Posamezna številka 10 vinarjev.
SlEV. 16.	V LiiiMjaii!, v Men, 21. januarja isis.
Leto AL I).
s Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . , E 20'—
ea en mosoo ......2'20
«« Romči|o oaloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 351—
V	Ljubljani na dom:
Z« celo leto naprej . . E 24-— za en meseo „ . . „ 21—
V	oprav* preieman mesečno „ 1*70
s Sobotna Izdaja: =
ia celo leto....... 7-—
za Nemčijo celoletno . „ 9'— ■ ostalo inozemstvo . „ 12'—
	1
> A-..... ■■.MM	
mi	
rwW>'■" ■ J	
fl	
#1	
	
■jkM	A
	
== Luseratl:
Eno»!»!?9* peiltvrsta (72 mm): za huVrii . . . , po 18 T za (iTKivst .... „ 15 „ za trUrit .... „ 13 ,, za veikrit primeren popnst.
Firrtn »tui!;. izlili. ssmrtHfce t:
enoslolon* ps:ltvruta po 2 j vin.
E=S—3 Poslano:---—-•
enuBtoloaa prUrmta po 40 vin.
Izhaja vsak dsa, izvzamšt nedelja In prsmi«, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
Kar Uredništvo le v Eopitarjevl ollol štev. 6/IIL Bokopts) se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne <=> »prejemajo. — Orednlškega telefona štev. 74. =
Dpravnlštvo (e v Kopitarjevi nllot St. B. — Račun poštne hranilnice avstrijsko št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero.št. 7563. — Upravniškega teletom št. 138.
(Izviren dopis »Slovencu«. — A, B.)
Sofija, 12. januarja 1915.
Čeprav je Bolgarija proglasila nevtralnost, vendar so vsi Bolgari prepričani, da do konca evropejske vojske ne bodo mogli ostati nevtralni; prej ko slej bodo morali poseči vmes, razume se, da bi želeli začeti akcijo čim pozneje ko mogoče. Pred nastopom spomladi pa na vsak način ne bo spopada z nobenim sosedom, ker pri-rodne in gmotne zapreke tega ne do-r. puščajo.
^ Vprašanje, kateri vojujočih se strank
bi se Bedarija pridružila, je torej od dne do dne bolj pereče: ali se naj pridruži bolj simpatični, ali bolj močni. Ali naj odločuje čuvstvo? Ali naj odločujejo interesi? Katera stranka ima največje izglede za zmago in bi bila nasproti Bolgariji najbolj darežljiva?
Ljudstvo v Bolgariji simpatizuje — o tem se ne da prerekati — z Rusijo, kar je sicer lahko umevno. A inteligenca je razdeljena po svojih čuvstvih na toliko strank, kolikor je držav v Evropi: nekaj strank se navdušuje za slovanstvo, druge za francosko civilizacijo, tretje za načelo narodnosti, četrte za pravice malih narodov; a ne manjka tudi takih, ki proslavljajo nemško železno disciplino, nemško obrt in nemško kulturo. Na tej podlagi bo težko priti do sporazuma. Tukaj so odločilni momenti: vzgoja, obrazovanje in osebni interesi posameznih članov bolgarske inteligence, kateri večinoma izvirajo od tod, kjer je dovršil dotični mladenič svoje študije: ali v Nemčiji, oziroma nemških mestih Avstrije, ali na Francoskem, v Belgiji, ali kje drugje. Germanofilstvo in franko-filstvo sta torej v krogih bolgarske inteligence bolj razširjeni čuvstvi, kakor pa rusofilstvo, kateremu so vdani bolj redki, večinoma starejši možje, kateri so dovršili svoje študije v Rusiji. Precej pa je tudi takih, ki so prinesli s seboj iz Rusije socialistične, anarhistične in nihilistične nazore.
Istina je, da v političnih vprašanjih čuvstvo ne more odločevati. V tem oziru so merodajni interesi.
Evropejsko ravnotežje, ki se je vzdrževalo vsled p r o t i v n i h interesov velesil, je jamčilo za neodvisnost balkanskih držav. A evro-pejska vojna, ki bo dala zmagujočim oblast odločevati o usodi cele Evrope (zajedno z Balkanom), bode odločila o obstanku ali prestanku malih držav. Za te velja torej znani Shakespearov rek: »To be or not to be, that is the question.« (Biti ali ne biti, to je tukaj vprašanje.)
Pravi interesi katerekoli države stoje višje kakor gole obljube. Torej se ne bo to izpolnilo s strani velikih držav nasproti malim, kar se obeta, nego to, kar je v interesu večjih, Zato se čuvstva posameznih državljanov ne smejo pomešati z interesi države.
Tisti časi so minili, ko se je bolgarska zunanja politika vodila samo z ozirom na Rusijo ali kako drugo velesilo. Od početka velike vojne si stojita nasproti: trozveza in trojni sporazum. A ker je Italija ostala na strani, ima Bolgarija nasproti samo Nemčijo in protinemško zvezo, med katerima se ima odločiti. Načelno vprašanje, kateremu se mora vsa pozornost posvetiti, se glasi: Kako se bo rešilo balkansko vprašanje, ako zmaga Nemčija, in kako, "ako zmaga protinemška zveza?
Zmaga Nemčije more dati Bolgariji največ: vzhodno Srbijo, Štip, Kočane, pa menda Dramo in Kavalo, če bode poslednjo Nemčija žrtvovala Bolgariji, v tem ko jo je v Bukareštu priborila Grkom. Zapad-na Tracija bo izgubljena za Bolgarijo, a železnica Niš—Svilengrad bode postala del velike svetovne proge, ki veže Hamburg z Bagdadom, to je Evropo z Azijo, Bolgarija pride tako med močne sosede Avstrijo, Rumunijo in Turčijo. Kako bi v tem zemljepisnem položaju dihala, o tem še sedaj ni mogoče soditi. Bilo bi tudi prezgodaj. »Qui v ivra, verra.«
A kako bi bilo, ako zmaga protinemška zveza? Giede tega učenjaki še niso sporazumni. Samo številke se citirajo: Rumunija bi imela 11 milijonov, Srbija 10 milijonov a Bolgarija V/U milijona prebivalcev. To so gole številke, o katerih pa še ni znano, kako bi se popolnile v realnosti. Tu bi morala pomagati darežljivost ootične močne države, ki bi zmagala. A v tem oziru velja menda še vedno stari latinski rek »Non bene conveniunt majestas et arnor.« (»Ljubezen in veličina se ne razumeti.«)
Kaj je torej Bolgariji storiti v takem delikatnem položaju?
_ Kakor je nekdaj Heraklej bi! na razpotju, tako se nahaja sedaj tudi Bolgarija.
Me ja mmirn oirok za mir.
Parnik »Jason«, ki je pripeljal božične darove ameriške dece sirotam evropskih bojevnikov, je bil prvi lepi mirovni pozdrav, ki ie preko morja dospel v našo staro Evropo, ki jo opustošajo velike vojne vihre. Sedaj se je po prizadevanju K. Devereur-Blake v Zedi-njenih državah Severne Amerike ustanovil odbor žena, ki se bore za žensko volilno pravico, katerega naloga je, da pridobi ameriške otroke za podpis
mirovne peticije na državne poglavarje vojujočih se narodov. Odbor se v svoji agitaciji poslužuje posredovanja šol. Šolska nadzorna oblast v Newyor-ku podpira to namero. Ustanove se otroške organizacije, ki bodo delovale za skorajšnji mir ter bodo služile, vzgoji v duhu temeljne mirovne ideje.
Ako bo začeta akcija bojevnic za žensko volilno pravico vspela, potem se v vsaki državi severoameriške Unije izbere po en otrok, ki ga s peticijo odpošljejo v Waschington; ondi se potem mali odposlanci skupno podado na poslaništva inozemskih držav ter poslapikom izroče peticije. Peticija se bo glasila takole: »Mi podpisani otroci Zedinjenih držav prosimo vladarje teh velikih narodov, da nemudoma stavijo predlog za premirje, spore vojujočih se narodov predlože v mirno in pravično rešitev mirovnemu razsodišču v Haagu ter obljubijo, da bodo vsa bodoča sporna vprašanja mirno reševali na enak način.
Mi smo otroci in vnuki vaših nekdanjih podanikov, mnogi izmed nas so s krvjo in simpatijo zvezani z vojaki, ki se v tej strašni vojni na raznih bojiščih bore za življenje in smrt. Rotimo vas, da to strašno klanje ustavite. Prosimo vas za to v imenu bedne evropske in azijske dece, kateri so odvzeti očetje in vzgojitelji in ki v strašnih razmerah, ki jih je povzročila vojna, trpe škodo, ki je ni mogoče popraviti.«
Miss Blakc in njene tovarišice v odboru pač same ne verjamejo, da bi s to otroško peticijo iz Amerike napravilo konec borbi narodov. Toda njihov korak ni samo značilen za razpoloženje v velikih ženskih krogih, marveč vsebuje tudi vzgojno misel velike vrednosti. Čim preje in čim temeljiteje se začne dcca vzgajati v duhu solidarnosti vseh narodov in v duhu mirovne ideje, tem bolje za človeštvo.
da so morali Rusi zapustiti neko močno zasedeno pristavo. Nek naš oddelek je prodrl čisto do reke, zadal sovražniku več sto mož iznrub in porušil vojni most, ki ga je napravil sovražnik čez Dunajec.
V Karpatih so se vršili le neznatni spopadi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 20. januarja. (Kor. ur.) Veliki
glavni stan poroča:
Položaj na vzhodu je neizpremenjen. Najvišje vodstvo armade.
/3]Si
7
AV8TB3EJSKO URADNO POBOČILO.
Splošen položaj neiznreanenjen. — Uspehi naša artiljerijc ob Bunaico. — Naš oddelek porušil ruski me si.
Dunaj, 20. jan. Uradno se poroča: Splošen položaj jc neizpremenjen.
Na fronti na Poljskem so se vršili, ne glede na spopade patrulj, ie artiljerijski boji.
Ob Dunajcu je naša artiljerija z uspehom obstreljevala oddelke sovražne infanterijske čete in jc prisilila,
Ob Nidi in ob Dunajcu naša artiljerija uspešno nadaljuje svoje poruševalno delo. Dne 7. t. m. je pognala sovražnika iz njegovih postojank vzhodno od Zakliczyna. V današnjem poročilu generalnega štaba se pa zopet poroča v novih uspehih naše ar-tiljerije. Zahodno od Tarnowa so Rusi sre-di decembra na posameznih točkah prekoračili Dunajec in se ustalili na zahodnem bregu reke. Neko veliko pristavo, katero so napravili za opirališče svojih postojank, je včeraj naša artiljerija izpremenila v razvaline. Nato so se Rusi pričeli umikati v razdalji kakih 600 metrov. Nek naš in-fanterijski oddelek je izrabil za Ruse zelo kritičen trenutek in je izpadel iz svojih strelskih jarkov ter zasledoval umikajočega se sovražnika. Ujel je več sto Rusov ter došel končno do reke, kjer so naši saperji razrušili ruski vojni most. Ostanek ruskih čet, ki je še ostal na zahodnem bregu Du-najca, je na tem delu brez zveze z vzhodnim bregom. Čc se Rusom ne bo kmalu posrečilo popraviti mostu, kar bo naša artiljerija gotovo poskušala preprečiti, preti precejšnjim ruskim četam uničenje.
V^ Karpatih razvijajo Rusi že nekaj dni se m živahno poizvedovalno delavnost z močnejšimi oddelki. Mogoče je, da se bodo tam v bližnjem času odigrali zopet večii dogodki.
RUSKO POROČILO.
Dunaj, 20. jan. Iz Kodanja poročajo: Najnovejša ruska poročila govore o srditih bojih zahodno od Visle, pri katerih se Rusi poslužujejo ročnih granat. Za Somiczo so vrše 1 juti boji. Ruski listi poročajo na podlagi dopisov vojnih poročevalcev in na podlagi kritih vojaških krogov, da imata zaveznika načrt osvoboditi Galicijo in osvojiti Varšavo. Kljub temu pred spomladjo ni pričakovati odločitve. Zaveznika sta sicer oddaljena le 10 do 30 milj zahodno od Varšave, vendar ne bo mogoče Varšave frontalno napasti. Se-
V volneni vrvenju.
Urednik »Figara«, Charles Tardieux, ki se je vojskoval kot desetnik in je bil nevarno ranjen, opisuje neki francoski napad tako-le:
Stojimo v bojnem metežu. Prvič smo v boju. Nekoliko se razburjamo, obotavljamo in ne vemo, kaj da se še vse pripeti. Krogle, ki švigajo neopažene pod listnato streho, spletajo ckoii nas mrežo, ki se vedno para in obnavlja; v njo se siepo za-letimo s sklonjeno glavo, prav kakor ribe. Strašne so strojne puške, strojne kose! Če bi šli nazaj, čuval bi nas nekoliko teleč-njak. Ne, povelje zahteva, kroglam se zo-perstavi, če te tudi preluknjajo, kakor igla platno, prsi, čelo, oči; vse, kar lahko slučaj zmelje kakor kašo drobno. Zavidam rinocera in krokodila.
