriere del Veneto povedal, da je bil takrat, ko je bil pod največjim pritiskom in so vsi kazali nanj kot na glavnega osumljenca za številna teroristična dejanja, ki jih je storil tako imenovani unabomber, tako obupan, da bi lahko celo streljal na preiskovalce. »Enostavno sem želel pograbiti puško in streljati na kakega od preiskovalcev,« je povedal. Zdaj to lahko priznam, je dodal in povedal, da so ga predvsem v mesecih ob koncu leta 2006, ko se je po trditvah preiskovalcev zdelo, da je on edini možni storilec, obhajale zelo čudne misli. »In prav zato, da bi se izognil še hujšim težavam, sem se odločil, da podarim orožje, ki sem ga imel doma. Na srečo sem se še pravočasno zavedel, da bi ga lahko v trenutku nepremišljenosti, tudi instinktivno uporabil,« je še povedal. Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš (zgoraj) je bil včeraj na obisku pri štajerskih Slovencih, kjer si je ogledal tudi Pavlovo hišo (desno) Tujina: možnost glasovanja po pošti TRST - Italijansko notranje ministrstvo je sporočilo, da se bodo ob letošnjem referendumu 21. in 22. junija v tujini bivajoči volilni upravičenci lahko poslužili glasovanja po pošti. Te pravice pa se morajo po-služiti v roku desetih dni od razglasitve referenduma, to je najkasneje do 10. maja. Za glasovanje naj se po-služijo ustreznega obrazca, ki ga je pripravilo zunanje ministrstvo. Izpolnjeni obrazec morajo posredovati po pošti ali ročno konzularnemu uradu države, v kateri se nahajajo. Kdor živi v tujini in se noče po-služiti glasovanja po pošti, temveč glasovati na referendumu v Italiji, se mora svoji pravici glasovanja po pošti odreči, kar mora sporočiti v roku do 10. maja. Notranje ministrstvo obvešča nadalje, da izbire, ki so jih opravili volilci v tujini ob prejšnjih političnih volitvah in referendumih, niso več veljavne. Na skupščini Demokratske stranke so med drugim govorili (z leve) Roberto Cosolini, Deborah Serracchiani, Laura Famulari in Sergio Lupieri kroma demokratska stranka - Javna skupščina na tržaški Pomorski postaji »Nujna učinkovita Evropa« Glavna gostja kandidatka za evropski parlament Debora Serracchiani - Pred tem srečanje s pokrajinsko predsednico Basso Poropat TRST - Nujna je učinkovita in demokratična Evropa, ki bo poleg jamstva gospodarske stabilnosti znala izvajati tudi uspešno socialno politiko. Pri tem mora pomemben prispevek nuditi tudi Italija, ki pa potrebuje korenite spremembe in se mora prikazati v boljši in verodostojni luči. Svoj doprinos lahko nedvomno prispeva Demokratska stranka, ki je izrazito evropsko usmerjena v nasprotju z večino des-nosredinskih sil, ki EU nasprotujejo ali jo hočejo celo ukiniti. To je tudi vtis, ki ga imajo o Italiji druge evropske države. To je izšlo s pokrajinske skupščine Demokratske stranke, ki je bila včeraj popoldne na Pomorski postaji pod geslom DS za Evropo, Evropa za Trst. Glavni poudarek je bil na evropski tematiki, pa tudi na ukrepih, ki so potrebni za razvoj na deželni oz. pokrajinski ravni. Srečanje je povezovala predsednica pokrajinske skupščine DS Laura Famulari, uvedel in zaključil pa jo je pokrajinski tajnik Roberto Cosolini. Glavna gostja je bila kandidatka za evropski parlament Debora Serracchiani. V pretesni dvorani Vulcania je kot prvi govoril Mitja Gialuz, ki je podrobno orisal dogajanje v Evropski uniji z institucionalnega vidika in poudaril, da je nujno spodbujati evropsko identiteto. Na lokalni ravni je treba predvsem krepiti čezmej-no sodelovanje in ponovno vzeti v pretres zamisel o evroregiji. »V Evropo moramo vsekakor resno,« je nato naglasila Ser-racchiani, ki je ob tej priložnosti tudi prvič predstavila geslo svoje volilne kampanje: »Evropejka«. Kandidatka je naglasila pomembno izbiro DS, da na volilne sezname ni vključila imen ljudi, ki bodo itak ostali doma. To je tudi znak spoštovanja do Evrope, je poudarila in dodala, da se namerava še zlasti posvečati problematiki dela, okolja in krepitvi infrastrukture v severovzhodni Italiji, pa tudi svobodi tiska in pravici. S slednjima pa se mora ukvarjati v prvi vrsti EU, je povedala, npr. prek financiranja medijev. Sicer je Debora Serracchiani tudi poudarila, da bodo evropske volitve mejnik za DS. Izrazila je bojazen, da bi morebitni poraz nekateri izkoristili za rušenje nove stranke in zato pozvala k nadaljevanju po izbrani poti. Še pred skupščino je kandidatko sprejela pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, s katero sta poglobili značilnosti tržaške pokrajine. Za razvoj mesta in krepitev njegove mednarodne spe-cifike je vloga EU temeljnega pomena, je dejala Serracchiani. Predsednica Poropat je še naglasila večkulturnost in večjezičnost v tržaški pokrajini, ki ju je treba ščititi. A.G. ČEDAD - Slovenska beseda in pesem v slovo videmskemu prefektu Lorenzu Cernetigu V čedajski stolnici zadnje slovo od zavednega beneškega Slovenca ČEDAD - Številni prijatelji in predstavniki oblasti so se v ponedeljek zbrali v čedajski stolnici, da bi se še zadnjič poslovili od bivšega videm-skega prefekta Lorenza Cernetiga, zavednega beneškega Slovenca iz Černeč v občini Srednje, ki je v noči na petek pri 64 letih podlegel kruti bolezni. Cernetig je bil tudi kvestor v Oristanu, Comu, Trstu in Benetkah, vodil je meddeželno policijsko direkcijo za Veneto, FJK in Tridentinsko, bil pa je tudi prefekt v Bellunu in Ales-sandrii. Ko je bil avgusta 2007 imenovan za videmskega prefekta, je bil izredno zadovoljen. Ponosen je bil na to, da se je rodil v Nadiških dolinah in je bil prepričan, da imajo še velik neizkoriščen potencial. Takoj je stopil v stik z načelnikom tolminske upravne enote in s posameznimi župani, s katerimi je govoril tudi o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino, le nekaj mesecev kasneje pa je na žalost zbo- Lorenzo Cernetig lel in tako s svojim delom ni mogel več nadaljevati. V čedajski stolnici je v imenu vseh županov občin Nadiških dolin o Cernetigu in njegovi navezanosti na Benečijo v slovenskem dialektu spregovoril župan Srednjega Claudio Gar-baz. Spomnil se ga je kot močnega, vztrajnega in prijaznega človeka, ki je imel izredno razvit čut dolžnosti in je vedno ohranil moralno držo. Po izjemno bogati poklicni karieri se je leta 2007 končno vrnil domov, saj je bil imenovan za videmskega prefekta, zaradi bolezni pa se je moral tej funkciji kmalu odpovedati, tako da ni imel časa, da bi lahko uresničil vse, kar je želel, je še dejal Garbaz. Videmski nadškof Pietro Brollo, ki je Lorenza Cernetiga spoznal v Bel-lunu, nato pa sodeloval z njim tudi v Vidmu, je poudaril Cernetigove vrednote in veliko humanost ter ga postavil zaradi tega vsem za zgled. Spomnil pa se ga je tudi kolega, pre-fekt Frosinoneja, Piero Cesare, ki je leta 1964 z njim začel obiskovati policijsko šolo. Cernetig je znal poslušati in bil solidaren s šibkimi in nezaščitenimi, vodil je sodelavce, ne da bi pri tem uporabljal prisilo, jih popravljal, ne da bi jih žalil ali poniževal in jih vedno podpiral, je povedal Cesare. Pokojnega videmskega prefekta so se spomnili tudi s slovensko pesmijo Lepa si roža, pokopali pa so ga v njegovih rojstnih Černečah. (NM) 4 Sreda, 6. maja 2009 GOSPODARSTVO STANOVSKA ZDRUŽENJA - V okrožnici poziv h krepitvi članske baze Na SDGZ pripravljajo večnamensko člansko kartico Ugodnosti in ponudbe - Teža članstva pri obnovi vodstva tržaške Trgovinske zbornice TRST - Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja bodo kmalu deležni prijetne novosti. Družba Servis se je namreč lotila uresničevanja projekta članske kartice SDGZ, o kateri so v organizaciji že dolgo razmišljali, zdaj pa je napočil čas za njeno konkretizacijo. Kot je zapisano v zadnji okrožnici združenja, bo kartica večnamenska, saj bo služila kot sredstvo identifikacije člana, zraven pa bo imela še bolj pomembne praktične prednosti, izvirajoče iz neposrednih konvencij združenja ali organizacij, s katerimi sodeluje. Kartica bo omogočala tudi vzajemno promocijo članov, ki bodo lahko drugim članom ali članom sorodnih organizacij ponujali svoje izdelke in storitve po posebno ugodnih pogojih. »Seveda moramo biti v funkciji tega načrta močni in enotni. To lahko do-kažemo ravno letos, ko se bomo morali prešteti in do konca leta potrditi oziroma čim bolj razširiti našo člansko bazo,« je zapisano v okrožnici, ki vabi člane k aktivni pomoči. Število članov, ki jih bo SDGZ imelo ob koncu letošnjega leta, bo osnova, na kateri bo prihodnje leto kandidiralo za sodelovanje pri obnovi vodstva tržaške Trgovinske zbornice. »Tu ne gre le za prestiž, ampak za težo, ki jo bomo imeli za zastopanje interesov naših podjetnikov v naslednjih petih letih,« opozarjajo pri združenju. »Ravno preštevanje za Trgovinsko zbornico je namreč edino objektivno merilo, ki bo upoštevano pri zavezništvih za novo vodstvo zbornice in tudi pri vseh naših zahtevkih - na pokrajinski in deželni ravni - za člane.« Kartica SDGZ bo poleg ugodnosti iz že obstoječih konvencij s partnerji (banka Antonveneta, banka Banca di Civida-le, Zadružna kraška banka, zavarovalnica Unipol, Servis doo-srl, Confidi Trieste, Siae, telefonija in ostalo) in poleg posebnih sporazumov za konvencije s Confin-dustrio - Associazione industriali di Trieste in z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS), vsebovala tudi ugodnosti iz konvencij članov za člane. Vse te ugodnosti bodo združene v paket nove Kartice SDGZ, ki bo predstavljena na junijskem občnem zboru združenja. z uradov SDGZ zato prihaja vabilo članom, ki želijo sodelovati, naj to čim prej sporočijo in posredujejo svojo posebno ponudbo za vse kolege člane SDGZ. Ugodnosti kartice bodo promovirane z okrožnicami, na spletu in v posebnih akcijah. (Za informacije in prijave tel.: 040 6724824/8, e-pošta: info@sdgz.it). A4 - Deželni odbornik Riccardi predstavil operativne načrte Z začetkom gradnje tretjega pasu tudi novi ukrepi za prometno varnost Od poletja nov alarmni sistem s sodelovanjem avstrijske in slovenske cestne družbe Deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi med včerajšnjim sestankom o projektu varnosti na avtocestah VIDEM - Deželni odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi je včeraj na sestanku s predstavniki podjetij, ki upravljajo cestno mrežo v FJK (Autovie Venete, Autostrade per Italia, Anas in FVG Strade), in prometne policije predstavil smernice in operativne načrte za primere nujnosti na avtocesti Trst-Benetke in Vileš-Gorica. Med glavnimi predvidenimi ukrepi so alternativne prometnice in ustavitve prometa težkih tovornih vozil, kar bo začelo veljati z zagonom del za izgradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4 Trst-Benetke in Vileš Gorica. Do konca maja bodo morali zainteresirani subjekti vložiti na deže-no upravo morebitne pripombe, ki bodo nato preverjene in po potrebi upoštevane. Operativni načrti imajo za cilj izboljšanje prometne varnosti in kljubovanje morebitnim kritičnim trenutkom, kot so prometne nezgode, otežan promet in daljši zastoji, poletna pro- metna gneča in izjemni vremenski pojavi. Izdelanih je bilo okrog petdeset možnih scenarijev, prometna policija pa je ob tem napovedala, da bo z začetkom poletja aktiviran nov alarmni sistem, ki ga bodo upravljali skupaj z avstrijsko in slovensko cestno družbo. V dokumentu je nadalje predviden operativni odnos med komisarjem, odgovornim za emergenco na A4, in prefekturami v Gorici, Pordenonu, Trevisu, Trstu, Vidmu in Benetkah, kot tudi med avtocestnimi koncesionar-kami in prometno policijo. Kar zadeva težka tovorna vozila, bodo ta usmerjena na zanje rezervirane prostore ob deželnih mejah (Koko-vo, Tablja, terminal Sdag v Gorici in tovorni terminal na Fernetičih), na in-terportih v Červinjanu in Pordenonu, v tržiškem pristanišču in ob novi cestninski postaji v kraju Roncade (Tre-viso), na parkiriščih okrog videmske-ga stadiona Friuli in na počivališčih ob avtocesti A4, ki bodo v naslednjih mesecih razširjena. KRIZA - Autovie V. Aprila spet rast tovornega prometa po A4 TRST - Tovorni promet na avtocestnih odsekih, ki jih upravlja družba Autovie Venete, se je aprila prvič v letošnjem letu povečal v primerjavi z enakim lanskim mesecem, in sicer za 1,8 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da je bil težak tovorni promet v preteklem mesecu zaradi praznikov ustavljen kar pet dni in pol. Gibanje tovornega prometa je sicer pomemben kazalnik gospodarske konjunkture. Januarja in februarja se je tovorni promet znatno zmanjšal, marca se je upadanje zmanjšalo, aprila pa se je negativen trend zasukal v nasprotno smer. TRG - Nedovoljena državna pomoč AcegasAps bo moral vrniti 1,3 milijona evrov TRST - AcegasAps,družba za oskrbo s plinom, ki kotira na milanski borzi, bo morala vrniti 1,3 milijona evrov, ki jih je prejela kot nedovoljeno državno pomoč. Novico je objavila sama družba, potem ko je prejela sporočilo agencije za prihodke. Vrnitev vsote je sicer zahtevala Evropska komisija, nanaša pa se na tako imenovani fiskalni moratorij. Sklepu Evropske komisije se je uprla italijanska vlada skupaj z vpletenimi družbami, pritožba pa je še v teku. AcegasAps bo moral milijon in tristo tisoč evrov vrniti do konca tega meseca. Od omenjene vsote bo vrnil iz naslova državne pomoči 800 tisoč, 500 tisoč evrov pa bo plačal za zamudne obresti. Arpa FVG in videmska Confindustria za varstvo okolja PARLAMOVA - Predstavniki deželne agencije za okolje Arpa FVG in vi-demske organizacije industrijcev Confindustria so včeraj v Palmanovi podpisali sporazum za izboljšanje okoljske kulture na področju industrije. Dogovor predvideva vzpostavitev sodelovanja pri specifičnih okoljskih temah, izdelavo smernic za razširjanje dobrih praks ravnanja z ozemljem, programe usposabljanja in ozaveščanja, promocijo instrumentov okoljskega certificiranja in razvoj študijskih in raziskovalnih dejavnosti. Poleg tega bodo aktivirali bilateralni koordinacijski odbor, ki bo vsaka dva meseca preverjal, monitoriral in posodabljal v sporazumu predvidene aktivnosti. »Kot videmska Confindustria bomo nadaljevali s sejanjem kulture na področju okolja, saj se zavedamo, da podjetnik okolja ne sme razumevati kot problem, ampak kot priložnost za prenavljanje in iskanje kakovostnih tehnoloških in organizacijskih rešitev,« je spoo-razum komentiral predsednik voidemskih industrijcev Adriano Luci. PODJETJA - Ajdovska Lipa v likvidaciji Zdrava jedra bodo prenesli na novi družbi AJDOVŠČINA - Lastniki družbe Lipa v likvidaciji so na včerajšnji skupščini v Ajdovščini med drugim imenovali nov nadzorni svet in družbo Deset za novega likvidacijskega upravitelja. Še v tem tednu bodo »zdrava jedra« Lipe prenesli na novi družbi Lipa pohištvo in Lipa plus, je za STA povedala vodja splo-šno-kadrovskega področja v Lipi Manuela Božič Badalič. Na skupščini je bilo prisotnega 92 odstotkov kapitala, pri čemer je Vipa Holding z 85,56-odsto-tnim deležem večinski lastnik ajdovske Lipe. Družba ima od včeraj nov nadzorni svet. Delničarji so namreč med nadzornike namesto Martina Murovca in Andraža Gruma, ki sta odstopila, na predlog večinskega lastnika imenovali Boruta Kuhariča, sicer predsednika uprave Vi-pe Holdinga, in Bojana Dejaka. Kot predstavnik delavcev se jima je namesto Vojka Novaka za štiri leta pridružil Drago Bolčina, je povedala Božič Badaličeva. Lastniki lesnopredelovalnega podjetja Lipa, ki je pred letom pristalo v likvidaciji, so se včeraj seznanili z vmes- EVRO 1,3403 $ +1,36 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. maja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 5.5. 4.5. ameriški dolar 1,3403 1,3223 japonski jen 132,59 131,52 9,0221 ruski rubel 43,9435 43,7095 65,9960 danska krona 7,4482 7,4483 0,88970 švedska krona 10,5865 10,6665 8,6900 češka krona 26,478 26,637 1,5093 estonska krona 15,6466 15,6466 288,23 poljski zlot 4,3483 4,4070 avstralski dolar 1,7998 1,8030 1,9558 romunski lev 4,1632 4,1916 3,4528 latvijski lats 0,7094 0,7092 2,8605 islandska krona 290,00 290,00 2,1045 hrvaška kuna 7,3979 7,4135 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 5. maja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,40125 0,98625 1,54 1,! 0,9025 1,34125 1,5475 1,71 0,918 1,344 1,543 1,71 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.634,71 € -147,11 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 5. maja 2009 nim poročilom o poteku likvidacije in marčnim odstopom likvidacijskega upravitelja Maksimiljana Galeta. Na njegovo mesto so imenovali družbo Deset, ki jo kot direktor vodi Milan Ce-rar, in preklicali pooblastilo likvidacij -skemu upravitelju za pridobivanje novih naročil. Po njenih besedah bodo namreč še v tem tednu na družbi Lipa pohištvo in Lipa plus, ki ju je ustanovila Vipa Holding, prenesli zdrava jedra Lipe z glavnino izmed 170 zaposlenih. Prva družba bo ohranila kuhinjski in drugi ploskovni program, druga pa masivno pohištvo, kakršno so stoli in mize. »Tako bomo ohranili proizvodnjo, delovna mesta in blagovno znamko,« je poudarila. Na novi družbi nameravajo prenesti vso opremo, zaloge, terjatve in obveznosti Lipe, z izjemo nepremičnin,. Družba Deset bo tako nadaljevala z likvidacijskim postopkom Lipe, prodajo njenega premoženja in odplačevanjem upnikov. Kapitala je več kot obveznosti, je še zagotovila, a številke ni izdala. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,51 INITEDIII IDr»DA fi. 1 +1,93 KRKA I I IKA KOPER 58,10 21,46 -0,48 +2,27 +1 08 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,61 241 21 +0,40 TELEKOM SLOVENIJE 157,95 +0,36 +1,68 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 51,99 AERODROM LJUBLJANA 29,97 DELO PRODAJA -rrm 1 ->q on +0,04 +2,57 n in ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 10 10 xOQ A~) NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 9,61 c: m +1,37 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 43,45 9,83 +2,69 +2,40 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 446,90 249,82 +2,50 +1,97 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,17 +0,43 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 5. maja 2009 -0,77 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,232 5,215 13 74 -0,08 -0,86 -1 86 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,505 1 252 +2,90 -1 49 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,69 +4,45 EDISON ENEL ENI 0,94 4,25 1664 -0,53 -1,33 -1 71 FIAT FINMECCANICA 8,065 1091 -0,68 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,90 -0,37 -0,19 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,445 15 59 -1,21 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 15,14 -0,57 +4,27 +0 11 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,395 8,61 -4,33 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,579 0,3065 +2,47 -3,46 -1 80 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,555 16,97 -0,93 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,06 5,265 +0,82 -0,66 -1 84 TENARIS TERNA 0,958 9,87 -2,85 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,455 0,3865 1137 -0,30 +1,05 UNICREDIT 1,943 +0,44 +1,36 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 53,96 $ +0,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. maja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.768,28 913,06 +1,34 +1,51 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.649,17 907,37 +0,90 -0,47 FIRS,' Banjaluka Belex 15 Beograd 1.449,68 468,42 +3,69 +4,44 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 213,15 1.563,76 +6,12 +1 55 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.740,28 1.790,23 +0,17 +0,05 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.410,97 1.754 12 -0,19 -0,54 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 903,80 921,53 4.853,03 -0,38 +2,82 -1,01 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.336,94 3.225,00 1.998 10 +2,21 -0,40 +2,04 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 935,10 2.407,55 +3,47 -0,50 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex Mubaj 8.977,37 2.074,35 16.430,08 2.567,34 12.131,08 +1,69 +2,25 +0,29 +0,29 -0,03 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 6. maja 2009 5 OGLEDALO Med nami je delavec iz mesa in krvi H ï Ace Mermolja_ Povabili so me na prvomajsko slavje v Števerjanu, da bi imel priložnostni govor. Sprejel sem, ker mi je bila tematika tako rekoč " pri roki". Razmišljal sem namreč o delavcu in nameraval, kaj napisati o njem. Delavec je bil protagonist prejšnjega stoletja. O njem niso pisali le komunistični in socialistični teoretiki, ampak tudi filozofa, kot sta bila npr. Ernst Junger in Martin Heidegger. Delavca sta vezala na vlogo tehnike, ki je bila takrat mehanska. V Italiji se je na Jungerja navezal desni filozof Evola itd. Skratka, delavec je bil dominantna figura tako na levi kot na desni. Sodobnost je delavcu odvzela središčno vlogo. Padec berlinskega zidu, implozija komunističnih držav, kibernetika z vso računalniško tehnologijo, robotizacija, nove oblike dela so ustvarile v predominantnih predstavah novega kapitalizma podobo bogatega sveta, kjer bo delavec v svoji izvirni obliki izginil, kot naj bi izginilo tradicionalno delo: tisto s potom na obrazu. Z delavcem naj bi seveda izginili družbeni razredi in podobno. Razlike med revnimi in bogatimi in celotna delavska tematika naj bi v predstavah "ene misli" postali marginalni v luči konca zgodovine, ko naj bi se v neprestani rasti zaključili tudi socialni konflikti. Bogati svet naj bi postal servisna in konceptualna postaja. Delo, naj bi se selilo v tretji in četrti svet. Sedanja gospodarska kriza je "pospravila" z neoliberisti. Delo je postalo ponovno centralno tudi v bogatem svetu. Finance brez pravil so zabredle v katastrofo. Bremena ogromnih državnih zadolžitev je nase sprejel delavec. Zato sem ga postavil v središče prvomajskega govora. Odločil sem se, da ga objavim v Ogledalu, saj praznično vzdušje z vinom in čevapčiči ni najbolj naklonjeno poslušanju govorov. Pojdimo k stvari: "Tovarišice in tovariši, spregovoril vam bom o delavcu. Sam sem delavec. Moje orodje so knjige, računalnik, internet, avtomobil in avtobus za prevoze na delovno mesto, na sestanke itd. Moje delo je pretežno intelektualno, vendar delo je. Zvečer me zaradi računalnika pečejo oči, zaradi predolgega sedenja me boli v križu in imam težave s prostato. Od svojega dela živim. Kot mnogi drugi delavci sem okusil dopolnilno blagajno, odpust iz službe in podobne zadeve, ki se lahko spremenijo v osebne drame. So delavci, ki delajo drugače in drugje: v tovarnah, v obrtnih delavnicah, na gradbiščih, v ladjedelnicah, v uradih itd. Nekateri so zaposleni za stalno, drugi začasno, nekateri delavci so samostojni, obstaja mobilnost delavcev, skratka, poznamo različne oblike dela kot tudi različne delovne odnose in statuse delavca. To pa ne pomeni, da so delavci izginili. Ni delavec le tisti, ki je za tekočim trakom. Delavci se soočajo z novimi tehnologijami, potrebujejo nova znanja, a še vedno ostajajo delavci. Poudarjam delavca kot realno obstoječo osebo, ki proizvaja različne dobrine in predmete, ki je tako ali drugače odvisen od dela in kapitala in ki z umom in z rokami ustvarja stvari, skratka, to kar vidimo, uporabljamo, jemo, pijemo in imamo. Ta delavec ustvarja profite, doživlja dobre in slabe ekonomske trenutke, ostaja pa protagonist gospodarskega in družbenega življenja. Ni torej res, da delavec izginja ali pa da se seli v tretji in četrti svet. Motili so se tisti, ki so nam predstavljali razviti svet kot svet nekakih servisov, kot konceptualno postajo, ki živi od idej, izmenjav, predvsem pa od financ. Kot papirnati grad se je sesul svet financ, kjer so bankirji ustvarjali vrednostne papirje s pomočjo matematikov. Sam sem videl take papirje: računi, koreni, krivulje in statistike so mi kazale, kako bom z naložbo služil. Nisem razumel nič in nisem zaslužil nič. Veliki investitorji, polni denarja kot sod, so špekulirali na prihodnosti. Mi smo plačevali na črpalkah bencin, kot naj bi stal leta 2030, ko bodo naftni vrelci dajali iz svojega vimena le kapljice črnega mleka. Plačevali pa smo danes in še plačujemo ne glede na to, da se je naftni balon izpihnil. Ta grad, te špekulacije niso mogle živeti večno. Stvarnega gospodarstva, predmetov in na koncu delavca sploh niso poznale. Niso mar nekateri pravili, da bo delavec izginil z zgodovinskega prizorišča? Papirji na niču so rodili ogromne izgube za množico in realne dobičke za elito. Ko so templarji kapitala pospravili delavca z mize kot drobtinice, so svobodno in brez pravil ustvarili družbo, kjer so razlike med delavci in finančnimi čarovniki takšne, kot niso bile nikoli prej. Še danes si propadli menedžerji in direktorji odnašajo domov milijonske in milijardne nagrade, ker so propadli. Razumete, kako je to. Nekdo slabo dela, zapravi banko ali podjetje, kot odpravnino pa si odnese domov milijone, nekateri celo milijarde. Dolg pusti državi in državljanom, skratka, delavcem. Čisto resno: mi imamo danes jasen dokaz, da je vsako bogastvo, ki ne sloni na delu in delavcu, prazno. Bogastvo so stvari, predmeti, hrana , voda, iskanje novih energetskih virov, raziskovanje, študij, delo za strojem in računalnikom, delo s krampom in s tipkovnico. Finance, storitve, prosti čas in drugo so lahko posledica dela in ne temelj bogastva. Delavec ni zapustil zgodovine, je tu in bo moral skrbeti, da bodo plačani dolgovi sedanje krize. Delavec se vrača kot protagonist s svojim doprinosom in s svojimi problemi. Povsem jasno je, da so se pogoji dela zaradi znanosti in tehnike, zaradi globalizacije in soodvisnosti sveta bistveno spremenili. Kot sem že povedal, se je figura delavca v marsičem spremenila: na boljše ali na slabše, odvisno od okoliščin. Spremembe pa ne pomenijo, da se mora delavec odpovedati lastnim pravicam in svojemu dostojanstvu delavca in človeka. Niso edini protagonist dela veliki kolektivi, niso edini nosilci pravic množice, pravice ima tudi mali delavec, ki dela v maloštevilni skupini ali pa sam. Pravice ostajajo. Celo v ZDA na novo odkrivajo pomen, ki ga imajo zdravstveno zavarovanje, kakovostno šolstvo za vse in celo socialni blažilci. Družba, država, sam ekonomsko-finančni sistem pro-padeta, če postanejo delavci brezpravni in brez dela. To je hujše, kot če propade kaka banka. Pravice delavca, čeprav v novih pogojih, so jamstvo za vse in ne odvečni dolg, ki ga mora kapital plačati skupnosti. Ob tem je seveda jasno, da nov ustroj dela, nova podoba delavca zahtevata nov model socialne države, ki se še ni oblikoval. Zavedam se, da je zavest o pravicah šibkejša, ker je delavec vedno bolj sam, ker je vedno bolj individuum razvezan od skupnosti, ker je podvržen pranju možganov, ki ga vsiljuje množična kultura. Zavest o lastnih pravicah pa je osnovni kulturni in nato politični element vsakogar izmed nas. Z delavcem izpostavljam torej sistem pravic, pravni red in pravno državo, ki so še pred demokracijo. Demokracija brez pravnega reda, brez spoštovanja zakonov in ustave se spremeni v "diktaturo večine", ki je ni kritiziral Marx, ampak eden izmed očetov liberalne misli, kot je bil Stuart Mill. Diktatura večine se tesno veže na preočitne socialne razlike, na papirnato ekonomijo, na globalizacijo brez in izven pravil: na svet, ki odriva delavca na obrobje. Bistvo te perverzne demokracije je, da zmagovalec na volitvah emarginira manjšino, jo skuša utišati, želi vladati sam. Naj ob zaključku vključim v govor o delavcu in v razmislek o pravicah dodam tudi narodne in manjšinske pravice. Sama italijanska ustava, kot mnoge druge ustave ali ustanovni akti, upošteva sklop pravic, ki so med sabo ne-razdružljive in torej usodno povezane. Tako je v prvem členu italijanske ustave zapisano, da je "Italija republika, ki temelji na delu". Ne piše torej, da temelji na kakem vrednostnem papirju. V drugem členu priznava neodtujljivost človekovih pravic in med nje uvršča solidarnost v političnem, gospodarskem in socialnem smislu. Ne predvideva torej diktature večine ali vrtoglavih socialnih razlik. V šestem členu "Republika ščiti jezikovne manjšine" in jih ne postavlja pod vprašaj. Osmi člen ustave jamči vsem veroizpovedim enako svobodo pred zakonom. Ne piše, da je treba naganjati drugače verujoče. Prav tako ustava jamči v četrtem členu pravico do dela in ne pravi, da je delo stvar okoliščin, sreče ali stricev in drugih dobrih poznanj. Ti in drugi cilji niso doseženi, mnogi državljani izgubljajo zavest o lastnih pravicah ali pa zamenjujejo pravico za srečno naključje, za milost ali kaj podobnega. Tako so nekatere brihtne glave izumile zaton delavca v korist nečesa, česar ni bilo. Ko pa je potrebno najti ramena, na katera naložiti nakopičena bremena in dolgove, jih taisti najdejo pri delavcu. Ta red je napačen in zato se mi je zdelo nujno za prvi maj izpostaviti podobo delavca. Prvi maj je praznik, naj imajo z njim še ostali dnevi svojega protagonista: mene, tebe, vas, skratka, delavca." PISMA UREDNIŠTVU Ponovno (?) linčanje Borove košarke Spoštovanemu uredništvu! Nimam se za grafomana, a menim, da se vendar spodobi odzvati se pismu uredništvu, ki ga je poslal Bruno Križman in v katerem objokuje ponovno (?) linčanje Borove košarke. Živimo v demokraciji in sveto je pravilo, ki pravi, da ima vsak pravico do svojega mnenja, zato se na noben način nočem spustiti v polemiko o mnenju, ki ga ima Križman. Ne samo, dajem za potrjeno vse to, kar pravi o spletkah, ki so se vrstile tistega usodnega poletja leta 1976, pa čeprav seveda sam menim (in upam, da imam tudi sam pravico do svojega mnenja), da je vse skupaj le nekaj iz trte zvitih polresnic v pristnem italijanskem slogu »vzvratno-logije« (ga. Sancin, kako naj prevedemo dietrologia?). Ker pa seveda zapisane besede ostanejo, bi vseeno hotel dodati nekaj dejstev (pardon, osebnih pričevanj) z namenom, da se mlajšim, to je tistim, ki niso bili takrat prisotni v središču dogajanja in ki si mnenja ustvarjajo ob tem, kar preberejo, prikažem tudi drugo plat zvona. Prvič: leta 1976je Branko Lakovič, alfa in omega Borove košarke, z obema rokama zgrabil priložnost, ki se je ponudila, ko je Peter Brumen, ki je pravkar eno leto vodil ljubljansko Olimpijo v jugoslovanski ligi, privolil, da se vsaj za eno leto preseli k nam. Samemu Lakoviču (lahko ga vprašate na njegovi spletni strani) se je zdelo pametno, da se pod Brumnovo taktirko zbere vse, kar je najboljšega imela naša takratna košarka, in ki je bila razpršena po treh klubih, Boru, Poletu in Kontovelu. Po tehnični plati je vse steklo kot po maslu, seveda pa se je vse zataknilo na politični ravni. Na sestanku na Po-letovem balinišču v ul. Ricreatorio smo končno, po dolgih mukah, sklenili ustanoviti novo društvo, zloglasni Jadran, ki naj bi bil izključno članska zamejska reprezentanca. To je toliko bolj res, ker se na primer za mladinsko ekipo sploh nismo menili ne o njej razpravljali. Ta ekipa, ki je bila res za nas Jadran, za košarkarsko zvezo pa Bor, ker je le Bor imel takrat pravico igrati v Promocijski ligi, je na koncu sezone igrala odločilno tekmo za prestop v D ligo proti Servo-lani in izgubila. S tem je bilo tega prvega eksperimenta konec. Poudarjam, konec in vse, kar se je potem zgodilo, je čisto druga zgodba. Ob koncu sezone se je zgodilo, da je Bor nadaljeval svojo samostojno pot (torej takrat Boru nismo točno nič odvzeli, saj je le ostal tam, kjer je že prej bil, z vsemi igralci, ki jih je že prej imel), sami (Polet in Kontovel) pa smo si zaželeli, da ne bi ideja o Jadranu zamrla. Toliko je bilo zanimanje in politično porivanje s strani vsemogočnežev za naše početje, da se je vse skupaj odvijalo skoraj konspirati-vno, saj sta projekt organizacijsko vodila le Vojko Kocman in Emil Bole v imenu ZSŠDI ob sodelovanju prej omenjenih klubov (konkretno, s tehnične strani, z mojo pomočjo za Polet ter s Petrom Starcem in Stojanom Kafolom za Kontovel). Ustanovili smo tudi formalno novo društvo, ga vpisali v zvezo, in se vpisali v ligo Prve divizije, to je najnižjo možno ligo (medtem ko je, ponavljam, Bor igral v Promocijski ligi). Na koncu sezone smo povsem po nepotrebnem neumno izgubili odločilno tekmo za prestop v Promocijsko ligo in, če ne bi prav takrat zveza razširila višje lige in s tem omogočila, da se vanjo vpiše tudi Jadran, bi ves projekt, ki so ga tako podlo načrtovali z namenom, da se uniči Bor, zamrl kratko malo v kali, ne da bi se točno nihče tega zavedel in ne da bi ga kaj sploh brigalo. In potem: usoda je hotela, da smo prav takrat vzgajali sijajno mlado generacijo, ki pa ni imela pravih perspektiv. Kontovelovca Klavdij Starc in Mauro Čuk sta že leto igrala za tržaški Hurlingham, in vanj sta nameravala tudi oba ostala »fenomena«, Kontovelec Marko Ban in Repenc Boris Vitez (Polet). Ne da bi sploh vedeli, da bo lahko članska ekipa igrala v Promocijski ligi, smo na vrat na nos organizirali neformalni sestanek pod kostanji na dvorišču Društvene gostilne na Kontovelu in obema m (Marku in Borisu) postavili enostavno vprašanje: »Če združimo Polet in Konto- _ vel na mladinskem področju pod imenom Jadran, sta pripravljena igrati zanj ali še vedno hočeta v Trst?« Marko je takoj pritrdil, medtem ko je Boris izjavil: »Če ostane Marko, potem ostanem tudi jaz«. In tako se je vse začelo: naslednje leto smo z našimi mladimi uspeli zmagati v Promocijski ligi -pa čeprav nas je prav Bor kmalu pokopal s tem, da nas je premagal sredi Doline, ko se je v zadnji četrtini vsulo Klobasu, Vatovcu in Petru Žerjalu - in potem priti do druge italijanske lige. Seveda, ko smo pričeli zmagovati, se je v klasičnem italijanskem slogu skakanja na voz zmagovalca za nas začela zanimati tudi velika in vplivna politika, ki je dobila priložnost, da se pride »šminkat« na naše tekme, saj so bile prav naše tekme »shodi«, kjer se je vsak teden nabiralo zdaleč največ zamejcev. Vdrla je v ves sistem kot slon v porcelano-vo izložbo in v bistvu ubila Jadran, saj se je na račun umetnega podpiranja prve ekipe popolnoma pozabilo na ustvarjanje novih igralcev. Toliko, kar se tiče zgodovine. Rad pa bi še nekaj dodal, kar je zame ključnega pomena. Križma-novo pismo, če ga ne bi on napisal, bi ga moral kdo drug, saj je perfektno zrcalo vzroka, zaradi katerega se ne bomo nikoli organsko združili, vsaj na športnem polju ne. Sam Križman se sprašuje, zakaj hudiča se niso takrat tisti košarkarji enostavno preselili k Boru? S tem je seveda zanj in za premnoge druge samo po sebi umevno, da je Bor nekaj »več«. Mi »kraševci« pa smo odraščali s čisto drugačno filozofijo. Bor je točno tako društvo kot so lahko Kontovel, Sokol, Polet, Breg, Dom Gorica.. .Nič manj ali točno nič več. Zakaj niso šli k Boru? Ker so rajši ostali doma. Zelo enostavno. Za nas je edino logično, ko govorimo o združevanju, da je naša reprezentanca nekaj drugega, višjega, če hočete, od matičnega društva. Lahko se imenuje Jadran, Nardaj, GBMKZ, kakor hočete, samo mora, ponavljam mora, biti nekaj drugega in iznad vsega. Kar za nas Bor ni in ne more biti, ker ga imamo za točno nam enakega. In če imeti tako mišljenje pomeni biti zarotniki proti Boru, potem res je: veliko nas je in zelo hudih in nevarnih. Sergio Tavčar V spomin na Marjana Dolgana Ko sem prečitala Pavletičev članek, sem se spomnila na stadion 1. maj. Moj mož Marjan je za prvomajski nastop l. 1949 sestavil vajo z geslom »V boj, v boj«. Ocenili so jo kot zelo dobro in ga tudi nagradili. Ko smo vajo vadili, se je vedno dogajalo, da je Miloš Strgar redno zgrešil določen element in stopil na napačno stran, ker je povzročalo jezo voditelja skupine in nezadržen smeh članov in pomislili smo tudi »on« je napravil napako. Drese smo imeli bele. Prvi maj se je bližal in v jutranjih urah smo opravili generalko. Noč smo prespali na telovadnih blazinah, ker takrat ni vozil tramvaj iz Škednja do S. Ivana. Popoldne pa slavje! Veseli in ponosni smo vkorakali na štadion. Lepi trenutki! Res je, da ga lahko proglasimo za uradni rojstni dan našega slovenskega športnega objekta. Športni pozdrav, Neva Dolgan Sporočilo Gospodu S. Ukmarju sporočam, da sem v svojem pismu reagiral na govor Edvina Švaba, objavljenem v Primorskem dnevniku. Zato naj si očitke o »nizkoprofilni politični potezi predvolilnega značaja« kar obdrži. Izkoristim priložnost in se Šva-bu zahvaljujem za nedvoumen odgovor. Stojan Spetič V petek v Sežani predstavitev knjige o Slovencih v Banja Luki SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici v Sežani bodo v petek ob 17.uri predstavili knjigo in odprli razstavo z naslovom Od prednikov do potomcev: Slovenci v Slatini in Banja Luki, 1923-2008, avtorice Vere Papež Adamič iz Ljubljane, po rodu sicer Kraševke. Predstavitev, ki sodi v program Klesati Kras pri Agenciji za knjigo, je nastala v sodelovanju z Društvom Slovencev Republike Srbske Triglav iz Banje Luke, ki je tudi izdalo in založilo knjigo, ki obsega 270 strani in več kot 360 fotografij. Na tokratni predstavitvi bodo poleg ravnateljice sežanske knjižnice Nadje Mislej Božič, komenskega župana Uroša Slamiča in predstavnika sežanske občine sodelovali še predstavniki Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, predstavnica Društva Slovencev Triglav Marija Grbic, avtorica Vera Papež Adamič in veleposlanik v ministrstvu za zunanje zadeve Drago Mirošič, razstavo pa bo odprl Darko Mijatovic. V kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci godalnega orkestra sežanske glasbene šole pod taktirko dirigenta Petra Filipčiča in vokalna skupina Kulturnega društva Borjač Sežana pod vodstvom Bojane Kralj. Avtorica knjige je zbrala veliko gradiva o Slovencih, ki so po 1. svetovni vojni zbežali v okolico Banja Luke in se naselili v vasi Slatina. Pred fašizmom je zbežalo kar 57 družin, ki so se v Bosni organizirale in postale zelo cenjene in priljubljene v tem okolju, saj so bili mnogi vešči obrtniki. Ustanovili so kulturna društva, kmetijsko zadrugo itd. Po osamosvojitveni vojni jih je obiskal prvi slovenski veleposlanik v BiH Drago Mirošič in jim pomagal tudi pri ustanovitvi Društva Slovencev Triglav v Banja Luki. (O.K.) 6 Sreda, 6. maja 2009 ITALIJA / POSLANSKA ZBORNICA - Večina črtala sporni člen zakonskega osnutka Varnost: ravnatelji ne bodo postali ... vohuni Ne bo jim treba prijaviti otrok priseljencev brez dovoljenja za bivanje v državi OPEL Fiatov načrt ne navdušuje sindikatov LONDON - Nemška vlada je postavila kar 14 pogojev, ki bi jih morale spoštovati ponudbe za prevzem Opla, da bi imele njeno podporo. Med temi so namestitev sedeža nove družbe v Nemčiji, solid-nost finančnega načrta, plačilo davkov nove družbe v Nemčiji in pristanek delavcev. Tako naj bi po poročanju britanskega dnevnika Financial Times pisalo v zaupnem dokumentu, s katerim je nemška vlada odgovorila na načrt pooblaščenega upravitelja Fiata Sergia Marc-hionneja za združitev Fiata, Chry-slerja in Opla. Marchionne je o svojem načrtu govoril tudi v intervjuju, ki ga je včeraj objavil nemški časnik Bild. V njem je poudaril, da njegov projekt ne predvideva zaprtja nobene od Oplovih tovarn, pristavil pa je, da je zmanjšanje števila zaposlenih neizbežno. Marchionne je tudi zagotovil, da bi Fiat v treh letih vrnil morebitna nemška državna posojila. Na nevarnost zmanjšanja števila zaposlenih se je takoj odzval sindikalni voditelj Oplovih delavcev Klaus Franz, ki je tudi član nadzornega sveta nemške avtomobilske hiše. Povedal je, da bi po Marchion-nejevem načrtu lahko izgubilo delo 9 do 10 tisoč ljudi, kar naj bi bil prehud davek. Sicer pa je Financial Times včeraj tudi opozoril, da poleg Fiato-ve obstajajo še druge ponudbe za odkup Opla, ki je, kot znano, last ameriškega avtomobilskega koncerna General Motors. Pri tem je izrecno omenil avstrijsko-kanadsko navezo Magno International v navezi z ruskim Gazom in suverene sklade Abu Dhabija in Singapura. Po drugi strani pa kaže, da se Fiat zanima tudi za avtomobilske tovarne General Motorsa v Latinski Ameriki. Marchionne je vsekakor po ponedeljkovih pogovorih v Nemčiji včeraj odletel v ZDA na posvetovanje z vodstvom Chryslerja. RIM - Ravnatelji italijanskih šol ne bodo postali... vohuni. Ne bo jim treba prijaviti otrok družin priseljencev brez dovoljenja za bivanje v državi, kot je predvidevalo prvotno besedilo zakonskega osnutka o varnosti, o katerem poteka razprava v poslanski zbornici. Tako so sklenili predstavniki desnosredinske večine, ki so po maratonskem, mestoma zelo živahnem srečanju, črtali sporni stavek iz zakonskega osnutka. Proti ravnateljem-vohunom se je zelo odločno postavil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Po njegovem bi bil tovrstni zakon protiustaven. Večina je bila dejansko primorana sprejeti njegov ugovor. Dejansko pa je prišlo do kompromisa: v zakonski osnutek je bila ponovno vključena prvotna norma proti izsiljevalcem, zato bo moral osnutek spet romati v senat. Predlog naj bi odobrili danes, vprašanje pa je, ali bo vlada zahtevala glasovanje o zaupnici. To bo znano po današnji seji ministrskega sveta. Zakonski osnutek o varnosti pa ni nič po godu policijskim silam. Sindikati policistov nasprotujejo uzakonitvi ob-hodnic, za katere se zavzema predvsem Severna liga. Policisti so se zbrali pred poslansko zbornico in po številnih italijanskih mestih ter protestirali proti ponovni predstavitvi zakonskega predloga o obhodnicah. Namesto uvajanja ob-hodnic bi morala parlamentarna večina preskrbeti policijskim silam potrebna sredstva za bolj učinkovit boj za varnost in proti kriminalu, so poudarili. ¡01^7; FUNZIONMU ÜLPOUZ Demonstracija policistov pred parlamentom ansa ZAKONCA BERLUSCONI - Vsega naj bi bili krivi levičarski mediji Premier: Svojo ženo imam rad, a zdaj se mi mora opravičiti Silvio Berlusconi sinoči na tv ansa RM - »Vsega sta kriva levica in njen tisk, ki ne moreta sprejeti, da uživam 75-odstotno priljubljenost in sta me začela osebno napadati z lažmi.« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je sinoči v televizijski oddaji Porta a porta predstavil svoj pogled o vzrokih, ki so sprožili začetek ločitvenega postopka od žene Veronice Lario. Premier je poudaril, da so bile povsem neosnovane novice, ki so jih širili levičarski mediji, po katerih naj bi njegova stranka na kandidatno listo za junijske volitve v Evropski parlament uvrstila televizijske voditeljice, manekenke in lepotice. Prav tako je zanikal, da bi se družil z mladoletnicami. Kar zadeva Neapelj-čanko Noemi Letizia, je dejal, da bi bil »norec«, če bi šel na javno praznovanje njenega 18. rojstnega dne in bi res imel razmerje z njo, kot nekateri namigujejo. Po Berlusconijevih besedah je njegova žena verjela tem lažem in to je sprožilo težave v njuni zakonski zvezi. »Svojo ženo imam rad, toda zdaj se mi mora javno opravičiti in priznati, da se je zmotila. To zahteva javna funkcija, ki jo opravljam,« je dejal premier. Na Berlusconijeve izjave se je takoj odzval predstavnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani. Vprašal se je, zakaj in čemu Berlusconi vlači politiko v to zasebno zadevo, ko pa opozicija tega ne dela. »Očitno gre za neuspeh v njegovem zasebnem življenju, ki ga premier skuša zakriti tako, da dviga politični dim. A sodili bodo volivci,« je menil. Sicer pa se je včeraj ob Berlusconi-ja kritično obregnil katoliški dnevnik LAvvenire. »Vemo, da je treba vladarja soditi po njegovem delu, po programih in po kakovosti zakonov, pri oblikovanju katerih je soudeležen. A ni vseeno, kakšna je njegova drža, s kakšnim stilom in vrednotami napolni svoje življenje. Ne more biti. Zaradi tega vztrajamo pri zahtevi, naj bo predsednik s svojo zmernostjo kolikor mogoče neizkrivljeno zrcalo duše državne skupnosti,« je zapisalo glasilo italijanskih škofov. Mesec dni po potresu nejevolja abruških županov L'AQUILA - Danes poteka točno mesec dni od potresa, ki je prizadel Abruce, nejevolja županov prizadetih občin pa narašča zaradi po njihovem mnenju nezadostnih finančnih sredstev, ki so namenjena obnovi. Župani so izdelali protestni dokument, ki na piko jemlje tozadevni vladni odlok: slednji uradno namenja obnovi nekaj manj kot pet milijard evrov, v resnici pa naj bi bilo dejanskega denarja le okoli milijarda evrov, glavnina katere naj bi bila namenjena izgradnji začasnih stanovanj, ki pa utegnejo postati trajna. Dalje naj bi vlada namenila za obnovo posamezne glavne stanovanjske hiše le 150.000 evrov, glavni strošek pa naj bi vsekakor na koncu bremenil po-tresence, obenem vse to zadostuje le za navadne hiše, ne pa za obnovo stotin javnih in zasebnih stavb, ki so podvržene vinkulaci-jam spomeniškega varstva. Župane jezi tudi to, da odlok predvideva čas obnove do leta 2033 in da hudo omejuje pristojnosti krajevnih uprav. Medtem pa je 56 italijanskih glasbenikov združilo moči in bo v kratkem izdalo zgoščenko, s katero želijo prispevati k obnovi potresnih območij. Cilj pobude je prodati vsaj milijon izvodov zgoščenke. Zadnji meseci najbolj deževni v dvesto letih RIM - Zadnji meseci so bili najbolj deževni meseci v Italiji v zadnjih dvesto letih, menijo pri Vsedržav-nem svetu za raziskave, kjer ugotavljajo, da je od novembra lani do aprila letos bilo 54 odstotkov več padavin v primerjavi s povprečjem, ki je značilno za obdobje med leti 1961 in 1990. Letošnji april je v primerjavi zadnjih dvesto let po količini padavin sicer na 14. mestu, ni pa bil zelo hladen. Izvedenci so namreč v primerjavi z obdobjem 1961-1990 ugotovili, da je bil za 1,76 stopinje toplejši. Italijanska fregata razgnala pirate v Adenskem zalivu RIM - Včeraj zjutraj je skupina so-malijskih piratov napadla italijanski tanker Neverland družbe Fini-val v Adenskem zalivu. Posadka je takoj sprožila alarm in na pomoč ji je priskočil helikopter italijanske fregate Maestrale, ki se je nahajala v bližini. Ko so zagledali helikopter, so se pirati razbežali, tako da je Neverland lahko nadaljeval svojo pot. Kot so sporočili z obeh italijanskih ladij, med incidentom ni prišlo do streljanja. RAZSTAVA - V Beneški palači v Rimu do 30. avgusta Odkrivanje misli Leonarda da Vincija, enega največjih genijev vseh časov RIM - Razstava o renesančnem geniju Leonardu da Vinciju, ki je naletela na izjemen odziv v Firencah in Tokiu, je sedaj na ogled še v Rimu. Postavitev z naslovom Leonardova misel - univerzalni genij na delu je v Beneški palači v italijanski prestolnici vrata odprla 1. maja, na ogled bo do 30. avgusta. Kurator razstave je Paolo Galluz-zi, direktor Inštituta in muzeja zgodovine znanosti (Istituto e Museo di Sto-ria della Scienza) v Firencah. Razstava daje dober vpogled v številne teme, ki so zanimale Da Vincija. »Razstava nam pomaga razumeti številne plati Leonarda, nam približa njegov način mišljenja,« je dejal upravitelj rimskega muzeja Claudio Strinati in dodal: »Umetnik, znanstvenik, oblikovalec in renesančni človek 'par excellence' je bil poln idej z različnih področij, od fizike do metafizike, vse pa je obravnaval z istim metodološkim pristopom.« Za razliko od številnih razstav, ki so se posvetile le posameznim aspek- tom tega genija, razstava Leonardova misel spodbuja obiskovalca, da razišče Da Vincijev pristop k različnim miselnim procesom in njegova prizadevanja, da različne ideje poveže v enoten pogled na svet. Namen razstave je prek originalnih risb, slik, rokopisov ter digitalnih reprodukcij izgubljenih del predstaviti nepopačeno sliko njegovega prispevka k znanosti in umetnosti. Postavitev vključuje tudi vrsto modelov Da Vincijevih najzanimivejših izumov ter predstavitev njegovih najzanimivejših eksperimentov. Razstava skuša potegniti povezave med njegovimi študijami narave in anatomije, njegovim načrtovanjem različnih mehanskih naprav ter njegovimi znanstvenimi teorijami. Razstava Leonardova misel je bila v florentinski galeriji Uffizi na ogled od marca 2006 do januarja 2007. V Tokiu, kjer je bila postavljena v letu 2007, jo je v treh mesecih videlo okrog 800.000 obiskovalcev. NEZAKONITOST - Mafija Kot Etna visoka gora odpadkov RIM - Ko bi na enem mestu zbrali vse lani nezakonito odstranjene odpadke, bi se nagnetla 3.100 metrov, skoraj kot Etna visoka, 31 milijonov ton težka gora. Obračun tega ilegalnega prometa pa bi bil astronomski: 20,5 milijarde evrov (nekaj več kot naj bi stala obnova potresnega območja v Abrucih...). Tako izhaja iz letnega poročila okoljevarstvene organizacije Legambiente o ekomafiji. Podatki so zastrašujoči. Lani so ugotovili 25.776 kaznivih dejanj, povezanih z okoljem: skoraj 71 na dan, enega vsake tri ure. Skoraj polovico (48 odstotkov) so jih zakrivili v štirih deželah, Kampanji, Ka-labriji, Siciliji in Apuliji, v katerih vedrijo kamora, ndrang-heta, cosa nostra in sacra corona unita, štiri najhujše in najbolj razvejane kriminalne organizacije mafijskega tipa. Lansko leto je bilo po drugi strani rekordno, kar se tiče preiskav proti nezakonitim trgovcem z nevarnimi odpadki. Teh je bilo 25, ilegalni promet je znašal kakih 7 milijard evrov. Povečalo se je število aretacij ljudi, vpletenih v ta posel (221 ali 13 odstotkov več kot leto prej), pa tudi zasegov (9.676 ali 6 odstotkov več). Predstavitve poročila Legambiente o ekomafiji se je udeležil tudi vodja italijanskega oddelka za boj proti mafiji Pietro Grasso. Poudaril je, da se je ekomafija tako razpred-la po državi, da je za boj proti temu pojavu potreben vse-državni observatorij za poenotenje posegov. Sreda, 6. maja 2009 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - Licej Prešeren v tem tednu gosti skupino dijakov švedske šole Vasaskolan Opravljanje delovne prakse in spoznavanje tržaške stvarnosti Mladi Švedi opravljajo prakso na Tržaškem in v Sloveniji ob podpori njihove domače občine Od nedelje se na Tržaškem mudi 47 dijakov in profesorjev švedske šole Vasaskolan iz kraja Gavle, ki so gostje vrstnikov Liceja Franceta Prešerna. Šoli sodelujeta že deset let, v tem obdobju pa je prišlo že do večjega števila izmenjav, ki so združene tudi z nekajdnevno delovno prakso. Dijaki so skupaj s tremi profesorji v Trst prispeli z vlakom v nedeljo zvečer, potem ko so se mudili v Benetkah na nekajdnevnem izletu, nastanili pa so se pri družinah svojih tržaških vrstnikov, kjer bodo ostali do nedelje, ko se bodo poslovili, v drugi polovici maja pa se bo skupina dijakov liceja Prešeren odpravila na Švedsko in vrnila obisk. Kot že rečeno, je obisk švedskih dijakov združen z delovno prakso, ki jo nekateri opravljajo tudi v Sloveniji: skupina dvanajstih dijakov je tako od ponedeljka v sečoveljskih solinah, bližnjem krajinskem parku in na morsko-biološki postaji v Piranu, nekateri drugi pa opravljajo prakso v nekaterih znanstvenih ustanovah na Tržaškem: v bazovskem sinhrotronu Elet-tra, na observatoriju za geofiziko in ocea-nografijo pri Briščikih in na visoki šoli za napredne študije Sissa v Grljanu, nekateri dijaki pa bodo prišli na prakso tudi poleti. Na šoli Vasaskolan se temu lahko posvečajo tudi zaradi podpor, ki jo dijakom, ki pristopijo k takim pobudam, nudi občina Gavle. Podpora pa ni slučajna, ampak je odraz jasne politične izbire občinske uprave, ki veliko vlaga v šolo in želi nuditi možnost delovne prakse dijakom, ki obiskujejo znanstvene smeri na krajevnih šolah, ter jih s tem uvajati v svet dela. Pri tem se švedski gostje srečujejo tudi s pisano tržaško stvarnostjo in njenim utripom. Že v ponedeljek so si v spremstvu tržaških gostiteljev ogledali Trst in Milje, včeraj pa so obiskali Rižarno in Dolino, kjer so si ogledali Parovelovo oljarno, sprejela pa jih je tudi županja Fulvia Premolin, ter se sprehodili po dolini Glinščice, medtem ko bodo danes dopoldne na liceju Prešeren potekale delavnice, posvečene jezikom, fiziki in naravoslovno-multimedijskemu področju. Popoldne bo na sporedu izlet na slovensko obalo, jutri pa izlet v Slovenijo. V petek bosta potekala skupno srečanje na liceju Prešeren ter obisk deželnega sedeža RAI in miramarskega gradu. V soboto bo izlet v Čedad, Oglej in Gradež, švedski gostje pa bodo domov odpotovali v nedeljo. Ivan Žerjal Švedski dijaki so včeraj obiskali tudi Rižarno kroma TRST - Vprašanje Rovisu Čiščenje spomenikov: Ali bo dovolj denarja? Vprašanje zastavil svetnik SSk Igor Švab V preteklih tednih je tržaška občinska uprava dala na vrat na nos odstraniti žaljive znake napise, s katerimi so po-nočni neznanci pomazali spominska obeležja in slovenska imena krajev. Podobno je storila že nekaj mesecev prej, ko je po mazaških akcijah prav tako hitro posredovala. Sedaj pa se zastavlja vprašanje, ali bo tako tudi v bodoče. Žaljive napise, psovke in znake so odstranili uslužbenci podjetja AcegasAps, s katerim je mestna uprava svoj-čas podpisala dogovor, ki je - med drugim - predvideval tudi to opravilo. Občina je to »uslugo« primerno plačala, kot predvideva finančna postavka dogovora z AcegasAps. Kaže pa, da naj bi letos to postavko znižali. Ko bi tako bilo, bi postalo sprotno čiščenje žaljivih napisov vprašljivo. Prav to vprašanje - ali je bila postavka ohranjena, ali pa znižana - je tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab zastavil odborniku za turizem Paolu Rovisu. VARNOST - Protest sindikatov Sile javnega reda proti obhodnicam in krčenju sredstev Sindikati sil javnega reda so včeraj izrazili svoje nasprotovanje vladnim ukrepom na področju varnosti. V Rimu so protestirali pred poslansko zbornico, kjer je v teku razprava o zakonskem osnutku o varnosti. Sindikati SIULP, UGL, SILP-CGIL, SIAP, COISP in UIL pa so v naši deželi kritizirali tudi deželni zakon o varnosti. Na skupščini na tržaški kvesturi so sindikalisti pojasnili, da se državna in deželna vlada ne odrekata uvedbi obhodnih straž, odpiranje sektorja varnosti zasebnikom pa je po njihovem mnenju zgrešeno in nevarno. Krčenje sredstev za varnost (minus tri milijarde evrov v treh letih) pa bo ohromilo že tako šibko strukturo policije in karabinjer-jev: »Krčenje nas lahko spravi na kolena. Naši problemi se bodo kopičili, napredkov zagotovo ne bo,« meni Daniele Dovenna (SIULP). Država namenja veliko denarja videonadzoru in vojski, medtem pa bodo v Trstu z novimi zaposlitvami nadomestili samo vsakega petega upokojenega policista. £Primorski ~ dnevnik 7 TRST - Zahteva Izredna seja o hitri železnici Tržaški občinski svet naj na izredni seji razpravlja o napovedani gradnji odseka hitre železnice od Trsta do Divače. Tako zahtevajo občinski svetniki levosredinske opozicije v pismu predsedniku mestne skupščine Sergiu Pacorju. Pobudo za sklic izredne seje občinskega sveta je dal svetnik Občanov Roberto Decarli. V dokumentu je zapisal, da bo načrt za gradnjo hitre železnice v okviru 5. evropskega koridorja zadeval tudi območje občine. To bo veliko javno delo, o katerem bi se moral izreči tudi občinski svet. Decarli in ostali svetniki opozicije so zahtevali, naj odgovorni seznanijo mestno skupščino z načrtom o izvedljivosti 35 kilometrov dolge hitre železniške povezave med Trstom in Divačo. Italija in Slovenija sta že ustanovili tehnični urad, ta naj bi postal operativna roka medvladne komisije Italija-Slovenija, ki se ukvarja z velikim projektom. Podpisniki so zapisali, da je zadeva v polnem teku, izvoljeni predstavniki pa o tem uradno še nič ne vedo. In vendar, delo ne bo od muh: vredno bo kar 2,4 milijarde evrov, dobršen del proge bo podzemski in bo potekal pod Krasom in predmestji Opčin, Ferlugov, Sv. Ivana in Katinare. Gradnja predorov bo ki-klopska, saj naj bi izkopali 7,5 milijona kubičnih metrov kamna, kar bi nepovratno zaznamovalo kraško okolje. Obstajala bi nevarnost spremembe podzemskih tokov, kar naj bi imelo nepredvidljive posledice na naravo, ki je, med drugim, zaščitena z evropskimi normami. Svetniki levosredinske opozicije so zato predsednika mestne skupščine pozvali, naj skliče izredno sejo o načrtu hitre železnice, na katero pa naj bi povabili tudi predstavnike tehničnega urada, predstavnika deželne uprave, ministrstva za prevoze in italijanskih železnic ali pa deželnega odbornika Riccardija in predstavnike naravovarstvenih organizacij, med njimi tudi Slovensko planinsko društvo Trst. TRG GOLDONI - Četrta izvedba Okusov tradicije Od vina in pršuta do medu in cvetja Med razstavljavci sta tudi kmetija Grgič s Padrič in čebelarji Ziani-Settimi iz Trebč - Lokalne dobrote bo mogoče okusiti tudi v 16 slovenskih gostiščih na Krasu Veliko radovednežev se je včeraj zadrževalo pri stojnici gospe Marie Ziani in izbiralo med raznimi vrstami medu in mila, ob tem pa seglo tudi po steklenicah kmetje Grgič kroma Goldonijev trg je od včeraj dopoldne neobičajno živ. Na pobudo lokalnega društva Pro Loco in v sodelovanju s tržaškim občinskim odborništvom za gospodarski razvoj in turizem ter s finančnim prispevkom Fundacije CRT in pokroviteljstvom Pokrajine Trst je namreč že četrtič zaživela prireditev Okusi tradicije - I sapori della tradizione. V poznih dopoldanskih urah se je včeraj v večjih šotorih na trgu začel živ-žav, saj so prvi razstavljavci na dan potegnili svoje proizvode. Na prve radovedneže ni bilo treba dolgo čakati: radovedno so se začeli sprehajati med šotori in si ogledovati razstavljene izdelke, tu pa tam so kaj pokusili, naposled pa si kaj tudi nabavili. Ponudba je resda dokaj pestra, saj gre od vina in suhomesnatih izdelkov Igorja Grgiča s Padrič oziroma pršuta in sira znamke Masé, do medu in mila podjetja Marie Ziani in Fausta Settimija iz Trebč, cvetja tržaškega podjetja Alessandra Mu-zine, pinc in potic podjetja Al Bom Bom, žganih pijač podjetja Pilo&Max ter kovano železnih izdelkov podjetja Geneve Srl. Stojnice bodo svoje proizvode ponujale vsak dan do vključno nedelje, 10. maja, od 9.30 do polnoči. S svojo stojnico bo prisotna tudi tržaška Pro Loco, kjer bo na voljo tudi nov turistični vodnik Vivere il Car-so (posebna ponudba za 5 evrov); hkrati pa bo mogoče tu rezervirati vodeni ogled mesta. Vzporedno s prireditvijo bo mogoče lokalne dobrote okusiti tudi v 16 slovenskih gostiščih na Krasu. Posebne jedilnike so za goste pripravili v gostilni Sa-vron v Zgoniku, v restavracijah Pesek na Pesku, Križman v Repnu, Sardoč v Preč-niku, Daneu na Opčinah in Suban pri Sv. Ivanu, v turističnih kmetijah Grgič na Pa-dričah, Gruden-Žbogar v Samatorci, Bajta v Saležu in gostilni Al Pozzo na Jezeru. Šestdnevno dogajanje pa bo spremljala tudi glasba v živo. Drevi bodo ob 21. uri nastopili glasbeniki skupine Electric Freakstones, jutri bo obiskovalce zabavala skupina Seven Legs, v petek skupina Zakkaman, v soboto pa še Prankster Brothersi. V nedeljo ne bo koncertov in za-stor bo padel nad prireditev ob 21. uri. (sas) 8 1 8 Sreda, 6. maja 2009 SVET / TRGOVINSKA ZBORNICA - Včeraj predstavili letošnjo izvedbo Deveti Trg Evropa pomaknili na pomlad Sejem bo odprt od 15. do 18. maja - Letos več spremljevalnih pobud Med 15. in 18. majem se v Trst vrača priljubljena sejemska prireditev, ki so jo pred devetimi leti organizatorji naslovili Piazza Europa - Trg Evropa. Na stojnicah, ki jih bodo letos razširili tudi na nekatere druge mestne ulice okoli Borznega trga in Trga sv. Antona Novega, bodo obiskovalci lahko kupovali najrazličnejše izdelke domače obrti, poskrbljeno pa bo tudi za žejne in lačne. To so sporočili na včerajšnji uradni predstavitvi prireditve na sedežu Trgovinske zbornice, kjer so organizatorji povedali, da so se letos v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je bil sejem na sporedu septembra, odločili za njegovo zgodnejšo izvedbo. Za organizacijo prireditve še vedno stoji širši tim javnih in privatnih ustanov (tržaški Confcom-mercio, Italijanska zveza potujočih trgovcev, Pokrajina in Občina Trst, Dežela FJK, Fundacija CRTrieste), prav to sodelovanje pa je pohvalil predsednik tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je ob tem poudaril turistični in gospodarski pomen prireditve ter naštel še nekaj statističnih podatkov. Sejma se bo tokrat udeležilo 150 potujočih trgovcev iz 17 evropskih držav, za veselo