Nikdar kakor takrat nisem čutil, kje da sem lahko ranjen. Hitro telečnjak na hrbet. Zavest dolžnosti me prešinja skupno z nevarnostjo. Poizkušam, da ne mislim boj. Slutim, da sem za delec živega, korakajočega zidu soodgovoren. Gledam tovariše. Pokonci ne stoji nihče. Podolgo-ma leže vsi v travi. Kar poskoči pobočnik kvišku! Bled je obraz spačen, iskre se mu
oči, zakliče: »Ne streljajte več! Naprej!« Sklonjeni skočimo naprej skozi goščavo! »Stoj!« — Vse se vrže na tla.
Poleg mene se plazi neki ranjenec stokajoč iz bojne črte. Njegova kri rdeči travo. V gostem drevju razločim komaj 10 mož. Kakor črvi se plazijo po zemlji. Še enkrat poskočimo. V črti smo. Nabijamo iz navade, topo puške, Veliko jih jc, ki se več ne premaknejo. Reveži... Koliko časa ostanemo v ognju? Končno zadoni glasno stotnikovo povelje: »Naprej!« — »Udarimo!« pravi moj sosed. Skloni se za mal grm. Bojimo se. Grmovje je tako gosto, da ne vidimo deset metrov daleč. Lahko zaclenemo nenadoma na skritega sovražnika. Ni mogoče, da vzdržimo. Neznosno jc, kar čutimo. Dvignem se. Truden sem in razjarjen, ker se moram tako plaziti. Se li ne konča gozd? Moramo li pasti naravnost Nemcem v roke?
Tek, tek, tek, tek ... Zopet strojne puške. Naj se izdivja vihar. Kakšna toča! Dvigni glavo, mrtev padeš. Kje se nahaja moja četica? Nobenega človeka ne poznam več. Puška me žge v roki. Če bi zdaj prišli! Komaj 80 metrov nas loči še od njih. Povelje: »Nasadite bajonete!« Roka noče več ubogati. Mirno, mirno, desetnik! Kri divja v sencih, vroče mi je, grlo suho, komaj požiram. Krogle zadevajo drevje; strašno divjajo. Strelske črte tvorijo vedno gostejšo mrežo okolu nas. Če ustaneš. se
ti zdi, kakor da se potapljaš v kovinski potok. Granate drve proti nam k
akor
lezniški stroji, kadar šumi para iz njih. Se li Nemci ne bodo naveličali streljati! Ni mogoče, da v tem šundru razumeš kako povelje. Plazim se in streljam, ker vidim, da tako delajo tudi tisti, ki se nahajajo poleg mene. V valoviti črti, ki sc vali sem in tja, napredujemo podobno valu, ki se odbija ob nevidnih ovirah. Stokamo, kolne-mo in tožimo, ko se plazimo čez že mrzla trupla svojcev. »Naprej!« Zopet naskočimo, Zadnjič. Duši nas strah, mrzlica, ne-potrpežljivost, da že končamo in da kaj vidimo. Tek, tek, tek, tek, tek, tek, tek! Vržemo se na tla. A dovolj jc takih, ki padejo, ne da pedlože roki, in zapuščajo vrzeli. Končno, svita se. 40 metrov pred nami se razprostirajo nemški strelski jarki, razsvetljujejo jih svetli bajoneti in neprestani ogenj. Kako pridemo v jarek?
Čutimo, kako obstoji naše premikanje. Negotovi se umikamo, niti ne mislimo več, da streljamo. Naši kriče: Žične ograje! Nekaj naših se je žc ujelo v strašni zapreki. Nič več ne ustanejo. Preluknjale so jih krogle. So li padli vsi voditelji? Z vseh strani kriče: »Nazaj! Nazaj!« V 30 sekundah preletimo 200 metrov. Prej smo za to rabili 20 minut, celo večnost med točo strojnih pušk. Na-'.aj v strelske jarke, kjer leže vsi ranjeni in mrtvi tovariši poleg proč vrženih stvari. Bledi, razburjeni in
zdivjani v onemogli jezi streljamo, streljamo v gozd, dokler ne pridirja poveljnik, razoglav je, od zadnje čete in kriči; »Prenehajte; ne streljajte več!«
11 vojne.
Dekleia bodejo nadomestiti vojake kuharje.
»Budapesti Hirlap« poroča, da se .io sto deklet iz Zente ponudilo vojnemu ministru, da bi namesto vojakov prevzele kuharske posle na bojnem polt u, dotičm vojaki bi pa potem kihko sli na fronto.
Vojna in monakovski brivci.
One obrtne stroko, ki so živele v prvi vrsti od razkošnosii in zabav domačega prebivalstva, zlasti pa tujcev, so po vojni zelo prizadete. O tem priča naslednja tožba nekega monakov-skega brivca, ki jo priobčuje v enem tamošnjih listov. Mod drugim piše: »Noglede na to, da je bilo kakih 150 samostojnih brivcev in veliko število brivskih pomočnikov poklicanih pod orožje, je ista usoda zadela tudi polovico moških naročnikov. K temu pa še to, da so začeli preostali naročniki naravnost besno varčevati. Mnogi gospodje so si nabavili brivske priprave
posadko obe armadi izdatno podpirala z vojnimi sredstvi, in sicer z municijo in živili, Pristaviti moram še, da je bilo obnašanje krakovskega prebivalstva v tem času najvzornejše. Natančen pregled predboji-šča in ruskih strelskih jarkov še danes jasno kaže, kako resno so se Rusi trudili, da zavzamejo trdnjavo.
IZ LVOVA.
»Wiedenski Kuryer Polski« je prejel nekoliko številk Ivovskih poljskih dnevnikov, »Slovo Polske« in »Gazeta Wieczor-na«. Že na naslovni strani so nekatere posebnosti. Poleg našega koledarja je naveden tudi ruski; cena je povedana v ruski valuti. Uvodni članki so pisani pod vplivom ruske vlade in ruskih časopisov. Prve strani so večkrat napolnjene z dolgimi uradnimi odloki ruske vlade.
Med novicami beremo, da je lvovski telefon prevzela ruska vlada in da plačuje telefonske uradnike. Policija objavlja, da je bilo v pouličnem boju pri Lyczakowski mitnici več Židov ranjenih in dva mrtva. Iz Lvova vozita dva vlaka na dan v smeri Brody in eden proti Voločiski; v Stryj in Jaworow vozijo samo tovorni vlaki.
Lvovski rusofilski časopis »Prikarpat-skaja Rosija« naznanja, da se v Ivovskih pravoslavnih cerkvah vršijo slovesne službe božje, iz česar bi sklepali, da so se Rusi polastili že več katoliških rusin-skih cerkva in jih izpremenili v pravoslavne cerkve.
Iz Ruske Poljske se poroča, da morajo po novem vladnem ukazu na vseh privatnih poljskih šolah zemljepis in zgodovino predavati profesorji ruske narodnosti; uči se lahko v poljtkem jeziku, a profesor mora biti ruske narodnosti.
KAKO JE V MESTU BRODY.
»Nowiny Wiedenskie« imajo poročilo iz Brodov: V tem obmejnem mestu je sedaj jako slabo. Tudi tu inoskali mislijo na to, da jim bo kmalu treba enkrat za vselej zapustiti Galicijo. Skrbe torej, da bi si nabrali kar največ »spominkov« — seveda — dragocenih. Posebno radi imajo hišno opravo. Tudi tu so na čelu častniki. Hočejo se preskrbeti z »elegantno« opravo in vozijo iz Brodov cele vagone oprave iz zavzetih, praznih stanovanj. Dan za dnem gredo vagoni, napolnjeni z opravo, v globino Busije. Ljubke moskovske »ba-ryšnje« (gospodične) bodo posedale po lotejih, ki so jih gospodje častniki dobili »na palakali« (med Poljaki).
XXX
RUSKI PORAZ V BUKOVINI.
Budimpešta, 20. jan. Ustavili smo sovražnikovo prodiranje v Bukovini. Ko so zavzeli Rusi Kirlibavo, so poizkušali vdreti skozi prelaz Radna in ob reki Gobo v stolico Marmaros, a so jih naše obmejne brambne čete pregnale čez ogrsko mejo in so zopet iztrgale Rusom Kirlibavo.
izvedel sledeče: Ko so udrli Rusi v nekatere občine, so zahtevali od zaostalih prebivalcev veliko množino živeža. Ker pa ni moglo prebivalstvo tega prenašati, so bili nekateri hudo pretepeni. Kot odgovor na to je pričelo prebivalstvo iz hiš in streh streljati na Ruse. Orožje so ukradli ponoči Rusom. Kakor v Srbiji naši vojaki, tako morajo Rusi v Bukovini zavzeti vsako hišo z naskokom. Stari ljudje in dečki se bore proti Rusom, ker se drugi orožju podvrženi Huculi nahajajo v bojni črti. Ko so videli Huculi, koliko morejo škodovati kozakom s temi boji, so se jim pridružili še drugi in vodijo naprej ta boj. Zgodilo se je, da so ti oboroženi kmetje na meji neke občine razorožili celo kozaško patruljo. Ravnotako pripovedujejo ranjeni Huculi, da je prekoračila cela ruska stotnija rumunsko mejo, kjer pa je bila razorožena in ujeta. Splošno pripovedujejo Huculi, da razpada ruska invazija v številne brezpomembne boje. Da bi udrla kakšna večja ruska sila, je danes izključeno, čeprav je ruski cilj, osvojiti ožino Radna, kar se jim pa ne bo niti z največjimi žrtvami posrečilo.
POLKOVNIK FISCHER POVIŠAN.
Dunaj, 20. januarja. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je orožniški poveljnik Bukovine polkovnik Fischer izrednim potom imenovan za generalnega majorja.
danje ruske postojanke na Poljskem so le provizorične. Po došlih ojačenjih zaveznikov se bodo Rusi umaknili še bližje Varšave v dobro pripravljene postojanke. »Novvoje \ remja« poroča: o strašnih bojih pri Bolimovvu, kjer so Nemci 13 krat napadli. Neposredno je pričakovati generalnega naskoka na trdnjavo Przemysl.
Amsterdam, 20. jan. Rusko poslaništvo v Haagu podaja naslednji opis vojnega položaja ruske armade: Prodiranje na desnem bregu Visle se nadaljuje, medtem ko ha levem bregu način boja ni izpremenjen. Nemci tu-patam napadajo ruske postojanke. Na neki točki so je posrečilo Nemcem, da so se polastili ruskega strelskega jarka. Na vseh ostalih točkah so se pa nemški napadi ponesrečili.
NA JUŽNEM POLJSKEM SE BODO RUSI UMAKNILI?
Frankcbrod, 20. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona, da se tamkaj boje, da se bodo Rusi na južnem Poljskem iznova umaknili, in sicer za 40 kilometrov na črti Radomsk—Opatov, vzhodno od Lise Gore. Vojaški kritik »Novvoje Vremja« je mnenja, da bodo Avstrijci skoro opustili svoje mirovanje in Rusi naj bodo pripravljeni na splošno prodiranje zaveznikov na celi fronti.
ANGLEŠKI STRAH ZA RUSE.
Rotterdam, 20. jan. Iz Londona sc poroča, da se splošno boje, da se bodo morali Rusi zopet za 40 km umakniti, in sicer na črti Radomsk — Opatov, vzhodno od Lysagore. Priprave zato so baje že odrejene.
NEMCI NA RUSKEM POLJSKEM.
Lodz, 19, januarja. Nemški glavni guverner je izdal dve odredbi. S prvo razveljavlja prepoved prejšnjega ruskega mestnega poveljnika, naj se ne drže obveznosti nasproti Nemcem in ukazuje, naj se natančno izpolnjujejo obveznosti. Drugi odlok naroča delavski borzi v Lodzu, naj takoj spravi skupaj 10.000 delavcev, ki bodo gradili utrdbe, da se tako pomore tudi tistim, ki trpe bedo.
KAJ BO Z VARŠAVO?
Krakov, 20. jan. Deputacija varšavskih meščanov je šla v Petrograd in prosila, da bi se Varšava pred obstreljevanjem izpraznila. Vsi člani de-putacije so bili baje aretirani.
POLOŽAJ PRED VARŠAVO.
Berlin, 20. januarja, »Berliner Zeitung am Mittag« poroča: Po kodanjskih poročilih so nemške čete prodrle že do zunanjih varšavskih utrdb. Ta vest se pa ne strinja z ostalimi poročili, ki pravijo, da v splošnem vlada mir.
VARŠAVSKA PREDMESTJA PODMINI-RANA.
V Varšavi se trdi, da so skrajna predmestja podminirana in da jih lahko poženejo v zrak. Domnevo potrja dejstvo, ker policija izpraznuje cele mestne dele, ki jih stalno straži varnostni kordon.
NOVE RUSKE ČETE.
Bern, 17. januarja. »Daily Chronicle« poroča njen dopisnik z Rusko Poljskega, da pridejo ruski rekruti letnika 1914 še ta mesec v bojno črto.
FRANCOSKI GENERALI V RUSKEM GLAVNEM STANU.
Bruselj, IS. januarja. Poleg generala Pau se podasta tudi general Galiieni, po-
veljnik Pariza, in general Kastelmann v ruski glavni stan.