razpoloženje pa bodo skrbeli tudi spremljevalni dogodki, med katerimi je Paoletti izpostavil ognjemet, ki bo v nedeljo, 17. maja, sklenil deveto izvedbo te prireditve. Sejemska ponudba, ki bo letos zaradi različnih gradbenih del na tržaških ulicah nekoliko okrnjena, bo bolj kot ne podobna tisti iz prejšnjih sezon. Kot novost so včeraj predstavili otroški program na Trgu Pon-terošo in v Ul. santa Caterina, obiskovalcem pa bodo organizatorji letos prvič ponudili tudi »personal shop-perja« ali osebnega kupca, ki bo svojim priložnostnim strankam pomagal pri izbiri in nakupu predmetov. Sicer pa bodo na stojnicah obiskovalci lahko kupovali keramične izdelke, spominke, pletenine, pa umetno in naravno cvetje, dobro pa bo poskrbljeno tudi za gurmane, ki bodo na stojnicah lahko okušali letnemu času primerno jedačo in pijačo. Tudi letos bo žirija podelila nagrade za najlepšo italijansko in najlepšo evropsko stojnico, nagradili pa bodo tudi njihovo izvirnost. Dogajanje bodo popestrili še spremljevalni dogodki, med katerimi naj omenimo dva seminarja na sedežu Trgovinske zbornice. V petek, 15. ma- ja, bodo ob 15. uri razpravljali o vlogi potujočih trgovcev in o podjetništvu v novem tisočletju, v soboto, 16. maja (ob 11. uri), pa bo Trgovinska zbornica gostila še govornike, ki bodo poslušalcem predstavili šolski projekt, ki v žarišče postavlja podjetništvo za mlade. Če smo že pri mladih, potem naj omenimo še mlade oblikovalce z oblikovne akademije NABA iz Milana, ki so za to priložnost izdelali osnutke, katerih rdeča nit je bila beseda souvenir. Oblikovalci so namreč morali izdelati spominke, ki poosebljajo dušo mesta Trst, pri izdelovanju predmetov pa so morali imeti v mislih tudi tržaško burjo. Svoje končne izdelke bodo študentje predstavili v nedeljo, 17. maja (ob 11.15), na Trgu Ponterošo. Živahno sejemsko dogajanje bo istega dne sklenil še ognjemet, ki bo nebo nad pomolom Audace razsvetlil ob 21.30. Ob koncu naj še povemo, da bodo stojnice za obiskovalce odprte vse štiri dni med 9. in 23. uro, v soboto in nedeljo pa bodo svoje duri s podaljšanim delovnim urnikom odprle tudi nekatere tržaške trgovine. (sč) Sejma se bo tokrat udeležilo 150 potujočih trgovcev iz 17 evropskih držav kroma SV. IVAN - Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda Likovna ustvarjalnost Učenec Yosvani Leon Alonso se je pred časom udeležil likovne kolonije v Črnomlju Yosvani Leon Alonso je mladenič brazilske narodnosti, ki trenutno prebiva v Bazovici, obiskuje pa NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu. Pred časom se je udeležil likovne kolonije v Črnomlju, o čemer nam je posredoval krajši prispevek, ki ga objavljamo. Ob koncu zime sem za nekaj dni zapustil svoje sošolce Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in odpotoval v Črnomelj, kjer se je odvijala likovna kolonija. Takoj sem se vključil v delavnico keramike. V isti učilnici, med istimi likovnimi potrebščinami, smo se znašli nadarjeni učenci iz vse Slovenije. Bilo nas je petdeset. Oblikovali smo razne izdelke iz gline. Sam sem ustvaril kar tri glinene izdelke: mater z dojenčkom v naročju, bolničarko in obrazno masko. Med kolonijo sem prebival pri vrstniku iz Črnomlja, ki mu je bilo ime Bonino Benglaro. Skupaj sva se zabavala in si izmenjala izkušnje. Večkrat me je peljal po Črnomlju in mi razkazal krajevne zanimivosti. Zadnji dan je bil posvečen izletu. Vsi udeleženci kolonije smo se namreč podali na ogled rojstne hiše pesnika Otona Župančiča. Med našim pohajkovanjem je komisija ocenjevala izdelke. Dnevi so kar prehitro minili in spet sedim v svoji učilnici, poslušam razlage in pišem naloge, toda misel večkrat odpotuje v Črnomelj in obudi spomin na ustvarjalni vrvež tistih dni. Yosvani Leon Alonso, 2. razred NSŠ Sv. Cirila in Metoda PROSEK - Obračun na nedavnem občnem zboru Nov zagon Društvene gostilne Predsednik Claudio Černajava izpostavil večji obisk v »zgodovinskem javnem lokalu« po zamenjavi upravitelja Predsedniško poročilo je prebral Claudio Černjava kroma Člani Društvene gostilne na Prose-ku so zadovoljni nad obračunom delovanja organizacije v preteklem poslovnem letu. Po velikem trudu, vloženem v proslavo 100-letnice ustanovitve, se je znašlo društvo v težavah pri upravljanju gostinskega obrata sredi vasi. Oktobra lani je prišlo do zasuka, kot je v svojem predsedniškem poročilu poudaril Claudio Černjava. »Društvo« je dobilo novega gostilničarja, Lina Tommasija, ki je z ženo Ileano dal novega, prepotrebnega zagona lokalu. Odtlej je gostilna dobro obiskana, predvsem ob sobotah, nedeljah in ob praznikih, pa tudi člani so začeli bolj redno zahajati vanjo, da je postalo vzdušje v obratu spet domače, vaško. Černjava se je v svojem poročilu uvodoma spomnil treh preminulih članov, Leopolda Vatovca, Marina Sarda in Maria Badaliča, katerih spomin je skupščina počastila z minuto tišine, v društvo pa so sprejeli novo članico, Martino Sardo. V preteklem letu so se nadaljevala redna vzdrževalna dela, in sicer v tako imenovani stari stavbi na hišni številki 9, prenovljena je bila slačilnica za gostilničarje in kopalnica s tušem. Društvena gostilna je že pred tremi leti vložila prošnjo za vključitev gostinskega obrata med tako imenovane zgodovinske javne lokale. Tržaška občinska uprava je, žal, pozabila v predvidenem roku posredovati seznam teh sto in več let starih lokalov deželni upravi, zato so vsi zgodovinski obrati iz tržaške občine iz-viseli iz deželnega seznama. Sedaj kaže, da bo deželna uprava pristala na dopolnitev prvotnega seznama, tako bo tudi Društvena gostilna dobila zasluženo priznanje. Vključitev med zgodovinske javne lokale ji bo omogočila določene prispevke in olajšave, je podčrtal predsednik Čer-njava. Finančni obračun je podal Silvester Umek. Prodaja vina se je znatno povečala, kar je navsezadnje tudi pokazatelj o večjem obisku v gostilni. Vino je kvalitetno, je bilo poudarjeno na občnem zboru, saj so člani s točenimi istrsko malva-zijo, tokajem in refoškom zadovoljni. MENINGITIS Otrokovo stanje stabilno Zdravstveno stanje desetletnega otroka iz Milj, ki je zbolel za meningitisom, je bilo včeraj stabilno. Kratko sporočilo za javnost je posredoval zdravstveni direktor otroške bolnišnice Burlo Garofolo Giam-paolo Canciani, ki je potrdil, da je mali bolnik, učenec 5. razreda osnovne šole Albina Bubniča, na oddelku za reanimacijo. Obolenje je povzročila bakterija meningokok. Meningitis je vnetje možganskih ovojnic in hrbtenjače, večinoma je virusnega ali bakterijskega izvora. Glavni simptomi so povišana telesna temperatura, hud glavobol in otrdel vrat, zdravilo pa predstavljajo močni antibiotiki. Blažje antibiotike uporabljajo za preventivo (v tem primeru so jih, poleg družini, iz previdnosti priporočili vsem šolarjem in šolskemu osebju). Obstaja tudi cepivo, ki so ga v Italiji začeli prodajati leta 2002, a je učinkovito samo proti eni izmed številnih podvrst meningokoka (proti tipu C). Meningokok po zagotovilih zdravnikov bolnišnice Burlo Ga-rofolo ni zelo nalezljiv, saj se prenaša samo preko zelo tesnih telesnih stikov. Po podatkih tiskovne predstavnice beležijo v tržaški otroški bolnišnici približno en primer meningitisa na leto, ne glede na virusni ali bakterijski izvor. V zadnjih letih je en otrok umrl, ostali pa so popolnoma ozdravili. Za večji del otrok je baje značilno kar naglo okrevanje. (af) Obnovili poškodovana kopališča Topolini Silno neurje je novembra lani poškodovalo barkovljanska kopališča Topolini, ta teden pa so se obnovitveni posegi zaključili. Zadolženi podjetji sta popravili poškodovane pomole in stopnišča, Občina Trst je v obnovo vložila 105 tisoč evrov. V zadnjih dveh letih je občinska uprava za popolno obnovo omenjenih kopališč potrošila dva milijona evrov. V Topolinih bosta nadzor in reševanje zagotovljena od 1. junija do 30. avgusta, od 15. maja pa samo ob vikendih. Vztrajni nasilnež zanetil požar Karabinjerji so v torek zvečer večkrat posegli zaradi 35-letnika, ki je vztrajno in nasilno skušal priti v stik s 40-letno žensko. Vinjeni P. L., Tržačan po rodu iz Barlette, je bil v pogovoru s srbsko državljanko, pred njenim domom, agresiven. Karabinjerji so ga ob 19.30 odpeljali drugam, P. L. pa se ni vdal in ob 20.15 je že spet silno trkal in brcal v vrata, za katerimi je bila prestrašena ženska. Ob ponovnem prihodu karabinjerjev je zbežal, ob 21. uri pa je pred istimi vrati zanetil ogenj. Plamene je pogasila stanovalka, nasilnež pa se je po krajšem begu še upiral karabinjerjem. Priprli so ga zaradi upiranja javnemu funkcionarju in povzročitve požara. Javno srečanje Acli o Liviu Laborju Pokrajinsko združenje Acli prireja jutri javno srečanje na temo Laiki v koncilski cerkvi - laična prerokba Li-via Laborja 10 let po njegovi smrti. Srečanje bo ob 16.30 v dvorani Tes-sitori (Trg Oberdan št. 5) in bo posvečeno dolgoletnemu voditelju združenja Acli Laborju. Med udeleženci sta med drugim najavljena tržaški škof Evgen Ravignani in La-borjev sin Enzo. / TRST Sreda, 6. maja 2009 9 1 DSI - Ponedeljkovo srečanje Življenjsko pričevanje pisatelja Borisa Pahorja Iztočnica pogovora, ki ga je vodil novinar Martin Brecelj, je bilo zgodovinsko ozadje Konec lanskega leta je pri tržaški založbi Mladika izšel ponatis davno pošle knjige Borisa Pahorja Grmada v pristanu. Knjiga je prvič izšla pri Državni založbi Slovenije leta 1972 s predgovorom in opombami, ki jih je prispeval dr. Lavo Čermelj. Nova izdaja je ohranila strukturo izvirnika, ne nazadnje zaradi želje avtorja, da bi tudi sedanjim mlajšim bralcem predstavili zgodovinska ozadja Pahorje-vega pisanja. Prav to vprašanje je bilo iztočnica zanimivega večera, ki je v ponedeljek, 4. maja, privabil v Peterlinovo dvorano lepo število obiskovalcev. Pahor je v svojem prvem posegu poudaril, da v Sloveniji še vedno vlada »nesramna igno-ranca« o tem, kar se je dogajalo v naših V poštnih uradih izplačujejo pokojnine V 33 tržaških poštnih uradih se je v soboto začelo izplačevanje pokojnin, do katerih ima pravico okrog 65 tisoč ljudi. Italijanske pošte so s tem v zvezi obvestile, da nudijo brezplačno storitev za upokojence. Kdor to želi, lahko zahteva neposredno polaganje pokojnine na račun Banco Posta ali hranilno knjižico. Denar bo lahko nato dvignil zastonj na vseh poštnih uradih oz. Po-stamatih. Italijanske pošte poleg tega nudijo brezplačno zavarovanje pred krajami gotovine (ki jo bodo dvignili upokojenci) do največ 516,46 evra. Dodatne informacije nudijo v poštnih uradih, prek zelene številke 803160 in na spletni strani www.poste.it. Virzijev film v krožku Lumiere Filmski krožek Lumiere bo dreviob 20. uri v dvorani kulturnega društva Ivana Grbca v Škednju oredvajal film Paola Virzija Tutta la vita da-vanti z Isabello Ragonese, Sabrino ferilli, Eliom germanom, massimom Ghinijem in Valeriom Mastran-dreo v glavnih vlogah. Glasba in besede Združenje Musica Libera v okviru projekta Ricrerock prireja v sodelovanju z mladinskimi središči Občine Trst pobudo Glasba in besede - minimalna abeceda: sedem not in enaindvajset črk, ki bo potekala v četrtek in petek - obakrat ob 19.30 - v rekreacijskem središču Toti na Stolnem trgu (Piazza della Cattedrale) 4/a pri sv. Justu. Gre za umetniški glasbeni, multimedijski, besedni in eksperimentalni laboratorij, ki bo predstavljal uvod v poletno glasbeno sezono festivalov Opening in Summer Rock. krajih za časa fašizma, a tudi glede samega obstoja same narodne skupnosti. Zaradi tega Pahor je javno poudaril potrebo, naj knjiga najde pot do šoloobvezne mladine, ki naj bi na tak način dobila informacijo o teh vprašanjih. Opombe pod črto v leposlovni knjigi so bile za slovensko založbo prava novost, Pahor pa se je zanje odločil po zgledu podobnih publikacij, ki so izšle npr. v Franciji ali Italiji. Ob tem je Pahor omenil še nedavni izid italijanskega prevoda knjige z naslovom »Qui e proibito parlare«, glede katerega pa je bil Pahor nekoliko skeptičen. Pogovor z Borisom Pahorjem, ki ga je vodil časnikar Martin Brecelj, pa se je dotaknil številnih (tudi aktualnih) tem. Na vpra- ŠEMPOLAJ Kosovelov večer drevi v Štalci Drevi ob 20. uri bo v šempo-lajski Štalci prvi Kosovelov večer, ki ga prirejajo Skd Vigred, kulturno društvo Tomaj in razvojno društvo Pliska iz Pliskovice. Podoben večer bo tudi v sredo, 13. maja, ob 20. uri v kulturnem domu v Tomaju; večera spadata v okvir pobud Festivala prijateljstva. Na srečanjih bodo nastopili učenci osnovne sole Dutovlje in podružnice Tomaj, pevci otroške pevske skupine Vigred, učenci COŠ Stanko Gruden iz Šempolaja, člani mladinske glasbene in dramske skupine Vigred. V Štalci bo na ogled razstava Homagge Kosovelu, v organizaciji društva za umetnost Kons, na kateri sodelujejo Andrea Verdelago, Deziderij Švara, Franko Vecchiet, Ivan Žerjal, Jana Pečar, Janina Co-tič, Klavdija Marušič, Matjaž Hme-ljak, Pavel Hrovatin, Rado Jagodic, Robert Jakomin,Tatjana Tavčar, Vi-ljam Lavrenčič, Zvonimir Kalc in Živa Pahor. Razstavljena dela so navdihnile Kosovelove pesmi, kar je razvidno tudi iz besedil, ki spremljajo posamezna dela. V društvenih prostorih v Šem-polaju bo v ponedeljek 11.maja, ob 20.30 še en kulturni večer v sodelovanju z društvom Kraška harmonika z naslovom Diatonična harmonika med nami. Ob prisotnosti avtorja Zorana Lupinca bo radijski urednik in publicist Aleksij Jercog predstavil knjigo Zbirka skladb za diato-nično harmoniko. Večer bodo obogatili še etnomuzikolog Emil Zonta in harmonikarji društva Kraška harmonika. Tudi v ponedeljek bo še na ogled razstava Homagge Kosovelu. Boris Pahor (levo) je z Martinom Brecljem načel tudi veliko aktualnih tem šanje, kako gleda na priznanja, katerih je v zadnjem času deležen tudi z italijanske strani, je Pahor odgovoril, da je do tega priznanja prišlo nekoliko prekasno: »slava pri petindevetdesetih let me pušča precej hladnega« je z značilnim pikrim realizmom ocenil avtor, ki je v zadnjih dveh letih prav zaradi italijanskih prevodov imel priložnost spregovoriti ne le o svojem delu, ampak o slovenski skupnosti v Italiji kar na šestdesetih srečanjih in predstavitvah širom po Italiji. Če bi do tega priznanja prišlo prej, bi morda tudi njegovo pisanje bilo drugače. Glede »časti« pa je pripomnil, da se mu zdi zanimivo, kako da lahko televizijski nastop pravzaprav avtorja blagoslovi pred širšim občinstvom in mu podeli večjo vidnost in nenazadnje branost. Brecelj je Pahorja vprašal, kako se je soočal s tremi totalitarizmi dvajsetega stoletja. »Fašizem sem pravzaprav subiral«, je pripomnil Pahor. Dvajseto stoletje je poimenoval za stoletje okostnjakov, ubijanja in genocidi pa so bili usmerjeni tudi v samo uničevanje človeških teles. Pahor se je na vprašanje o sedanjih razpravah po odkritju Hude jame jasno izrekel, da bi nihče ne smel takih tem izkoristiti v politične namene. Stalno prikazovanje teh slik neha biti zrel odnos in sprejemanje hudega preteklosti ter postane samo teater smrti. Slovenske škofe je Pahor povabil, naj obiščejo tudi kako taborišče, v katerem ni kosti, ampak morda le še kup pepela. Pahor je izkuš- njo taborišča preživel in z njo še vedno živi. Izkušnja, kako so ga s skupino 600 slovenskih antifašistov s pomočjo domobrancev s Trsta pregnali v Dachau ter kasnejše preživetje v taboriščih, je tesno povezana z njegovim kasnejšim pisateljskim opusom in tudi z odnosom do stvarnosti. V ospredje ponedeljkovega pogovora so prišle na dan tudi druge teme naše polpretekle zgodovine, med temi še ne povsem razjasnjene okoliščine smrti Janka Premrla in zakoncev Vuk, a tudi Pahorjev odnos do naroda. Pred natanko 40 leti je v uvodu Odiseja ob jamboru zapisal naslednje: »Zakaj kljub vsem vzponom človeškega razuma, kljub pridobitvam človeškega duha, s katerimi se vzdiguje-mo nad etnične meje, je narodno občestvo še zmeraj najbolj žlahtna domovina človeškega srca, in prepričan sem, da bo v prihodnosti plemenita vrednost njenega bistva, četudi nekoliko spremenjena, v glavnem ostala ista. Majhen narod pa, ki je drugim zelo kasno odkril svojo zamolčano osebnost, bo šele v nadaljnjem razvoju človeške družbe lahko zavesten soustvarjalec v pestrem sožitju avtonomnih etnij.« Tudi v tem obdobju, ki ga je Boris Pahor že takrat nakazoval, pa še danes sam soustvarja in oblikuje zavest o Slovencih in Sloveniji. Pahor na predstavitvah rad popravi izraz, da živi v Trstu, saj vendar ne živi v Trstu sam, a kot pripadnik slovenske skupnosti v Italiji. Prav tako v Franciji, to je državi, ki je Pahorja literarno najprej sprejela, pa Pahor se postavlja na stran manjšin - od Kataloncev do Bretoncev. Pahor je nadalje ugotavljal, da so bila v preteklosti sredstva, ki so prihajala iz takratne Jugoslavije, namenjena raje ideološkemu (ter tudi italijanskemu) tisku, namesto, da bi se osredotočili na boljše poznavanje naše skupnosti in literature v jeziku soseda. Glede filozofskega in verskega prepričanja pa je Pahor mnenja, da iz katolištva črpa predvsem nauk o ljubezni in odpuščanju. Kot primer odpuščanja je navedel skorajda hvaležen odnos nemške kritike na njegovo Nekro-polo, saj v njej ne obtožuje Nemcev kot takih a le nacizem. Pahor se je v zaključku dotaknil tudi sedanjosti in bodočnosti. Do slednjih je precej skeptičen, kajti zgleda, da človek ne zna upoštevati dosežkov preteklosti in da se vračamo nazaj v čas. Taborišča so tudi zaradi tega po Pahorjevem mnenju še vedno kraj zavesti in spomina o zlu tudi za sedanje in bodoče rodove. Peter Rustja NARODNI DOM - Danes Kalčevo delo Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju V Narodnem domu bodo danes ob 17.30 na pobudo Narodne in študijske knjižnice predstavili knjigo Alekseja Kalca Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju (na posnetku platnica). Delo bo predstavila zgodovinarka Marta Verginella. BIVŠA RIBARNICA Skupaj v Trstu v duhu spoznavanja in druženja Prostor bivše ribarnice v Trstu (Salone degli Incanti) bo od danes do 10. maja središče prireditve, ki nosi naslov Skupaj v Trstu - Insieme a Trieste. Glavni organizatorji in pobudniki dogajanja so Študijski center Melanie Klein, dobrodelno društvo Tutela, deželna zbornica kliničnih pedagogov ANPEC, ki so k sodelovanju povabili še petindvajset društev in ustanov. Cilj pobude je skozi različne dejavnosti spodbuditi socialno in kulturno življenje v Trstu, namenjena pa je občanom vseh starosti, predvsem najmlajšim. Hkrati je pobuda namenjena tudi predstavitvi manjšinskih kultur, ki sobivajo v Trstu in njegovi okolici s posebnim poudarkom na slovenski manjšini. Zato so organizatorji k sodelovanju povabili Tržaško knjigarno, založbi Mladika in ZTT, dijakinje pedagoškega liceja Slomšek in kiparja Roberta Soaveja. Od danes do nedelje, 10. maja, se bodo med 9. in 22. uro vrstile razne zanimive pobude kulturnega, rekreativnega in zabavnega značaja, namenjene tako otrokom kot tudi odraslim. Vzgojitelji Študijskega centra Melanie Klein bodo v sodelovanju z dijaki liceja Slomšek skrbeli predvsem za otroke. Vsak popoldan (razen v sredo) bodo uprizorili slovensko ljudsko pravljico o Povodnem možu v italijanščini, ki jo bodo otrokom predstavili s pomočjo lutk in kostumov. V petek, 8. maja, ob 9.30 pa bo predstava namenjena slovenskim vrtcem in šolam, saj bo igra v slovenščini. Malim obiskovalcem bodo na voljo tudi magični kotiček, ustvarjalne delavnice, znanstveni laboratorij in kotiček pravljic. Odrasli bodo medtem lahko prisluhnili različnim predavanjem, si ogledali razstave in se udeležili tečajev dobrega počutja. Kot rečeno se bodo tržaški publiki predstavili tudi slovenski založbi Založništvo tržaškega tiska in Mladika ter Tržaška knjigarna. Niz predstavitev se bo začel jutri ob 11.30 s predstavitvijo gorskega vodnika Traversata alpina slove-na/Slovenska planinska transverzala. Gre za delo, v katerem se italijanskim ljubiteljem gora predstavlja slovenska planinska pot od mariborskega Pohorja do Ankarana. Delo z bogatim fotografskim gradivom in z dodatnimi številnimi zanimivostmi iz botanike in zgodovine je pripravil tržaški italijanski planinec in naravoslovec Ettore Tomasi. Delo bo ob avtorju predstavil Dušan Jelinčič. V petek, 8. maja, ob 11. 30 bo Tržaška knjigarna v sodelovanju z založbo Antony predstavila roman Dušana Jelinčiča Locchio di Buddha - Budo-vo oko, ki ga je v italijanščino prevedla Darja Betocchi. Avtorja in knjigo bo predstavil novinar Giuliano Sadar. V soboto, 9. maja, bo ob istem času predstavitev dela Laltra anima di Trieste - Druga duša Trsta. Knjiga o slovenskem Trstu, ki je namenjena predvsem italijanskim, pa tudi slovenskim bralcem, je zasnovana kot monografija tržaškega mesta, sestavljena iz mozaika mnogih pričevanj o njegovi zunanji in duhovni podobi skozi stoletja do neposredne sodobnosti. O delu bosta spregovorila urednica Marija Pirjevec in tržaški časnikar Walter Chiereghin. Ob 12.15 bo na sporedu literarni klepet s tržaškima pesnikoma Markom Kravo-som in Claudiom Grisancichem, ki je pri ZTT izdal pesniško zbirko Su la strada de casa - Domov grede. Zadnje srečanje z Mladikinimi knjigami bo v nedeljo, 10. maja, ob 10. uri. Najprej bodo predstavili roman Eveline Umek La parrucchiera. Una storia triestina, prevod slovenskega dela Frizerka, nato pa bodo na vrsti otroci. Fran-cesca Simoni in Matej Susič kot avtorja besedila oziroma ilustracij sta sestavila serijo petih knjižic, ki so koristen pripomoček namenjen najmlajšim za učenje slovenščine. S predstavitvenimi besedami o Pustolovščinah Krtove družine oziroma Le avventure della famiglia Talpa se bo sklenilo srečanje s slovensko kulturo v bivši tržaški ribarnici. 1 8 Sreda, 6. maja 2009 Včeraj danes Danes, SREDA, 6. maja 2009 DOMINIK Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.18 - Dolžina dneva 14.32 - Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 4.02 Jutri, ČETRTEK, 7. maja 2009 GIZELA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1019 mb raste, veter 34 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 47-odstotna, nebo spremenljivo, morje razgibano, temperatura morja 14,5 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. maja 2009 Ul. Ginnastica 6 (040 772148), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija -Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (040 308248). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 0 Prireditve KŠD ROJANSKI KRPAN vabi v četrtek, 7. maja, na razglasitev zmagovalcev pesniškega natečaja ob 10-letnici delovanja. Večer ljubezenske poezije bo ob 20. uri na osmici družine Ferfoglia - pri Cesarici (Ul. Mo-reri 117). GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi na odprtje razstave »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisa v soboto, 9. maja, ob 19.30. Predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Glasba: Teodora Tommasi - sladka flavta in Carlo Tommasi - klavir. Razstava bo odprta do 28. maja, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Proseška ul. 131). AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 22. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. □ Obvestila 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št.: 040228647 (Klara), 040-228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po in- ternetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. SKD VIGRED, razvojno društvo Pliska in KD Tomaj vabijo na »Kosovelova večera 2009«, ob 20. uri danes, 6. maja, v Štalci v Šempolaju, v sredo, 13. maja v KD v Tomaju. Sodelujejo: Otroška pevska skupina in Mladinska glasbena skupina Vigred, učenci OŠ Dutovlje - podružnica Tomaj in Stanko Gruden, recitatorke SKD Vigred. V Štalci bo tudi na ogled razstava »Hommage Kosovelu« v organizaciji KD za umetnost Kons. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo danes, 6. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 7. maja, ob 20. uri na svojem sedežu (Pro-sek 159). SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na 5. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 7. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih srenjske hiše v Gro-čani z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva; poročilo o dejavnosti za leto 2008 in odobritev obračuna za leto 2008; program dejavnosti in predračun za leto 2009; razno. AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi na srečanje na temo »Fizična aktivnost v naravi«, ki se bo odvijalo v petek, 8. maja, s pričetkom ob 18. uri v prostorih »Kamnarske hiše« Igo Gruden v Nabrežini. Predaval bo zdravnik in profesor anatomije na tržaški univerzi Fulvio Bratina. JUS NABREŽINA vabi vse člane na redni občni zbor v drugem sklicanju v petek, 8. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. UČITELJI IN VZGOJITELJICE didaktičnega ravnateljstva Dolina vabijo na razstavo ročnih del na Majenci v Mladinskem krožku v Dolini od 8. do 12. maja. Razstava bo odprta s sledečim urnikom: petek in ponedeljek od 18. do 22. ure, sobota od 18. do 24. ure , nedelja od 16. do 22. ure ter v torek od 17. do 19. ure. 75-LETNIKI s Proseka, Gabrovca in Kontovela vabijo vse soletnike na srečanje prvega sestanka v soboto, 9. maja, ob 19.30 v društveni gostilni na Proseku. ENOTNI OBČINSKI ODBOR za proslavo 64. obletnice osvoboditve v sodelovanju z AŠK Kras prireja v soboto, 9. maja, nočni množični pohod mimo spomenikov padlim v NOB. Zbirališče ob 19. uri pri vaškem spomeniku v Samatorci. Pohod se bo zaključil v Zgoniku. Vljudno vabljeni! FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Maz-zini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoelca@tin.it. SOCIALNO SKRBSTVO občin De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih 77 (Občina Zgonik) v soboto, 9. maja, od 15.30 dalje, »Delavnico slikanja na steklo« za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! TEČAJ NORDIJSKE HOJE SPDT organizira tečaj Nordijske hoje, ki bo v sobotah 9., 16. in 23. maja, od 15.30 do 17.30 ure in bo vseboval pravilno tehniko hoje v naravi s pomočjo palic. Za prijave in informacije pokličite na tel. 040/220155 (Livio). 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu NORDIJSKA HOJA- SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 9. maja, ob 8.30 SVET in v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri na začetni tečaj z izposojo palic. Start pred društvom v Nabrežini. Vpis in info.: 349-6483822 ali 040-200620 (Mileva). SKLAD MITJA ČUK organizira kratke tečaje slovenskega jezika z izkušeno profesorico slovenščine (slovenščina za Italijane, začetna stopnja in nadaljevalna stopnja in izpolnjevanje v materinščini, pravopis in pisanje prošenj,...). Tečaj traja 12 ur, po dogovoru jih razporedimo v dva ali tri dni. Termini so predvideni v drugi polovici maja in v prvi polovici junija. Informacije po telefonu: 040212289. Tečaje bomo organizirali, če bodo vpisani vsaj štirje tečajniki. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. maja, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, v Trstu, na srečanje z naslovom »Biti kristjan - pričevalec v današnjem svetu«. P. dr. Andrej Še-gula bo v svojem predavanju spregovoril o življenju kristjana v današnjem svetu. Začetek ob 20.30. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV prireja v ponedeljek, 11. maja, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v ul. Trento 8 predavanje na temo »Potovati je lepo in tudi koristno za zdravje«. Predavala bosta naš predsednik Marino Vocci ter pisatelj prof. Ulderico Bernardi. Vabljeni so vsi! JUS KONTOVEL obvešča, da bo redni občni zbor v sredo, 13. maja, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Se-sljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017375. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno »Zaključno prireditev« v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala »Alica v čudežni deželi«. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE prireja tečaj »Sprehod in komuniciranje s kamni«, ki ga bo vodila gospa Elisa Barbierato. V soboto, 16. maja, sprehod ob Soči in zbiranje kamnov. V ponedeljek, 18. in 25. maja delo s kamni. Vse informacije nudimo na tel. št. 3387845845. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah (TS), ul. Ricreatorio 2, ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2009« v otroškem vrtcu na Proseku od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi do 25. maja, na tel. št.: 040-212289, v jutranjih urah. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št.102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 29. maja. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017370. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. XI FESTIVAL KITARE KRAS v sodelovanju z Glasbeno matico in s SKD Primorec vabi na delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 15. do 19. junija v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnice se lahko udeležijo otroci od 6. leta dalje, ki si želijo kreativnega druženja. Vodja delavnice Dario Viviani bo uvajal začetnike in glasbenike, ki že obvladajo kak instrument v igranje na kitaro in spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovnega in gledališkega ustvarjanja. Rok za prijave zapade 7. junija. Prijavnica in informacije na www.guitarfestivalslo.net. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 339-8161633 (Marjuča). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razred u Optimist in Laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Datumi tečajev Optimist za otroke od 6 do 11 let, urnik od ponedeljka do petka od 7.45 do 17. ure. 1. tečaj: od 15. do 26. junija; 2. tečaj: od 29. junija do 10. julija; 3. tečaj: od 13. do 24. julija; 4. tečaj: od 27. do 31. julija. Datumi tečaja Europa-Laser za otroke od 12 do 18 let, urnik od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 6. do 17. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Info v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32 ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure, tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it. Prispevki V drag spomin na gospo Danilo Šir-ca darujejo sosedje 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na Milko Doljak por. Budin daruje Stanko Živec z družino 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Milko Doljak por. Budin darujeta Marija in Luciano Milič 25,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Bruno Zudek daruje družina Starc (Kontovel 134) 100,00 evrov za popravila KD Prosek-Kon-tovel. V spomin na Darka Starca daruje družina Starc (Kontovel 134) 100,00 evrov za popravila KD Prosek-Kon-tovel. Namesto cvetja na grob Zorke Gerla-ni daruje soseda Lidija 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Eliota Saba-dina daruje družina Capponi s Peska 20,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Marjučo Štrekelj darujejo Nadja, Srečko in Lara 50,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, D'An-gelo, Hrovatin. Namesto cvetja na grob drage Mar-juče Štrekelj Volčič daruje Anica Callin 20,00 evrov za Sklad Sergij Tončiča. V spomin na svoje drage darujejo Nadja, Srečko in Lara 30,00 evrov za Sklad Lucchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. / t Zapustil nas je ljubljeni mož, oče in nono Bogdan Crevatin Žalostno vest sporočajo žena Boža, hčerka Vera z možem Danilom ter vnuka Mojca in Gregor Slovo od pokojnega bo v četrtek, 7. maja, po 10. uri v ulici Costalunga, ob 12.00 bo sv. maša v cerkvi pokopališča pri Sv. Ani. Namesto cvetja darujte v dober namen. "Končal se tvoj je časni tir objame naj te večni mir" ^ Tiho je odšel Carlo Sancin Žalostno vest sporočajo žena Sonja, hčerka Elena z Davidom, vnuka Luka in Nedir ter brat Giorgio Pogreb bo v četrtek, 7. maja, ob 11.20 v kapeli mrtvašnice v ulici Costalunga. Trst, 6. maja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Ob izgubi dragega očeta izrekamo Eleni in ženi Sonji iskreno sožalje Evgen in Valentina, Peter in Dunja, Erik in Helena Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Iga Grudna izrekajo profesorici Eleni Sancin iskreno sožalje ob smrti očeta. Naš dragi Darko Starc bo ležal v mrliški vežici v ulici Costalunga v petek, 8. maja, od 11.30 do 13.40. Dan in uro žarnega pogreba bomo naknadno sporočili. Namesto cvetja na grob darujte domačim organizacijam. Svojci Ob nenadni izgubi dragega Darka sočustvujemo s svojci Lidija, Erika, Laura, Alessandro in Diego Ob izgubi nonota Darka Starca izrekamo kolegici Veroniki občuteno sožalje vsi na Primorskem dnevniku Ob boleči izgubi gospe KRISTINE LOVRIHA vd. MAHNIČ izreka družini sožalje stranka SKP iz Doline ZAHVALA Marjuča Štrekelj por. Volčič Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Družina Volčič Opčine, 6. maja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa / TRST Sreda, 6. maja 2009 1 1 KSD ROJANSKI KRPAN vabi na PESNIŠKI VEČER ■ s pogledom na Tržaški zaliv. Na osmici Ferfoglia pri Piščancih (Ul. Moreri 117) bomo v četrtek, 7. maja, ob 20. uri razglasili zmagovalce natečaja za ljubezensko poezijo. Sodelujejo: Marko Kravos, Vesna Hrovatin, glasbeni trio GM Zupančič-Škabar-Panizon. □ Čestitke Končno je štorklja v Kobarid priletela in se odločila, da bo malega JAŠA mamici Tini in očku De-vanu izročila, v spremstvu iskrenih čestitk družini Malalan in Kneipp. Čestitke tudi nonama in nonotoma. Privekal je mali JAŠ in osrečil mamico Tino, očka Devana, nono Natašo, nonota Vinka in strica Egona. Z vsemi se veselijo vsi tam pod Obeliskom. Vzgodnjem spomladanskem jutru se je Moniki in Maksu rodil ljubki in krepki Ivan Mamici in tatku čestitamo, novorojenčku pa želimo veliko srečnih in radostnih dni presrečni nonoti Rudi in Janko, Miranda in Mirjam, pranoni Zdenka in Marija ter teta Martina s Cristianom m Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X-Men, le origini«. ARISTON - »3 Nododocefest - International Documentary Film Festival«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.05, 19.15, 20.10, 21.30, 22.15 »X-Men, le origini«; 16.30, 19.00, 22.00 »State of play«; 16.10, 18.10, 20.05 »Hannah Montana - The movie; 19.45, 22.20 »Che - Guerriglia«; 20.00 »Che L'argentino«; 20.00, 22.00 »Hou-dini - L'ultimo mago«; 16.00 »Le avventure del topino Desperaux«; 17.45, 22.25 »Fast & Furious«; 22.05 »Questione di cuore«; 16.05, 17.50 »Earth - La nostra terra«; 16.10, 18.05 »Mostri contro alieni«. FELLINI - 16.30 »Io & Marley«; 18.30, 20.20 »Katyn«; 22.20 »Rocknrolla«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 20.00, 21.45 »Gli ami-ci del Bar Margherita«; 16.30 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.30, 22.15 »Questione di cuore«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lezioni d'amore«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20 »Srce iz črnila«; 16.00 »Pošasti proti Ne-zemljanom«; 18.00, 21.00 »Dvojna igra«; 19.20, 21.40 »Gran Torino«; 16.40, 19.00, 21.20 »Možje X na začetku: Wolverine«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »State of play«; 18.15, 22.15 »Houdini - L'ultimo mago«; Dvorana 2: 16.30 »Mostri contro alieni«; 18.00, 19.30, 21.00 »Valerie, diario di una ninfomane«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Hannah Montana: The movie«; 22.30 »Fast & Furious«; Dvorana 4: 16.30, 20.30 »Generazione 1000 euro«; 22.15 »Gran Torino«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »X - Men le ori-gini«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Hanna Montana: The movie«; 22.00 »Houdini - L'ultimo mago«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.00 »State of play«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Che - Guerriglia«; Dvorana 5: 17.45 »Le avventure del topino Desperaux«; 20.20, 22.15 »Fast & Furious«. Narodna in študijska knjižnica t Trata vabi na predstavitev knjige al.eksej kalc Tržaško prebivalstvo V 18. STOLETJU danes, 6. maja 2009 ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, ulica Filzi, 14 Knjigo bo predstavila zgodovinarka prof. Marta Verginella. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. S Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na pohod »Družne planinske poti«, v nedeljo, 10. maja. Skupaj z mladimi planinci se bomo udeležili tradicionalnega pohoda družne planinske poti v organizaciji SPD Gorica skupaj s PD Brda in CAI Gori-zia. Podali se bomo na Malo goro in Kucelj pod vodstvom planinske skupine Kamnje pri PD Ajdovščina. Prijave zbiramo na sedežu društva do četrtka, 7. maja, ko se bomo ob 18. uri dogovorili o podrobnostih. Vabljeni mladi planinci, družine in posamezniki. Za organizacijo bo skrbela Lidija Vončina. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata, da je razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Kanalsko dolino z ogledom Na-borjeta, Zabnic, rudarskega muzeja v Rablju in Belopeških jezer, ki bo v ne- Loterija 5. maja 2009 Bari 12 17 75 34 48 Cagliari 70 54 47 14 5 Firence 7 11 61 33 3 Genova 27 50 82 77 5 Milan 71 67 32 20 24 Neapelj 19 10 89 50 22 Palermo 43 28 81 59 63 Rim 77 10 15 3 37 Turin 43 36 77 90 41 Benetke 44 12 9 47 60 Nazionale 36 51 69 1 10 Super Enalotto Št. 54 7 12 19 43 71 77 jolly 44 Nagradni sklad 3.700.134,42 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 53.791.633,18 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 740.026,88 € 39 dobitnikov s 5 točkami 14.231,29€ 3.049 dobitnikov s 4 točkami 182,03 € 95.711 dobitnikov s 3 točkami 11,59€ Superstar 36 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 18.203,00 € 368 dobitnikov s 3 točkami 1.159,00 € 4.932 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.355 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 57.759 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € deljo, 10. maja. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel. 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. SK DEVIN prireja kolesarski izlet v nedeljo, 10. maja, na Kras in okolico Du-tovelj za skupnih 20-22 km brez velikih strmin. Odhod ob 9.30 pred pokopališčem v Dutovljah, kjer je parkirišče na levi strani, če se pripeljemo iz Repentabra-Opčin. Informacije na info@skdevin.i ZA IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA - od 14. do 17. maja, je še nekaj prostih mest! Obisk Kumrovca - muzej Josipa Broza Tita, Husnjakovo, najpomembnejše najdbišče pračlo-veka, Stubica, kmečki upori, Zagreb in Samobor. Informacije na tel. št. 040-637025 (Adriatica). IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ŠPANIJO: na tretji izmeni, 24.-31. maja, sta prosti še dve mesti. Informacije pri organizatorju potovanja, v agenciji Aurora. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za kraško območje vabita na izlet z ogledom deželnega akvarija Aris v občini Rivignano v soboto, 16. maja. Za vpis in podrobnejše infor- macije kličite na tel. št. 040-2024053 ali 040-327229 (g.a. Milič). SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Prijave (čimprej) sprejemata Livio tel. 040/220155 in Vojka tel. 040/2176855. Avtobus bo odpotoval s trga Oberdan ob 7.30 in izpred hotela Danev na Opčinah ob 7.45. Vabljeni ! SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040228050. H Mali oglasi MLAD IN RESEN FANT nujno išče katerokoli zaposlitev. Izkušnje ima kot tiskar in grafik. Tel. 040-773440. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče S Poslovni oglasi MATEMATIKO USPEŠNO IN-ŠTRUIRAM. Tel. 00386-40300620 TERMO-INŠTALATERSKO PODJETJE IŠČE izkušenega delavca/ko. Tel. 348-7373284 enkrat tedensko delo za likanje in kot hišna pomočnica. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-200930. PRODAM izložbe in hladilnike za trgovino jestvin. Poklicati na tel. št.: 3333655055. PRODAM ford fiesta, 1.400 diesel, 3 vrata, letnik 2004, prevoženih 48.000 km, full optional. Cena: 6.000 evrov. Tel. 040-200069 ali 328-4286064. PRODAM otroške copatke št. 24, primerne za Kraško ohcet, popolnoma nove, za 15,00 evrov. Tel. 3298012528. IH Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmico. Poleg točenega in stekleni-čenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040-380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmi-co v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO IN ONDINA sta odprla osmi-co v Samatorci 17. Tel. 040-229449. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. NA KONTOVELU- Kamence je odprta osmica. Vabljeni! OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku 34. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. ŠUBER ima odprto osmico na Opči-nah. OBČINA TRST V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo sledeče podatke o Preračunu za leto 2009 in Zaključnem obračunu za leto 2007 (1): 1 - Podatki o dohodkih in izdatkih so sledeči: (v evrih) DOHODKI IZDATKI POSTAVKE Predvideni zneski bilanca leto 2009 Preverjeni zneski bilanca leto 2007 POSTAVKE Predvideni zneski bilanca leto 2009 Preverjeni zneski bilanca leto 2007 - Upravni presežek 3.224.709,49 - Upravni primankljaj - Davčni priliv 90.049.688,00 108.149.338,18 - Tekoči 274.374.620,14 262.673,006.99 - Prilivi in prenosi 138.324.031,07 115.908.460,86 - Povračilo deleža kapitala za (od države 4.863.186,73 4.957.087,59) amortizacijo posojil 15.263.593,04 16.467.075,34 (od dežel 131.644.426,97 109.375.604,21) - Drugi dohodki 58.393.784,62 61.789.732,60 (od javnih uslug 26.116.745,00 27.597.766,02) Skupni tekoči dohodki 286.767.503,69 285.847.531,64 Skupni tekočI stroški 289.638.213,18 279.140.082,33 - Prodaja In prenosi kapitala 87.167.351,92 75.788.861,47 - Stroški za naložbe 123.447.351,92 93.558.214,52 (od države 20.200.605,12 969.524,35) (od dežel 35.985.933,30 44.564.212,69) - Najem posojil 75.926.000,00 15.998.752,48 (za akontacije blagajne) 40.000.000,00 ■ ) Skupni dohodki na račun glavnice 163.093.351,92 91.787.613,95 Skupni izdatki na račun glavnice 123.447.351,92 93.558.214,52 ■ Povračilo akontaciji iz blagajne in druga povračila 40.000.000,00 0,00 ■ Storitve na račun tretjih 124.344.000,00 80.912.044,36 ■ Storitve na račun tretjih 124.344.000,00 80.912.044,36 Skupaj 577.429.565,10 458.547.189,95 Skupaj 577.429.565,10 453.610.341,21 - Poslovni primankljaj 0,00 - Poslovni presežek 4.936.848,74 SKUPAJ 577.429.565,10 458.547.189,95 SKUPAJ 577.429.565,10 453.610.341,21 2 - Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov po ekonomsko-funkcionalni analizi obračuna je sledeča (v evrih): Splošna uprava Izobraževanje in kultura Stanovanja Socialno skrbstvo Prevozi Gospodarske dejavnosti SKUPAJ Osebje Nakup dobrin in plačila storitev Pasivne obresti Neposredne naložbe upreve Posredne naložbe 32.986.833,20 16.347.497,98 930.547,33 8.983.043,93 218.514,92 21.165.811,35 16.439.424,78 1.892.651,70 9.055.671,24 10.962,67 157.306,49 550.000,00 26.176.334,00 30.747.625,60 465.631,19 3.501.205,44 40.946,28 330.000,00 1.985.897,00 1,.658.563,48 44.197,93 1.492.911,17 82.314.875,55 0,00 65.204.074,51 0,00 3.531.280,92 0,00 23.912.831,78 0,00 218.514,92 59.466.437,36 48.553.559,07 718.269,16 60.890.796,23 370.946,28 5.181.569,58 175.181.577,68 3 - Končne postavke iz obračuna na dan 31. decembra 2007 (v evrih): - Upravni presežek iz obračuna za leto 2007......................................................................... od tega vinkulirano........................................................................................................... - Upravni razpoložljiv presežek na dan 31. decembra 2007.................................................... - Višina izvenbilančnih obstoječih dolgov iz seznama, priloženega obračunu za leto 2007...... 4 ■ Glavni tekoCi dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna (v evrih): .13.352.219,66 .. 2.579.383,98 ..10.772.835,68 TekoCi dohodki €1.370,22 TekočI Izdatki € 1.338,07 St. prebivalce v 206.614 od tega: - davki 518,42 od tega: osebje 499,58 poseg 1 104.218.487,55 - prispevki in prenosi 555,61 nakup dobrin in plačilo storitev 523,19 poseg 2 5.051.140,91 - drugi tekočI prihodki 296,19 drugi tekočI stroški 315,30 poseg 3 104.092.753,52 109.143.894,43 (1) Podatki se nanašajo na zadnji odobreni obračun ŽUPAN Roberto Dipiazza 1 2 Sreda, 6. maja 2009 KULTURA / POEZIJA - Slavica Šavli: Inja Eno najbolj razburljivih odkritij zadnjih let Gre za drugo pesniško zbirko te ustvarjalke, izšla pa je pri novomeški založbi Goga Slavica Šavli je v našem kulturnem prostoru že uveljavljeno ime. Po študiju nemščine in slovenščine na FF v Ljubljani se je posvetila pisanju poezije, kratke proze, književne kritike ter prevajanju. Sodeluje z več literarnimi revijami. Leta 2003 je izšla njena pesniška zbirka haikujev Vračanje v čas, pred nedavnim (z letnico 2008) pa je pri novomeški založbi Goga izdala drugo pesniško zbirko Inja. Spremno besedo, iz katere smo si izposodili naslov tega sestavka, je napisal eden najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih literatov in dobitnik Prešernove nagrade za literaturo Milan Dekleva. Lahko bi, prostora je za ves dan, / za poligon noči. Namesto zidaka - luknja. Tako začenja pesnica prvo (nenaslovljeno) pesem. Zadnjo (tudi nena-slovljeno) pa začenja takole: Noč se je podtaknila kostanju. / Tej lupini se je podtaknila v sen. Dvainpet-deset pesmi se nam kaže kot en sam notranji dialog pretakanja in pretikanja, kjer so vzvodi in vzdevki sveta skoraj do ne-raz-poznavnosti raz-galjene ne- Slavica Šavli (na levi sliki) se posveča tudi prevajanju, kritiki, ob poezijah pa piše tudi prozo gacije posameznikovih možnosti. Pesnica je izmučena od neskončnih vbodov raz-glašenega zbora, išče poti ven iz tega kaosa, plazi se v bodičevje nevarnih raz-merij in krvavi vase, v lastno čudenje, da še zmore - čutiti bolečino. Svet zunaj (... po cesti zdaj hodijo peš neki glasni ljudje ...) je največkrat motnja, čeprav si morda želi (privida?) resničnosti, saj se ji mestoma zazdi, da je tam nekje že bila. Kje? Kdo? Je Inja dotik živega življenja, je hlastanje posameznika za odgovorom o smislu, o moči, o vznemirjanju? Kako gledati nihanje čez rob, se sprašuje pesnica, kakor bi hotela dokončni in brezkompromisni, tudi brezobzirni (?) - odgovor! Hoče se dotakniti nezavednega, morda njegove, morda le lastne nepopolnosti. Ah, da, ljubezen. Odpre bela lilija ... dotakneta se z dišečimi cvetovi ... Kako kliče nežnost! The Magic Time? Slavica Šavli se sprehaja po ostrem robu neskončne igrivosti besedišča, kjer se v sunkih vulkansko raz-pre in nato nenadoma ponikne v luknji- čavo tkivo sveta, v nekakšne jazbine človekovega hrepenenja in nehanja. Pesnica sugestivno sega v bral-čevo zbeganost, ko se dotolčen in preplašen plazi med pastmi. Lepljivo testo stvarnega, a do človeka hladnega, odtujenega sveta, se vleče in slezi skozi deželo (Injo?), ki jo gradi in podira z vsako pesmijo sproti, z vsakim verzom ali celo z besedo, ki jo bralec doživlja kot čarovnijo in provokacijo hkrati, ne izpusti ga, uroči ga in zapelje k ponovnemu branju ali pa zaluča proč od nje, od njene (Injine? Pesničine?) skrivne moči. Šavlijeva nam z novo knjigo ponuja vstopnico v megaron misterija, v širno prostranstvo duha, kjer je shranjena milost dežele izven telesa ... Radivoj Pahor MLADINSKE REVIJE - Aprilska številka Spomladanski Galeb Uredniki so tokrat zbrali pravljice, pesmice, poučne zgodbe in koristne nasvete Šolske in domače knjižne police je tudi meseca aprila obogatila pisana izdaja priljubljene otroške in mladinske revije Galeb, ki si je v tokratni spomladanski številki nadela letnemu času primeren videz. Uredniki so v aprilskem Galebu zbrali pravljice, pesmice, poučne zgodbe in koristne nasvete za kuho in ročne spretnosti, ob vsem tem pa ne smemo pozabiti kakovostnih ilustracij uveljavljenih ilustratorjev in šolarjev različnih zamejskih šol. Da ima tokratni Galeb izrazito spomladanski značaj, kaže naslovnica, ki jo je prispevala Adriana Dobre, učenka prvega razreda škedenjske O.Š. Ivan Grbec - Marica G. Stepančič. Uvod v novo številko predstavlja pesmica Zvezdane Majhen z naslovom Ekoprošnja in zahvala, govori pa o pomenu čistega zraka in čiste zemlje, kar je ob Svetovnem dnevu zemlje, ki ga sicer obhajamo 22. aprila, še kako primerno. V nadaljevanju lahko mladi uporabniki preberejo še zanimivo pesmico o čevljih, ki jo je napisala Bina Štampe Zmavc. Naslov pesmice je Kako rastejo čevlji, za njeno simpatično upodobitev pa je poskrbela Alenka Sott-ler. Tipitapi je še ena pesmica, ki bralcev ne bo pustila ravnodušnih. Dogodivščine Tipitapija je spesnila Martina Legiša, ilustracije pa je prispeval Štefan Turk. V Galeb sodijo tudi zgodbice, ki vsak mesec spodbujajo otroško domišljijo, to pa dopolnjujejo tudi čudovite ilustracije. Prva zgodbica je stalnica Galeba v tem šolskem letu, govori pa o šolski miški. Naslov tokratne prigode, pod katero se je podpisala Tatjana Kokalj, je Rolanje. V nadaljevanju je mogoče prebrati zgodbico Marka Kravo-sa Od Pet do glave - Tonči in Benči, zgodbo Zige Gombača Tjaša in Tijan - Pisane Platnice, Štefka Kac Marn pa je tokrat prispevala nove dogodivščine male Robin, sicer zbrane v zgodbici Punčka Robin in Zizijon. Klara in Maks, junaka Patricije Peršolja, v tej številka ugotavljata, katera stvar je Klari najljubša. Bralci, ne boste verjeli, a Klari najljubšo stvar predstavlja bratec Maks! Slavko Pregl je prispeval nadaljevanje pravljice z naslovom Pravljice za Varjo - Iz sklede pride nova beseda, v njej pa se je Varja tokrat naučila pomen besede očit- no. Besedoslovca Berte Golob Tinko in Tonko se še naprej urita v tvorjenju novih besed, nenavadni urar pa je osrednji junak pravljice Eveline Umek Mama, koliko je ura. Čisto ob koncu aprilskega Galeba lahko mladi bralci preberejo še pravljico Zgodba o dveh oblačkih, ki je nastala izpod peresa Helene Bizjak, in prispevek Klarise M. Jovanovič, ki tokrat govori o orlu in vseh prispodobah, povezanih z vladarjem nebeških višin. Galeb pa je veliko več kot le razvedrilna revija, saj na svojih straneh redno prinaša poučne prispevke. Eden takšnih je tokrat prispevek Marjete Zorec, ki v žarišče postavlja življenje in delo velikega naravoslovca Charlesa Darwina, ki se je rodil pred 200 leti. Vzgojno izobraževalno noto imata tudi kuharska delavnica Škrobek kuha in liko- vna delavnica Jasne Merkujeve. Medtem ko so v prvi delavnici našteti koraki za enostavno pripravo slastnih belušev z jajci, nam druga delavnica prinaša nasvete za izdelavo okrasnih metuljčkov iz žice in nylona. Koristna je tudi rubrika za starše in šolnike, v kateri psihologinja Suzana Pertot tokrat govori o pozitivnih in negativnih plateh filmskih priredb pravljic in filmih, ki pripovedujejo bolj ali manj pravljične zgodbe. Kaj pa radovednost? Tudi to revija Galeb vzpodbuja vsak mesec, saj si radovednost bralci lahko potešijo v dopolnjevankah in križankah Vere Poljšak ter v rubriki Šolarji pišejo in rišejo, kjer lahko tokrat preberejo pesmice in basni naših šolarjev in občudujejo njihove pisane ter raznolike risbe. (sč) Plavajoča mesta Beneškemu bienalu naproti Zanimiva druščina 35 ustvarjalcev z ameriško umetnico Swoon na čelu na Obali že od 23. marca dela na projektu »The Swimming Cities of Serenissima«. S tremi plovili iz odpadnega materiala nameravajo ustvarjalci odpluti Beneškemu bienalu naproti. Projekt bodo v sklopu Festivala pomladi jutri ob 19. uri predstavili v Jakopičevi galeriji. »Plavajoče skulpture«, poimenovana Alice, Maria in Ol'hickory, mladi navdušenci izdelujejo lastnoročno po zamisli vizualne umetnice Swoon. Nenavadna plovila so potomci plavajočih mest iz projektov »The Swimming Cities of Switchback Sea« (plovba po reki Hudson, leto 2008) in «The Miss Rockaway Armada» (reka Mississippi, leto 2006 in 2007). »Plovila z umetniško pomočjo organsko zrastejo v hibrid, ki zgleda kot odrezan kos ozemlja, nad katerim se vzdiguje čudežno mesto, in kot taka spominjajo na Benetke same - plavajoče mesto,« so zapisali organizatorji Festivala pomladi. Flota bo s posadko ustvarjalcev na krovu z Obale proti Benetkam odplula 10. maja. Projekt je med drugimi podprl Muzej začasnih umetnosti (Museum of Transitory Art - MoTA), partner Festivala pomladi, ki je ekipo tudi povabil k javni predstavitvi projekta. Po napovedih organizatorjev bo po četrtkovi predstavitvi v Jakopičevi galeriji v Ljubljani sledila še zabava z DJ Dir-tyfingerjem iz ekipe Swimming Cities. (STA) Pet slovenskih galerij na dunajskem sejmu V avstrijski prestolnici bo od 7. do 10. maja potekal 5. mednarodni sejem sodobne umetnosti Vien-nafair. Na največjem umetnostnem sejmu v Avstriji bo letos sodelovalo 125 galerij. Poseben poudarek bo namenjen galerijam iz srednje in vzhodne Evrope, med katerimi se bo predstavilo tudi pet slovenskih galerij, so sporočili organizatorji. Slovenijo bo zastopalo pet ljubljanskih galerij, in sicer galerija Alkatraz, galerija Fotografija, P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, galerija Photon in galerija Škuc. Na sejmu bo 46 avstrijskih galerij, 49 galerij iz zahodne Evrope in 30 galerij iz držav srednje in vzhodne Evrope razstavilo slike, fotografije, videe, skulpture in instalacije. Organizatorji računajo, da bo prireditev, ki bo potekala v dvorani A na dunajskem sejmišču Reed Exhibitions Messe Wien, pritegnila okrog 15.000 zbirateljev, kura-torjev, predstavnikov galerij in muzejev, ljubiteljev umetnosti in umetnikov z vsega sveta. Viennafair je edini sejem na svetu, ki je usmerjen v sodobno umetnost v srednji in vzhodni Evropi, zato ponuja tudi dober pregled nad dogajanjem na tamkajšnji umetniški sceni. Kot opaža vodja razstavne dejavnost na sejmu Edek Bartz, se je v teh državah v zadnjih letih povečala produkcija umetniških videov in instalacij. Ob Sloveniji bodo letos med državami z območja srednje in vzhodne Evrope na sejmu sodelovale še Poljska, Romunija, Madžarska, Češka, Slovaška, Srbija, Bolgarija in Litva. Del osrednjega razstaviščnega prostora bo letos že tretjič namenjen Zonel, kjer bodo potekale predstavitve mladih umetnikov. Trenutno je izbranih 11 predstavitev umetnikov iz Avstrije, Italije, Ukrajine, Španije in Francije. Sejemsko dogajanje bo popestril tudi bogat spremljevalni program. Vključeval bo vrsto predavanj in razprav, ki bodo posvečene aktualnim vprašanjem. (STA) / KULTURA Sreda, 6. maja 2009 13 VILENICA - 24. mednarodni literarni festival od 2. do 6. septembra Trst - protagonist s Pahorjem, Tomizzo in dobitnikom Magrisom Tržaški pisatelj in esejist Claudio Magris je dobitnik letošnje nagrade vilenica - Pričakujejo približno 40 avtorjev iz več kot 20 držav Pomembno mesto na zemljevidu 24. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo potekal med 2. in 6. septembrom, bo imel Trst. Ne le zato, ker bo »avtor v središču« Boris Pahor in ker se bo spomnil prvega nagrajenca Fulvia Tomizze, pač pa tudi zato, ker iz tega mesta izhaja letošnji dobitnik nagrade vilenica, italijanski pisatelj in esejist Claudio Magris. Dobitnika 24. Vilenice je na včerajšnji novinarski konferenci razkrila članica strokovne žirije za istoimensko nagrado Veronika Simoniti. Magrisa (1939) je označila za vrhunskega poznavalca Srednje Evrope in njene literature, ki se iz literarne esejistike »z dnevno perspektivo« sprehaja v beletristiko, kjer prevladujejo temačni toni. Njegovo največje delo Donava (1986), prevedeno v 24 jezikov, je sentimentalno potovanje skozi čas. Potovanje je rdeča nit skozi ves njegov opus. Magris je torej večni popotnik, vendar njegovi itinerariji niso samo geografski. In Magris je obmejni človek, ki pa trža-škost (v najboljšem pomenu) presega, saj potuje tudi v metaforičnem smislu. Njegovo Srednjo Evropo parajo meje, prave in namišljene, ki so jih ljudje skozi zgodovino začrtovali, premikali in brisali, piše v obrazložitvi. Trst bo tudi v resnici eno izmed mest, kjer bo festival potekal. Organizatorji, Društvo slovenskih pisateljev, so 3. septembra tja umestili pogovor, ki bo »soočil« nagrajenca in Pahorja, še pred tem se bodo udeleženci lahko sprehodili po poteh, ki jih je v svojih romanih opisal še en tržaški književnik, Fulvio Tomizza, in se tako poklonili deseti obletnici njegove smrti. Ob Trstu bo nova lokacija Celje, festivalski program pa bo segel še v Bilje, Koper, Ljubljano, Maribor, Plisko-vico, Štanjel, jamo Vilenica, Gorico in Lipico. Skupaj na Vilenici pričakujejo približno 40 avtorjev iz več kot 20 držav, med njimi so francoski pisatelj alžirskega rodu, znan pod psevdonimom Yasmina Khadra, bosanskohrva-ški prozaist Miljenko Jergovic in ukrajinska pesnica Oksana Zabužko. Slovensko literaturo bodo po besedah programske vodje festivala Miljane Cunta zastopali Ines Cergol, Štefan Kar-doš, Peter Rezman, Jana Putrle Srdic in Tone Partljič. Delček Vilenice bo posvečen slovenski književnosti v Argentini, izmed manj znanih literarnih tradicij Evrope pa so izbrali tisto, ki nastaja na severu Belgije v nizozemskem jeziku. V ta namen je v zbirki Antologije Vilenice pod naslovom Ruimte že izšel izbor sodobne poezije iz Flandrije od začetka 20. stoletja do danes. Zbirka po besedah urednice in prevajalke Mateje Seliškar Kenda zajema izključno flamske ustvarjalce, štirje od njih bodo tudi med gosti festivala. Poleg literarnih predstavitev in branj 24. Vilenica ne bo izpustila strokovnega programa. Ta se je lani ukvarjal s prvim členom v knjižni verigi - avtorjem, prihodnje leto bo izpostavil bralca, letos pa se bo osredotočil na vmesni člen - posrednika. Z vprašanjem, kdo odloča o usodi knjige na poti od avtorja do bralca in skozi katere »filtre« mora ob tem preiti, se bosta ukvarjala tako okrogla miza Srednjeevropske pobude, ki jo bo vodil Andrej Blatnik, kot mednarodni komparativistični kolokvij pod vodstvom Marijana Dovica. (STA) CELOVŠKA MOHORJEVA DRUŽBA - Letos izdali 6 otroških knjig Da bi slovenski otroci na Koroškem le izboljšali svojo slovenščino ••• Pri celovški Mohorjevi založbi so letos izdali že šest otroških knjig: Super-kokoš Hana ne popusti Felixa Mitterer-ja, Pravljice za velike in male Mire Ze-linka, knjigi Primož Trubar in Modest Gosposvetski Nika Kupperja, deli Christine Nostlinger Vila Hernieta in Franc na šolskem izletu ter mladinski roman Sabine Dillner Piratinja. Urednik pri celovški Mohorjevi založbi Hanzi Filipič je na včerajšnji predstavitvi knjig v Ljubljani povedal, da so se za izdajanje otroških knjig odločili predvsem zaradi slabega znanja slovenskega jezika, ki ga opažajo pri otrocih slovenskih zamejcev na Koroškem. Predstavil je knjigi Christine Nost-linger, ki je, kot je dejal, znana predvsem bralcem v avstrijskem prostoru. Knjiga o šolskih dogodivščinah z naslovom Franc na šolskem izletu je namenjena predvsem prvošolčkom, v knjigi za malce starejše z naslovom Vila Henrieta pa avtorica govori o družini, kjer ima glavno besedo podjetna babica. Junaki Nostlingerjeve, ki so »zelo prikupni in malce trmasti«, vselej poskrbijo za srečen konec. Pravljice za velike in male avtorice Zelinke in ilustratorke Kristine Krhin je izvirna slovenska slikanica, je poudaril Fi-lipič. Predstavil je še knjigo Superkokoš Hana ne popusti Felixa Mittererja, ki jo je z ilustracijami opremila Angelika Kaufman. Knjiga je ekološka, saj se kokoš bori proti ljudem, ki grdo ravnajo z živalmi in okoljem. Kupperjevi knjigi Primož Trubar in Modest Gosposvetski sta izšli v zbirki Kamenčki zgodovine. Z zbirko želijo otrokom na čim bolj enostaven način približati zgodovinske dogodke in oseb. Otroci si ob pravljici na zanimiv način pridobijo podatke o osebnostih; tako denimo v Primožu Trubarju fant, ki potuje s čar- obnim konjičkom, obišče Trubarjevo tiskarno in tam doživi marsikaj zanimivega. Glavna tema knjige o Modestu pa je pokristjanjevanje in pomen, ki ga ima Modest za Koroško in Slovenijo. Delo Dillnerjeve Piratinja je prva knjiga v zbirki Na zmajevih krilih. Direktor pri celovški Mohorjevi založbi v Ljubljani Martin Lisec je povedal, da je zbirka namenjena najstnikom. Junakinja knjige, podnaslovljene Življenje Grame O'Malley, je po besedah lektorice Mateje Šetinc resnična zgodovinska oseba. Granie se je rodila leta 1530 knezu irskega klana O'Malley, ki se je preživljal s trgovino in piratstvom. Glavna junakinja že pri 15 letih odpluje na prvo samostojno piratsko potovanje, s katerega se vrne z zaplenjeno angleško galejo; gre za zanimivo in napeto zgodbo o junaštvu deklice, in sicer v času, ki ni bil naklonjen deklicam in ženskah. (STA) FRANCIJA - Projekt Erasmus Baritonist Nikolaj Bukavec na konservatoriju v Rennesu Baritonist Nikolaj Bukavec je od septembra v Rennesu v Franciji, kjer študira na tamkajšnjem konservatoriju v okviru univerzitetnih izmenjav projekta Erasmus. Pevec, doma s Kontovela, je namreč začel študirati s prof. Martine Surais v Trstu, ko je docentka sodelovala pri izmenjavi predstavnikov učnega kadra v evropskem merilu in je potem izkoristil možnost študentskega projekta, da ji je sledil v Francijo za daljše študijsko obdobje. Poleg študija petja, scenske umetnosti, komornega izvajanja in dirigiranja je pevec že sodeloval pri raznih javnih produkcijah učencev francoskega konservatorija; ob uprizoritvi Poulencove opere Dialogues des carmelites ga je direktor tamkajšnjega opernega gledališča opazil in ga kasneje izbral za vloge v operi Macbeth. V teh dneh nastopa namreč v petih, manjših vlogah in sodeluje z opernim zborom pri koncertni izvedbi omenjene opere, ki je produkcija opernega gledališča v Rennesu. Bretonski orkester in operni zbor iz Rennesa vodi italijanski dirigent Giuseppe Grazioli. Opera in konservatorij v Rennesu sta zelo povezana. An-gažmaji pevcev opernega zbora so namreč sezonski, kar odpira velik pretok pevcev in možnosti sodelovanja. V okviru koprodukcij teh dveh ustanov je Bukavec izvedel tudi govorjeno vlogo v delu Trahison orale sodobnega, lani preminulega skladatelja Mauricia Kagela. Za Bukavca se bo projekt Erasmus zaključil junija; pred vrnitvijo v Italijo pa bo skušal opraviti avdicijo za vstop v operni zbor v Rennesu. (ROP) Pevec, doma s Kontovela, je na izpopolnjevanju v Franciji Claudio Magris dobitnik letošnje nagrade vilenica Dobitnik letošnje nagrade vilenica, pisatelj in esejist Claudio Magris ne potrebuje posebnih predstavitev, saj smo mu še pred mesecem dni ob 70. rojstnem dnevu posvetili daljši intervju. Naj opozorimo zato le na njegova najpomembnejša dela, ki so jih prevedli tudi v slovenščino. Med te spada prav gotovo njegov prvi esej Habsburški mit, ki ga je za ZTT prevedla Ivana Placer. Z zgodovinarjem Angelom Aro je napisal knjigo Trst, obmejna identiteta; za prevod je poskrbela Marija Cenda, knjiga pa je izšla pri ljubljanski Študentski založbi. Slovenski prevod si je zaslužila pripoved E1 Conde, ki je tudi izšla pri ZTT. V slovenščini imamo še Magrisov sloviti potopis Donava, ki ga je za Cankarjevo založbo prevedel Vasja Bratina. V zadnjih letih pa izhajajo slovenski prevodi Magriso-vih del pri Slovenski matici: Mikrokozmosi v prevodu Vasje Bratine in Rade Lečič; ljubezenki monolog Saj razumete, ki ga je prevedla Veronika Brecelj in ki za Slovensko matico prevaja še zadnji Magrisov roman Alla cieca (Na slepo). Za svoje delo je Ma-gris prejel vrsto častnih promocij, uglednih nagrad in visokih priznanj: Premio Strega (1997), špansko nagrado princa Asturije (2004) in avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo za leto 2005. VILA MANIN - Razstava do 7. junija Furlanija ujeta v objektiv Uga Pellisa V vili Manin je od 24. aprila na ogled fotografska razstava furlanskega jezikoslovca, raziskovalca in fotografa Uga Pellisa (1882-1943). Pellis je od leta 1925 do leta 1942 prepotoval vso Italijo. Obiskal je 730 vasi in naselij, predvsem manj poznane predele italijanskega teritorija (raziskal je tudi nekaj območij današnje Slovenije in Hrvaške), da bi dokumentiral predvsem razne dialekte, običaje in življenje preprostih ljudi. Skratka, da bi tako beležil obstoj manj znanih krajev, oseb, vsakdanjih navd in zakoreninjenih tradicij. Vsi ti podatki so nato bogatili poglavja italijanskega jezikovnega atlasa, s katerim je seveda Pellis sodeloval. Kot rezultat svojega dela nam je raziskovalec pustil ogromno zapiskov ter več kot 7000 fotografij, ki so last Furlanskega filološkega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1919 v Gorici in kateremu je predsedoval tudi Pellis. Pri katalogizi-ranju so takrat raziskovalci uporabljali ilustracije, ki pa žal niso beležile realnosti v vseh nian-sah, odtenkih in posebnostih. Veliko so si znanstveniki pomagali s fotografijami. Tako se je Pellis, tik pred začetkom svojega romanja po Italiji, izobrazil v fotografiji v Trstu pri učitelju Arnaldu Polaccu, ki je bil vidni predstavnik Tržaškega fotografskega inštituta. Vsekakor je Uga Pellisa zanimala fotografija, v kolikor je bila funkcionalna za njegovo raziskovalno delo. Furlanski lingvist si ni prizadeval, da bi svoja dela postajala umetniške kreacije in bi tako krasila razne galerije in razstave. Fotografijo je imel le za odločilni pripomoček pri svojem poklicu. Šele po smrti, predvsem zadnja leta, smo priča številnim razstavam njegovih posnetkov, ki poleg dokumentarnih elementov imajo tudi umetniško valenco. Na razstavi v vili Manin, ki bo na voljo obiskovalcem do 7. junija, si lahko ogledamo 70 foto- grafij večjega formata, ki zaobjemajo celotno območje Furla-nije Julijske krajine. Pellis je v Furlaniji posnel nekaj več kot 400 posnetkov, s katerih so najbolj razvidne spremembe, ki so se pojavljale na teritoriju v njegovem, skoraj dvajset letnem, delu. Fotografije prikazujejo pristne obraze in prizore kmečkih ljudi, takih, ki jih več ne vidimo. Posnetki niso samo dokumentarno osnovani, temveč imajo tudi moč številnih naracij, moč reportaže. Poleg znanstvenih ciljev torej, fotografije vsebujejo številne lirične prizore, ki jih ob gledanju razstave občutki narekujejo. Skratka, razstavo si lahko ogedamo in razlagamo iz številnih zornih kotov: podobe kot komunikacija, kot dokument, kot umetnost, kot raziskovanje preteklosti in razumevanje sedanjosti, kot spomin na pretekle dni. Pobudo so omogočile deželni inštitut IRPAC, Furlansko filološko društvo, Dežela FJK, Zavod vila Manin in Sklad Crup. Razstavo sta uredila Alvise Rampini in Pier Giorgio Sclippa. Ob tej priložnosti je izšel tudi katalog, ki poleg fotografij vsebuje eseje Claudia Dominija, Gian-franca Ellera, Alvisja Rampinija in Pier Giorgia Sclippe. (beto) 1 4 Sreda, 6. maja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Občinski svet izglasoval spremembo urbanističnega načrta Zelena luč za obnovo pritličja Trgovskega doma Sklep podprlo 24 občinskih svetnikov, vzdržali so se Cosma, Del Sordi in Romanova TRGOVSKI DOM Vendar pritličje še vedno ni izpraznjeno Odobritev variante v občinskem svetu še ne pomeni takojšnjega začetka obnove pritličja. Odpravljena je sicer bila birokratska ovira, še vedno pa ni nihče poskrbel za izpraznitev prostorov, kjer hranijo arhiv goriške izpostave zakladnega ministrstva, opozarja Livio Semolič, ki si že vrsto let na različnih institucionalnih ravneh prizadeva, da bi odvil klobčič Trgovskega doma. Po njegovi zaslugi je k zadevi pristopila tudi goriška prefektu-ra, ki bi morala sedaj ponovno odigrati aktivno vlogo, da bo še zadnja ovira odstranjena. Prav je, da povemo, da je postopek za odobritev variante nekaj časa obstal na slepem tiru, ker je bil v napoto občinskemu odboru, ki se s Slovenci, če le more, ne ukvarja. Iz potrebe po jasnosti je tudi prav, da opozorimo, da se je morala občinska uprava ukvarjati s Trgovskim domom samo zato, ker je načrtovalec predvidel uresničitev podesta, zaradi česar je morala občina s spremembo regulacijskega načrta avtorizirati spremembo uporabne površine. Brez po-desta bi občina ne imela vloge. Načrtovalec pa seveda ni mogel vedeti, da bo še tako tehnična oz. birokratska obveznost postala politični kamen spotike. Zadeva se je premaknila, potem ko je Semolič s svetnikom Alešem Waltritschem najprej posegel pri odborniku za urbanistiko Dariu Baresi-ju, nato, pred slabima dvema tednoma, spet Semolič pri županu Ettore-ju Romoliju, ki je nazadnje zagotovil, da bo varianta pristala v občinskem svetu. Kljub razpletu ostaja še nerešeno vprašanje arhiva v pritličju. Se-molič se je že obrnil na prefektinjo Mario Augusto Marrosu s prošnjo, naj čim prej skliče deželnega direktorja uprave državne posesti ter odgovorne funkcionarje z dežele in zakladne-ga ministrstva, zato da dobijo novo lokacijo za arhiv in denar za izpraznitev pritličja. Ko bo to storjeno, bo lahko dežela začela z deli po načrtu, ki ga je izdelal arhitekt Dimitri Waltritsch, in s 500 tisoč evri, ki jih je namenila delom, kot je senatorki Tamari Blaži-na zagotovila deželna odbornica za finance Sandra Savino. Zadovoljstvo zaradi odobritve variante sta izrazila Walter Bandelj, pokrajinski predsednik SSO, in Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk. »Sklep je pomemben korak na poti vrnitve slovenskih ustanov in organizacij v poslopje, ki so ga Slovenci sami zgradili in ki je bilo dolga leta simbol slovenske omike v Gorici. Do uporabe celotne stavbe je seveda še dolga pot, ta korak pa nam bo dal novega zagona, zato da ne popustimo pri zahtevi po udejanjanju naših pravic,« pravi Bandelj. Čavdek dodaja: »Pomembno je, da je v občinskem sklepu navedeno, da bodo prostori namenjeni slovenskim kulturnim in znanstvenim ustanovam... Z odobritvijo variante pa se ne smemo zadovoljiti, ker je le majhen del tega, kar Slovencem pripada po zaščitnem zakonu. Večji del stavbe ostaja še vedno ujet v birokratske postopke italijanske zakonodaje, kar predstavlja krivico še posebno, če pomislimo, na kakšen način nam je bil Trgovski dom zaplenjen.« (ide) Goriški občinski svet je izglasoval sklep o spremembi urbanističnega načrta, ki dopušča širitev uporabne površine pritličnih prostorov Trgovskega doma. Med ponedeljkovim zasedanjem je spremembo urbanističnega načrta podprlo 24 občinskih svetnikov, medtem ko so se vzdržali Sergio Cosma, Francesco Del Sordi in Silvana Romano, ki so sicer vsi trije člani županovega odbora. Pred glasovanjem je odbornik za ur-banistiko Dario Baresi predstavil spremembo urbanističnega načrta, ki so ga zatem razgrnili sredi dvorane občinskega sveta, tako da so si ga svetniki lahko ogledali. Krajši razpravi je sledilo glasovanje spremembe urbanističnega načrta, ki je bila sicer potrebna iz zgolj tehničnega vidika. Trgovski dom je namreč v lasti uprave državne posesti, načrt za njegovo obnovo pa pripravlja dežela. Ker je v pritličnih prostorih predvidena gradnja novega podesta, je bila za njegovo realizacijo potrebna sprememba regulacijskega načrta, saj se bo z gradnjo spremenila notranja uporabna površina poslopja. Sklep s spremembo urbanističnega načrta bo občina v prihodnjih dneh odposlala deželi, ki bo nato lahko nadaljevala postopek za prenovo pritličnih prostorov. Zasedanje občinskega sveta se je začelo z vprašanji občinskih svetnikov. Več in-terpelanc je zadevalo »afero Fly«; župan Et-tore Romoli je pojasnil, da je podpisal sklep, ki je razširil območje zaprtja javnih lokalov tudi na trg pred županstvom, in da je bil z vsebino dokumenta povsem seznanjen. V nadaljevanju so z glasovi večine odobrili predlog spremembe statuta družbe SDAG, ki upravlja tovorno postajališče v Štandrežu in katere 98-odstotni lastnik je goriška občina. Sprememba statuta, ki jo bo morala konec maja na svojem občnem zboru potrditi skupščina delničarjev, omogoča, da se bo delovanje družbe SDAG razširilo tudi na druga področja, ki niso izključno vezana na logistiko. Uprava je namreč predlagala, da bi se družba ukvarjala tudi s pripravo evropskih projektov in z drugimi dejavnostmi, vendar svetnikom opozicije ni bilo jasno, zakaj se sprejema tovrstno odločitev. Med drugim je Aleš Wal-tritsch vprašal, ali se bo družba SDAG ukvarjala z določenimi dejavnostmi (npr. s pripravo evropskih projektov), ki naj bi bile v pristojnosti občinske uprave, jasnega Pročelje Trgovskega doma odgovora na svoje vprašanje, pa ni dobil. Iz vrst opozicije so tudi pričakovali, da se bo zasedanja občinskega sveta udeležil predsednik upravnega sveta družbe SDAG, ki bi pojasnil razlog za spremembo statuta, toda tako njega kot drugih predstavnikov družbe ni bilo na spregled. Občinski svetniki opozicije so zaman čakali tudi na pojasnila o lanskem delovanju družbe SDAG, ki je beležila 100.000 evrsko izgubo. Med glasovanjem se je vzdržalo pet svetnikov, sedem jih je volilo proti, med- ŠTANDREŽ - Po zeleni luči okoljske komisije Brescia: Ojačitev elektrarne ne bo povečala hrupa Z ojačitvijo termoelektrične centrale v Štandrežu se hrup, ki ga povzročajo njegove turbine, po vsej verjetnosti ne bo povečal. Tako predvideva predsednik rajonskega sveta iz Štandreža Marjan Brescia, ki razlaga, da bo po potenciranju centrala proizvajala 57,3 megawatov elektrike namesto današnjih 49,9. Višjo proizvodnjo bodo dosegli z vnosom sistema za hlajenje in uprašitev, ki bo povišal učinek centrale. »Do sedaj centrala ni mogla delovati s polnim režimom, saj je potrebovala pozitivno mnenje komisije VIA pri okoljskem ministrstvu v Rimu, da bi lahko proizvajala preko 50 megawatov energije,« pojasnjuje Brescia in razlaga, da se bo po novem proizvodnja povečala za nekaj več kot 7 megawatov, kar ne bi smelo bistveno povečati hrupa. »Glavna turbina centrale proizvaja okrog 48 me-gawatov energije, ostalo elektriko pa bodo pridobili s posebnim procesom hlajenja pare, ki je doslej uhajala iz dimnikov obrata,« razlaga Brescia in poudarja, da bi lahko bolje izkoristili še preostanek pare, ki uhaja iz tovarne. »To paro bi lahko uporabili za sušenje blata iz goriške čistilne naprave, saj za njegovo odvažanje občina porabi kakih 600 evrov letno,« pravi Brescia in razlaga, da bi tako posušeno blato izgubilo velik del svoje teže, zato pa bi bilo njegovo odvažanje cenejše. Predsednik štandreškega rajonskega sveta pojasnjuje, da zadnje čase v centrali redno vzdržujejo dušilce, zaradi tega pa iz obrata uhaja manj hrupa kot v začetnem obdobju. »Tudi po potenciranju obrata bi se hrup ne smel povečati, v vsakem primeru pa smo pripravljeni posredovati, če bo prišlo do težav in kršitev mejnih vrednosti,« zaključuje Brescia. BUMBACA tem ko je predlog spremembe statuta podprlo 24 svetnikov. V nadaljevanju je župan »posvojil« resolucijo Andree Albertija o hrupu v mestnem središču, tako da ni bila potrebna razprava, medtem ko je po začetku posegov v zvezi z resolucijo Federica Portellija o družbi IRIS in prodaji njenega energetskega sektorja Franco Zotti zahteval preverjanje prisotnosti. Ker je bilo prisotnih samo 14 občinskih svetnikov, 27 pa jih je bilo odstotnih, je bila ob 22.20 seja prekinjena. (dr) GORICA - Policijski sindikati Policisti protestirajo, ker nočejo obhodnic »Ne bi bile nepristranske, ker jih sponzorirajo politične stranke« Vsi Italijanski policijski sindikati so včeraj izrazili nasprotovanje obhodnicam in drugim ukrepom, ki jih državna vlada uvaja na področju varnosti. Sindikalna zasedanja so potekala po vseh kvesturah, tudi v Gorici. Med protestom so poudarili, da je za triletje 2009-2011 državna vlada krčila finančno dotacijo za policijo za kar tri milijarde evrov; zaradi tega ne bodo zaposlili novih policistov, kar pomeni, da bo osebja kmalu premalo in da ne bodo obnavljali organikov. Policijski sindikati so hkrati opozorili, da je vlada povišala plače policistov za zelo nizek znesek, do velikih zamud pa prihaja pri izplačevanju nadur. Policisti nasprotujejo tudi vse bolj pogosti uporabi vojaških sil za nadziranje teritorija in opozarjajo, da vojaki potrebujejo pomoč policije, saj sami ne znajo opravljati novih nalog. Sindikati izredno kritično ocenjujejo ustanavljanje obhodnic, ki naj bi po mestih skrbele za varnost; po mnenju policistov obstaja resna nevarnost, da bi se v ob-hodnice vključile kriminalne združbe, po drugi strani pa patruljiranje mestnih ulic ne bi moglo biti nepristransko, saj obhode »sponzorirajo« politične stranke. Ni denarja za ekološke otoke Deželna vlada ni zagotovila finančnega kritja za uresničitev ekoloških otokov v raznih krajih Furlanije-Julijske krajine in povzročila negodovanje zveze pokrajin UPI. »Ekološke otoke bi zgradili s prispevkom pokrajin, vendar dežela pokrajinskim upravam ni zagotovila potrebnega denarja,« je pojasnil deželni predsednik zveze UPI Alessandro Ciriani in povedal, da se je goriška pokrajina že dogovarjala z občinami za uresničitev ekoloških otokov, za katere pa zdaj ni denarja. Luise ni vstopil v DS Tržiški občinski odbornik Michele Luise ni vstopil v Demokratsko stranko, vendar bo še naprej podpiral župana Gian-franca Pizzolitta. Po odstopu državnega tajnika Walterja Veltronija bi po mnenju Luiseja morali izpeljati strankin kongres, ne pa postaviti na čelo stranke Daria Franceschinija. Kolo v dar turistom V Gradežu bodo podarili kolo vsem turistom, ki bodo maja preživeli teden dni v hotelu ali pa dva tedna v apartmaju. Pobuda je vezana na italijansko kolesarsko dirko Giro, katere etapa se bo 11. maja pričela ravno v Gradežu. Poletni urnik muzejskih zbirk Iz Goriškega muzeja so sporočili, da so njihove muzejske zbirke odprte po poletnem urniku. Muzejska zbirka Grad Kromberk je tako odprta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah je zaprta, ob nedeljah in praznikih pa je na ogled od 13. do 19. ure. Muzejska zbirka Grad Dobrovo je od torka do petka odprta od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. Muzejska zbirka Kolodvor je na ogled od ponedeljka do petka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Muzejska zbirka Sveta Gora je zaradi obnovitvenih del zaprta, za vse ostale muzejske zbirke pa ostaja urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave pa lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja. (nn) Razstava o energiji Družba IRIS je pripravila razstavo o energiji »Energicamente«, ki bo na ogled z jutrišnjim dnem na nižji srednji šoli Asco-li v ulici Mascagni v Gorici. Ogledali si jo bodo lahko učenci vseh osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol, vendar bodo morali svoj obisk najaviti na številki 0481593131. OSLAVJE Pripravljajo poslednjo pot za Miho Množijo se izrazi sožalja zaradi tragične smrti 27-letnega Mihe Gravnerja, za starše in sestre pa so to hkrati dnevi, ko morajo kljub neizmerni žalosti pripraviti za umrlega sina in brata poslednje slovo. V ponedeljek so ga svojci še zadnjič pozdravili v bolnišnici v Gospiču, kjer so ga v soboto sprejeli po prometni nesreči na Jadranski magistra-li in kjer so na truplu opravili obdukcijo. V bolnišnico so ga pripeljali še živega, a kljub vsemu življenju in mladostni energiji, ki ju je imel v sebi, mu smrt ni prizanesla. Iz Gospiča so truplo prenesli najprej v Reko, že včeraj ali najkasneje danes pa ga bodo prepeljali v Zagreb, kjer ga bodo upepe-lili. Miho bodo nato pripeljali v domače kraje in ga najverjetneje položili v grob na pokopališču pri cerkvi Sv. Križa na Kojskem, v Brdih. Družina je izrazila željo, da ga bodo pospremili na zadnje domovanje le najbližji svojci. Pogreb naj bi bil še ta teden. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 6. maja 2009 15 VOLITVE - Občani bodo 6. in 7. junija obnavljali uprave štirinajstih občin V živo stopa tekma 35 županskih kandidatov Ponekod dogovarjanja še v teku - Rok za predložitev list bo zapadel v soboto opoldne Volivci v goriški pokrajini bodo na upravnih volitvah 6. in 7. junija obnavljali uprave štirinajstih občin, in sicer v Kopriv-nem, Doberdobu, Dolenjah, Fari, Foljanu-Redipulji, Gradišču, Marianu, Medei, Mo-šu, Števerjanu, Šlovrencu, Sovodnjah, Šta-rancanu in Turjaku. V večini občin so znana imena županskih kandidatov, skupno naj bi jih bilo 35; v glavnem so določena tudi zavezništva, čeprav so ponekod dogovarjanja še v teku. Rok za vložitev list s kandidaturami bo vsekakor zapadel v soboto, 9. maja; do takrat bodo morale stranke zbrati potrebne podpise. V treh občinah s slovenskim večinskim prebivalstvom - v Doberdobu, So-vodnjah in Števerjanu - so županski kandidati določeni, liste pa v glavnem pripravljene. Občinska enotnost, ki povezuje Demokratsko stranko in Združeno levico, v Doberdobu kandidira dosedanjega župana Paola Vizintina, medtem ko je županski kandidat Slovenske skupnosti Dario Bertinaz-zi, ki je bil v zadnjem mandatu načelnik opozicijske svetniške skupine Skupaj za bodočnost. V Doberdobu napoveduje svojega županskega kandidata tudi Severna liga, v imenu katere naj bi se za župansko mesto potegoval Marino Ferfolja. Za Severno ligo bo to prvi samostojni nastop v doberdobski občini, kjer je sicer med lanskimi volitvami za poslansko zbornico zbrala 55 glasov. V So-vodnjah je kandidatka Občinske enotnost sedanja odbornica Alenka Florenin, medtem ko je županski kandidat Slovenske skupnosti in liste Skupaj za Sovodnje Walter Devetak. V Števerjanu se za izvolitev potegujeta dve ženski; sedanjo odbornico Franko Padovan podpira Slovensko skupnost, Ingrid Komjanc pa je kandidatka Občinske enotnost. V Štarancanu bodo volivci izbirali med šestimi listami in tremi županskimi kandidati. Dosedanjega župana Lorenza Presota podpirajo Demokratska stranka, Italija vrednot in lista Sinistra per Staranzano; Komunistična prenova in lista Staranzano partecipa kandidirata Giovannija Deana, Ljudstvo svobode pa se zavzema za izvolitev bivšega deželnega svetnika Adriana Rit-tosse. V občini Foljan-Redipulja se za tretji mandat poteguje sedanji župan Mauro Piani. Kandidirajo ga Demokratska stranka, Italija vrednot in Demokratična levica, v zadnjih dneh pa mu je podporo zagotovila še Komunistična prenova, ki bo imela svojo listo; njen nosilec bo odvetnik Otta-vio Romano, sicer bivši občinski odbornik v Gorici med upravo župana Vittoria Bran-catija. V Turjaku bi lahko imeli štiri liste, saj je pod vprašajem lista Italije vrednot. V stranki Antonia Di Pietra še niso odločili, ali bodo podprli dosedanjo županjo Alessan-dro Brumat, ki jo kandidira Demokratska stranka, ali bodo predstavili svojega županskega kandidata. Po drugi strani je že v polnem teku volilna kampanja liste »Il pae-se in comune«, ki kandidira Tiziana Pizza-miglia, medtem ko desna sredina še ni določila, kdo bo njen županski kandidat. V Gradišču se bodo volivcem predstavili štirje županski kandidati. Dosedanjega župana Franca Tommasinija podpirajo Demokratska stranka, Italija vrednot, občanski listi Rinnovare Gradisca in Uniti per Gra-disca ter morda tudi UDC; dalje bo Roberto Antonaz kandidat Stranke komunistične prenove, Claudio Verdimonti bo predstavljal listo Cittadini per Gradisca, Walter Coco pa bo kandidat liste Gradisca unita in Ljudstva svobode. V Dolenjah kandidirata Diego Bernardis in Stefano Bernardis, oba z lastnima listama, ki politično pripadata desni sredini. Ni še znano, če bo svojega kandidata imela tudi leva sredina. V Koprivnem kandidirata Roberto Roversi (lista Proposta per Capriva) in Mara Vecchiet (Ljudstvo svobode), v Fari pa predsednik pokrajinskega sveta Alessandro Fabbro, ki ga podpira levosredinska lista Im-pegno comune, Pierino Blasig, ki bo zastopal desno sredino, in Giacomo Medeot, ki je kandidat občanske liste. V Marianu so doslej potrdili kandidaturo Cristine Visin-tin, ki jo podpira levosredinska lista Marian Corona. Desna sredina še ni dokončno izbrala svojega kandidata, čeprav zgleda, da naj bi v desnosredinskih krogih užival največjo podporo Maurizio Visintin. Dva kandidata bodo imeli v Mošu. Elisabetta Feresin se bo predstavila s podporo liste Insieme per Mossa, ki jo je težko politično umestiti v levo ali desno sredino; Feresinova je v iztekajočem se mandatu podžupanja. Njen protikandidat na junijskih upravnih volitvah bo Fabio Bregant, ki ga kandidira levosredinska lista Per Mossa. V Medeji bo kandidat sedanji župan Alberto Bergamin. Podpira ga levosredinska lista Vivere Medea, ki pa zaobjema širši politični spekter in bi jo lahko obravnavali kot transverzalno); slišati je, da se pripravlja tudi levičarska lista, ki naj bi imela alternativnega županskega kandidata. V Šlovrencu ponovno kandidira sedanji župan Enzo Clocchiatti, in sicer s podporo le-vosredinske liste Insieme; njegov protikandidat je Gualtiero Franco (lista San Lorenzo); svojo levičarsko listo napoveduje tudi Pio Pelizzon, ki naj bi bil obenem županski kandidat. (dr) ŠTEVERJAN - Zasedal pokrajinski svet ZSKD Le tesna naveza z društvi omogoča primerno vidljivost V kulturnem domu na Bukovju je zasedal pokrajinski svet Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD). Na skupščini so predstavniki včlanjenih društev in vodstvo Zveze pregledali in ocenili delovanje v minulem letu in nakazali programe in smernice za prihodnost. Zasedanje je uvedla predsednica goriškega odbora ZSKD-ja Vesna Tomsič in se zahvalila društvom za neprecenljivo delo, ki ga vsakodnevno opravljajo. Zlasti je pozdravila pobude, ki so kljub ljubiteljskem pristopu dosegle zavidljivo kakovostno raven in dokajšnjo odmevnost v sredstvih javnih občil. Posebno je izrekla zahvalo in čestitke domačemu društvu Briški grič, ki je pred nekaj meseci ponudilo gostoljub- Vesna Tomsič in Marino Marsič na zasedanju v Števerjanu bumbaca je fotoklubu Skupina 75; z ureditvijo in odprtjem razstavnih prostorov Galerije 75 je dom na Bukovju pridobil na vrednosti in je postal pomemben kulturni center v tem delu zamejstva. Predsednica je tudi opozorila na prisotnost muzeja Brincelj, ki hrani stare kmečke predmete, ni pa se mogla izogniti kritiki nekaterim društvom, ki se premalo udeležujejo skupnih pobud in si premalo prizadevajo, da bi z idejami, dogovarjanjem in skupnim načrtovanjem prispevali h kakovostnejšem nastopu in vidljivosti organizacije, ki ji pripadajo. »Pretirano vrtičkarstvo ne bo pomagalo rasti kulturne razvejanosti med našimi ljudmi,« je opozorila Tomsičeva. V nadaljevanju svojega poročila se je Vesna Tomsič dotaknila različnih vidikov, ki zadevajo delovanje Zveze in včlanjenih društev. Zveza s svojimi uradi nudi društvom dragoceno pomoč pri reševanju neštetih vprašanj, od zadev upra-vno-fiskalnega značaja do iskanja stikov in organizacije prireditev. V ta odnos spada tudi izobraževanje društev po področnih temah (sestavljanje prošenj, proračunov in upravljanje blagajne), utrjevanje ali snovanje novih vezi tako v sosednji Sloveniji kot v Italiji, iskanje novih finančnih virov in nenazadnje realizacija že obstoječih lastnih projektov (miklavževanja, revija godb, Prešernove proslave, Primorska poje, pustovanja itd). Zveza sama je tudi pobudnica novih projektov, ki so obogatili dogajanje na Goriškem. V ta sklop velja omeniti projekt o Aleksan-drinkah, lepo uspele Kapljice kulture med lanskim poletjem in mladinsko pobudo z ustvarjalnim nabojem Geyser. Poglede Vesne Tomsič na delovanje in zasidranost kulturnih krogov v družbeno tkivo je podprl tudi deželni predsednik ZSKD-ja Marino Marsič, v svojem pozdravnem nagovoru pa tudi predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Na koncu so se k debati s kopico predlogov in pogledov na skupno rast kulturnega gibanja na Goriškem prijavili številni predstavniki včlanjenih društev. Eni več, drugi manj so potožili nad slabo prisotnostjo mladine v društvenih strukturah, nekateri so bili mnenja, da mladini ne damo dovolj prostora in ji ne pustimo, da bi v okviru društvenih dejavnosti izpričala svoje zamisli in svoje poglede na sodobne družbene premike. Vsi pa so si bili edini, da se mora naveza med Zvezo in društvi še ojači-ti, kajti samo v tesnem sodelovanju se bo kulturna dediščina ohranila, ponudba prireditev pa napredovala in stopila na višjo kakovostno raven. (vip) KITZMULLER V daljavi Gorica, pisateljeva muza Hans Kitzmüller bumbaca In v daljavi Gorica. Tako bi lahko brez posebnega napora domišljije poslovenili naslov knjige »E in lontananza Gorizia«, ki jo je pri založbi LEG pravkar izdal Hans Kitzmüller, pisatelj, pesnik, prevajalec, založnik, veliko let docent germanistike na Vi-demski univerzi, živa priča nemške kulture na Goriškem, predvsem pa občutljiv opazovalec prostora na stičišču narodov in poznavalec njegovih najbolj intimnih strun. Kitzmüller bo danes ob 17.30 sodeloval na krstni predstavitvi svoje knjige, ki bo z začetkom ob 17.30 potekala v knjigarni Libreria Editrice Gorizana na Verdijevem korzu v Gorici. O njegovem najnovejšem knjižnem podvigu se bosta z avtorjem pogovarjala novinar Maurizio Bait in zgodovinar Sergio Tavano. Goriške kot vsak teritorij ne utelešajo samo drevesa, hiše, ceste, polja, griči in reke, a se nam odstira tudi kot prostor duha, spominov, literarnih odmevov, pravi Kitzmüller, sin Furlanke in Avstrijca, ki živi v Brača-nu pri Krminu in je v bralcih pustil sled predvsem z avtobiografskim romanom »Viaggio alle Incoronate«. V njem se Gorica pojavlja kot kraj spominov na njegove prednike, najnovejša knjiga pa predstavlja neke vrste avtorjevo intelektualno pustolovščino po ozemlju Goriške, od lagune pri Ogleju do Tera in Soče ter še naprej do Brd, Krasa in Laškega, do Timave in Gradeža, v odkrivanju pozabljene ali zabrisane preteklosti in v iskanju sugestij prostora ob meji, ki pustolovca nagovarja z zakladom svojih različnosti in s svojo kompleksnostjo. Temu ozemlju - realnemu in duhovnemu -, ki odmeva tudi v spisih in verzih pisateljev in pesnikov, je Kitzmüller posvetil nadvse izvirno literarno razmišljanje, roman, ki je tako kot že »Viaggio alle Incoronate« prepleten z življenjem svojega pisca. (ide) ŠTEVERJAN - Kočani orkestar poživil prvomajsko slavje V Brdih kot na Balkanu Po tretji skladbi gneča na plesišču - Trio Etnoploč vzpostavlja sodelovanje z makedonskimi »trubači« Kočani orkester na Bukovju foto vip Kočani orkestar je sinonim za uspeh. Kamor pride ta znana skupina »trubačev«, se takoj dvigne temperatura in v hipu doseže vrtoglave višine. Nič drugače ni bilo niti v soboto na Bukovju v Števerjanu, ko je bil že dolgo pred nastopom glasbenikov iz Makedonije prireditveni prostor nabito poln kot malokdaj prej, iskanje parkirnega prostora po števerjanskih cestah pa je bila prava pustolovščina. Da so sloviti glasbeniki iz makedonskih Kočanov prišli na števerjansko prvomajsko slavje v priredbi kulturnega društva Briški grič, gre nedvomno zasluga Kulturnemu domu iz Gorice, ki s tem ansamblom goji izredno dobre in prijateljske stike. Koča-ni orkestar je prav na podlagi teh stikov kar nekajkrat že nastopil na Goriškem, sicer pa je bil števerjanski nastop vključen v festival Across the Border. Kot predskupini na sobotnem večeru sta se dobro izkazala rock ansambla Live Killers iz Gorice in Grinders s Tržaškega, nastop Kočani orkestra pa je bil - kot po pričakovanju - »divji«. Prvo skladbo so udeleženci večera poslušali sede; pri drugi sta se na plesišču že pojavili prvi plesalki (po rodu verjetno z Balkana), od tretje pesmi dalje pa je plesalo vse živo. Res enkratna predstava, ki jo bodo prisotni še dolgo pomnili. Nepozaben glasbeni večer bo ostal v spominu tudi zaradi nastopa glasbenika iz naših logov, ki se je z Makedonci zelo dobro ujel. Z njimi je namreč več kot uro igral tudi Piero Purini-Purič, član znanega tria Etnoploč, ki je s svojim saksofonom v skladbe vnesel še dodatne vragolije. Po koncertu nam je vodja tria, harmonikar Aleksander Ipavec, zaupal, da se s Kočani Orkestrom dogovarjajo za uresničitev skupnega glasbenega projekta. Po števerjanskem koncertu, okrog polnoči, so makedonski trubači pospravili vso svojo opremo in s kombi-jem oddrveli proti domu. Ze dva dni kasneje jih je namreč čakal nastop v Carigradu. (vip) 1 6 Sreda, 6. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER - Naveza občin Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica S skupno upravo bodo racionalizirali poslovanje Skupaj imajo medobčinskega inšpektorja in redarja - V kratkem bodo zaposlili novo osebje Na sedežu občine Šempeter-Vrtojba so včeraj predstavili medobčinsko upravo občin Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica, ki je pričela z delovanjem 15. aprila. Glavni namen povezovanja je racionalizacija poslovanja, povečala pa naj bi se tudi učinkovitost na področju varovanja okolja in ureditve mirujočega prometa. Zakonsko se bo zadostilo notranjemu nadzoru, do izboljšav pa bo prišlo tudi na področju celovitega urejanja prostora. Skupna občinska uprava (SOU) bo izvajala naloge občinskega inšpekcijskega nadzora in občinskega redarstva ter nadzor nad mirujočim prometom in javnim redom in mirom. Skupne bodo tudi naloge notranjega finančnega nadzora in proračunskega računovodstva. V pristojnosti SOU bodo tudi upravne ter strokovne naloge na področju urejanja prostora. Sedež medobčinske uprave je v občini Šempeter-Vrtojba, v njej pa sta zaenkrat zaposlena medobčinski inšpektor in medobčinski redar. V kratkem bosta zaposlitev dobila še dva medobčinska redarja, v septembru 2009 svetovalec, v začetku leta 2010 pa nameravajo zaposliti še vodjo medobčinske uprave, medobčinskega inšpektorja za ceste, notranjega revizorja ter višjega svetovalca za okolje in prostor, po potrebi pa še enega do dva redarja. Sredstva za delo SOU bodo zagotavljale občine soustanoviteljice glede na število prebivalcev. Šempetrska občina bo tako prispevala 41,5, renška 27,3 in mirenska 31,2 odstotkov. Šempetrska občina, v kateri je sedež medobčinske uprave, je v proračunu za delovanje SOU namenila slabih 186 tisoč evrov. Njen prispevek bo sicer znašal 77.281 evrov, občine Renče-Vogrsko 50.677 evrov in občine Miren-Kostanjevi- TRŽIČ Grozil z nožem in oropal dva marketa Tržiški karabinjerji so prijavili 41-letnega moškega iz Laškega, ki je oropal dva marketa. Dne 7. marca okrog 19. ure je vstopil v market v ulici Fratelli Fontanot v Štarancanu, kjer je z nožem grozil prodajalki, ki mu je pod prisilo izročila dnevni zaslužek. Ko so ga karabinjerji prijeli, je priznal, da je oropal tudi market v Ogleju. Vanj je oborožen z nožem vstopil 25. februarja letos ter ravno tako grozil prodajalki in zbežal z denarjem. Na podlagi zbranih obvestil pričevanj so tržiški karabi-njerji izsledili moškega in preiskali tudi njegov dom. V stanovanju so našli oblačila, ki jih je imel na sebi med ropoma, obenem pa so zasegli tudi poldrugi gram kokaina in precizno tehtnico. Preiskovalci še iščejo nož, ki ga je 41-letnik držal v rokah med ropoma. Moški čaka na začetek sodnega postopka na prostosti. ca 57.946 evrov. Ker bo država iz proračuna zagotovila polovico v preteklem letu realiziranih odhodkov SOU, bodo prvi pozitivni finančni učinki vidni v proračunu za leto 2010, glede na zgoraj naveden izračun pa bi morala država občinam v letu 2010 vrniti skupno slabih 93 tisoč evrov. Ob tej odločitvi se seveda postavlja vprašanje, ali je bila delitev nekdanje skupne goriške občine smotrna, dejstvo pa je, da je bilo po sprejetju zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi leta 1997 v obdobju od leta 1999 do 2009 v Sloveniji ustanovljenih 37 skupnih ob- činskih uprav, ki povezujejo 158 občin, v katerih živi 57 odstotkov prebivalstva države. Do leta 2006 je do povezovanja prihajalo predvsem zaradi pomanjkanja kadrov in večje učinkovitosti dela, po letu 2006 pa zaradi novih nalog in financiranja SOU. Šempetrski župan Dragan Valenčič je povedal, da gre za idejo, ki je stara že tri leta, in je prvotno vključevala tudi novo-goriško občino, ki pa se za to ni odločila. »Ne gre le zato, da smo s tem zadostili vsem zakonom in uredili inšpektorsko službo. Naša skupna želja je, da bi bile ob- Župani Zlatko Martin Marušič (z leve), Dragan Valenčič in Aleš Bucik snujejo medobčinsko upravo foton.n. čine urejene,« je izpostavil Valenčič. Župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič je odločitev podkrepil z izjavo, da zakonodaja občinam nalaga vse več pristojnosti, s tem pa tudi vse več nalog, kar je za manjše občine problem zaradi pomanjkanja kadrov. Aleš Bucik župan občine Renče-Vogrsko pa je odločitev ocenil kot moder korak v prihodnost: »Ta poteza kaže na to, kako se bo v prihodnje razvijala lokalna samouprava. Prepričan sem prepričan, da bo prišlo do nadaljnjega sodelovanja.« Nace Novak NOVA GORICA - Festival v mestu s sedem tisoč vrtnicami Na Kostanjevici druga največja zbirka burbonk v Evropi V organizaciji goriške sekcije Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije se v Novi Gorici jutri začenja 4. festival vrtnic. Vrhunec bo festival dosegel v soboto in nedeljo z rožno tržnico na Bevkovem trgu in z vodenimi ogledi zbirke burbonk na Kostanjevici ter rožnih nasadov v mestu, v katerih je že okrog sedem tisoč vrtnic. Osrednji dogodek letošnjega festivala bo sobotna prireditev na Bevkovem trgu, na kateri bodo razglasili burbonko leta, najlepšo letos v zbirki na Kostanjevici, ki je za Parizom, kjer imajo v rožnem vrtu 105 burbonk, s 70 burbonkami druga največja zbirka burbonk v Evropi. Po besedah predsednika goriške sekcije Edija Prošta je rožni vrt na Kostanjevici edina priložnost v tem delu Evrope za ogled res starih vrtnic, iz začetka 19. stoletja. Poleg burbonke leta bodo razglasili tudi najlepši rožni nasad v mestu in najlepšo vrtnico v zasebni lasti na Goriškem, kulturni program pa bo obogatilo več glasbenih nastopov in gostov. Nedelja bo potekala v znamenju Male rožne konference v Hitovi Perli. Na njej bo Matjaž Mastnak predstavil prvo slovensko knjigo o vrtnicah, Matjaž Kmecl bo predstavil prvo slovensko vrtnico, ki jo je sam skrižal in poimenoval po Prešernu. Edi Prošt bo predaval o tem, kako drugod v svetu izbirajo najlepše vrtnice, Katja Kogej pa bo predstavila knjigo receptov Z okusom vrtnic, ki je izšla pred nekaj meseci, in ki jo kot darilo prejmejo vsi mladoporočenci v novogoriški občini. Festival bo letos omogočal tudi največ kulinaričnih doživetij do zdaj, saj bodo vsi Hitovi gostinski lokali ponujali jedi in sladice z vrtnicami v kombinaciji z vrhunskimi slovenskimi in tujimi roseji. »To je zelo kvaliteten festival in zato ga podpiramo, « je povedala podžupanja novogoriške občine Darinka Kozinc ter pojasnila, da so si v minulih letih prizadevali za to, da bi ljudje v Mestu vrtnic sami sadili vrtnice, a brez večjega uspeha. Za nasade v mestu namreč skrbi novogoriška Komunala.«Lepo bi bilo, če bi vsak Novogoričan, vsaj v lonček, če ne gre drugače, posadil svojo vrtnico,« je zaključila. (nn) NOVA GORICA Čutijo se Evropejce, • MV V a jih volišča ne mikajo Ob peti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, v okviru praznovanja Dneva Evrope in zato, ker je pred vrati volilna kampanja za evropski parlament, je v veliki dvorani novogoriške občinske stavbe včeraj popoldne potekala predstavitev javnomnenjske raziskave slovenski utrip z naslovom Odnos do Evrope, ki jo je izvedla Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) iz Nove Gorice. Glede na obisk - v dvorani smo bili le trije novinarji in dva snemalca - Novo-goričanov rezultati ankete niti najmanj ne zanimajo. Morda je bilo za prazno dvorano krivo dejstvo, da so istega dne dopoldne rezultate predstavili že v Ljubljani. Kakorkoli že, profesor Matej Ma-karovič je uvodoma povedal,da je raziskava potekala med 27. in 30. aprilom na reprezentativnem vzorcu 907 anketirancev. Na vprašanje, kateri elementi najbolj Matej Makarovič foton.n. opredeljujejo današnjo Evropo, so udeleženci v anketi najpogosteje omenili skupno valuto - evro, varovanje človekovih pravic in evropsko kulturo, zgodovinski vidiki pa so bili po Makarovičevem zagotovilu najmanj očitni. 72 odstotkov anketiranih je potrdilo, da se čutijo državljane oziroma državljanke Evrope, 25 odstotkov pa ne. 73 odstotkov anketirancev je menilo, da bi bilo treba občutek evropskega državljanstva še okrepiti, podoben odstotek vprašanih pa je izrazil tudi prepričanje, da igra evropski parlament v Evropi pomembno vlogo. 46 odstotkov anketiranih se bo zagotovo udeležilo volitev v evropski parlament. Po Makaro-vičevih besedah so to tisti, ki bodo določali volilne izzide. »Trenutno imamo v Sloveniji dve stranki, ki bosta brez dileme dobili svoje poslance v evropskem parlamentu. To sta stranki SDS in SD, možnost pa obstaja tudi za stranki Zares in NSi,« je še povedal Makarovič in pojasnil, da prebivalci na Goriškem v Evropski uniji vidijo večjo vlogo, kar je najverjetneje povezano z mejnim vprašanjem in občutkom varnosti. (nn) GORICA - Na občnem zboru Slovenskega planinskega društva nagradili člane Osvajajo vrhove in priznanja Matjaž Klemše je slovenske gore prehodil v enem samem zamahu, v osemindvajsetih dneh - Pripravljajo pobude za 100-letnico društva Dobitniki priznanj so se po koncu občnega zbora nastavili fotografu bumbaca Slovensko planinsko društvo v Gorici je med društvi na Goriškem zagotovo med najstarejšimi. Ustanovljeno je bilo leta 1911, med vojnama je bilo, kakor vsa druga slovenska društva, razpuščeno. Zopet je zaživelo leta 1945 in od takrat neprekinjeno deluje. V sredo, 22. aprila, so se člani zbrali na 61. rednem občnem zboru v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Upravni odbor je na skupščini predstavil obračun de- la v letu 2008 ter načrte za letos, odobrili so obračun finančnega poslovanja ter nakazali pobude, ki jih nameravajo uresničiti ob 100-letnici. Na občnem zboru so najbolj zvestim članom podelili društvena priznanja. Diplomo za več kakor štiri desetletja zvestobe so podelili Olgi Faganel, Sandri Miklus, Ivu Berdonu, Ivu Nanutu, Jožefu Lutmanu, Ivu Gulinu, Zden-ku Vogriču, Dinu Ronerju, Aldu Bauzonu in Natalinu Cu- lotu. S posebno diplomo so počastili tudi Wilmo Bregant in Saverija Lebana, ki sta v društvo pristopila leta 1947. Značko za opravljeno Slovensko planinsko pot pa so prejeli zakonca Marta Vižintin in Loris Nanut ter Matjaž Klemše, ki je slovenske gore prehodil v enem samem zamahu, v osemindvajsetih dneh. Posebno priznanje so v planinskem društvu pripravili tudi za učitelja smučanja Flavia Mosettija, ki je uspešno opravil izpit 3. stopnje. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 6. maja 2009 17 gorica - Poklon slikarki Dori Bassi Galerija dobila ime in hkrati novo vlogo V avditoriju bodo razstavljali likovniki, ki se še niso predstavili v javnosti V prostorih deželnega avditorija v ulici Roma so včeraj ponovno odprli že obstoječo likovno galerijo, ki so jo poimenovali po slikarki Dori Bassi in ji določili novo poslanstvo. »V spomin na slikarko, ki ji je bila Gorica pri srcu, bo galerija na voljo vsem tistim goriškim umetnikom, ki bi radi svoja dela pokazali v javnosti,« je dejal župan Ettore Romoli pred številnim občinstvom. Napovedal je še, da bodo v Doro Bassi so počastili tudi z razstavo njenih slik na temo nedolžne mladine, ki jih je pokojna slikarka posvetila poezijam Pasolinija bumbaca kratkem pripravili pravilnik za brezplačno uporabo razstavnih prostorov, s čimer namerava občina podpreti in promovirati živahno goriško likovno sceno. Dobrodošlico je izrekel tudi odbornik za kulturo Antonio Devetag. Doro Bassi so obenem počastili z razstavo njenih slik na temo nedolžne mladine, ki jih je slikarka posvetila poezijam Pasolinija in so z včerajšnjim dnem na ogled v »njeni« galeriji. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. ni - L'ultimo mago«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »State of Play«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Che - Guerrilla (2. del)«. Dvorana 5: 17.45 »Le avventure del to-pino Desperaux«; 20.20 - 22.15 »Fast and Furious - Solo parti originali«. M Izleti U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »State of play«. Dvorana 3: 18.00 »Hanna Montana: The Movie«; 20.10 - 22.00 »Questione di cuore«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »X-Man le origini: Wolverine«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Hanna Montana: The Movie«; 22.00 »Houdi- ČASOPIS ISONZO SOČA prireja v soboto, 16. maja, avtobusni izlet iz Gorice v Novo Gorico; vpisovanje do 12. maja na sedežu časopisa Isonzo Soča v ul. San Giovanni 5/A (tel. 0481-33343, posta@isonzo-soca.it), 23 evrov na osebo. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet na Vrhniko v soboto, 9. maja, odpeljal prvi avtobus ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postankoma na Poljanah in Vrhu. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice najprej od ulice Catte-rini - trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi pri pevmskem mostu, v Podgori na cesti pri telovadnici, v So-vodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štan-drežu pri cerkvi. Priporoča se točnost. KD OTON ŽUPANČIČ prireja od 5. do 9. septembra avtobusni izlet v Brno, Krakov, Auschwitz in Dunaj; informacije in vpisovanje do 15. maja na tel. 0481- Slovenska kulturno-gospodarska zveza POKRAJINSKI SVET ZA GORIŠKO sklicuje 6. pokrajinski kongres SKGZ za Goriško DANES, 6. maja 2009, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu v dvorani K.D. Jezero v Doberdobu (Rimska ulica 24). gorica jazz glasbe s pokušnjo V Gorici bo jutri startal prvi festival jazz glasbe, ki so ga poimenovali po Ermiju Bombiju. Prireditev, ki bo potekala do 12. maja v Verdijevem gledališču, bosta »krstila« eklektični tržaški glasbenik Lelio Luttazzi in pianist Glauco Venier. Že danes pa bodo v mestu ponudili »pokušnjo« nove prireditve, saj bodo jazz igrali po javnih lokalih, ki bodo za to priložnost postregli gostom z neobičajnimi jedmi, pripravljenimi po navdihu kuharjev. Nocoj od 20.30 dalje bo ponudbo lokalov, ki so pristopili k pobudi goriške občine, spremljal swing v izvedbi domačih glasbenikov, s čimer se želijo pokloniti kulturi swinga, ki se je oblikovala ravno v nočnih lokalih in na plesiščih. Carlo Urizio bo že med kosilom nastopil v hotelu Le Palace, zvečer pa v restavraciji Al Falegname. Ostali nastopajoči so Stefano Franco in Mr. Thomson (na dvorišču restavracije Al Chiostro), Ariella Parentin (Pri Majdi), Kathy duo (pri Turriju), Roberto Daris (v gostilni Alla Luna), Irene Pelj-han Trio (v gostilni Primožič), Paolo Gregorig Trio (v restavraciji Vesado v hotelu Internazionale), Edvidio Le Co-paine (v gostilni Allo Gnocco) in Piergiorgio sound (v gostilni Locandiera). Informacije, vstopnice in abonmaji za koncerte jazz festivala so na voljo v blagajni gledališča od ponedeljka do sobote med 17. in 19. uro (tel. 048133090). Posamezna vstopnica stane 15 evrov, paket z dvema koncertoma 25 evrov, abonma za štiri koncerte 45 evrov; abonenti Verdijevega gledališča imajo popust. 21065 (Vojko Nardin), 0481-34730 (Karlo Nanut) in 0481-21856 (gostilna Turri). SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 10. maja, izlet na Malo goro v okviru programa Kekčeve poti ter v okviru projekta Sabotinske družne poti, pri katerem sodelujejo goriški planinci. Zaradi pravočasne in primerne organizacije, društvo naproša člane, da svojo udeležbo sporočijo koordinatorjema Marku Lut-manu in Dinu Paulinu (tel. 3331581015). Prevoz z lastnimi sredstvi. Začetek vzpona na Malo goro (1034 m) ob 8.30 v Kamnjah. ~M Koncerti Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Ri-smondo, 6) do petka, 22. maja 2009. □ Obvestila PEVSKA SKUPINA MUSICUM se bo znova predstavila publiki v petek, 8. maja, ob 20. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici (Kapela) v Novi Gorici. Koncert bo uvedel MePZ Rada Simonitija iz Dobrovega, ki ga vodi Patrick Quaggiato. Na sporedu bodo skladbe iz renesanse, sodobnosti in spiritual ter close harmony priredbe. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 8. maja ob 20.30 bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v Gorici na vrsti prireditev Olivier Messiaen in njegov čas, ki jo bodo oblikovali Alessandra Schettino, Neva Klanjšček, Matej Santi in Aries Caces; koncerti so brezplačni. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v 10. MEDNARODNI POHOD TREH MOSTOV bo v nedeljo, 10. maja, s startom ob 9.30 s sedeža KD Sabotin v Štma-vru. 10 km dolg mednarodni panoramski pohod bo potekal iz Štmavra skozi Pevmo, Gorico, Solkan in se zaključil v Štmavru. Organizirajo ga rajonski sveti Pevma-Štmaver-Oslavje, Svetogorska ulica-Placuta ter Stražiče, krajevna skupnost Solkan v sodelovanju s KD Sabotin, TD Solkan in PŠD Naš Prapor. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta; informacije in prijave pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na korzu Verdi, 51 v Gorici, tel. 0481-531495, faks 0481-550004, e-po-šta gorica@zskd.org, spletna stran www.zskd.eu. DO 7. MAJA poteka predvpis s popusti v poletni središči Srečanja 2009 za otroke od 4. do 12. leta in Izzivi 2009 za mlade od 12. do 14. leta, ki ju prirejata Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom iz Gorice; vpisi in informacije v ulici Don Bosco 60 v Gorici, tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 3283155040. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo v maju urad za prevoze odprt samo na sedežu motorizacije na Tržaški ulici 317 od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih tudi med 15. in 17. uro. KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 048182570). OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdob-skem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.doberdob.it. OSMICA PRI MAČKU prireja v soboto, 9. maja, ob 21.09 osmi praznik salame. Igrali bodo Mali kraški muzikanti, zbirali bodo prostovoljne prispevke za ho-spic Via di Natale v Avianu. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v dveh delih, in sicer danes, 6. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu ter v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Športno združenje Dom Gorica, Kulturni dom v Gorici in SKGZ izrekajo staršema Jošku in Mariji, sestram Marti, Mateji in Jani ter ostalim svojcem iskreno sožalje ob boleči in prerani izgubi dragega sina in brata MIHE. Ob izgubi dragega Mihe izražava iskreno sožalje družini David in Aleksija Ambrosi Ob tragični izgubi dragega sina in brata Mihca Gravnerja izrekamo družini iskreno sožalje soletniki z Oslavja Ob nenadni izgubi sina Mihe izreka Kmečka zveza iskreno sožalje Jošku Gravnerju in družini Ob prerani izgubi dragega Mihe izrekata svojcem iskreno sožalje Edes in Dario dvorani Kulturnega doma Andreja Bu-dala v Štandrežu. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da bo v četrtek, 7. maja, z začetkom ob 20. uri na strankinem sedežu v Gorici zasedal goriški pokrajinski svet SSk. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreatorio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. H Prireditve V KNJIGARNI EDITRICE GORIZIANA (LEG) na korzu Verdi 67 v Gorici bo danes, 6. maja, ob 17.30 predstavitev knjige Hansa Kitzmuellerja z naslovom »E in lontananza Gorizia«. Z avtorjem se bosta pogovarjala Maurizio Bait in Sergio Tavano. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 6. maja, ob 18. uri Michela Franco Ce-lani predstavila svoj zadnji roman »La casa dei giorni dispersi«. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Fausto Santin na glavnem pokopališču; 12.00, Anna Burdin iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Ločniku. DANES V ŠTANDREŽU: 11.00, Mario Medeot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Maria Ba-ruzza vd. Brunetta (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in v Spineo za upepelitev. 1 8 Sreda, 6. maja 2009 SVET / GRUZIJA - Dan pred začetkom vojaških vaj zveze Nato v okviru Partnerstva za mir Vlada zadušila poskus upora skupine vojakov Predsednik Sakašvili obtožil Rusijo - Moskva odločno zanikala vpletenost SVET NATO-RUSIJA Lavrov odpovedal udeležbo MOSKVA/BRUSELJ - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zaradi izgona dveh ruskih diplomatov s sedeža zveze Nato v Bruslju odpovedal udeležbo na za 19. maj predvidenem srečanju Sveta Nato-Rusija, navedbe ruskega veleposlanika pri Natu Dmitrija Rogozina povzema ruska tiskovna agencija Ria Novosti. Nato je zaradi te odločitve že izrazil obžalovanje. Da se Lavrov ne bo udeležil prvega srečanja med Natom in Rusijo na ministrski ravni od zamrznitve odnosov zaradi vojne v Gruziji avgusta lani, je poročala tudi ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Za to se je po pisanju agencije odločil po tem, ko je Nato konec aprila izgnal dva ruska diplomata, Viktorja Korčakova in Vasilija Čižova. Nato je Rusijo o izgonu diplomatov uradno obvestil včeraj. "Prejeli smo noto," je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal stalni predstavnik Rusije pri Natu Dmitrij Rogozin. Moskva naj bi v odgovor na odločitev o izgonu ruskih diplomatov po neuradnih podatkih v sredo iz države izgnala vodjo informacijske pisarne Nata v Moskvi Isabelle Francois in enega od njenih sodelavcev, je navedbe neimenovanega vira ruskega zunanjega ministrstva povzel Interfax. Odločitev o izgonu veleposlanikov je Nato sprejel v povezavi z nedavnim vohunskim škandalom, v katerega je bil vpleten visok predstavnik estonske obveščevalne službe Herman Simm, ki je bil zaradi vohunjenja za Rusijo februarja obsojen na 12 let zapora. Rusija je ukrep ostro kritizirala, Rogozin pa je tudi napovedal, da dejanje ne bo ostalo brez odziva. Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je že izrazil obžalovanje zaradi odločitve Lavrova, saj je po njegovih besedah veliko tematik, ki zanimajo tako Rusijo kot Nato in o katerih bi lahko govorili na srečanju. Med srečanjem naj bi se sicer Lavrov sestal tudi z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. Prvi mož Severnoatlantskega zavezništva je tudi izrazil upanje, da bo kmalu lahko našel nov primeren datum za srečanje Sveta Nato-Rusija na ministrski ravni. (STA) Predsednik Sakašvili z oboroženim spremstvom ansa TBILISI - Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je včeraj sporočil, da so razmere v državi po poskusu vojaškega upora pod nadzorom. "Načrtovali so velik upor v Tbilisiju in ukrepe proti suverenosti Gruzije in načrtom gruzijske vlade za vstop v evropske in evroatlantske povezave," je v televizijskem nagovoru dejal Sakašvili. Razmere so pod nadzorom. V vseh vojaških enotah sta red in mir," je dejal gruzijski predsednik. "Od naše severne sosede zahtevam, da se vzdrži provokacij," je dodal Sakašvili, s čimer je meril na Rusijo. Tiskovni predstavnik gruzijske-ga notranjega ministrstva Šota Utiašvili je zatrdil, da so organizatorji zarote poskušali ubiti predsednika Sakašvilija. Po trditvah gruzijskih oblasti je bil cilj upornikov preprečiti vojaško vajo zveze Nato in strmoglavljenje vlade. Vojaške vaje zveze Nato v okviru Partnerstva za mir, katerega članica je tudi Gruzija, naj bi se začele danes, potekale pa naj bi do 1. junija. Rusija je zahtevala odpoved vaj, zavezništvo pa ji je odgovorilo, da so bile vaje načrtovane že leto dni ter da je bila Moskva o njih obveščena. Moskva je vsekakor včeraj odločno zanikala, da bi bila vpletena v uporu vojakov. prašičja gripa - Za ministrico ZDA gre za navadno gripo Svetovna zdravstvena organizacija začela razdeljevati državam tamiflu ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v 72 držav po svetu, vključno z Mehiko, poslala 2,4 milijona odmerkov protivirusnega zdravila tamiflu za boj proti prašičji gripi, je včeraj sporočila tiskovna predstavnica organizacije. Zdravilo je iz zalog WHO v Ženevi in Baslu, v ameriški zvezni državi Maryland in v Dubaju, predstavnica WHO pa ni povedala, katere države poleg Mehike ga bodo dobile. Pojasnila je še, da medtem že nabavljajo nove zaloge zdravila. WHO je kasneje sporočila, da je za prašičjo gripo na svetu zbolelo že 1490 ljudi, zaradi okužbe z virusom A H1N1 pa je potrjeno umrlo 30 ljudi, od tega le eden izven Mehike. Namestnik generalne direktorice WHO Keiji Fukuda je ob tem pojasnil, da večina novih potrjenih primerov bolezni prihaja iz Mehike, WHO pa nima dokazov, da je prenašanje prašičje gripe v Evropi enako obsežno kot v ZDA ali Mehiki. Mehiški minister za zdravje Jose Janet Napolitano ansa Angel Cordova pa je včeraj sporočil, da se je z virusom A H1N1 v državi okužilo že 840 ljudi, število žrtev pa ostaja 26. Mehiške oblasti so v ponedeljek poročale o 776 primerih bolezni in 26 smrtnih žrtvah. Epidemija prašičje gripe je mehiško gospodarstvo sicer stala že okoli 2,3 milijarde ameriških dolarjev, je sporočil tamkajšnji finančni minister Agustin Carstens. Število primerov okužbe z nevarnimi virusom je naraslo tudi v ZDA, kjer je po zadnjih podatkih zbolelo že 385 lju- di. Po podatkih Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) jih je največ zbolelo v New Yorku, in sicer 90. V Španiji je za prašičjo gripo po podatkih WHO doslej zbolelo 54 ljudi, po podatkih španske vlade pa 57. V Veliki Britaniji je po podatkih WHO zbolelo 18, po podatkih oblasti pa 27 ljudi. V Nemčiji so po podatkih zdravstvene organizacije zabeležili osem primerov bolezni, po podatkih nemške vlade pa devet. V Franciji so zabeležili štiri primere okužb z virusom A H1N1. V Italiji so po podatkih WHO potrdili dva primera bolezni, po podatkih oblasti pa pet. V Avstriji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Portugalskem in v Švici pa so potrdili po en primer prašičje gripe. Ameriška ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano pa je povedala, da po mnenju epidemiologov virus H1N1 oziroma virus prašičje gripe ni nič nevarnejši od virusa navadne gripe, za katero v ZDA vsako leto oboli več sto tisoč ljudi, 35.000 pa jih umre. (STA) ZN: Izrael v Gazi zakrivil žrtve in škodo NEW YORK - Združeni narodi so v včeraj objavljenem poročilu o izraelskih vojaških napadih na objekte ZN na območju Gaze januarja letos ugotovili, da so izraelske obrambne sile (IDF) odgovorne za škodo in smrt civilistov v šestih od devetih preučevanih incidentov. Izrael se je na poročilo že odzval kritično. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je februarja imenoval pet članov preiskovalnega odbora in jih pooblastil, naj preučijo "devet najbolj resnih incidentov", ki jih je Izrael zagrešil med vojaško ofenzivo na območju Gaze. Slednjo je judovska država sprožila konec decembra lani. Kot je včeraj pojasnil Ban, je preiskovalni odbor ZN ugotovil, da je bilo orožje izraelske vojske "nesporni vzrok" napadov na več šol, bolnišnico in sedež ZN v Gazi. Biden pozval Izrael, naj preneha gradnjo naselij WASHINGTON - Podpredsednik ZDA Joe Biden je včeraj v Was-hingtonu v govoru pred predstavniki izraelskega lobija pozval Izrael, naj podpre rešitev dveh držav in preneha gradnjo naselij na zasedenih palestinskih ozemljih ter olajša omejitve gibanj Palestincem. Biden je okoli 6500 zbranim delegatom letne politične konference Ameriško-izraelskega odbora za javne zadeve v washingtonskem Konvencijskem centru povedal, da ne bodo veseli tega, kar jim bo povedal, in pozval Izrael, naj preneha graditi naselja na palestinskih ozemljih, naj poruši stara naselja in Palestincem omogoči pravico do gibanja. Po teh besedah so mu delegati celo zaploskali. Fischer predstavil novo češko vlado PRAGA - Češki premier Jan Fischer je včeraj v Pragi predstavil novo vlado, ki jo bo sestavljajo 16 ministrov. Češki predsednik Vaclav Klaus bo vlado, ki bo državo vodila do predčasnih volitev oktobra in tudi zaključila predsedovanje Evropski uniji, uradno imenoval v petek. Češko zunanje ministrstvo bo vodil dosedanji namestnik zunanjega ministra Jan Kohout, položaj notranjega ministra pa bo zasedel Martin Pecina. Ministrstvo za finance bo v prihodnje vodil Eduard Jano-ta, ministrstvo za evropske zadeve pa Štefan Fule. Za obrambnega ministra je Fischer izbral Martina Bartaka. Ministri ne pripadajo nobeni politični stranki, Češko pa naj bi do oktobrskih predčasnih volitev vodili kot strokovnjaki. (STA) ZDA - Guverner ameriške centralne banke Bernanke: Gospodarstvo naj bi začelo znova rasti še letos WASHINGTON - Predsednik ameriške centralne banke Zveznih rezerv (Fed) Ben Bernanke je včeraj v kongresu povedal, da naj bi se ameriško gospodarstvo izvleklo iz recesije in začelo rasti še v letošnjem letu, vendar pa bo okrevanje predvsem glede novega zaposlovanja počasno. "Še vedno pričakujemo, da bo gospodarska aktivnost dosegla dno in se nato pozneje letos obrnila navzgor," je povedal prvi mož Feda in dodal, da nekateri najnovejši podatki kažejo, da se recesija v ZDA morda blaži. Vendar pa je Bernanke opozoril, da gospodarska aktivnost tudi potem, ko se bo okrevanje že začelo, ne bo dosegala običajnih ravni. Bernanke je včeraj skupnemu kongresnemu odboru za gospodarstvo napovedal to, kar je v ponedeljek že storil predsednik Zveznih rezerv Rich-monda Jeffrey Lacker, pri čemer sta oba potrdila izjavo Odbora za odprti trg Zveznih rezerv (FOMC), ki pretekli teden ni spreminjal obrestnih mer, kakor tudi ni napovedal novih ukrepov za sprostitev kreditnega krča. Bernanke je dejal, da se gospodarsko nazadovanje po zadnjih podatkih in poročilih upočas-njuje. Zadnjo informacijo je včeraj podal Inštitut za upravljanje s ponudbo, ki je poročal, da se je nje- gov indeks storitvenih dejavnosti aprila povzpel na 43,7 točke. Vrednost pod 50 točk še vedno kaže na nazadovanje, vendar pa je bila vrednost indeksa marca 40,8 točke. Stanovanjski trg, ki nazaduje že tri leta, naj bi bil na ali blizu dna, potrošniška poraba, ki je krepko padla v drugi polovici lanskega leta, pa je v letošnjem prvem četrtletju pokazala znake oživljanja. Bernanke pričakuje, da bo še bolj porasla v prihodnjih mesecih, ko se bodo začeli čutiti vplivi 787 milijard dolarjev vrednega stimulacijskega zakona. Bernanke je povedal, da je opaziti tudi pozitivna znamenja glede gospodarskega nazadovanja v tujini, kjer naj bi se negativna rast prav tako umirjala, kar bo pomagalo ameriškemu izvozu. Padanje izvoza je ključni dejavnik pri nazadovanju proizvodnje v ZDA in Bernanke pričakuje, da se bo ta "pobrala" proti koncu leta. Kljub temu pa je po Bernankejevih besedah poslovno investiranje še vedno šibko, pogoji na nepremičninskem trgu pa se prav tako še niso izboljšali. Opozoril je, da bo okrevanje po recesiji, ki se je začela decembra 2007, počasno. Predvsem na področju novega zaposlovanja, ker bodo podjetja ostala previdna pri najemanju, dokler ne bo povsem zanesljivo, da je težav konec. Po Bernankejevih besedah bo stopnja brezposelnosti ostala visoka tudi po obnovi gospodarske rasti. Recesija je doslej zahtevala že 5,1 milijona delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa je marca znašala 8,5 odstotka. Analitiki napovedujejo, da se je aprila najverjetenej povišala na 9,8 odstotka, do konca leta pa naj bi dosegla deset odstotkov. Aprilske podatke bo ministrstvo za delo objavilo v petek. Po Bernankejevih besedah se umirjajo razmere tudi na kreditnem trgu, čeprav ostajajo napete. Glede stresnih testov za banke, katerih rezultati bodo objavljeni v četrtek, Bernanke ni razkril podrobnosti, vendar pa je dejal, da bodo lahko banke, ki bodo potrebovale dodatno pomoč, to našle tudi iz zasebnih virov in ne nujno z novo državno pomočjo. Ameriška vlada je izvedla stresne teste pri 19 bankah, da bi ugotovila ali imajo dovolj kapitala, da preživijo morebitno dodatno poslabšanje razmer na finančnih trgih. Bernanke je povedal, da bodo banke morale v šestih mesecih po objavi rezultatov oblikovati celovite kapitalske načrte za postavitev zahtevanih varovalk proti bodočim izgubam, v nasprotnem primeru bodo ostale brez državne pomoči. (STA) ŠPANIJA - Preobrat Na čelu Baskije nenacionalistični prvi minister VITORIA - Parlament v španski pokrajini Baskija je včeraj na čelo regionalne vlade izvolil socialista Patxija Lopeza, ki je s tem postal prvi nenacionalistični baskovski premier. Zanj je kljub kritikam baskovskih nacionalistov, ki se bojijo tesnejših vezi z Madridom, v 75-članskem parlamentu glasovalo 39 poslancev. V skladu s pričakovanji mu je poleg 25 socialistov svoj glas namenilo 13 poslancev Ljudske stranke (PP) ter edini poslanec manjše stranke Povezanost, napredek in demokracija (UPyD). Njegov tekmec in dosedanji premier, baskovski nacionalist Juan Jose Ibarretxe je medtem zbral 35 glasov. Zgodovinski preobrat so napovedali že izidi volitev 1. marca, ko so zmerni baskovski nacionalisti (PNV) z osvojenimi 30 sedeži v parlamentu zmagali, a niti s sedmimi sedeži preostalih nacionalističnih strank niso imeli za večino potrebnih 38 sedežev. Drugouvrščeni socialisti so zatem z Ljudsko stranko dosegli načelni dogovor o delitvi oblasti in tako prekinili skoraj tri desetletja dolgo vladavino PNV. V svojem prvem nagovoru parlamenta je Lopez kot prednostno nalogo svoje vlade izpostavil boj proti separatistični organizaciji Eta, ki je 40 letih boja za neodvisno Baskijo v Španiji ubila 825 ljudi. "Bliže smo koncu Ete, a nam še ni uspelo priti do te točke," je dejal Lopez in spomnil na nedavni niz aretacij članov organizacije v Španiji in Franciji. (STA) w Sreda, 6. maja 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Povratni polfinale Manchester United prvi finalist Lige prvakov Že po enajstih minutah je bilo 2:0 - Ronaldo dvakrat zatresel mrežo »topničarjev< Arsenal - Manchester United 1:3 (0:2) STRELCI: Park v 8., C. Ronaldo v 11.; C. Ronaldo v 61., Van Persie 76. min iz 11-m. ARSENAL (4-3-3): Almunia; Sa-gna, Kolo Toure, Djourou, Gibbs (Eboue); Song, Fabregas, Nasri; Wal-cott (Bendtner), Adebayor, Van Persie (Vela). Trener: Wenger. MANCHESTER UTD (4-3-3): Van der Sar; O'Shea, Ferdinand, Vi-dic, Evra (Rafael); Fletcher, Carrick, Anderson (Giggs); C. Ronaldo, Roo-ney (Berbatov), Park. Trener: Ferguson. IZKLJUČEN: Fletcher v 76. min. LONDON - Nogometaši Manchester Uniteda so se v velikem slogu uvrstili v finale Lige prvakov, potem ko so v gosteh s 3:1 premagali Arsenal. Po začetnem pritisku domačih so gostje povedli iz prve prave akcije. Cristiano Ronaldo je potegnil po levem boku, nato tik pred gol-avt linijo bolj 'na pamet' podal v sredino, kjer je spodrsnilo Kieranu Gibbsu, tako da je žoga prišla do Ji-sung Parka, ki jo je brez težav spravil za hrbet Almu-nie. Samo tri minute kasneje nov šok za varovance Arsena Wengerja. Robin van Persie je kakšnih 30 metrov od vrat zrušil Ronalda. Prosti strel je izvajal Portugalec sam in ga s silovitim udarcem prek živega zidu poslal za levo vratnico Almunie, ki bi lahko bolje posredoval. Zadetek je bil skoraj tako atraktiven kot tisti v četrtfinalu proti Portu. Se je pa zato Španec izkazal v 18. minuti, ko je s konicami prstov ubranil poskus Wayna Roo-neyja z okoli 20 metrov. Hitra zadetka sta (razumljivo) presekala načrte »topničarjem«, ki niso uspeli resneje ogroziti Edwina van der Sarja, na čigar vrata so sprožili le Manchestrov nogometaš Ji-Sung Park se veseli skupaj s Fletcherjem (v finalu ga zaradi izključitve ne bo) po prvem golu ansa en strel. Na drugi strani je v okvir Al-munijinih vrat priletelo kar šest žog. Razpoloženi Ronaldo je sprožil prvo nevarnejšo akcijo v drugem polčasu, ko je v 51. minuti preigral Johna Djorouja in sprožil po tleh z roba kazenskega prostora, vendar mu je Almunia ubranil poskus. 10 minut kasneje je bil Španec nemočen. Protinapad je s podajo do Parka začel Ronaldo. Azijec je v ogenj na desno stran kazenskega prostora poslal Rooney-ja, ki je med nogami Eboueja poslal žogo v sredino, kamor je pritekel Ronaldo in jo v polnem teku poslal pod prečko. Zares sijajno. Nemočni Arsenal je v 76. minut le prišel do častnega gola. Darren Fletcher je v kazenskem prostoru od zadaj podrl Cesca Fabregasa, kar je Roberto Rosetti sankcioniral najstrožje. Izključil je Škota in dosodil še strel z bele točke. Zanesljivo ga je izvedel Robin van Persie. DANES - Manchester se bo v finalu pomeril z zmagovalcem dvoboja Chelsea - Barcelona. V prvi tekmi v Španiji je bil rezultat 0:0. Tekmo bodo neposredno predvajali po Rai 2 (ob 20.45). SP V RUSIJI? - Ruski premier Vladimir Putin je podprl kandidaturo Rusije oziroma ruske nogometne zveze za pridobitev organizacije svetovnega prvenstva leta 2018. Odločitev o tem, komu bo Mednarodna nogometna zveza (FIFA) zaupala organizacijo svetovnih prvenstev 2018 in 2022 bo znana v decembru prihodnje leto. Rasista bodo kaznovali PARIZ - Na sodišču v francoskem kraju Belley bodo 2. junija prvič izrekli kazen proti nogometašu, ki je nasprotnika na igrišču opsoval z rasističnimi izrazi. 23-letni član amaterskega moštva Lagnieu Maxencea Ca-valcanteja zaradi psovk na račun temnopoltega kapetana ekipe Rossilon Makama Traoreja (»črnuh umazani, gnusna opica«) tvega šest mesecev pogojne zaporne kazni in 140 ur družbeno koristnega dela. Sodnik, ki je slišal za psovke, je tekmo prekinil, La-gnieu pa je tekmo izgubil brez boja. »Tožil sem ga zaradi svojih otrok,« je povedal Traore, po rodu iz Senegala. APrimorski ~ dnevnik ODBOJKA Tesna zmaga Trenta na prvi finalni tekmi TRENTO - V prvi tekmi finala končnice odbojkarske A1-li-ge v Trentu je favorizirani Tren-tino Volley šele po petih setih strl odpor Piacenze. Končni izidi je bil 3:2 (25:18, 17:25, 21:25, 25:14, 17:15). Druga tekma bo jutri v Piacenzi. BREZ SLAVJA - V zaostali tekmi 38. kroga B-lige sta se Bari in Empoli razšla pri neodločenem izidu 0:0. Petdeset tisoč navijačev Barija bo moralo na napredovanje moštva še nekoliko počakati. HOKEJSKO SP - Rusija -Belorusija, Finska - ZDA, Kanada - Latvija in Švedska - Češka: to so četrtfinalni pari elitnega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu v Švici. Člana elitne svetovne hokejske skupine ostajata Danska in Nemčija, v nižji rang tekmovanja pa se selita Avstrija in Madžarska. Nemčija je na letošnjem zaključnem turnirju v Švici v skupini za obstanek zasedla šele tretje mesto, med elito pa ostaja, ker bo prihodnje leto prirediteljica svetovnega prvenstva. NBA - V NBA ligi sta potekala dva obračuna konferenčnih polfinalistov. V obeh sta slavili gostujoči moštvi. Houston Rockets je s 100:92 premagal Los Angeles Lakers, za katere igra Mariborčan Saša Vujačic (14 minut, dve točki, asistenca, skok in ukradena žoga), moštvo Orlando Magic pa je bilo s 95:90 boljše od branilcev naslova Boston Celtics. OKREPITVE - Celjski rokometni klub v moštvi vključuje nekdanje nosilce. Tako je že v ponedeljek svoj prestop v Celje potrdil Uroš Zorman, včeraj pa je prav tako dvoletno zvestobo Celjanom obljubil še levi zunanji igralec Aleš Pajovič, trenutno še član Ciudad Reala. Pajovič je v Španijo prestopil leta 2003 prav iz Celja in s Ciudad KOŠARKA - Tržačan Contento v Vidmu »Snaidero ne bo razpadel kot je svojčas razpadel Trst« V vlogi play-makerja je bil pred leti ves čas boljši od Spanghera Poleg že uveljavljenega Danieleja Cavaliera (Montegranaro) je v letošnji italijanski košarkarski A1 ligi igral še en Tržačan, in sicer rosno mladi član vi-demskega Snaidera Marco Contento. Letnik 1991, klasični play-maker, je športno pot začel pri domačih društvih SGT, Servolani in Libertasu. Še ne štirinajstleten pa se je jeseni 2005 s culico odpravil v sosednji Videm, kjer je odigral razna mladinska prvenstva in v lanski sezoni prvič za nekaj sekund okusil najvišjo ligo. Letošnje, za oranžne skrajno neuspešno prvenstvo, je začel kot enajsti mož prve ekipe, od srede decembra do konca marca pa je moral mirovati zaradi mikrozloma na stopalu. V tem poslednjem delu sezone, ko je moštvo že izpadlo, pa je vendarle dobil priložnost in pred dvema tednoma v Biel-li dosegel prvo prvoligaško točko iz prostega meta, teden dni kasneje doma proti Benettonu pa še prvi koš iz igre. »Proti Soragni in drugim velikanom me ni bilo strah, saj s prvoligaši uspešno merim moči na treningu vsak dan. Zaradi naivnosti pa sem naredil nekaj prekrškov,« je komentiral prestižen nastop proti uglednemu Trevisu. Že trener Caja, ki je sezono začel na krmilu Vi-demčanov, mu je na treningu v igri pet proti pet zelo zaupal tudi na račun kakega tujca, Sacchettijevo upravo je v bistvu presedel zaradi poškodbe, Blasone in Allen, ki končujeta prvenstvo na Snaiderovi klopi, pa sta ga torej tudi poslala v ogenj. Poleti 2008 je Contento podpisal z videmskim klubom petletno pogodbo. »Po nazadovanju smo seveda razočarani, točno ne vem, kaj nam je manjkalo v primerjavi z nasprotniki. Vendar na prihodnost gledam z zaupanjem, saj dvomim, da se bo po napovedanem Snaiderovem odhodu sistem podrl, kot se je zgodilo svoj čas v Trstu. A2 liga v pomlajeni zasedbi bi lahko bila celo velika priložnost zame.« Mladenič se ukvarja izključno s košarko, tako da je pozimi kar trpel zaradi dolgih dni, ki so jih polnili le terapije in ogledi treningov soigralcev. V Vidmu živi še z dvema mladincema v stanovanju, v katerem za red poskrbi či-stilka, kosilo in večerjo pa jedo v restavraciji. Med samimi starejšimi soigralci in številnimi tujci se je Marco počutil zelo dobro, vsi so mu pomagali, z nasveti še posebej Srednjeameričan Torres. Perspektivni play-maker (ki bo Snai-derov zastavonoša v državnem finalu mladincev) sanja o bodočem nastopanju spet v najvišji ligi v dresu tržaškega kluba. Zanimivo, v vseh mladinskih kategorijah je odločno prekašal vrstnika Spanghera, ki se je letos uveljavil pri Acegasu v B2 ligi in mu je po postavi in vlogi na las podoben. KOŠARKA - Doslej največji uspeh slovenskega kluba KOŠ Celovec Na pragu 1. lige Koroški klub osvojil prvo mesto CELOVEC - Slovenski košarkarski klub KOŠ Celovec je konec tedna slavil svoj doslej največji uspeh v zgodovini kluba. Varovanci trenerja Nenada Videke in športnega vodja Štefana Hribarja so na zaključnem turnirju druge avstrijske zvezne lige, divizija jug, v odločilni tekmi premagali tekmeca Mattersburg Rocks z 69:65 in osvojili naslov prvaka. Obenem so se direktno uvrstili v zaključni četveroboj za prestop v prvo avstrijsko košarkarsko ligo, ki je na sporedu 16. in 17. maja 2009 v Dornbirnu na Predarlskem. Na njem se bodo poleg KOŠ-evcev za vstop v najvišjo avstrijsko košarkarsko ligo borili še prvaki ostalih dveh divizij (vzhod in zahod) ter najboljša dru-gouvrščena ekipa iz treh 2. zveznih lig. Tekma proti izkušeni in močni ekipi Mattersburg Rocks iz Gradiš-čanske je bila napeta in dramatična do zadnje sekunde (minuto pred koncem se je glasil rezultat 66:65 za KOŠ). Nasprotnik, ki bi z zmago prav tako postal prvak, se nikdar ni predal in tako poskrbel za dramatičen razplet tekme, na kateri je padla odločitev v zadnji minuti. 60 sekund pred koncem tekme se je rezultat namreč glasil 66:65 za KOŠ. K zmagi so svoje prispevali tudi navijači, ki so napolnili športno dvorano Mladinske- na sklepni fazi 2. avstrijske lige - Zdaj na finalnem četveroboju Košarkarji KOŠ-a ga doma SŠD in s tem poskrbeli za enkratni ambient. Za trenerja Nenada Videko in športnega vodja Štefana Hribarja pomeni direktna uvrstitev v »final four« za vstop v prvo avstrijsko ligo uresničitev visokega cilja, ki sta si ga zastavila na začetku sezone, predsednik športnega kluba KOŠ Celovec Danilo Prušnik pa je po dramatični tekmi in zasluženi zmagi govoril o absolut- nem višku v desetletni zgodovini prvega slovenskega košarkarskega kluba na Koroškem, ki ima svoje korenine v Slovenski gimnaziji in v Dvojezični trgovski akademiji. Glede možnosti za vstop v prvo avstrijsko ligo pa je Prušnik menil, da se moštvo nikakor ne boji ostalih tekmecev in da bo KOŠ seveda skušal uresničiti tudi ta podvig. Ivan Lukan 20 1 8 Sreda, 6. maja 2009 SVET / BAVISELA - Na cilju na Velikem trgu tudi zamejski tekači Križan 15. na 21 km, nekateri prvič na maratonu Aleksander Zacchigna z osebnim rekordom - Fabio Babuder, od hujšanja do maratona BAVISELA 2009 - V soorganizaciji ŠD Mladina »Maraton« čedalje bolj priljubljen Skaterji pred ciljem v Trstu Vrhunec Bavisele so v nedeljo, 3. maja soustvarili tudi rolkarji in skaterji, ki so se udeležili druge izvedbe Bavisela In-line Skating. Tekmovanje, ki so ga tudi letos vključili v program tržaškega športnega praznika, sta priredila kluba Sport Italia in ŠD Mladina v sodelovanju z Baviselo. Kriško športno društvo je uredilo birokratsko plat tekmovanja, Sport Italia iz Bologne pa je zbiralo vpisnine in poskrbelo za nagrade. Letošnjo traso za skaterje in rolkar-je so nekoliko spremenili: startali so na trgu Zedinjenja v Tržiču, cilj pa je bil na tržaškem Velikem trgu. 219 tekmovalcev je moralo tako prevoziti 31 kilometrov dolgo progo. Organizatorji so torej lansko progo, ki se je začela v Devinu (na startu polmara-tona dveh gradov), podaljšali za deset kilometrov. »Skaterji so vajeni daljših prog: navadno tekmujejo na daljših razdaljah, zato smo letos podaljšali progo,« je pojasnil predsednik ŠD Mladina Boris Bogatec. Nova trasa je skaterjem ustrezala: od Tržiča do Sesljana se je proga vzpenjala (80 m višinske razlike), nato pa se je konstantno spuščala vse do centra mesta. »Nekaj težav smo rolkarji imeli zaradi hrapave ceste med Nabrežino in Križem ter pred Miramarom. Skaterjem pa taka podlaga ni delala težav, ker so oni hitrejši in imajo pet kolesc, kar seveda ublaži trenje,« je še dodal Bogatec. Nasploh je tekmovanje steklo brez težav: najprej so startali skaterji (seniorji in juniorji, nato veterani, nazadnje pa amaterji), nato pa so bili na vrsti rolkarji. »Z udeležbo smo letos nadvse zadovoljni. Tekmovanja se je udeležilo 60 tekmovalcev več kot lani. Več je bilo tudi rolkarjev: lani se je polmaratona udeležilo 15 rolkarjev, letos pa nas je bilo 32,« je povedal Bogatec. Tekači na tržaški Baviseli. Na sliki zgoraj Aleksander Zacchigna, pod njim Fabio Babuder kroma Na tržaški Baviseli je v nedeljo nastopilo tudi veliko zamejskih tekačev, ki so bili bolj ali manj uspešni. V hudi konkurenci 1734 tekačev se je odlično odrezal 34-letni Aleksander Zacchigna iz Križa, ki je polmaratonsko, 21-kilometrov dolgo progo pretekel s časom 1.16:51 in se uvrstil na odlično absolutno 15. mesto. Aleksander, ki je zaposlen na deželi, je z doseženim časom več kot zadovoljen, saj je v nedeljo popravil svoj osebni rekord. »Zadnji pol-maraton pred Baviselo sem pretekel v eni uri in 18 minut. Treba je povedati, da je proga od Devina do Trsta zelo hitra in tudi vreme mi je bilo pisano na kožo, saj je bilo malo oblačno in ne preveč toplo. Skratka idealne razmere za tek,« pravi Zacchigna, ki se je temu športu približal pred šestimi-sed-mimi leti. »Oktobra 2005 pa sem pretekel svoj prvi polmaraton v Nabreži-ni in sem dosegel čas približno 1.29:00. Od takrat tečem in treniram redno. Vsako leto nastopam na treh polma-ratonih in približno 10-12 krajših tekmah, ki so mi bolj pisane na kožo. Pozimi treniram trikrat tedensko, spomladi in poleti pa štirikrat oziroma petkrat na teden. Treningi so seveda različni, manj ali bolj intenzivni, daljši ali krajši. Tedensko pretečem približno 60-65 kilometrov,« je svojo dejavnost orisal Aleksander, ki je na nedeljskem polmaratonu od 3. do 15. kilometra te- kel 3 in pol minute, 3:35 na kilometer. Aleksander brani barve kluba La Ba-visela in trenira po gozdnih poteh »u boroucih« med Križem in Prosekom. Tek v naravi ga bolj navdušuje in sprošča kot na asfaltu. Kaj pa maraton? »42 kilometrov so velik napor. Mogoče se bom nekega dne preizkusil tudi na tako dolgi progi. Bolj so mi všeč krajše proge,« je še dodal Zacchigna. Nekateri zamejski tekači so se preizkusili tudi na 42.195 metrov dolgi progi, od Gradišča so Trsta. Poklicali smo 28-letnega Fabia Babudra iz Bazovice, ki je v cilj na Velikem trgu pritekel s časom 3.27:37. Fabio je bil z uvrstitvijo (139. mesto, nastopilo je 375 tekačev) zadovoljen, saj je bil to njegov prvi nastop na maratonu. »Pravzaprav je bila ta tekma poskusna. Na progi sem se držal navodil prijateljev in nekaj sem se naučil tudi iz knjig, ki sem jih prebral v teh letih. Tudi treniral sem veliko. V zadnjih tednih sem vadil na razdalji do 35 kilometrov. Tedensko sem pretekel okrog 75 kilometrov,« je dejal Babuder, ki je pred več leti igral nogomet (njegov oče Marjan je nogometni trener) in je ljubitelj košarke, saj sledi nastopom tržaškega Acegasa v B2-ligi (pa tudi Boru in Jadranu). »Pazil sem tudi na hrano. Posebno strogega dietnega režima sem se držal v zadnjem tednu. Od ponedeljka do petka sem jedel beljakovine in zelenjavo. V petek in v soboto pa izključno ogljikove hidrate (testenine, kruh). V nedeljo zjutraj sem zajtrkoval že ob šestih, tekma pa se je začela ob 9.15.« Kako pa je bilo na progi? »Do 35 kilometra sem tekel sproščeno, nato pa sem zgrešil, ker sem se ob postanku ustavil deset-petnajst sekund in nekaj popil. Odtlej sem do cilja precej trpel,« je priznal mladenič iz Bazovice, ki tekmuje za tržaški klub Podistica Trieste in se je teku približal šele pred štiri leti. »Predvsem sem želel shujšati. Tehtal sem 88 kilogramov, kar je bilo preveč. Od takrat sem shujšal za 11 kilogramov,« nam je zaupal Babuder, ki trenira trikrat tedensko, v glavnem po gozdnih poteh v okolici Bazovice. Fa-bio se bo še preizkusil na maratonih. »Zelo privlačen je berlinski maraton, na katerem te ob progi spodbuja približno milijon ljudi. Mogoče bomo v Berlin odpotovali že letos,« pravi Fa-bio, ki redno teče tudi na polmarato-nih. Njegov osebni rekord na 21-kilo-metrski progi je 1.27:15. Dosegel pa ga je lani na progi Koper-Milje. (jng) KARATE - Shinkai Dve odličji na DP Libertasa Na parketnem kotalkališču Lagomaggio v Riminiju je Združenje Libertas na prvomajski konec tedna priredilo državno prvenstvo v športnem karateju za svoje včlanjene atlete. Prvenstva se je udeležilo tudi 15 atletov zgoniškega Shinkai cluba, ki so nastopali le v posameznih likih, saj se borbe pri športnem karateju v slogu razlikujejo od borb tradicionalnega karateja. Zanje je nastop predstavljal izziv za osebno primerjavo z drugim slogom, dober rezultat pa bi vsekakor bil dobrodošel tudi njim. Shinkajevci so v večini primerov že v začetku nastopov naleteli na dokaj solidne nasprotnike in so bili izločeni v primerjalnih posameznih likih s sistemom zastavic. Med njimi je edino zlato odličje in majico državnega prvaka Libertas prejela modri pas Milena Legiša (letnik 1995, na sliki); do bronaste kolajne pa je prišla rumeni pas Fio-renza Badila (1996). Zadovoljiv je bil tudi nastop ženske ekipe v sestavi Budin, Legiša, Saražin, ki se je med mlajšimi uvrstila na drugo mesto, ekipa fantov (Blo-car, J. in L. Legiša) pa je bila izločena že v začetni fazi. Naši mlajši športniki se zdaj že pripravljajo na tradicionalni pokal Topolino, ki bo 2. junija v toskanskem kraju Monte-catini Terme, z ostalimi pa se bodo udeležili tudi mednarodnega Turnirja Železniki, ki bo 24. maja v Škofji Loki. Zaradi teh obveznosti je odbor Shinkai clu-ba prenesel organizacijo Pokala Zgonik na jesen. Mateja Bogatec najhitrejša ženska Med rolkarji so bili najštevilnejši člani italijanske reprezentance, deset pa je bilo članov Mladine. Med ženskami je bila najhitrejša Mateja Bogatec, ki je 31 km dolgo progo prevozila v 53 minutah in 40 sekundah. Prvi v moški konkurenci je bil Gianluca Lorenzini s časom 53.24. Mladina tekmovalka Mateja Bogatec je bila absolutno četrta, drugouvrščena Elena Bettineschi je zaostala za sedem minut. Med moškimi (skupna lestvica vseh starostnih kategorij) je bil najhitrejši Mladinin tekmovalec Niki Hrovatin na sedmem mestu (1:00.12). Kljub zahtevnim pripravam in velikemu organizacijskemu naporu so bili kriški odborniki zadovoljni z drugo izvedbo: »Tekmovanje je priložnost, da ljudje spoznajo ta šport, obenem pa je tudi prava promocija za Trst,« je še zaključil Bogatec. KOŠARKA - Under 19 Borovci brez deželnega finala Tricesimo - Bor Nova Ljubljanska banka 85:67 (20:17, 47:23, 64:40) BOR NLB: Devčič 20, B. Filipac 3, E. Fili-pac 13, Formigli 12, Gombač 2, D'Ambrosio 4, Celin 6, Pancrazzi 7. Trenerja: Sancin in Faraglia. Mladinci Bora Nova Ljubljanska banka so po sinočnjem porazu v Cordenonsu na drugi dodatni tekmi izločeni iz boja za nastop v deželnem finalu prvenstva Under 19. Borovi košarkarji so se v prvi četrtini enakovredno upirali igralcem iz Tricesima. Za Trža-čane je bila usodna druga četrtina. V zadnjih minutah pred odmorom so košarkarji iz Tricesima zadevali iz vseh položajev in zadali borovcem usodni »break«. V nadaljevanju so Sancinovi varovanci skušali nadoknaditi zaostanek in so igrali zelo borbeno. Kljub temu pa je Tricesimo ubranil vodstvo in tako na koncu zmagal. Borovci so tako pred današnjim zadnjim srečanjem med Tricesimom in ekipo Sistema Pordenone (tekma bo ob 20. uri na Stadionu 1. maj pri Svetem Ivanu v Trstu) povsem brez možnosti za uvrstitev v deželni finale. Bor NLB je namreč v ponedeljek izgubil tudi proti Pordenon- TENIS - Gaja v drugih prvenstvih Prva zmaga veterank Dober začetek v D-ligah Začenjajo se tudi mladinska prvenstva Tekmovalna sezona Gajinih tenisačev je v polnem zagonu, saj so se v zadnjem tednu začela še tri prvenstva, v katerih ima gropajsko-padriško društvo svoje zastopstvo. Medtem ko smo o najboljših dveh postavah že poročali, naj tokrat omenimo uspeh veterank v Torvisco-si, ki so v četrtem krogu svojega prvenstva dosegle prvo zmago s prepričljivim 3:0 nad direktnimi nasprotnicami na repu lestvice. Dobro so začeli člani v prventvih D1 in D2 lige. Matej Cigui, Daniele Morossi in Sandi Grom so na domačih igriščih v prvem krogu premagali ekipo TC Gradisce z rezultatom 3:1. Edino točko je izgubil Matej Cigui, ki je po lepem in izenačenem srečanju moral priznati premoč Danija Tomuliča, mladega Novogoričana, ki kot starejši brat Jani v prvenstvu C lige) zastopa društvo iz Gradišča. Iz leta v leto se opaža večjo prisotnost slovenskih tenisačev v društvih naše dežele, pri katerih dobijo slednji dobro priložnost za bolj intenzivno udejstvovanje. Starejši člani, med katerimi sta v prvi vrsti Ilvio Vidovich in Massimiliano Borsetti, so bili na gostovanju v Maniagu. Tudi oni so zmagali s 3:1. Obe postavi igrata letos z ambicijami nastopa v play offu za napredovanje. Svoje prvenstvo so začela tudi dekleta - mlajše in starejše mladinke - ki so brez vsakršne težave premostile prvo oviro z zmago nad ekipo krožka škedenjske železarne. Pod vodstvom Cirile Deveti so Brai-dottijeva, Zelaschieva in Furlanova (tokrat je bila odsotna Petra Cor-bo, ki je v okviru deželne selekcije igrala v Vidmu na kvalifikacijah državnega tekmovanja Coppa Belardinelli) osvojile vsa tri srečanja. Sedaj čakajo na začetek svojih prvenstev le še mladinci. Gaja bo imela predstavnike v ženski kategoriji under 12 in 14 ter moški under 14. / ŠPORT Torek, 5. maja 2009 1 B NAŠ POGOVOR - Trener Milan Mikuš o letošnji amaterski sezoni in o naših društvih »V Trstu še dolgo ne bomo vzgojili pravega šampiona« Na Tržaškem se z mladimi dela zelo slabo - Kras z vrhunsko zasedbo - Kaj bi Vesna brez Venturinija Sproščen, kritičen in še vedno zelo ambiciozen. Tako se nam je včeraj predstavil naš nogometni trener Milan Mikuš, ki smo ga včeraj obiskali na njegovem domu v Saležu. Z Milanom smo se pogovarjali o letošnji pravkar končani sezoni (play-off se sicer mora šele začeti op. ur.), o nogometu na Tržaškem, o naših društvih in še o marsičem. Začnimo. Letošnja sezona je že mimo, čeprav morajo nekatere ekipe igrati še odločilne dvoboje v končnici prvenstva ... Z nogometom se prej kot igralec in nato kot trener ukvarjam že 44 let. V vseh teh letih sem videl in doživel marsikaj. Letošnja sezona je bila zelo povprečna. Ker sem letos treniral Ponziano, sem se v glavnem koncentriral na promocijsko ligo, v kateri so igrali tudi Kras, Vesna in Juven-tina. Letošnja promocijska liga je bila zanimiva le pri dnu lestvice. Predvideval sem, da bo zadnja beseda padla v zadnjem krogu in tako je tudi bilo. Na vrhu je kraljevala le ena ekipa in to je bil repenski Kras, ki je imel letos vrhunsko zasedbo. Tudi boj za play-off ni bil bog-ve-kako zanimiv. Mogoče sem nekaj več pričakoval od Ligna-na in Pro Gorizie. Prijetno pa je presenetil Trieste Calcio, ki je pod Sambaldijevo taktirko igral dobro. So mlada in zelo borbena ekipa. Presenetila pa me je Vesna, ki se za las ni uvrstila v play-off. Pričakoval sem nekoliko slabšo sezono ekipe kriškega društva, pri kateri je bil ključni mož napadalec Venturini. Zbral je kar 22 zadetkov. Brez Venturinijevih golov bi se Vesna borila za obstanek v ligi. Trener Veneziano ni imel na razpolago širokega izbora igralcev. Veliko bolj izenačena pa je bila elitna liga, v kateri sta se za 1. mesto potegovali Monfalcone in Manzanese. Manzanese je bil na koncu boljši, saj je imel na razpolago več kvalitetnih menjav. Katere ekipe so zaznamovale letošnjo sezono? Prav gotovo Kras, ki je napredoval že pet krogov pred koncem prvenstva. Nato pa tudi Trieste Calcio, ki je zelo mlada ekipa. Z mladimi je treba dobro delati in pri tem ima velike zasluge trener Fabio Sam-baldi, ki je odličen motivator. Razočarala pa me je Pro Gorizia, saj sem bil prepričan, da se bo uvrstila v končnico prvenstva. In v nižjih ligah? Nižje lige sem letos spremljal nekoliko manj, tako da ne bi rad ocenil ekip, ki Milan Mikuš je letos treniral tržaško Ponziano kroma jih nisem videl. Vsekakor imamo kar dve društvi, ki se lahko še potegujeta za uvrstitev v višjo ligo. To sta Sovodnje in Zarja Gaja. Obema lahko uspe podvig. Kras bo v prihodnji sezoni edina ekipa naših društev, ki bo igrala v najvišji deželni elitni ligi. Prepričan sem, da bo Kras tudi v elitni ligi igral pomembno vlogo. Že s tako zasedbo bi bili kompetitivni. Kras dejansko potrebuje tri ali največ štiri dobre nogometaše. Šušlja se, da bi v Repnu želeli Vesninega napadalca Venturinija? Tega ne vem. Pri Krasu imajo že Kneževiča. Vsi dobro vemo, da lahko motivirani in dobro trenirani Radenko doseže tudi v elitni ligi 18-20 golov. V Repnu imajo še mladega Orlanda, ki je letnik 1990, in je zelo obetaven. Nato imajo še Metul-lia. Če bosta napredovala tako Sovodnje kot Zarja Gaja bomo imeli v prihodnji sezoni kar šest ekip naših društev v tako imenovanih višjih deželnih ligah (elitna, promocijska in 1. AL). Nekoč so ekipe naših društev v glavnem igrale v 3. ali v 2. AL. Ostale tržaške ekipe, ki so nekoč nastopale v višjih ligah (San Giovanni, Domio, Costalunga) pa so v krizi. Kako to? Dobrih mladih igralcev v tržaški pokrajini je vedno manj in v so glavnem koncentrirani pri San Luigiju in Trieste Cal-ciu. Ti dve društvi imata določeno kontinuiteto. Vsi ostali pa so v težavah, ker imajo slabši mladinski sektor oziroma nekateri ga sploh nimajo. Pri San Luigiju in Trieste Calciu sestavljajo v glavnem ekipo s svojimi igralci in zelo poredko poiščejo druge okrepitve. Ta društva pa imajo vsako leto na razpolago vsaj deset novih igralcev, ki so zrasli v njihovem zelniku. Ti pa so sad selekcije. Treba pa povedati, da tudi ta društva, kot vsa na Tržaškem, delajo zelo slabo na mladinskem sektorju. Kako to? Kot trener članske ekipe sem večkrat spremljal trenerje mladinskega sektorja raznoraznih društev in prišel sem do zaključka, da so treningi zelo slabi. Poleg tega najmlajši, naraščajniki in mladinci trenirajo premalo. Žal se večina tržaških trenerjev premalo izpopolnjuje. Sam že trideset let hodim na raznorazne izpopol-njevalne tečaje, na predavanja in na tekme itd. Žal nas je takih le peščica. Trža-čani pa so najbolj brezbrižni, saj se že do Vidma težko zapeljejo. Prav zaradi tega v Trstu še dolgo ne bomo vzgojili pravega šampiona. Do A-lige se bo prebil le, če bo izreden talent. Pri ekipah naših društev so tajniki, blagajniki in ostali odborniki prostovoljci. Že pri nekaterih italijanskih društvih pa vemo, da ni prav tako. Nekatera italijanska društva imajo eno ali dve osebi, ki za delo pri društvu prejemajo honorar. Velja. To sta predvsem tajnik in blagajnik. Vloga tajnika je pri naših društvih večkrat podcenjena, čeprav je zelo pomembna. Tajnik mora urediti vse društvene podatke, komunicirati s federacijo, brati komunikeje, pripraviti in urediti zdravniške preglede in še bi lahko našteval. Tajniško delo je izredno pomembno in prav je, da se tej osebi da nek honorar, saj je to delo zelo mučno. Če je klub dobro organiziran, se to vidi že pri odboru. Če so odborniki delavni, natančni in vedno prisotni, potem bodo tudi trener ter igralci bolj zadovoljni in veliko bolj motivirani. Ali so mogoče naša društva bolj spretna pri iskanju sponzorjev? Ne vem. Mestna društva imajo pri tem lažje delo, saj imajo svoje potencialne pokrovitelje zelo blizu igrišč. Na Krasu pa ni velikih podjetij in velikih firm. Od naših ekip na Tržaškem sta za iskanje sponzorjev najbolj spretna Kras in tudi Vesna. Kaj pa Milan Mikuš v prihodnji sezoni? Prav gotovo ne bom treniral na Tržaškem. Mogoče v Furlaniji ali pa v Venetu. In to po možnosti v elitni ligi. V Sloveniji ne? S svojo trenersko licenco bi lahko treniral tudi v slovenski prvi ligi. Nekoč so me že vabili v Koper. Pred kratkim pa so me hoteli v drugi ligi. In s čim pa se ukvarjate v prostem času? V glavnem se ukvarjam s hišnimi opravili, na vrtu itd. Tudi v prostem času si rad ogledam kako nogometno tekmo. Ogledal sem si številne tekme turnirja Roc-co v Gradišču. 