OB NIDI.
Budimpešta, 20. januarja. - A Naku« brzojavlja. njegov vojni poročevalec z Rusko Poljskega: Ob Nidi stoje čete neoma-jeno tako blizu sovražnika, kakor morebiti še nikdar. Ozemlje Nide je za obe strani radi mnogih močvirij nesposobno za naskok. Od 15, decembra nadalje so se komaj bili boji pehote; kvečjemu so bile praske med prednjimi stražami in med strojnimi puškami, nakar so pričeli gro-meti topovi. Naši letalci čudovito delu-
M° PRI DANKLOVI ARMADI.
Berolin, 20. januarja. (K. u.) Vojni poročevalec - Lokalanzeigerja« opisuje svoj obisk pri armadi generala Dankla. Naglasa, da se mu je z obiskom nudila prilika, da je videl naiponosnejšo armado, ki se je kdaj vojskovala pod habsburškim vojnim praDorjem. Vodena po slavnih tradicijah, prešinjena z zmagovitim duhom, ki preveva ravno tako spremljevalce trena, ko gazijo blato, kakor tudi najvišje voditelje, gleda Danklova armada nazaj na čine, kakršnih vojna povestnica do zdaj še ni beležila. Vojni poročevalec je našel v črtah armade splošno vkoreninieno zmagovalno zavest, da smatra kot izključeno možnost, da obstoja zdaj na svetu kaka sila, ki bi se mogla trajno upirati tem četam.
NADVOJVODA FRIDERIK PRI PRVI ARMADI.
Dunaj, 20. januarja. (Kor. ur.) Maršal nadvojvoda Friderik je obiskal čete prve armade. Med potom se je ustavil tudi v Krakovu, kjer so ga svečano sprejeli,
SLOVENCI V PRZEMYSLU.
Iz trdnjave Przemysl je pisal praporščak Adolf D o s t a 1 svojim staršem v Ljubljani: Prisrčne pozdrave! Upam, da ste po letalcu dobili moje pismo o božiču. Naši božični prazniki v trdnjavi so bili prav lepi, žalibog daleč od domovine. Tu so tudi Mohar Janez, Jakobič Mih., Cargo Ant., Lokar Fr. in Čelik Peter. Meni je tu, hvala Bogu, prav dobro, sem zdrav in dobre volje. Upajmo na skorajšnje veselo svidenje. Do tedaj pozdravlja in poljublja vse sku-kaj Vaš Adolf.
JUNAŠKA SMRT PILOTA MALINA. — V PRZEMYSLU STA ZADELI DVE LETALI.
Krakov, 20, januarja, (»Grazer Volks-blatt«.) V zadnjih tednih so avstrijski piloti večkrat poleteli iz obleganega Prze-mys!a, ne da bi jih zadeli sovražni streli. Sedaj pa se je odločil ruski aviatik stotnik Andrijevič zasledovati avstro-ogrskega pilota. Še prej pa je pisal svoji družini poslovilno pismo, napravil oporoko, in ko je zapazil avstrijskega pilota nad trdnjavo, se je dvignil z naglim vzletom proti našemu letalu, ki ga je vodil pilot Fran Malina. Kmalu nato se je zaslišal strahovit ropot; obe letali sta v največji hitrosti zadeli in padli na tla. Pilot Malina, doma iz Prage, je umrl junaške smrti pod svojim letalom.
TRDNJAVA KRAKOV IN BOJ V GALICIJI.
Dunaj, 20, januarja. Vojni poročevalec »Neues Wiener Tagblatta«, baron Reeden, poroča o obisku, ki ga je napravilo nekaj vojnih poročevalcev pri krakovskem trd-njavskem poveljniku podmaršalu Kultu: »Trdnjava je v enajstdnevnem boju tvorila zvezo med armadama. Ni se pa samo udeleževala boja, ampak je delovala še bolj s tem, da je poleg izpadov s svojo mobilno
MANJŠI BOJI V BUKOVINI.
Boji bukovinskih Hucuiov s kozaki.
Budimpešta. Tukajšnji listi poročajo: Krutosti, ki so jih vprizorili kozaki v osvojenih krajih Bukovine, so tudi pobožne in miroljubne Ilucule prisilile, da se vzdignejo proti Rusom. Prebivalstvo Bukovine se je pričelo boriti proti Rusom in je že mnogo Rusov ( padlo kot žrtev teh bojev. Imel sem priložnost govoriti z nekaterimi, v teh bojih ranjenimi Huculi in od njih sem
XXX
BRZOJAVNA POSTAJA V KARPATIH.
V	o jaški telegrafist piše iz Karpatov sledeče:
V	sedanji vojski igra brzojav zelo veliko vlogo z ozirom na gibanje cele armade. Služba brzojavnih častnikov je zelo težka in polna nevarnosti, kakor je pripovedoval častnik, ki služi pri brzojavnem oddelku.
Skoro neverjetno je, kar morajo brzojavni in telefonski oddelki storiti pred bojem. Zgoraj, na karpatskem vrhu v podrti koči sedi dvojica častnikov. Miza sestoji iz vrat, ki so podložene z zabojem, ki so ga našli na dvorišču. Pri oknu na tornistri stoji telefonski aparat. Častniki ravno sprejemajo poročilo sosednjega poveljnika. Ordonančni častniki prihajajo in odhajajo, prinašajo brzojavke, ki jih častniki pregledujejo, a telefonisti jih pošiljajo naprej; vse se vrši z zelo velikim mirom. Okno je zagrnjeno, da se ne vidi svetloba, ker 2 km oddaljen leži sovražnik. Razsvetljeno okno bi bilo izvrsten cilj za sovražnika. Poročilo poveljnika je ravno gotovo. Odda se brzojavnemu častniku. Sedaj se prične služba. Med tem, ko odpošiljamo brzojavke, patruljirajo ob žici neprestano straže, da preprečijo vsako morebitno poškodbo ali pa prisluškovanje sovražnika. To se razume, da ne gre vse tako gladko. Ali v splošnem je sovražnik zelo redkokrat poškodoval našo brzojavno napeljavo. Često imamo težke dneve. Tako je bilo 20. novembra. Naše čete so stale že 2 dni v vročem topniškem boju za posest neke višine, in sicer proti osemkratni premoči. Rusi so bili vedno in vedno vrženi nazaj. Ali sedaj je bila naša četa napadena od strani. Mi smo se morali umakniti, toda imeli smo eno pot prosto, katero je sovražnik močno obstreljeval s šrapneli.
ter se sami brijejo. Pa tudi dame so izostale. Ta varčevalska besnost je povzročila, da so bili odpuščeni mnogi brivski pomočniki in da se je moralo doslej zapreti že 30 brivnic, v kratkem ^e jih pa še več zapre. Tako se bo zgodilo, da bo marsikak brivec, ko se bo vrnil iz vojne, našel svojo eksistenco uničeno.«
Bombardiranje črnogorske obali.
Edini vojni poročevalec, ki je videl utrdbe na črnogorski obali, je bil neki sotrudnik »Daiiv Maila«, ki sedaj zanimivo opisuje, kako je avstrijska vojna mornarica bombardirala črnogorsko obal. Z veliko težavo se mu je posrečilo, da .ie prišel meseca novembra 1914 v Cetinje. »Moral sem,« pravi imenovani poročevalec, »čakati teden dni, dokler sem dobil dovoljenje od generala Jankoviča, šefa črnogorskega glavnega štaba, da morem obiskati črnogorske pozicije. Prosil sem majorja Grel-lierja, voditelja francoske vojne misije, da morem opazovati bombardiranje črnogorskih utrdb. Ko sc je stemnilo, smo šli na pot. Bil jo kamenit breg, a na obeh straneh je bila dolina. Mnogo som se trudil, da mi ne spodrsne v temni noči in da so ne prevrnem v grozno globočino. V temnih potezah se je vzdigovala v daljavi avstrijska utrdba Vermač. V začetku je vladala grobna tišina, nato se je pa zaslišal v zraku žvig. na gnali se jc nekaj zabliskalo, nakar se je slišala eks-
plozija. Streli so padali na pečevje, a nedaleč od nas drobci granat. To je bil prvi šrapnel, ki nas je pozdravil. Stanovanja častnikov so vlažna, temna in hladna. Edino okno, v katerem je počilo steklo vsled zračnega pritiska, je bilo zadelano s cunjo in vse je izgledalo zelo revno. Težko in izvrstno urejevano streljanje jo trajalo celo noč; skoro vsak strel je zadel, a topniški streli so strašno odmevali med kamenitimi griči. Dočim so železni glasovi na vse strani peklensko odmevali, so padale kroglo na krov našega skrivališča s tako silo, da so se tresla vrata. To noč sem imel malo miru. Ko je zjutraj prenehalo streljevanje, me je obiskal stotnik Chardou v imenu baterije in me vzel s seboj. Jasno sem videl avstrijsko vo.jno brodovje, ki je bilo zasidrano v zalivu Tivat. Povsodi okolu nas so ležalo celo in eksplodirane granate. Zemlja jo bila razrita in kamenje razmetano. Okoli so ležali obrnjeni topovi z zlomljenimi lafetami. Celo skalnate stene so bile preklane, a posamezni deli so bili daleč na okolu razmetani. Semkaj je padla 12 čolna granata ravno takrat, ko je odšel poveljujoči major od baterije. Komaj smo prišli do baterije, ko se je naenkrat zaletela s silnim treskom granata v utrdbe Ra-dovič. Zopet se jo pričelo bombardira-i nje. »Tukaj moramo biti neprenehoma pripravljeni na tako stvari,« mi reče stotnik Chardou in me hitro potegne v skrivališče, odkoder smo se plazili
naprej do našega podzemeljskega stanovanja. Prvi streli so odbili od planine velikanske kamenite stene, ki so se z bobnenjem valile navzdol. Nato se je nadaljeval ogenj metodično in z izredno točnostjo, tako da so morali mnogi topovi umolkniti.
Slovenski ranjenec in odlična nemška umetnica.
Svetovnoslavna pevka Wagnerjevih oper in soproga znanega odličnega nemškega pisatelja Hermana Bahra, gospa Ana Bahr-Mildenburg, ki sedaj kot prostovoljka streže ranjencem v solnograški realki, streže slovenskemu ranjencu Francu Ha-cinu iz Mlake pri Komendi, ki ji je kot najbednejši med bednimi posebno prirastel k srcu in je storila zanj več nego bi mogla najboljša mati. Hacinu je zračni pritisk razletele granate zasul ušesa s kamenjem, ušesna mrena mu je počila, oglušel je popolnoma, obenem pa tudi izgubil govor, roke in noge so mu ohromele in tresel se je neprestano. Le oči so mu ostale, le z vidom je bi! še zvezan z življenjem. Izpočel-ka je ležala nad njim tudi popolna duševna otopelost. Gospa Bahr se je s plemenito požrtvovalnostjo zavzela za tega reveža in vse storila za njegovo telesno dobrobit, zlasti pa se je trudila, da bi ga iztrgala iz duševne otrplosti. Poklicala je k njemu njegovo mater in brata, postavila predenj kipec sv, Frančiška, njegovega patrona, in zraven hranilnik v obliki prašička, ki ga je vpričo njega napolnila z denarjem in prosila goste, da mu tudi kaj darujejo. Po-
saditi ga je dala na naslonjač in postaviti tako, da je mogel gledati na gore. Izpočet-ka je bil ves trud zaman, toda polagoma je gospejina požrtvovalnost rodila sadove. Sedaj je Hacin že precej svež in se smehlja. Rad pokaže na svoj kipec, z veseljem sprejema in ogleduje darovane cvetlice in kadar ga pripeljejo s sprehoda, premika roki in ustnice, kakor bi hotel popisati gore in drevje in vse, kar je videl. Svojo dobrotnico ima neizmerno rad. Ko je nekoč obolela, so ga morali v kočiji peljati na njen dom, kjer je potem sedel ob njeni postelji in jo s svojimi očmi in rokami prosil, naj vendar zopet pride v bolnišnico. Z elektriziranjem, masiranjem, zlasti pa z ljubeznivim osebnim trudom in občevanjem plemenite umetnice se je posrečilo Hacina spraviti tako daleč, da začenja z levico pisali, da že sam je, se igra in prosi za slovenske časopise. Gospa namerava za Hacina še dalje skrbeti in ga spraviti v kako zdravilišče, kjer bi se morda dalo doseči da bi revež zopet začel govoriti.
Francoski koncert v okopih na čast bavarskemu princu.
Max Nordau pripoveduje v »Vossische Zeitung.< o človečnosti v vojni in navaja med drugim naslednji slučaj:
V francoskih okopih ob reki Aisne so izvedeli od nekega nemškega ranjenca, ki so ga bili pobrali po boju, da v nasprotnih nemških okopih poveljuje neki bavarski princ, ki je pred par dnevi s svojo levjo smelostjo vzbudil med sovražniki splošno občudovanje. Francozi so sklenili, da po-
Polkovnik je hotel naznaniti da-(eč pred njim se nahajajočemu poveljstvu položaj, ali v sledečem trenutku sem izročil polkovniku poročilo, ki jc naznanjalo, da jo črta pretrgana in da ee patrulja nahaja na rekognosciranju.
Čete so se počasi umikale; tudi telefonske postaja se je morala umakniti, čeprav bi bilo potrebno Še nekaj časa počakati. Patrulja, ki se je nahajala na potu, se je moralo vse sporočiti; ta se je šele čez eno uro oglasila. S telefonskimi aparati obloženi smo se morali ponoči umakniti in rešiti, ker je bil že skrajni čas.
Pokazalo se je nekaj sovražnih jezdecev. En aparat je bil uničen in na celo telefonsko napeljavo je padal šrap-nelski ogenj. Na vsaka dva metra smo prerezali žico, da jo napravimo za sovražnika nerabno. Prišli smo zadnji k naši glavni telefonski postaji.
XXX
TRANSPORT RUSKIH VOJNIH UJETNIKOV.
Budimpešta. »Pesti N.« poroča iz Žilne: V teku meseca januarja je bilo prepeljanih več kakor 800 ruskih ujetnikov skozi Žilno (komitat Trenem) v notranjost monarhije. Večina ujetnikov je iz bojev pri Zakiiczinu in Gorlicah.
RUSI DOZDAJ IZGUBILI 1.800.000 MOŽ.
Berlin, 20. jan. Po zaupnih poročilih iz Petrograda cenijo tu ruske izgube dozclaj na 1,800.000 mož.
XXX
RUSKIM VOJAKOM PREPOVEDANO NOSITI BELE RUTICE.
Stockholm, 20. januarja. Kakor se zaupno poroča, je rusko vojno vodstvo ukazalo, da podčastniki in moštvo ne smejo več nositi belih rutic. Odslej zanaprej sme samo polk imeti eno belo zastavo za morebitna pogajanja.
XXX RUSKI FATRLJARHAT SE OBNOVI.
Basel, 20. januarja. (Kor. urad.) Iz Petrograda poročajo »Baseler Nachrich-ten«, da je ruski car podelil moskovskemu metropolitu historični križ patrijarha Ni-kona. Pričakovati je, da se v kratkem obnovi ruski patrijarhat v Moskvi.
XXX NAKNADNO PODPISOVANJE VOJNEGA POSOJILA V NEMČIJI.
Berolin, 20. januarja. (Kor urad.) WoHf poroča: S posebno odredbo naknadno dopuščeno podpisovanje vojnega posojila cd strani vojakov vojne armade se je podpisal še znesek 20 milijonov mark. Do zdaj so podpisali v Nemčiji skoraj 4481 milijonov mark vojnega posojila.
nmmu Korel Franc jelei iTEsie o» nemškega cesarje.
Dunaj, 20. januarja, (Kor, ur.) Uradno se poroča: Nadvojvoda Karel Franc Jožef d'Este odpotuje danes v Berlin. Iz Berlina potuje v nemški glavni stan, kjer obišče nemškega cesarja. Nadvojvodo spremljajo komorni načelnik generalni major princ Lobkovic, komornik grof Straten in dvorni popotni blagajnik Marosch.
Oipuslilev grela Berdelda.
Kolin, 19. jan. »Kolnisclie Ztg.« poroča iz Carigrada, da so tamkaj pričakovali Berclitoldov odstop, odkar je Italija posegla v Albanijo. Turški listi
časte sovražnega poveljnika, kakor zasluži. Francoski stotnik, ki je poveljeval stot-niji v okopih, je bil izvrsten godbenik. Sestavil je iz svojih ljudi orkester trobentačev in godcev na harmonike, pa tudi ene gosli so se našle. Vežbal jih je dva dni, nato pa lepo napisal program za koncert, ki ga je stotnijski risar primerno okrasil. Na listu je bilo označeno, da se naslednji dan ob 5. uri popoldne vrši koncert na čast hrabremu bavarskemu princu. List so ovili krog kamena in vrgli v nemški okop. Ob določeni uri se je v francoskem okopu oglasila fanfara in takoj nato je brez strahu splezal na okop francoski stotnik s taktirko v roki. Koncert se jc začel in se vestno in točno izvršil. Po zadnji točki je cela stotnija zapela marzeljezo. Tedaj se je izza nemškega okopa dvignil neki častnik, stopi v »pozor« in pozdravi z roko ob če-pjci. Bil je bavarski princ. Francoski stotnik se okrene in istotako pozdravi, iz nemškega in francoskega okopa pa zaori ploskanje in klicanje. Nato sta se častnika vr-nda vsak v svoj okop in slavnost je bila končana.
XXX
BOJ V VIŠINI 2500 METROV.
Amsterdam, 16. januarja. O nemškem napadu na Diinkirchen poroča »Daily
soglasno povdarjajo notranjo zvezo med to osebno spremembo in pa pogajanji, ki jih baje ravnokar imajo v Rimu osrednje vlasti (Nemčija in Avstrija z Rumunijo), čemur pripisujejo največji pomen za izid svetovne vojske. Kakor poroča isti list iz Sofije, kaže imenovanje Burianovo, da se hoče balkanskim zadevam dati tista cena, ki jim gre. Vplivni Bolgari so Burianu čestitali.
Resen ilalilanski glas.
»Vittoria« piše z ogorčenjem, ker so revolucijonarne stranke sklenile imeti v februarju sestanek vseh revolucijonarnih zvez, na katere od strani posebno vpliva francoski poslanik v Rimu. List pravi: Prav je, da so vrgli krinko z obraza in da vemo za revolucijonarne namene: uničenje monarhije in italijanskega edinstva. Samo to je vprašanje, čegava mobilizacija bo imela več uspehov: ali revolucionarna ali vladna.
Vojnega hujskača obmetavali s stoli.
Milan, 20. januarja. Pri spominski slavnosti v Arezzo za padla Garibaldijeva sinova so socialisti s stoli obmetavali poslanca Romualda radi hujskanja na vojsko. Več njegovih pristašev je ranjenih.
Angleška grozi Itaiiii.
Sofija, 20. januarja. »Politika« piše, da je Angleška zagrozila Italiji, da bo zasedla Drač, če bi Italija poleg Valone zasedla še druga albanska mesta.
Bolgarska novoletna voščila.
Sofija, 18. jan. »Agence Bulgare« poroča: Min. predsednik Radoslavov je brzojavil 14. januarja kralju Ferdinandu srečo ob pravoslavnem novem letu. Med drugim izvaja: Molimo k Bogu, naj podeli kroni in Bolgariji srečo in velikost in naj pripomore, da se uresničijo narodni ideali, ki jih želita glavar države in narod. Kralj se je zahvalil z brzojavko, v kateri izvaja: V pravični naši narodni stvari in v ne-omajljivi veri na sijajno bodočnost bolgarskega naroda črpamo moč. Pozdravljamo novo leto trdno zaupajoč, da prinefee Bolgariji srečo in velikost.
Beji na zahoda.
Nemško uradno poročilo.
Nemci povsod napredujejo.
Berolin, 20. januarja. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča:
V	ozemlju med obrežjem in krajem Lys so se bili le artiljerijski boji. Pri Notre Dame de Lorette severozahodno od Arrasa se je iztrgal sovražniku neki 200 metrov dolgi strelski jarek. Zaplenjeni sta bili dve strojni puški in prijetih nekaj sovražnikov.
V	Argonih so vzele naše čete nekaj sovražnikovih strelskih jarkov. Na neki točki smo zadnje dni zopet pridobili 500 metrov zemljišča.
V	gozdu severno od Senheima napreduje dobro naš napad. Vzet je bil Hirzstein. Ujeta sta bila dva častnika in 40 planinskih lovcev.
Najvišje vodstvo armade.
Francosko uradno poročilo. Genf, 20. januarja. Francosko uradno poročilo z dne 18. januarja se glasi: Od morja do Oise je bilo hudo neurje. Na nekaterih točkah so se vršili artiljerijski boji. Pri Soissonsu ni nobene izpremembe. Nemški napadi v Argonih so bili odbiti.
Chronicle: ob 2. uri popoldne se nahaja
7 letalcev nad mestom.
Veter močno brije, zato jih niso pričakovali. Leteli so v višini 5500 črevljev v ravni črti. Nebo je oblačno, dežuje. Na letalce so streljali iz topov in s strojnimi puškami, a Nemci so si kljub temu mirno ogledali brambna dela. Nato vržejo hitro dve bombi, v mestu prične takoj goreti. Ljudje beže v kleti. Ko se že nemški letalci umikajo, jih napadeta dva belgijska letalca. Vname se
boj v zraku.
Belgijca se dvigneta 7000 črevljev visoko in streljata iz strojnih pušk na Nemce. Močan veter povzroči, da je boj šc nevarnejši. Čez tri četrt ure poide Ncmcem najbrže streljivo, ker jih pet zapusti bojišče, a ostala dva Nemca hrabro nadaljujeta boj in poizkušata priti višje, kot Belgijca, ki se tudi dvigneta.
Boj se vrši končno 9000 črevljev visoko.
Kar neki Nemec pade na ncizorano njivo, seveda sc je ubil, sedmi nemški letalec je pa izginil v smeri proti Calaisu, a se je proti večeru vrnil in je vrgel tri bombe. Krogle ga niso zadele. Nekaj minut je plul nad mestom in ie nato izginil v temi.
Polastili smo se več nemških utrdb severozahodno od Pont-a-Moussona, v edinem delu gozda Le Pretre, ki je še v rokah sovražnika. V Vogezih je zapadel debel sneg. Sovražnik je brezuspešno obstreljeval Tham.
Med vodo in ognjem.
Berlin, 20. januarja. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Basela: Pariški »Matin« objavlja o bitki pri Soissonsu: Bitka se je pričela v torek ob 11. dopoldne, ko je do-šla francoska kolona v Crouy. Ob 1. uri so stale vse francoske sile na črti Crouy— Missy. Naznanilo se je, da dohajajo nemška ojačenja po železnici, peš in z avtomobili. Nekemu francoskemu letalcu se je ukazalo, naj meče bombe na železniško progo. Nemci so uspešno streljali na francoskega letalca, ki je bil nevarno ranjen prisiljen, da se je izkrcal za francoskimi črtami. Narasla voda je deset minut po 4. uri uničila most pri Vemzelu, ob 5. uri se je podrl most pri Missy. Zveza z levim bregom reke Aisne ie bila prekinjena. Boj se je nadaljeval z vso ljutostjo. Francoski topovi so iskali zaman primeren prostor. Proti večeru je bilo zelo mraz. Čet niso mogli preskrbeti z živežem, artiljeriji zmanjka strelivo. Niso znali kam z ranjenci. Pionirji so gradili pri Misy celo noč nov most, deset jih je med delom utonilo, deset so jih odnesli z zmrznjenimi nogami. V sredo zjutraj, 13. januarja, so dogradili nov most, ki ga je že ob 8. uri zjutraj odnesla narasla reka. Dve rezervni stotniji sta še prekoračili most, prepeljali so čezenj tudi 100 granat. Ranjence so prenašali med ognjem topov v Saint Paul, predmestje Soissonsa. Nemška artiljerija prisili Francoze, da mOrajo zapustiti raz-streljene vasi Bucy, Moncel in Saint Mar-gueritte. Francozi poizkusijo sunek, a Nemci jih vržejo nazaj v porušene vasi. Generalni štab zapove, naj se drže postojanke za vsako ceno. Voda odnese medtem dva nova mostu, rezerve, ki še stoje na levem bregu, so brez vsake moči. Napoči noč na četrtek. Francozi nimajo nič živeža in ne streliva. Končno se poroča, da je dograjen most pri Missy. Francozi se morajo hitro umakniti, ker kdo ve, koliko časa da drži most. Utrdba Conde krije umikanje. Pehota prekorači Aisne. Prične se 14. t. m. svitati. Nemci zapazijo, da se Francozi umikajo in obnove napad, a le mal del pehote stoji še na desnem bregu. Večina armade se je mogla rešiti na levi breg.
Pri Verdunu, Flireyu in pri Apre-
montu.
so se povsod razni boji odločili Nemcem v korist. Nemci so znatno napredovali na točkah med St. Mihielom in Pout a Moussonom. Priborili so do 10 km zemljišča, kar je v sedanjem stanju vojske zelo velike važnosti. Francozi so se morali umakniti čez reko Aisne, medtem ko so zasedli Nemci višine, ki se nahajajo na nasprotnem bregu. Ni verojetno, cla se posreči Francozom dobiti v roko kak prehod čez severno Aisne ali da celo zopet zasedejo Crouy in Missy.
Velike francoske izgube v Vogezih.
Bazel, 20. januarja.. Listi poročajo, da vlada sedaj že štiri dni mir v Vogezih. V zadnjih bojih so imeli Francozi nad 20.000 mrtvih in ranjenih, ne da bi dosegli kak uspeh.
Nemški cesar med bitko pri Soissonsu.
Pariz, 18. jan. Po francoskih poročilih se je nahajal cesar Viljem med bitko pri Soissonsu v gradu Pinou, ki leži med Soissonsom in Laonom. Lastnica gradu je princezinja Poix. Od septembra je v gradu nastanjen štab generala Klucka.
Nemci vedno silovitejše pritiskajo na francosko bojno črto.