20. maja pa si bom mogoče lahko ogledal finale srbskega pokala, ki bo najbrž beograjski derbi Partizan -Crvena zvezda. Jan Grgič SMUČANJE - Lestvice 4. Primorskega pokala Na vrhu tudi dva člana Brdine Nastopilo 183 smučarjev naših klubov, skupno pa 479 tekmovalcev - Društevna lestvica: SK Devin 2. -17.5. nagrajevanje na Opčinah Letošnjega 4. Primorskega smučarskega pokala in 5. Pokala Alternativa sport, ki je imel letos drugič zapored čezmejni pečat, se je udeležilo 479 tekmovalcev, med temi pa je bilo 183 tekmovalcev naših društev (38 % vseh tekmovalcev). Tudi letošnja izvedba Pokala je štela štiri preizkušnje (Pokal ZKB za podjetja, Zimske športne igre, Pokal prijateljstva treh dežel in tekma notranjsko-primorske regije), na katerih so ob tekmovalcih naših društev sodelovali tudi smučarji iz klubov iz Slovenije, ki so vključeni v notranjsko-primorsko regijo. Skupno je tako sodelovalo 13 društev, pet naših in osem iz Slovenije. V nasprotju z lansko izvedbo je letos sodelovalo v 14 starostnih kategorijah 157 tekmovalcev manj (lani je bilo skupno 636), število članov naših društev pa je skorajda nespremenjeno (lani 187, torej štiri več kot letos). Najštevilnejši so bili smučarji v članskih kategorijah (1993 in starejši), kjer je nastopilo 280 smučarjev, v mladinskih kategorijah (1995 in mlajši) pa jih je bilo 221. Največ tekmovalcev je bilo v kategoriji veteranov (54), v mladinski konkurenci pa je največ smučarjev nastopilo v kategoriji baby sprint moški (34). V vseh štirih tekmah je nastopilo več smučarjev (312), 165 pa je bilo smučark v vseh starostnih kategorijah. Na nagrajevanju, ki bo na Opčinah, v nedeljo, 17. maja od 12. ure dalje, bodo nagradili najboljše tri iz vsake starostne kategorije. Letos bodo na najvišjo stopničko zmagovalnega odra stopila dva naša smučarja, člana SK Brdina: Katrin Don v kategoriji mišk in Aljoša Gorjan med starejšimi člani. Člani Brdine so zbrali še dve drugi mesti, devi-novci dve drugi in štiri tretja mesta, smučarki Mladine pa sta se v kategoriji mladink uvrstili na drugo in tretje mesto. Na društevi lestvici je prvo mesto pripadlo SK Kalič Postojni, drugi je SK Devin, tretji pa SK Gorica. LESTVICA 4. PRIMORSKEGA POKALA Super baby Ž: 1. Anja Zadel (Pivka), 2. Nuša Zadel (Pivka), 3. Anamarija Vidergar (Postojna); Super baby M: 1. Jure Brlogar (pivka), 2. Alex Ostolidi (Brdina), 3. Žan Udovič (Snežnik); Baby sprint Ž: 1. Neja Seražin (Postojna), 2. Danaja Ogrizek (Postojna), 3. Lara Štem-berger (Snežnik); Baby sprint M: 1. Matevž Govekar (Javornik), 2. Enrico Rožič (Devin), 3. Luka Samo-kec (Snežnik); Miške: 1. Katrin Don (Brdina), 2. Tinkara Žitko (Postojna), 3. Alenka Trček (Javornik); Miški: 1. David Pivk (Javornik), 2. Žan Rot (Postojna), 3. Ivo Derman (Sežana); Deklice: 1. Lara Čigon (Postojna), 2. Maruša Govekar (Javornik), 3. Gaia Musina (Devin); Dečki: 1. Andraž Dobo-všek (Gorica), 2. Tilen Furlan (Gorica), 3. Jernej Čigon (Postojna); Naraščajnice: 1. Meta Poljšak (Postojna), 2. Neža Čigon (Postojna), 3. Alessia Fantini (Devin); Naraščaj-niki: 1. Miha Sirk (Gorica), 2. Jan Marolt (Postojna), 3. Anže Čigon (Postojna); Mladinke: 1. Katja Pivk (Javornik), 2. Lara Purič (Mladina), 3. Meri Perti (Mladina); Mladinci: 1. Žiga Cigoj (Gorica), 2. Luka Je-drejčič (Sežana), 3. Jaka Poljšak (Postojna); Članice: 1. Martina Primožič (Idrija), 2. Vanja Čeligoj (Pivka), 3. Irena Dolsek (Koim- pex); Člani: 1. Luka Pavlovič (Postojna), 2. Jernej Dolenc (Sežana), 3. Gašper Matelič (Sežana); Starejše članice: 1. Eva Šušteršic (Pivka), 2. Barbara Žitko (Postojna), 3. Erika Hrovatin (Devin); Starejši člani: 1. Aljoša Gorjan (Brdina), 2. Aleš Širca (Sežana), 3. Matej Faga-nel (Sežana); Dame: 1. Mateja Pen-ko (Pivka), 2. Anita Pivk (Javornik), 3. Alenka Seražin Car (Postojna); Super dame: 1. Liljana Mavri (Gorica), 2. Darja Sever (Sežana), 3. Ivanka Mikuletič (Snežnik); Amaterji: 1. Borut Mikuž (Idrija), 2. Robert Gomišček (Gorica), 3. Bor Zuljan (Gorica); Veterani: 1. Marko Velikonja (Gorica), 2. Alex Cor-batto (Brdina), 3. Robi Podgoršek (Sežana); Super veterani A: 1. Boris Jordan (Idrija), 2. Alojz Ferletič (Gorica), 3. Gorazd Širca (Sežana); Super veterani B: 1. Jože Inocente (Postojne), 2. Giuseppe Pangos (Devin), 3. Srečko Lapajne (Devin). DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Postojna, 2. Devin, 3. Gorca, 4. Brdina, 5. Sežana, 6. Pivka, 7. Javornik, 8. Snežnik, 9. Idrija, 10. Kanin Bovec, 11. Mladina, 12. SPDG, 13. SPDT. JADRANJE Bolečine v hrbtu zaustavile Čupino posadko Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta včeraj začela z nastopi na Gardskem jezeru na prestižni regati Expert Olympic Garda, na kateri nastopajo tudi olimpijci in ostali jadralci s svetovnega vrha. Naša jadralca sta se na regato dobro pripravila: štiri dni sta trenirala zjutraj in popoldan, včeraj pa ju je zaustavila poškodba hrbta flokista Jaša. V prvi včerajšnji regati (nastopa 38 posadk) sta jadrala izvrstno in sta bila peta, v ostalih dveh plovih pa sta popustila. Bolečine v hrbtu so bile prehude, da bi uspela odjadrati tako kot v prvi regati. Vseskozi je pihal veter z močno ja-kostjo. Če bodo bolečine minile, bosta Simon in Jaš regato zaključila, sicer pa se bosta vrnila domov. Po treh plovih vodi nemška posadka Zellmer/Seelig, druga sta Italijana Zan-dona/Della Torre, tretja pa Japonca Hara-da/Yoshida. Čupina jadralca sta trenutno na 18. mestu in enajsta med italijanskimi posadkami. Cigujeva v Mostarju prva nosilka Gajevka Paola Cigui bo danes začela z nastopi na mednarodnem turnirju v Mostarju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. V prvem krogu glavnega turnirja, v katerem je prva nosilka, se bo pomerila s kvalifikantko Katjo Milas iz Hrvaške. SK Devin na dveh dirkah Prvega maja je devinovec Matteo Vi-sintin na dirki v kraju Bocca di strada v Ma-renu pri Trevisu v sprintu zasedel zelo dobro 5. mesto v konkurenci 91 kolesarjev, ki so 24.3 km dolgo progo prevozili s poprečno hitrostjo 37.06 km/h. V šestem krogu je bil Visintin med tremi ubežniki. V nedeljo pa se je v kraju Gorgo di La-tisana v pordenonski pokrajini, na dirki kluba Veloclub, 36 tekmovalcev potegovalo za 2. Trofejo Fiat Adriamotor. Po 9 krogih so v cilj privozili v glavnini. Manuel Berton (Pasiano) je zaneslivo zmagal, devinovec Erik Mozan pa je bil dvajseti. Skupno so prevozili 34,2 km, s povprečno hitrostjo 35.07 km/h. ZAČETNIKI - Začetniki Mladosti so v včerajšnjem zaostalem srečanju visoko izgubili proti Turriacu. Končni rezultat je bil 10:0. Nogometaši Mladosti niso igrali dobro in trener ni bil prav nič zadovoljen s svojimi varovanci. Mladost bo jutri igrala še zadnjo prvenstveno tekmo proti Azzurri. Popravek Računalniški škrat nam jo je zagodel, tako da smo v včerajšnji Torkovi prilogi objavili na 21. strani slike odbojkarskih postav under 13 Bora, Kontovela in Sloge, ki se nanašajo na lansko in ne na letošnjo sezono. Prizadetim se opravičujemo. □ Obvestila ZSSDI - Ob zaključku smučarske sezone 2008/09 vabi smučarska komisija ZSŠDI na nagrajevanje 4. Primorskega smučarkega pokala in 5. pokala Alternativa sport, v nedeljo 17. maja t.l.,od 12. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni so tekmovalci, člani in prijatelji smučanja. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repenta-borska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 0402171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalno zaključno prireditev v soboto, 16. maja, ob 20.30 v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Na sporedu bodo navijaške točke in prikaz musicala 'Alica v čudežni deželi". MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet za družine na Krim. Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338 5953515) ali Lauro (348 7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. 2 2 Sreda, 6. maja 2009 PRIREDITVE / PIRAN - Ob stoletnici rojstva goriškega slikarja in grafika Zorana Mušiča ■ ■ v« v ■•■ v« • • ■ Musiceve slike, gvasi in risbe Razstava v Mestni galeriji Piran v sodelovanju z Igorjem Lahom, galerijo Contini iz Benetk in Moderno galerijo iz Ljubljane m Mnogim prireditvam, ki jih prirejajo ob stoletnici rojstva slovenskega slikarja in grafika Zorana Mušiča, se bo kmalu pridružila razstava v Mestni galeriji Piran. Ob dvodnevnem simpoziju v Ljubljani, ki sta ga posvetila goriškemu umetniku Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Nova revija, ter okrogli mizi, la bo to soboto v tržaškem muzeju Revoltella, so namreč Obalne galerije pripravile razstavo z umetnostnim zbirateljem Igorjem Lahom, galerijo Contini iz Benetk in Moderno galerijo iz Ljubljane. Razstavo bodo odprli v petek, 8. maja, ob 19. uri, in bo odprta do 21. junija. Zoran Anton Mušič se je rodil 12. februarja leta 1909 v vasi Bukovica med Volčjo Drago in Biljami blizu Gorice, umrl pa 25. maja leta 2005 v Benetkah. Leta 1934 je diplomiral na likovni akademiji v Zagrebu pri prof. Ljubu Babiču in pol leta kasneje prvič raz- _, stavljal v Murski Soboti in v Celju. Musič se je nato podal v Španijo, kjer je študiral dela klasičnih umetnikov. Bil je član kluba Neodvisni, leta 1943 pa se je preselil v Gorico in nekaj časa bival med Gorico in Benetkami. Naslednje leto je prvič razstavljal v Benetkah. Po nekaj mesecih so ga internirali v koncentracijsko taborišče v Dachauu, kar je vplivalo na nastanek njegovega ciklusa Nismo poslednji (1970). Leta 1945 je odšel v Gorico in Benetke. Leta 1952 je dobil štipendijo za študij v Parizu. Od tedaj naprej je živel in ustvarjal med Parizom in Benetkami. Njegova dela danes hranijo najpomembnejše svetovne galerije. SLOVENIJA STORJE Zadružni dom V soboto, 9. maja 2009 ob 20. uri / Marco Tassara: Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 6. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Jutri, 7., v petek, 8. in v soboto, 9. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 11. maja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 13. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. Mala drama Jutri, 7. maja ob 20.00 / Milena Maka-rovic: »Barčica za punčke«. V petek, 8. in v soboto, 9. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska zadeva«. V ponedeljek, 11. maja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V sredo, 13. maja ob 20.00 / Dušan Jo-vanovic: »Življenje podeželjskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Do 9. maja ob 20.00 / Peter Stone, Ju-le Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 13. maja ob 12.00 / Branko Za-vršan in solisti: »Solistika«; ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Jutri, 7. maja ob 18.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V petek, 8. maja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 13. maja ob 18.00 in ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Cankarjev dom Danes, 6. maja ob 19.00 Linhartova dvorana / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Šentjakobsko gledališče Danes, 6. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). Jutri, 7. maja ob 19.30 / A. Jaoui/J.-P. Bakri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša jamnik. V petek, 8. in v soboto, 9. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Ču- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: v petek, 8. ob 20.30, v soboto, 9. ob 17.00, v nedeljo, 10. ob 16.00, od torka, 12. do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti »Giovanni Allevi in concerto«: Nastopa Giovanni Allevi. Urnik: v petek, 8. in v soboto, 9. maja ob 20.30. GORICA Dvorana Pokrajinskih muzejev V petek, 8. maja, ob 20.30 / V okviru festivala »Snovanja« bo na sporedu »Olivier Messiaen in njegov čas«, glasbeni večer bodo oblikovali Alessandra Schettino, Neva Klanjšček, Matej San-ti in Aries Caces. Kulturni dom V ponedeljek, 11. maja ob 20.30 / "Gu-lash koncert". Madžarske, transilvanske, romunske, bulgarske in klezmer, Janos Hasur. _SLOVENIJA_ POSTOJNA Jutri, 7. maja ob 20.30 / V hotelu Jama pri Postojnski jami zadnji koncert v okviru »Postojna Blues Festival 2008 / 09«. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 6. maja ob 19.30, Klub Cankarjevega doma / »Zvoki šestih strun«, nastopa Massimo Felici - kitara. Jutri, 7. in v petek, 8. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, dirigent George Peh-livanian, solist Paul Meyer -klarinet. V torek, 12. maja ob 20.30 / Nastopa skupina »The Necks« (Avstralija). Šentjakobsko gledališče V torek, 12. maja ob 10.00 / Svetlana Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): od sobote, 9. (otvoritev ob 19.30) do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisa, predstavila jo bo mag. Jasna Merku. Na otvoritvi bosta nastopala Teodora Tommasini - sladka flavta in Carlo Tommasini - klavir. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Otvoritveni večer bo zaključila brezplačna projekcija filma »Il Gattopardo« Luchina Viscontija v goriškem Kinemaxu ob 20.00 . Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ HRPELJE Kulturni dom: je na ogled razstava Megi Uršič Calzi »Nekdaj, danes in jutri«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 in ob sredah od 8.00 do 18.00. PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KOMEN Stara šula: do 11. maja je na ogled fotografska razstava Gregorja Blažiča pod naslovom »Powerful darkness«. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: od petka, 8. do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Živlljenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 8. maja je na ogled razstava »Vrata«. Objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. CERKNO Cerkljanski muzej: do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Galerija Artes: na ogled je razstava slikarja Franca Duge. Urnik: ob delavnikih, od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): od jutri, 7. do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (5. 5. 2009) Vodoravno: Mel, trava, Isokrates, skarabej, Štor, klnin, Marna, Nace, emirat, Rea, at, Karel, Pontl, Onan, Redi, Los, L. I., Italijanka, orl-clkel, li ra, Galateja, Ekar; na sliki: Mira Štor. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 6. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu - Veliki pisatelj W. Shakespeare 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved 11.30 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Film: Il caso di Thomas Crawford (triler, ZDA, '07, r. G. Hoblit, i. A. Hopkins, R. Gosling) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik Rai Due 6.25 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Variete: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik 20.35 Šport: Rai sport 20.45 Nogomet: Chelsea - Barcellona 22.45 Šport: Un Mercoledi da campioni 23.20 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.35 Dok.: La Storia siamo noi ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 1.10 Aktualno: La Storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre Aktualno: Le storie Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.:Double Trouble 16.00 Dnevnik - GT Ragazzi, sledi Mele-visione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Variete: Parla con me Rete 4 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.00 18.40 18.55 20.30 21.10 23.20 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 16.40, 1.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Un detective in corsia Nad.: Distretto di polizia 3 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Film: Il gigante (dram., ZDA, '56, r. G. Stevens, i. E. Taylor, R. Hudson) Nad.: Tempesta d'amore 0.25 Dnevnik in vremenska napoved Nan: Walker Texas Ranger Film: Arma letale (det, ZDA, '87, i. M. Gibson, D. Glover) Film: The Weather Man - L'uomo delle previsioni (dram., i. N. Cage) Canale 5 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.50 20.00 20.30 21.10 22.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 10.00 Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: So che ritornerai (dram., It., '08, r. E. Puglielli, i. M. Arcuri, G. Giannini) Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved O Italia 1 6.05 Jutranji dnevnik 6.15 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Xena - Principessa guerriera 10.20 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 15.50 Nan.: Kyle Xy 16.40 Nad.: Malcolm 18.30 22.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Resničnostni show: Cupido (v. F. Panicucci) 7.00 8.10 12.00 12.05 12.50 13.50 14.30 15.35 16.25 17.00 19.00 20.00 20.10 20.30 20.55 22.45 23.30 23.55 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik Pregled tiska Kratke vesti Aktualno: Mappero Aktualno: Attenti al cuoco (pon.) Aktualno: ... Attualita Aktualno: Musa TV Dokumentarec o naravi Variete: Borghi nel FVG Risanke Rotocalco ADNKronos Qui Tolmezzo Il Rossetti Deželni dnevnik Film: La storia della sua vita (dram., '90, r. J. Nicolella, i. T.I.Griff, D. Ashbrook) A.COM Automobilissima Dok.: Le perle dell'Istria Nan.: Se domani verra LA 7.00 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.45 La 7 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Il caso Thomas Crown (det., ZDA, '68, r. N. Jewison, i. S.McQueen) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Film: Il treno (srh., ZDA, '64, r. J. Frankenheimer, i. B. Lancaster, J. Moreau) Varíete: Victor Victoria Slovenija 1 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Risan. nan.: Nekoč je bilo ... življenje 9.45 Risanka 10.10 Profesor pustolovec (pon.) 10.55 Knjiga mene briga 11.20 Prof. Dr. Ignacij Voje - Zoisov nagrajenec za življenjsko delo (pon.) 11.55 Dok. oddaja: Stara bremena, nova bremena (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.15 Tarča: pokojninski sistem (pon.) 14.25 Oddaja o ljubiteljski kulturi (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Nils Holgerson 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.30 Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tv pogled 20.05 Film: Prevara 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.15 Omizje (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.20 Spet doma (pon.) 12.05 13.30 16.00 16.25 18.40 18.55 19.20 19.55 22.50 0.20 HRI-BAR (pon.) Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik - 06.05.1991 Črno beli časi Nogomet: Nafta - Maribor (prenos) Oddaja TV Maribor: O živalih in ljudeh (pon.) Oddaja TV Maribor: Na vrtu (pon.) Z Damijanom (pon.) Rokomet: Gorenje - Cimos Koper (prenos) Slovenska jazz scena Film: Očarljivi Beau Brummel (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 16.20 16.50 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.10 23.35 0.35 8.00 9.00 9.05 10.05 11.05 15.30 18.00 18.40 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 22.30 Dnevni program 0.15 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Globus Film: Bravissiomo Biker explorer 27. mednarodni pokal v plesih Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Minute za... Vremenska napoved Primorska kronika 21.55, 0.20 Vsedanes - TV dnevnika Šport Dok.: Rimski parki Pogovorimo se o... City Folk Folkest v Kopru Rokomet: Gorenje - Cimos (posnetek) Iz arhiva po vaših željah Čezmejna Tv i Tv Primorka 23.00 Dnevnik Tv Primorka 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 16.20 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Vi- deostrani Mozaik Mlad. kviz: Če me spomin ne vara Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Odprta tema Koncert Marjana Smodeta, Ne poj-te prijatelji S polnim plinom RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 »Berlin 1989 - čas odjuge«; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ženski portreti; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK Svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na re-šetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.20-19.50 Oglašanja s tekem Slovenskega nogometnega prvenstva; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Primorska poje 2009; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Com-mento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Najlepša viža; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.40 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.10 Vzhodno od rocka; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 6. maja 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla vremenska slika O PARIZ 6/16 ŽENEVA 4/16 O MILAN , 0 11/19 ^ v A LIZBONA O 18/28 MADRID O 8/27 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O - 10/21 ^ ' \„ATENE ^ , J6/19 O-» O SOFIJA 6/20 C Nad našo deželo pritekajo severnozahodni tokovi, ki so v višinah vlažnejši. Od jutri bo pritekal bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.18 Dolžina dneva 14.32 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 4.02 A Nad zahodno Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. Vremenske fronte se severno od Alp pomikajo proti vzhodu. V višinah priteka k nam postopno toplejši zrak. BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo občasno pojavljale vremensko pogojene težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.22 najnižje -54 cm, ob 9.26 najvišje 28 cm, ob 14.48 najnižje -29 cm, ob 21.07 najvišje 55 cm. Jutri: ob 3.53 najnižje -60 cm, ob 10.04 najvišje 29 cm, ob 15.18 najnižje -23 cm, ob 21.30 najvišje 54 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........17 2000 m............4 1000 m ..........12 2500 m............0 1500 m............7 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8, po nižinah 7. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sâ mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 8/19 CELOVEC O 7/19 TOLMEČ O 9/21 TRBIŽ O 5/14 O 4/17 KRANJSKA G. o 7/18 S. GRADEC CELJE 7/20 O VIDEM O 11/22 O PORDENON 12/21 ČEDAD O 12/21 GORICA O 14/22 O N. GORICA 11/22 O TRŽIČ 7/19 _ O KRANJ O LJUBLJANA 9/20 POSTOJNA^, O 5/17 ^KOČEVJE v Č O ČRNOMELJ MARIBOR o 8/19 PTUJ O M. SOBOTA O 8/18 N. MESTO 9/19 O ____ ZAGREB 9/20 O ÎNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spre- Zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho bo. menljivo vreme zaradi občasne visoke oblačnosti. Ob Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primor-morju bodo pihali krajevni vetrovi. skem okoli 12, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C. M. SOBOTA O 9/21 DOPIS IZ PARIZA - Razburljiva izkušnja v Cité de la science Crim'expo: kako postati detektiv Direktor muzeja je bil umorjen! Raziskave so še v teku, šest oseb je osumljenih... Tako poroča novinarka na video posnetku, ki vas sprejme na vhodu... razstave Crim'expo. Na 600 kvadratnih metrov postavitve v Cité de la science lahko postanete detektiv in pregledate kraj zločina, ali pa sodni zdravnik/kemik/fizik in raziskujete v laboratoriju. Na razstavi Crim'expo lahko v prvi osebi doživite dogodivščine televizijskih serij »Miami experts« in »New York experts«! Vstopimo, torej! Na kraju zločina je policija naredila že vse potrebno: balistično preiskavo, analizo prstnih odtisov, stopinj, vlaken itd. Po ogledu slednjega se lahko podate v laboratorije. Kot prvo morate opraviti obdukcijo: na mizi leži mrlič (plastični m seveda). Sodni zdravnik mora odkriti vzrok in čas smrti. Obdukcija ima dve fazi: prva je zunanja analiza telesa, s katero določimo uro smrti. Po smrti se začenjajo fiziološke spremembe: v prvih urah so pomembne sprememba temperature telesa, mrliška otrplost in hipo-statske lise; slednje, recimo, pokažejo, ali so truplo premaknili. Drugi del obdukcije se tiče notranjosti telesa. Najprej se izreže globok rez v obliki Y na prstnem košu, se umaknejo rebra, stehta in podrobno pregleda vse organe - srce, ledvice, jetra, pljuča - in seveda tudi vsebino želodca. (Vaš »kirurški nož« je povezan z računalnikom in, ko se dotaknete raznih organov, dobite celo vrsto podatkov). Ko ste pri obdukciji dobili vse potrebne informacije, lahko preidete v laboratorij prstnih odtisov. Fiziološko je prstni odtis konfiguracija grebenov, ki leži na ožilju, neposredno pod kožo, ki nastane pri razvoju zarodka, se ne spremeni z raščo ali staranjem in ki se obnovi po poškodbi. Prstni odtisi so bili prvi in so še danes najbolj zanesljiv način ugotavljanja identitete osumljenca. Še nikoli niso dobili dva človeka z enakimi prstnimi odtisi, tudi ne pri enojajčnih dvojčkih. Po odtisih sledi laboratorij sodne odonto-logije, kjer pregledate odtise ugrizov na ostankih hrane in eventualno t« na žrtvi. Morfologija ust je edinstvena za vsakega posameznika in k tej specifiki pripomore tudi delo zobozdravnika. Sledi laboratorij bioloških sledi in DNK odtisov. DNK je danes eden izmed najbolj pomembnih pripomočkov pri reševanju detektivskih problemov. (Analize slonijo na ugotavljanju zaporedja zelo variabilne regije DNK, ki se razlikujejo pri vsakem posamezniku.) Oče metode je Alec Je-frrey, genetik z Univerze v Leicestru. Prvič so jo uporabili leta 1985 v Veliki Britaniji za reševanje migracijskega primera, leto kasneje pa je bil na podlagi DNK spoznan za krivega posiljevalec in morilec (primer Enderby). Naslednji korak sta laboratorija, kjer boste lahko preverili stopinje, vlakna, dlake in lase dobljene na kraju zločina. S slednjimi lahko ugotovite, ali je prišlo do fizičnega kontakta med žrtvijo in morilcem, število oseb, prisotnih na kraju zločina, njihov spol, starost itd. Nazadnje vam ostaja še bali-stična analiza, ki vam bo razkrila orožje, smer in razdaljo strela. Za vašo raziskavo ne potrebujete laboratorija entomologije, vendar lahko ga vseeno obiščete, saj je ta veja sodne medicine naredila v zadnjih letih največje napredke. Veda preučuje žuželke in jajčeca, ki se razvijajo v truplu; glede na tip žuželke ozi- roma njihovo starost se lahko ugotovi čas smrti. Prvi začetki segajo v konec 19. stoletja, oče vede je Jean-Pierre Megnin (1828-1905) in njegovo najpomembnejše delo je »La fauna des cadavres« (Favna trupel). Bližate se koncu preiskave. Ostaja vam še rekonstrukcija portreta na podlagi pričevanj in določitev krivca na podlagi spraševanj osumljencev. Ali ste pravilno sodili, vam bo povedal končni video posnetek... Razstava je edinstvena izkušnja, da se v prvi osebi znajdete v kriminalistični preiskavi, edinstvena dogodivščina, možna v Cité de la science vse do 3. januarja 2010. V na ulic mirili Sha liti-Ayurveda, Thalaiso, Wlai Thai, Sa jna Park in pokritih bazenih ilermomintralrn In agpeirano irorïfeo wdo. tamo poskrbeli za vaši dobra počirt^tproftita in popoln oddih. KûPÛHA îo bwke in ¡wflifce m™*™ dhcvnttp - do 29- malo 2009 I Thala&sq center MO lí:n»lM¿ íij.i uporab? (*l¿Ml*Ji pijt v P^tOf frtu. 5HAKtl - AYUSVEPA í ÉWTER Edini jyurvediklcrnter na swtu podpakravilt-lj ilïiiYi ¡Adiete lin ¿l¿. íl|»*jf*yiirv«)t. WaiTHAI Nijcclovilcjil cc-ntrr (¿jil.h j J'UrtJij Tjjhkc 1 \A/M THjM. ITHALASSO CENTER LKetbnHHrikJ^auliftfipeFMW tel- +}B6 5 6çj2 90 Oí - WWW. I ¡fed 3 ».flit FECLASS KOTILSSiSPA t so mi/"- "¿V - JfeYHjdha velja adpontMfica áa petini mà