Berolin, 20. januarja. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja:" »Times« priznavajo, da Nemci vedno silovitejše pritiskajo na francosko bojno črto,
Fournes obstreljujejo Nemci.
Berolin, 18. januarja. »Times« poročajo iz Amsterdama: Fournes so Nemci zopet obstreljevali. Radi slabega vremena počivajo vsi boji. Na morskem obrežju razsajajo siloviti viharji. Iz Kodanja se poroča: Reka Aisne vedno bolj narašča. Nemci reke zato ne morejo prekoračiti.
Pri Ypernu zopet grme topovi.
Berlin, 19. januarja. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Rotterdama: Po nekaterih mirnih dneh so včeraj zopet grmeli na Flanderskem težki topovi z južne smeri; sodijo da pri Ypernu.
Nemški aviatiki obstreljujejo Nancy.
Genf, 19. januarja. »Courrier« poroča: Nancy vedno napadajo nemški letalci, ki so že močno poškodovali več vojaških stavb. Del mesta so že bombe nemških letalcev uničile.
Nemci utrjujejo Lille.
Genf, 19. januarja. »Temps-. poroča: Nemci so tako utrdili Lille, da je mesto skoraj nepremagljivo. Zgradili so betonske
strelske jarke, več utrdb in razvrstili strojne puške celo na glavnem trgu. Prodiranje Francozov bo tvorilo najtežavnejšo nalogo moderne vojske.
Strelske jarke kopljejo s stroji.
Rim, 20. januarja. Iz Pariza poročajo; Vojno ministrstvo namerava vpeljati parne stroje za kopanje strelskih jarkov.
Beg iz Pariza.
Rotterdam, 20. januarja. Vsled fran« coskega poraza pri Soissonsu je pobegnilo mnogo družin iz Pariza.
Varnostno odredbe v Parizu.
Pariz, 20. jan. (Kor. ur.) Ker sc je začasno prepovedala zvečer razsvetljava v mestu, se je v torek govorilo, da se bližajo Parizu zrakoplovi. Govorica ni bila utemeljena. Preizkušali so namreč predpisane odredbe za slučaj, če bi se nemški zrakoplovi res bližaii mestu.
Ostende opirališče nemškega zračnega brodovja.
Stockholm, 19. januarja. »Dailv Ex-press« poroča: Veliko nemško zračno brodovje je odplulo s Flanderskega, kam, se ne ve. Nemci grade v Ostendu velikansko postajo zračnega brodovja. Zgradili so že 15 lop, ki so jih zavarovali z okopi in s peščenimi vrečami.
Trojni sporazum namerava napasti nemško obal.
Rim, 19. januarja. »Tribuna« poro* ča z baje dobro poučene strani: V najkrajšem času se pričakuje energična ofenziva Anglije, Francije in Rusije. Angleško-francosko brodovje, ojačeno s torpedovkami iz Sredozemskega in s Severnega morja, pripravlja odločilen napad na nemško obal. Poročilo o nastopu brodovja so pozdravili angleški in francoski mornarji z največjim navdušenjem.
Francoski monarhisti na delu.
Pariški »Temps« se zelo huduje nad pisanjem monarhističnih listov, izmed katerih posebno »Action Francais« piše proti parlamentarcem. Namen teh pristašev kraljestva da je popolna ustavitev ustavnega življenja. Vodja rojalislov Charles Mauras veli, da parlament nima prav nobene discipline in bi znale razprave v zbornici povzročiti največjo nesrečo. »Temps« zagotavlja, da so vsi parlamentarci patrioti, da pa imajo pravico nadzirati vlado. Tajni namen desničarjev je, da se vojska konča brez parlamenta, tako bi se potem moglo reči, da se ima rešitev domovine pripisati le ednodušnosti celega naroda in da je zato vse srečno šlo, ker se parlament ni prepiral. Tako hočejo monarhisti speljati nameravano izpremembo režima. »Temps« konča: »Francoska ostane republika, ker je to edina zaščita svobode.«
Nemški pilot ustreljen.
Berlin, 20. januarja. Na poizvedovalnem poletu v bližini Billes-a je francoski pilot Gilbert ustrelil sina nemškega vojnega ministra Falkenhavna.
Zadnje prebiranje belgijske armade.
Amsterdam, 17. jan. Belgijska vlada je pozvala vse neoženjene može ocl 18. do 30. leta, naj odrinejo k armadi. Kdor se ne priglasi v treh dneh, bo sojen kot zločinec.
Antvverpen plačal vojni davek.
Rotterdam, 17. jan. Mesto Antwer-pen je plačalo včeraj dolžnih 40,000.000 frankov vojne kontribucije.
Popili med nalilo in Združenimi državami.
Amsterdam, 20. januarja. Iz Londona se poroča: »Morning Post« objavlja brzojavko iz Washingtona, glasom katere se je med Italijo in Združenimi državami sklenila posebna pogodba, ki ureja pomorski promet med obema državama s posebnim ozirom na vojno.
Nov napad nemškega zračnega fensivla na Snsieško.
Berlin, 20. januarja. (Uradno.) V noči od 19. na 20. januarja so mornariški zrakoplovi napadli nekaj utrjenih točk na angleški vzhodni obali. V megli in dežju so z uspehom vrgli več bomb. Zrakoplove so obstreljevali, vendar so sc vrnili nepoškodovani.
Namestnik načelnika admiralncga štaba Behnke.
Nemški zrakoplovi so zopet poleteli čez morje na Angleško in pozdravili nekatere kraje z bombami. Najbolj je prizadet Yarmoulh, ki leži ob vzhodni angleški obali. Nemci so poselili tudi Sher-ringham, ki leži ob severni obali Nordfolka, Kings Lynn, ki leži ob zalivu The Wash, in celo letovišče angleškega kralja San-dringham, severovzhodno od Kings Lynna.
London, 20. januarja. (Kor. ur.) Vče-/aj zvečer se je pojavil sovražni zrakoplov nad Yarmouthom. Ostal je 10 minut nad mestom in vrgel 5 bomb. Tri osebe so bile ubite, več hiš porušenih. Mnogo oken se je razbilo. Dve bombi sta padli na obrežje. Zrakoplova vsled teme ni bilo mogoče videti, culo se je pa ropotanje motorja; tudi so se videli plameni v zraku. Zrakoplov je plnl proti Sherringhamu in vrgel dve bombi, ne da bi napravil kaj škode. Tudi v Cromerju so padle bombe. Ob "L 11. uro se je zrakoplov pojavil nad Kings Lynnom, kjer je vrgel štiri bombe. Porušeni sta bili dve hiši, ena pa poškodovana. V neki hiši je bil ubit mlad mož, njegov oče pa pokopan pod razvalinami. Iz ropotanja motorjev se je spoznalo, da je zrakoplov od-plul v smeri proti vzhodu. Tudi iz San-dringhama, kraljevega letovišča, se poroča, da se je tam pojavil zrakoplov.
London, 20. januarja, (Kor, urad.) V Varmouthu povzročena škoda se uradno ceni na več sto funtov šterlingov. Samo šip je razbitih za 100 funtov šterlingov, V Yarmouthu sta bili ubiti dve osebi, v Kings Lynnu tudi dve. Poročilo, da bi bil zrakoplov izstreljen, se ne potrjuje.
London, 20. januarja. (Kor. urad.)
Times« poročajo: V Yarmouthu so bili skoro vsi prebivalci v hišah, ko se je pojavil zrakoplov. Na javnih poslopjih najbrže ni dosti škode; poškodovanih je pa veliko zasebnih hiš na Petersroadu. Ena bomba je padla v bližini cerkve sv. Petra, druga na Nordfolk Square nasproti hiše župana in je napravila globoko luknjo. V Sherring-hanu je bilo vrženih pet bomb, pa ni bil nihče zadet. V Londonu so zadnjo noč vpoklicali pomožne varnostne stražnike.
London, 20. januarja. (Kor, urad.) Kralj in kraljica sta v ponedeljek odpotovala iz Sandringhana nekaj ur prej, predno se je pojavil zrakoplov,
Haag, 20. januarja. (Kor. urad.) Šef mornariškega štaba poroča, da zrakoplovi, ki so se včeraj pojavili nad severnimi otoki, niso pluli čez Nizozemsko, ampak čez morje precej oddaljeno od obrežja.
Amsterdam, 20. januarja. (Kor. urad.) »Telegraaf« poroča iz Ymuidna: Sem došli ribiški parniki poročajo, da so po noči videli pluti nad Severnim morjem tri zrakoplove.
Politika Rumuflile.
Kolin, 20. januarja. »Kolnische Zeitung« poroča s francoske meje: Francoski listi razširjajo vesti, da bo Rumunija kmalu posegla v vojsko in zasedla Transsil-vanijo. Journal« piše, da je bil poslan princ Hohenlohe - Bartenstein v Bukarešt, da zadnjič poizkusi preprečiti sovražno vmešavanje Rumunije,
Frankobrod, 20. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča: Listi poročajo iz Sofije, da je rumunska vlada naročila v Ameriki za 50 milijonov vojnega materijala. Na tozadevno vprašanje bolgarske vlade je Rumunija odgovorila, da vojne priprave niso naperjene proti Bolgariji.
MOBILIZACIJA V RUMUNIJI.
:>brod, 19, januarja. »Frankfur-fer Ze .u.!g« poroča iz Genfa: »Temps« poroča, da so bili rumunski dijaki na švicarskih vseučiliščih brzojavno mobilizirani.
BOLGARSKI TN RUMUNSKI KRALJ SE NE SESTANETA.
Beroiin, 20. januarja. »Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: »Temps« poroča iz Pe-trograda, da se dementira govorica o nameravanem sestanku bolgarskega in ru-munskega kralja.
Italija in RumuDSKo.
Frankfurter Zeitung« prinaša 15. januarja iz Milana, da javlja »Timesov« dopisnik iz Sofije, da bo Rumunija brez ozira na Italijo in Bolgarijo sredi februarja stopila v akcijo. V Sofijo zopet pričakujejo rumunskega poslanika, ki je odšel radi dogovora v Bukarešt. Bolgari upajo, da jim prinese odstop mest Dobriča in Balčika z okolico. Frankfurter Zeitung« dostavlja, da je neverjetna ta vest v tem smislu, da bi Rumunska šla v boj brez ozira na Italijo in Bolgarsko.
Rotterdam, 19. jan. »Times« poročajo; V Petrograd so došla popolnoma zanesljiva poročila, da se Rumunija v nekaterih tednih udeleži vojske. Kakor se zdi, nekateri rumunski rusofili poročajo to kot dejstvo, kar šele poizku-šavajo doseči.
Govor ozkega poslanika v Londonu.
»Kolnische Volkszeitung« poroča, da je imel o »angleško-grški zvezi« v Londonu grški poslanik govor, kjer je poln hvale za skrb Angleške za Grško izjavil: »Naše simpatijo «o vedno na strani Angleške in prepričani smo, da bo cel svet priznal, da je angleška stvar dobra in pravična. Angleška so bori za neodvisnost in svobodo tnalih
narodov.« Govor je provzročil precej šuma v dunajskih listih, ki smatrajo to izjavo za kršitev proglašene grške nevtralnosti.
GRČIJA — ANGLIJI ZVESTA.
Amsterdam, 20. januarja. Semkaj dospeli londonski listi poročajo, da je grški poslanik v Londonu v pogovoru z vladnimi člani izjavil, da bo Grčija v vseh okolno-stih ostala Angliji zvesta. Izjavi se pripisuje oficielni značaj.
Portugalska odgodila vprašanje o udeležbi vojske.
Milan, 20. januarja. Madridski »Im-percial« poroča iz Lizbone: Ministrstvo je sklenilo, da odgodi vprašanje o udeležbi Portugalske v vojski, ker senat ni pritrdil vojski, kar predpisuje postava.
Mija v vojski.
RUSKI USPEH PRI OLTY.
Nemško časopisje poroča dne 18. januarja: Petrograjski list »Borsenzeitung« poroča, da so dosegli Rusi nad Turki nov uspeh pri 01ty. Turki se bore zelo hrabro. Veliko častnikov in vojakov se je usmrtilo, da niso bili ujeti.
BOJI V PERZIJSKEM ZALIVU.
Carigrad, 20. januarja. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Z nočnim napadom na angleške utrdbe pri Šat el Arabu smo presenetili sovražnika, ki je izgubil 100 mrtvih in ranjenih. Angleški kavalerijski škadron je v bližini Kome skušal presenetiti oddelek naše infanterije. Odbili smo napad z velikimi izgubami za sovražnika.
KRIŽARICA SULTAN SELIM
je, kakor poročajo nekateri listi, ob Bo-sporu zadela na turško mino. Popravljali jo bodo deset tednov. •— Na mino ob Bo-sporu je zadel tudi neki turški torpedo lovec in se težko poškodoval.
UPOR V RUSKEM ČRNOMORSKEM BRODOVJU.
Carigrad, 20. januarja. Poroča se, da je bilo 57 mornarjev ruskega črnomorske-ga brodovja pred vojnim sodiščem v Odesi obsojenih v triletno trdnjavsko ječo. — Vzrok: upor.
SENUSI SO PREKORAČILI EGIPČANSKO MEJO.
Carigrad, 20. jan. Dospele so vesti, da so Senusi nad Solunom prekoračili egipčansko mejo in prišli do Fiurni v Egiptu.
ANGLIJA GROZI PERZIJI.
Carigrad, 15, januarja. Anglija je zahtevala od perzijske vlade, da nemudoma odpokliče mnogobrojne uleme, ki v Afganistanu agitirajo za sveto vojno, drugače bo Anglija v Karvani in Bušini izkrcala čete, ki bodo zasedle južno Perzijo.
Skupna akcijo irosporazuma proli Nemčiji.
Rimska »Tribuna« poroča, da je iz najboljšega vira izvedla, da nameravajo države trosporazuma napraviti istočasno veliko akcijo proti Nemčiji. Akcija je popolnoma pripravljena. K temu spada tudi energični napad angleškega brodovja na nemško obrežje.
Bazna poročila.
ODSTAVLJENI POLICIJSKI RAVNATELJ V GENOVI.
Milan, 20. jan. Notranji minister je odstavil v Genovi policijskega ravnatelja, njegovega namestnika in nekega policijskega častnika, ker ni policija preprečila demonstracije proti nemškemu konzulatu.
POROKA KNEZA HOHENZOLLERN S PRINCESO ADELGUNDO BAVARSKO.
Monakovo, 20. januarja. (Kor. urad.) Danes dopoldne je v navzočnosti kralja in kraljice, članov kraljevske in knežje Hohen. zollerske rodbine in njih spremstva izvedel civilni akt poroke minister kraljeve hiše in zunanjih zadev grof Hertling kneza Hchenzollern s princeso Adelgundo Bavarsko.
DELOVANJE NEMŠKE VOJNE LADJE »KARLSRUHE«.
Rotterdam, 20. januarja. »Londoner News« poročajo iz San luana na Portori-cu: Nemška bojna ladja »Karlsruhe« vozi neovirano po Atlantskem oceanu. V zadnjih 14. dneh je ladja potopila 11 trgovskih ladij.
PREDPRAVICE SRBOV V DRAČU. — ITALIJA PROTESTIRA.
Carigrad, 19. januarja. »Taswir-i-Ef-kiar« in Tanin« trdita, da je Essad paša v službi Srbov. Svoj čas je sklenil v Nišu s Pašičevo vlado dogovor, po katerem naj bi večji del Albanije dobili Srbi; predpra-vice naj bi se jim dovolile v Draču. Srbija je obliubila Essad oaši v slučaju vstaje vo-
jaško podporo in zasebne ugodnosti. »Tanin« poroča, da je italijanski poslanik v Nišu nastopil zato pri Pašiču in izjavil, da Italija ne trpi, da se ustali Srbija ob Adriji. Radi Albanije nastaja vedno večje nasprot-stvo med Italijo in trojnim sporazumom.
KOLIKO TRGOVSKIH LADIJ SO POBRALI TROSPORAZUMNIKI.
Rotterdam, 19. januarja. Francoski listi prinašajo uradni izkaz trgovskih ladij, ki jih je trojni sporazum v tej vojski pri-držal ali spravil v svoja pristanišča. Vseh ladij je 128, in sicer 94 nemških, 8 norveških, 6 avstro-ogrskih, 5 ameriških, 4 angleške, 4 turške, 2 italijanski, 1 švedsko, 1 špansko, 1 grško, 1 dansko in 1 holand-sko.
PREGANJANJE JUDOV.
Kral\ov, 20. januarja. »Nowa Reforma« piše, da rusko vojaštvo pleni judovske hiše in mori jude. V 250 krajih so se vršili strašni pogromi med judovskim prebivalstvom. V Klodawi in Staszowu so jude po-besili v sinagogah,
SOCIALISTIČNI KONGRES V KODANJU.
Beroiin, 20. januarja. »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Na tukajšnjem socialističnem kongresu so obžalovali vsi govorniki, ker se niso mogli izogniti vojski. Vsi govorniki so izjavili, da poskrbe socialni demokrati zastopanih držav, da ostanejo države še naprej nevtralne.
TURŠČINA UČNI PREDMET.
Hildesheim, 20. januarja. (Kor. urad.) Načelstvo tukajšnje trgovinske zbornice je sklenilo, da se uvede od velikonočnih praznikov naprej turščina kot učni predmet.
RADI RAZŽALJENJA ARMADE OBSOJENI POSLANEC. '
Gradišče (Moravsko), 20. januarja, Poslanec Votruba je bil obsojen na štirinajst dni strogega zapoia, ker je razžalil armado,
BAKRENA INDUSTRIJA POŽIV-LJENA.
Amsterdam, 20. januarja. Iz New-yorka se poroča, da so v bakrenih rudnikih v Michiganu, kjer so delali od začetka vojne le s polovico delavcev, začeli delati s polnim obratom. Družbe izjavljajo, da so dobile nove odjemalce.
KRVAV BOJ DELAVCEV S POLICAJI.
New Yersey, 20. januarja. V nekem re-volverskem boju med več sto stanujočimi delavci kemične tvornice in policijo, ki je stražila tvornico, je bil ubit en delavec, 19 jih je bilo ranjenih, med njimi trije nevarno.
Cenzura.
Graška »Tagespost« poroča z Dunaja: Nižjeavstrijsko obrtno društvo se je v dveh sejah bavilo s predlogom častnega predsednika, člana gosposke zbornice Viljema Exnerja, proti cenzuri. Predlog se glasi; Upravni svet se naproša, naj razmotriva, če in kaki koraki naj bi se napravili pri vladi, da se odpravi cenzura, ki presega mero potrebne previdnosti in je zato škodljiva. Predsedstvo in upravni svet sta ta predlog; sprejela soglasno. Predsedstvo se je pooblastilo, da izroči tozadevno spomenico ministrskemu predsedniku.
Dunaj, 20. januarja. Predsedstvo poslanske zbornice se je pod vodstvom predsednika Sylvestra pritožilo pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkhu radi prestroge cenzure. Ministrski predsednik je obljubil odpomoč.
Potres v Italiji.
Poročevalec »Resto del Carlino« v Bolonji, ki je prehodil vse kraje nesreče, trdi, da bo število žrtev pretirano in ceni število na 25.000 mrtvih. Pravi: » Trdi s,e da je v Avezzanu umrlo preko 12.000 oseb, čeravno po zadnjem štetju v juniju 1911 cela občina ni štela več kakor 11.028 ljudi, Samo mesto pa le 9295. V resnici se je rešilo več nego 800 oseb. Razmeroma največ žrtev je v Sori, Balsorano in Peščini. V nekaterih krajih jih je čez 400, v drugih čez polovico, pa tudi v teh slučajih je treba ločiti med mestnim prebivalstvom in poljedelci v okolici, ki so se večinoma rešili, ker so zarana odšli na delo. Beguncev v sami spodnji obleki je le malo, kar kaže, da je bilo večina ljudi na nogah ter so mogli takoj zbežati.
V Avezzanu še ni 8000 mrličev pokopanih.
Rim, 19. januarja. Listi poročajo iz Avezzana 17. januarja; Danes, ko je minulo že pet dni po potresu, dela na tisoče ljudi, ki odkopujejo gruščo v mestu, izpre-menjenem v kamnito puščavo. Strašen smrad širi 8000 še nepokopanih mrličev, ki se leže pod razvalinami. V okolici grade lope. Primanjkuje živil, obleke, zdravil in obvez. Zveza italijanskih dijakov, ki se je izkazala že ob potresu v Messini, je od-
poslala veliko dijakov medicincev na pomoč. Vodi jih dr. Gualgi, ki si je zbral veliko izkušenj ob potresu v Reggio Cala-bria. Kraljica mati je poslala svojega dvorjana grofa di Campello s celim železniškim vozom odej v Avezzano. Rešenci prosijo kruha; matere stezajo roke in prosijo kruha svojim otročičem. Kar so pripeljali z avtomobili živil, ne zadošča. Bede ni mogoče popisati. V Celanu se jo ponesrečilo 3600 oseb. Cesta iz Celana v Peščino je podobna križevemu potu. Stotine voz vozi ranjence iz Cerchio, Collarmele, Peščina in iz San Benedetta, Obžalovanja vredne žrtve so večinoma oblečene le za silo in so na pol izstradane. Na razdaljo več sto kilometrov ne poslujejo brzojavi, vsled česar ne vedo, kam naj dovažajo živila in obveze. Tudi ceste morajo še popravljati, ker jih je poškodoval potres.
V Avezzanu.
Rim, 20. januarja. Iz Avezzana se po' roča: Še vedno se uro za uro posreči rešiti izpod razvalin žive ponesrečence. Večina izmed njih je pa seveda blizu smrti. Neka rešena mati je neprestano vpila, naj jo ubijejo, ker so vsi njeni otroci našli smrt pod razvalinami. — Oblasti so morale ukreniti ostre odredbe v varstvo dragocenosti, ki leže v podrtinah. Nastala je že cela trgovina s temi dragocenostmi, ki jih izkopavajo tatovi in za slepo ceno prodajajo kupčevalcem, ki so dospeli v Avezzano od vseh strani. Vse osebe, ki jih zasačijo pri razkopavanju razvalin, ostro kaznujejo. — Preskrba preživelih z živili se je sedaj velikopotezno uredila. Dospela je tudi nadaljna vojaška pomoč, vsled česar se dela hitreje vrše.
Laški kralj obiskuje poškodovane kraje.
Avezzano, 20, januarja. (Kor. urad.) Kralj si je danes ogledal Luco dei Marši, Trasacco, Ortuccio, San Benedctto dei Marši in Peščino. Zelo se je zanimal za položaj prebivalstva in za pomožno akcijo. Naletaval je sneg. Prebivalstvo je naprav-ljalo kralju navdušene ovacije. Ob 3. uri popoldne se je kralj vrnil v Rim. Na kraljev ukaz je vzel dvorni vlak s seboj 40 ranjencev in 40 beguncev, med njimi 12 otrok.
Dnevne novice.
-f Posvečenje goriške nadškofije pre» svetemu Srcu Jezusovemu. Preteklo nedeljo, 17. januarja, se je po celi Goriški vršilo slovesno posvečenje presv. Srcu. V stolnici je posvečenje izvršil sam prevzv. knez in nadškof. Navzoči so bili vsi uradi in nekaj poslancev. S. L. S. je zastopal posl. F o n. Molitev za deželo je opravil v slovenskem in laškem jeziku deželni glavar dr. F a i -d u t t i.
Za župnika-dekana v Cerknem je
bil inštaliran vlč, g. Ivan K u n š i č, bivši kurat na Srpenici. Novemu gospodu dekanu iskreno čestitamo1
-t- Goriški deželni odbor je izrazil Salandri svoje sočutje nad nesrečo, ki je zadela cel italijanski narod ob zadnjem potresu.
—	Nova razglednica. Vojni pomožni urad notranjega ministrstva je izdal krasno razglednico s cesarjevo podobo. Pod sliko je cesar na božični dan lastnoročno napisal: »Zaupam v moje narode in v pravičnost naše stvari. Franc Jožef,«
—	Poziv Štajercem, naj z živili var« čujejo. Štajerski namestnik grof Clary (poročilo c. kr. kor. urada) jc izdal oklic na štajersko prebivalstvo, da naj pri uporabi živil, kakor moke, mesa in masti kakor tudi goriva najskrbnejše var; čuje. Prebivalstvo se poziva, naj omeji uživanje belega luksus-peciva in da naj uporablja v gospodinjstvu koruzno, ječmenovo in krompirjevo moko, krompir in fižol. Prebivalstvo vrši tako domo; ljubno dolžnost, saj gre za to, da sc tudi za poznejše čase zagotovi našim vojakom neobhodno potrebni kruh. Oklic konča: Štajerci! Dajajte dober zgled! Saj stoje tudi vaši sinovi v prvih vrstah, kadar gre za to, da odbijemo V vročem boju sovražnike in da jih pošljemo s krvavimi glavami domov. Pokažite, da ste vredni teh bojev, pokažite, da morete prenašati omejitve, ki so
primeroma male s tistimi žrtvami, ki jih doprinašajo vaši sinovi na bojišču.
—	Vpokojen jo rač. svetnik gospod Ivan Pogorele v Sarajevu.
—	Umrl je v Zagrebu poročnik zagrebškega pešpolka 28letni Stojan Pre-šern, najmlajši sin stotnika A. Pre-sherna. Ob Drini je bil že dvakrat ranjen, a je vselej ozdravil, sedaj je podlegel vnetju slepiča.
—	Iz seznama izgub štev. 104, 105, 106 in 107. Poročnik Gregorits Franc, 4. saperski bat., 5, stot., mrtev (20. dec. 1914); poročnik Kersnik Jožef, 79. pp., iz Brda, okraj Kamnik, ujet v Čačaku, Srbija; stotnik Klein Henrik, 68. pp., iz Opatije, ranjen; poročnik Jarisch Jožef, 1, črnovoj. pp., ranjen; nadporočnik Kastelic Peter, 1. črnovoj. pp., ujet v Glasowu, okraj Wiatka, Rusija; nadporočnik Kordiš Janez, 26, dom. p., 5. stot., mrtev (17, okt, 1914); praporščak Maršič Franc, 3. črnovoj. pp., 3. stot., ranjen; poročnik Moskovič Feliks, 26. dom. p,, 9, stot., ranjen; poročnik Pu-schnig Ludvik, 60. pp., ranjen.
—	Popravki k seznamu izgub. Desetnik Linhart Adolf, 37. dom, p., 3. stot., iz Kočevja, ujet v Nišu; je bil označen za mrtvega, — Nadporočnik Kutschera Val-ter, 47. pp., 5, stot., ujet v Skobolewu, Rusija, V seznamu izgub št. 21 je bil označen za ranjenega. — Brandl Jožef, 47. pp., 14, stot., iz Lipnice, ujet v Nižnem Novgo-rodu, Rusija. — Pail Friderik, 47. pp,, 10. stot., iz Radgone, ujet v Nižnem Novgo-rodu, Rusija. — Zdolšek Rudolf, 47, pp., 4. stot., iz št, Mihela-Stopiče pri Novem mestu, ujet v Atkarsku, okraj Saratow, Rusija,
—	Od mrtvih vstal! Jožef Srebernič od 17. pešpolka, doma iz Solkana, je bil v 21. listi izkazan kot mrtev. Pretekli teden so ponovno razni listi prinesli vest, da je jurist Jožef Srebernič mrtev. Istočasno pa je njegova mati dobila od sina pismo, v katerem ji naznanja, da je v Rusiji ujet in zdrav. Lahko si mislimo veselje materino, ki je svojega sina že več mesecev objokovala kot mrtvega.
—	Iz srbskega ujetništva se je oglasil Valentin Semič, nadučitelj in Šolski vodja v Lazaretu pri Kopru, doma iz Štu-rij. Kakor poroča, je neranjen in zdrav.
—	Zastrupil se je pri Sv. Trojici Franc P 1 o j,, bivši veleposestnik v Gornjem Borčiču. Bil je lastnik lepega, obširnega in rodovitnega posestva, ki je bilo pred sedanjo evropsko krizo vredno nad 60.000 K. Bil je dvakrat ože-njen in se je obakrat bogato oženil. Začel je pred nekaterimi leti kupovati, razkosovati in prodajati posestva. Pri teh svojih špekulacijah z zemljišči je prišel v roke brezvestnim individuvom, ki živijo od neumnosti in goljufanja svojega bližnjika, v svoji dobrodušnosti in kratkovidnosti je bil svojim družabnikom večkrat porok in v družbi svojih somišljenikov se je navadil tudi piti. A ti faktorji so pa bili zanj, za njegovo ženo, otroke in posestvo katastrofalni. Lezel je v vedno večje dolgove, tako cia je celo pri svoji mali prebrisanosti sam spoznal, da zanj ni več rešitve. V sedanji veliki denarni krizi je vse pritiskalo nanj, a on ni imel več kje vzeti, da bi potolažil svoje mnogobrojne upnike. Zato se je že 24. decembra 1. l. vršila dražba njegovega posestva, a ni bilo nobenega kupca. Zavest, da on, nekdanji kmetski magnat, ne bo več imel lastne strehe, da mu bode vse prodano in da še bodo mnogi izgubili, ga je gnala v nasilno smrt, zastrupil se je. Zapustil je ubogo vdovo, več nepreskrbljenih otrok in velikanske dolgove. Samo na njegovi polovici namreč Jc vknjiženih 54.000 K. Pokojni Fr. Ploj je bil tudi ud ognjegasnega in veteranskega društva pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
—	Umrl je v Celju v ponedeljek v 58, letu po daljši bolezni trgovec Milan Hočevar.
—	Več strojarskih pomočnikov iščejo. Iv tej notici, ki jo bila objavljena v našem listu z dne 19. januarja t. k, dostavljamo, da je ministrstvo za notranje zadeve le opozorilo, da dobe strojarski pomočniki, ki so brez dela, opravilo v tovarni za usnje S. in J. Flesch v Wilhelmsburgu. S to opozoritvijo pa se mso prav v nobenem oziru razveljavila določila cesarskega ukaza z dne 25. ju-1'Ja 1914, drž. zak. št. 155, glede podjetij. ki stoje pod državnim varstvom. Ador je v takem podjetju zaposlen, ne sme meni nič tebi nič dela zapustiti ali Pa se bvaniti opravljati delo, sicer ga zadenejo kazenske posledice, ki so založene v omenjenem cesarskem ukazu.
Srbijo.
PROTI SRBIJI SE NI ZAČELO Z NOVO OFENZIVO.
nri ®U?Impešta' 19. januarja. »A Nap« novi f k Poročilu, da so vse vesti o nori ofCnzivi na južnem bojišču brez uiaf?e. Razumljiva je sicer nepotr-
pežljivost občinstva, toda vsa ugibanja so neutemeljena, ker samo najvišjo vodstvo ali pa nadvojvoda Evgen bi mogel dati pojasnila o akciji na jugu.
FRANCOSKA POMOČ SRBIJI.
Dunaj, 21, januarja. Francoska križanca »Souper« je pripeljala za Srbijo denar, častnike in vojake.
RUSKI CAR ODLIKOVAL SRBSKEGA KRALJA IN PRESTOLONASLEDNIKA.
Niš, 21. januarja. Rusko odposlaništvo je izročilo kralju Petru in prestolonasledniku Aleksandru red sv. Jurija.
Pred odločilnimi dogodki na Francoskem.
London, 21. januarja. Nemci so v Sois-sonu dobili ojačenja iz Belgije. Njihov pritisk na francosko ironto vedno bolj narašča.
Pariz, 21. januarja. V današnji noči so bile pariške ulice potresene s pozivi za sklep miru,
Rotterdam, 21. januarja. V Parizu se boje velikega nemškega sunka na več točkah. Begunci iz Soissonsa so povzročili veliko paniko,
Pariz, 21. januarja. Kakor v Londonu, morajo sedaj tudi v Parizu biti ponoči vse luči ugasnjene.
Iioiijonsko siranMo predsedstvo proli vojski.
Florenca, 21. januarja. Italijansko strankarsko predsedstvo se je izreklo proti vojski. Izvzeta je organizacija, ki se udeležuje hujskanja za vojsko.
Turki poškodovali angleško iopničorko.
Carigrad, 21. januarja. Turški glavni stan poroča: Včeraj sporočenega napada nekega angleškega eskadrona na oddelek turške infanterije pri Kerni se je udeležila tudi angleška topničarka »Spiegel«. Turki so jo z ognjem prisilili, da se je umaknila. Topničarka je težko poškodovana. Ubit je poveljnik topničarke, 2 častnika in 17 mož.
— Ranjeni slovenski vojak umrl v Zagrebu. V Zagrebu je umrl ranjeni slovenski vojak Ivan Česnik, doma iz Kranjske.
Lju&ljaoske novice.
Ij Odlikovan slovenski junak. Včeraj, v sredo popoldne jo gosp. stotnik S c h m i d t pred zbranim vojaštvom z primernim nagovorom pripel prostaku 17. pešpolka Antonu D r o b n i č u srebrno hrabrostno svetinjo. Imenovani je bil odlikovan, ker je v veliki bitki pri Starem Samboru med najhujšem šrapnelskim ognjem prenesel poveljstvu neke naše arteljerijske baterije
zelo važna poročila. Anton Drobnič je doma iz Dobrega polja pri Velikih Laščah hiš. št. 31.
Ij Danske papirnate odeje za ranjence. Zelo nujno se jih potrebuje za tukajšnje ranjence. Porabijo se lahko tudi stari časopisi. Uprava tukajšnjih jetnišnic v deželni sodniji na Miklošičevi cesti št. 9 iskreno prosi, da se ji prinašajo taki stari časopisi ali pa naj se ji sporoči po dopisnici, kam naj se pride po nje. Od svoje strani občinstvu to prošnjo toplo priporočamo. Tudi z drobnim, malenkostnim delom lahko storimo veliko delo, ker potreba je velika.
Ij Umrli so v Ljubljani: Terezija Cvelbar, mestna uboga, 78 let. — Josi-Pina Okorn, posestnikova hči, 9 mesecev. — Adolf Furlan, c. kr. nadporočnik domobranskega pešpolka štev. 5, , let> ~ Karel Lager, pešec domobranskega pešpolka št. 4. — Florijan Šporn, delavec-hiralec, 68 let. — Stanko Blaznik, c. kr. domobranski računski podčastnik, 20 let. — Alojzij Slak, trgovski vajenec, 18 let. — Franc Sommerbauer, pešec 47. pešpolka.
Ij Domača umetnost. V izložbenem oknu »Deželnega zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem« je razstavil g. Srečko Magolič nanovo veliko oljnato sliko: »Latermannov drevored«. Slika je dovršen umotvor in predočuje naj-pnljubljenejše šetališče Ljubljančanov v jesenskem času. Izvršitev slike je taka, da bi bila v kras tudi najrazkošnej-semu salonu, zlasti pa bi bila pridobitev te slike za kako galerijo slik jako umestna. Zato opozarjamo ne samo občinstvo, temveč tudi druge merodajne kroge na to najnovejše delo domačega umetnika.
Ij Nanloma umrl je včeraj zvečer v Mostah črnovojnik, nadomestni top-ničar in posestnik v Mostah št. 12 Matevž B 1 a s , podomače Eržen. Zapušča pet otrok. Vojaški pogreb bo jutri, v petek ob 3. uri pop. iz deželne bolnice.
Ij Umrl je vsled rane, dobljene na bojišču v Karpatih, nadporočnik doni. polka št. 4, revident državnih železnic Leop. Wagner pl. Wagnersheim, svak podpolkovnika Vladimirja Pirnata.
Ij Kokodajsar. Zadnji čas je raznim strankam na Viču zmanjkalo, kolikor je nam znano, 25 kokoši. Tako sta izginili Jakobu Pribošiču 2, Franu Zajcu 3, gosp. Adolfu Hauptmanu 4, Francu Klemenčiču 2 in še nekaterim drugim strankam nekaj kokoši. Policiji so bile te tatvine naznanjene, a je vendar preteklo nekaj časa, predno je prišel kurjak v pest. In po lastni lahkomiselnosti. 16 letni Franc Čižman je pobasal nekje zadnjo kokoš in jo nesel skrito pod suknjičem po cesti. Ko mu je šel nasproti stražnik, je kokoš pod suknjičem zakokodajsala, za njo pa Čižman sam. Stražnik kurjega kokodajsanja ni čul, pač pa fantovega, kar se mu je zdelo čudno in je fanta ustavil, češ, zakaj vendar oponaša kure. Kakor nalašč se zopet oglasi
kokoš pod Čižmanovim suknjičem in fan-talin je moral z varnostnim organom na policijsko postajo, kjer so ga zaradi suma kurjih tatvin zaprli. Pozneje so dognali, da je Čižman pokradel vseh 25 kokoši ter jih nosil prodajat na ljubljanski trg bra-njevki Tereziji Kutnarjevi. In zopet tu je bilo le srečno naključje. Neka gospodinja iz Viča, katera je imela posebno vrsto kokoši, ki so ji bile ukradene, je zapazila, da se nahaja v kurniku Kutnarjeve tudi njena ali vsaj njeni ukradeni kokoši podobna ter jo vprašala, kje jo je kupila, Kutnarjeva je povedala, da ji je to kokoš kakor tudi že vec drugih prodal nek mlad fant, ki je bil po popisu podoben Čižmanu. Oškodovanka je zadevo takoj naznanila policiji in tako j'e prišlo vse na dan, vsled česar so koko-dajsarja izročili sodišču, kjer bode jedel namesto kuretnine dva meseca ričet.
Ij Na včerajšnji semenj so prignali 581 glav, in sicer 150 konj, 345 volov, 78 krav m 15 telet. Kupčija je bila precej živahna.
Ij V neki tukajšnji gostilni je pred par dnevi pozabil nek Dalmatinec torbo, v kateri je bilo svinjsko meso, pomaranče, limone, orehi, ena steklenica z vinom, ena z žganjem in en dalmatinski plašč. Prosi se, odposlali na ime Jure Brolič v bolnišnico v licej.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega soČutia povodom smrti moje ljubljene, nepozabno soproge ter skrbne in predobre matere, gospe
Marije Golsuranc
se tem potem prisrčno zahvaljujem. Najsrčnejša zahvala tudi vsem preč. gg. duhovnikom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pevcem, darova-teljern vencev, sploh vsem in vsakemu, ki so so v tako nepričakovano obilnem številu udeležili pogreba nepozabne rajnke. Bog povrni!
Gaberje pri Celju, 15. jan, 1915.
168
Gologranc.
se sprejme za takojšnji nastop. 571 Naslov pove uprava „SIovenca".
againičarka
oziroma kontoristinja, zmožna slovenske in nemške korespondence, strojepisja, slovenske m nemške stenografije išče primorne a!uzf,e, Naslov pove upravništvo tega lista pod št 169, (Znamka za odgovor!)
Bolestnega in globoko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom nriiateliem in
™sporrdko vest'da ie nas iskren°,iubiieni' ""o«"- ■■ ^bri^r^roirs L
tanko
računski podčastnik pri alpinskem pešpolku
včeraj, dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakra-Za ^ajoče, v 20. letu starosti, vdan v voljo božjo, blaženo v Gospodu zaspal
žalosti, ^tarMrg^t2^^^	Križu^6*6^' ^ "" ~ °b * - «
cerkvah8"^6 ^ "" ^ P°k°inega Se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Jakoba in drugih Nepozabnega nam dragega priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1915.
Lovro Blaznik
oče.
A. Leo Blaznik
župnik v Ameriki brat.
Pavla omož. Riglar Erna, Ela in Minka
sostre.
Alojzija Blaznik
mati,
Ivan Rifllar
c. kr. poročnik v r, svak.
Srbski opomin Ilalili.
Petcrtaurg, 18. januarja. Kakor poročajo ruski listi, povdarja srbski vladni organ »Samouprava« o priliki italijanskega zasedenja Valone, da to dejstvo niti najmanj ne more spremeniti mednarodnega značaja albanskega vprašanja. Samo skupna volja. Evrope bo rešil;; to zadevo. Navzočnost. Italije v Va-Joni bo brezdvomno pospeševala mir in red v deželi, čemur ni ugovarjati. Srbija pa je trdno prepričana, da Italija najbolje' varuje svoje interese, če jih spravi v soglasje z velikimi evropskimi in =..TOsi in če sc pri uresničevanju svo-: h zakonitih interesov rajši drži prava kakor sile. To garancijo bo imela Srbija. če je Italija prisiljena z obema svojima sosedoma živeti v dobrih odno-
^ajjh. _ Tako »Samouprava«. Sosedi
Italije sta Avstrija in Francoska. Zanimivo jc, da se Srbija skuša skrivati za naš hrbet, ko noče, da bi samo Italija rešila albansko vprašanje. Uradno jc Italija izjavila, da hoče v Albaniji napraviti samo red in mir.
Niš, sriisli Muk
■ -Nov/a Reforma« posnema po belgraj-skem listu »Piemont«, ki izhaja zdaj v Nišu: Prebivalci Belgrada, ki se smatrajo za lahkomišljene, in prebivalci v Nišu, ki so resni, praktični in trezni, se med seboj inozemska poslaništva in konzulati, banke, rajo be!grajskih beguncev. Niš tvori zdaj središče "vsega srbskega državnega življenja; dvor, vlada, skupščina, ministrstva, inozemska poslaništva in konzulati, barke, belgrajski begunci in begunci iz Šabca in iz drugih severnih krajev dobe komaj za drag denar v zasebnih hišah prenočišče. Prej pozabljeno mesto je zdaj zelo živahno; denarni promet je vedno večji. Skupščina zboruje v poslopju častniškega kluba, in sicer pri zaortih durih. Najživahnejše je v bazaru. Veliko revežev, beguncev, stanuje v mestu, ki beračijo, Niščani jim pa zapirajo vrata. Mladi častniki, ki nosijo še kadetne uniforme, strogo pazijo, da jih podčastniki in vojaki pozdravljajo. Kavar-ne in gostilne, ki jih je zdaj veliko, delajo dobre kupčije, a v njih, kakor v kinu in v gledališču, ne vidiš dosti Niščanov, marveč begunce in častnike. Niške bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci. »Niščani zelo čudno oostopajo,« piše »Piemont«. Magistra tnih ukazov o najvišjih cenah in stanarinah se ne drže, vsled česar so ceae živil, obleke itd. tako visoke, da se more pač govoriti o ropanju, ne pa o trgovini.
S raiorsfcsga dvore.
Iz Rima se poroča, da črnogorski prestolonaslednik Danilo že več mesecev živi
zasebnil temu e
v Itali i kot vihre. Vzro: nega povoda nastal kraljem Nikolajem.
:ieč od vojne spor, ki je iz nezna-med »jim in očetom,

rasel!.
Me
ektšcr.ji tako
lahkoživi Bruselj je po-
stal dolgočasen, iako sodijo tisi
Ivi so
ušli iz Bruslja v London. Bruslju c
zitt Kavarne ;n go« ne. Gledeiišče delaj da, med posetni.— y nikov ;n vojakov.
Jedilni ii?,ii krompirr zelenja vsaj veliko dra.v-so nekatere so cenc krur ne morejo rs podeor"^ ni. a zakriv rajši usti.
naprej. Kljub temu j no od jutra --i vec«
Dejansko pa v ! -n o revščini ni veliko zapa« iine so'dobro obiska- | dobre kupčije, seve- j
veliko nemšhih čast-
Slrašna noč v Nancyju.
»Daily News« objavljajo poročilo o strašni noči v Nancyju, ki so jo povzročili nemški letalci, inetajoč v mesto bombe. Očividec piše: Bival sem v Nancyju. Verujte, kaj takega še nisem doživel. Še zdaj se mi dozdeva, če zvečer pogledam skozi okno, da vidim nad seboj strašne prikazni. Nihče ne pozabi, če čuje kdaj in vidi, kako strašno je to, kadar poka v zraku nad nami.
Stal sem blizu zaloge smodnika, ko je bila pognana v zrak. Ne morem tega strašnega dogodka primerjati s to nočjo. Predstavljajte si mesto, kjer ponoči poka na vseh koncih in krajih. Prebivalci skačejo iz postelj, žene in otroci kriče. Kadar poči, zardeči nebo. Večkrat so ceste svitle kakor podnevi. Strašilo sem videl, ko je plulo nad trgoma Pepimere in Stanislav. Prva bomba, ki so jo vrgli, poči kakor poči strel puške. Sledilo je ropotanje, da otopi strah vse živce. Komaj se oddahnemo, pa nas pretrese nov, silen udarec pri Couronnee. Sledi mu eksplozija, ki pretrese vse hiše. Zdi se nam, da mečejo Nemci svoje velike krogle v sredino mesta, a eksplozije se nam zde tuje, manjka gromenja topov.
Premišljevati ne moremo; že sledi drugi, tretji in četrti pok. Zavratno ie vdrla vojska v mesto. Drdranje v zraku nas kmalu pouči, kje da obstreljujejo. Zrakoplov vrže še štiri bombe, ki jih spremljajo rdeči bliski. Pod našimi nognmi se trese zemlja. Končno nastane mir, ljudje se upajo iti zopet na cesto, kjer leži veliko ranjencev.
K Poincorelevem oD sKu na ironii.
Milan, 16. jan. Tukajšnji listi poročal iz Pariza: Predsednik Poincare je v nedeljo proti večeru s posebnim vlakom odpotoval iz Pariza in v ponedeljek zjutraj dospel v Diinkirchen. Med potjo se mu je pridružil mornariški minister. Iz Diinkirchna je nadalieval pot na fronto z avtomobilom. Pri K. je stal na neki višini majhen oddelek mornarjev. Kraj je označevala ladijska zastava. Višina je nudila dober pregled vojnih pcsto'ank krog in krog. Medtem je krožilo nad .višino več francoskih letalcev. Odtod je predsednik nadaljeval pot v glavni stan. Ondi je predsednika sprejel general Foch, nakar se je vršil zajutrek. Takoj nato se je Poincarž odpeljal v stan angleškega generalisima Preneha in imel z njim dolg pogovor, kateremu je prisostvoval tudi angleški maršal princ galleški Na željo francoskega generalisima Joffreja je predsednik nato prisostvoval paradi malega angleškega vo'ašl'ega oddelka, potem pa sprejel več častnikov častne legije in oba angleška zborna poveljnika generala Douglas in generala Sivith-Corrien. Nato se je Poincare peljal v Hazebrouk, kjer so mu priredili sprejem v uradnem poslopju. Potem je predsednik obiskal generala Mauckney v njegovem stanu. Takoj nato se je Poincare odpeljal proli končnemu cilju svojega potovanja — Arrasu. Tu se mu je nudil strašen prizor. Nemška artil'erija je ta dan mesto najstrašneje obstreljevala. Povsodi i je vladala največja zmeda in tarnanje. Ge-| neralni slon v Arrasu, ki je bil nastanjen i v mestni hiši, se je moral premestiti, ker j je nemški ogenj poslopje popolnoma porušil. Od mogočnega mestnega stolpa ni osla*
nikov posneta pisma slovenskih vojakov, ki so se in se še bojujejo v Galiciji. Pisma Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Goričanov in Primorcev so zanimivo zbrana, tako da nudi sešitek jasne slike o trpljenju in junaštvu slovenskih vojakov v Galiciji. Pa ne samo to! Iz pisem gleda ljudska duša, in silno zanimivo je iz psihološkega stališča samega prebirati te vrste, napisane mnogokrat sredi bojnega meteža. Kako čudovito se tu strinjajo sodbe posameznikov o včasih navidezno malenkostnih stvareh; kako sodijo o Galiciji, o vohunih, o Rusih in o svojih tovariših. Ta sešitek bo lep dokument slovenskega junaštva. Prihodnji sešitek pa bo prinesel životopise padlih slovenskih junakov. Kmalu nato bo prinesla »Svetovna vojska« tudi že obljubljeni zemljevid evropskih bojišč v slovenskem jeziku; ta zemljevid bo nudil še mnogo več, kakor se je prvotno poročalo in se bo zato zaračunal naročnikom »Svetovne vojske« posebej z 1 krono in se ne bo štel v sešit-ke. Sam zase kupljen bo oa veljal zemljevid 3 K. »Svetovna vojska« se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Služba
Ustanovljena leta 1800.
Hajstarejia svsžarska tvrdka
FR. ŠUpCVC
Ljubljana, Prešernova ul.7.
Odlikovana na mnogih razstavah, kakor tudi v Rimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand-priksom
priporoča velečastiti duhovščini kakor tudi si. občinstvu zajamčeno pristne
čebelno - voščene
se oddana M.mi, Dolenjsko. PlaCa dobra. Oziralo se bo le na lastnoročno spisane prošnje. Kranjci imajo prednost.	1562
kupuje po najvišji ceni	134
V. ČRNIDEC, flaklo pfi Kranju.
i SANATORIUM • EMONA
ZA• NOTRANJE -IN- KIRURGICNE ■ BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA. ] LJUBLJANA • KOLENSKEGA' ULICA- 4 DR FR. DERGANC
za cerkev, pogrebe in procesije
voščene zvitke, Izborni med pitanec
ki se dobiva v steklenicah, škatljah in škafih poljubne velikosti.
Za obilna naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno in pošteno postrežbo.
uomo
kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi
t a Hej
C|rebdnil<u
Llabljana - Mestni trg 22
nasproti lekarne Trnkoczy
Kupim vsako vrsto, tudi črno in ne-očiščeno po brezkonkurenčni ceni. (9 Posebno pa se plača lepo belo
0 oprano po naiv'sji ceni, ki se zanjo lahko nudi.
(9	>
0©©©©©©©©©©0@©@<
Zlate svetinje: Berlin Pariz, Rim Iti
09 SRia tt
sa w©Šno§sre£toirbnirsske namene.
Ta denarna ietei\ja vsebuje 21.146 doMov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron. E^aia
niti sled. Predsednik si je v sprem
izkazujejo mesc, prjkuno,
ve, sadje; cene tudi niso
rlie, icakor so bile, šz ceacje
,-> .; !. Primanjkuje le moke m
: : o procei poskočile in jih
'■•i. jii «.vr..'.'J
idi. Fri?:n.-J-v
-skrbe ••••a, da dc^a
sc m
50 o bog-'!tejSi sloji, ki so - da bi delale njih tvc-rnic"
stvu prefekta, najbolj
škofa in župana ogledal
poškodovane mestne dele »a bil opetovano priča, ko so udarjale nemške granate. V mestu so ostali le stari in bolni l;udje, ki ne morejo hoditi. Predsednik se je mudil v Arrasu dve uri, nato se pa od-pe! ' - '
i al v Pariz.
Srečka stane 4 krone.
Srečkanje se vriši javno na Bunajn 28. januarja 1815.
Kr ^ ss	fcsttte
za kupcu zastonj. Srečku so j-otiljajci poštnino prosto.
3429 10
Od ob ioral. ravnateljstva državne lotsriie za noiiraein deMeMu <«.
m[
nr p A &
k
Svetovna vojska.
_________ ______ Šesti sešitek z zelo
.bogato vsebino, ki nudi mnogo izvirnih poročil slovenskih fantov, je ravnokar izšel.
deloma bciijča.
~ t.
■b vojsko* ki odi'--
mestu jako živali- j Tudi sedmi sešitek bo nadalieval s popi-
V mcilu je videti j som bojev med avstrijskimi in ruskimi če-
deloma oosadka, tami. V »jem bodo objavljena zelo zanimiva
- i ....
. • „ , i	X ..	L'":imn C IPll
j'O
a, I.i-.nr. V	uuuu
z j ponajveč izvirna, cieloi kantnejša iz slovenski!
cieloma pa tudi najmar-i dnevnikov in ted-
m

i -
t :; • t'-., '
S Ot



p
m
NMe tiy
Rlce & Sutcblns
Boston, Mass. l.S.A«
American Shoe
m gospode m Mmz
so dospel! !z Hnterlke.
Moderno priležno lično
ceno trpežno
Edina prodala: cevliarnica
D. Szantner
£jubljana
Sclenburgova ulica $
m
-©i

FiaccosKs
vojaki pomagajo ranjenim tovarišem.