"GJLASLLO"
•117 St. Clair Ave. CLEVELAND, a
The testet Slovenian
Weekly la the United Itatoe
of America.
Sworn circulation 18,000
teiMd every Toeeday
Terms of subscription: Pw members yearly »1084
For noomembers _11.00
Foreign Countries___$3.00
Telephone: Randolph 3012
imwiiiiiiinniiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiniii
OFFICIAL ORGAN

OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
; Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Aucust 24, 1912.
Največji slovenski tedsik v Idmieoib brtsvsS
Izhaja vsak torek
Ima 18,000 naročnikov Naročnina:
Za člane, na
Za nečlane _
Zs inozemstvo
NASLOV
uredništva in upravnifcrai
0117 St. Clair Ava. Cleveland, O.
Telefon: Randolph dill
..................................fTtm
ACCEPTED FOR MAILh \ . ECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Stev. 33. — No. 33.
CLEVELAND, O., 16..AVGUSTA (AUGUST), 1927.
i» ¡i .i____
Leto xra. — VoL xm.
URADNO NAZNANILO
Glavni odbor Jednote je že pri seji januarja meseca, 1927 določil, da morajo biti prošnje novo pristoplih članov in Članic od župnikov potrjene.
Istotako je glavni odbor to določbo ponovno potrdil pri seji julija meseca t. 1.
Zato se tem potom službeno naznanja v.iem društvenim tajnikom in tajnicam, da se je razposlalo na vsa društva zdravniško preiskovalne liste, na katerih je z rudečim tiskom tiskano sledeče besedilo:
PASTOR'S ENDORSEMENT This is to certify that the applicant is. as far as / know, a practical Roman Catholic.
Dated at ........................this _________day
°f ..............................19...
Pastor of.........."................Church.
Vsled tega se obvešča vse tajnike in tajnice, da vse prošnje novo pristoplih kandidatov odraslega oddelka predložijo č. g. župniku v pregfed in potrdilo. To se mora storiti prej, nego se za sprejem kandidata na društveni seji glasuje.
V naselbinah, kjer ni župnije, naj prošnjo potrdita dva člana K. S. K. Jednote.
Vsa društva se prosi, da se po tem določilu ravnajo, ker drugače bodo prošnje novo pristoplih vrnjene.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
JOSIP ZALAR, giavni tajnik. Joliet, I1L. 10. avgusta, 1927.
U URADA GL. PREDS.
V ZAKLJUČEK RAZPRAVE GLEDE JEDNOTINEGA DOMA
Ker je že skrajni čas in ker naše članstvo zahteva zaključek afere, oziroma rešitev vprašanja Jednotinega doma. zato se danes ponovno oglašam na tem mestu.
Danes prinaša Glasilo na ogled sliko Hennebery, oziroma bivšega Sternovega poslopja, za katero se je izrekel glavni odbor na seji julija meseca, da bi ga vzeli v zameno za naš stari dom. Po državnem zakonu (tako mi je povedal advokat), se mora članstvu pojasniti podrobnosti o hiši (poslopju) in lokaliteti, potem odbor lahko ukrene nadaljne korake.
T|a hiša stoji v sredi slovenske naselbine v Jolietu ravno na drugo stran ali tik slovenske cerkve, ob glavni cesti N. Chicago St. Ospredje hiše se vidi ob glavni cesti, kjer stoje avtomobili.
Velikost tega poslopja je sledeča, na podlagi izjave arhitekta: Na južni strani (South line East to West, počrez meri 43 čevljev in 10 palcev. Dolžina na vzhodni strani (ob Chicago cesti) meri 126 čevljev in na drugi strani (West Side) 119 čevljev. Hiša je visoka okrog 50 čevljev. Prostor v drugem nadstropju meri 2,500 kvadratnih čevljev, ravno toliko tudi v ostalih dveh nadstropjih. Hiša stoji med tremi cestami, tako^da je podobna trikotnemu gladilniku (Fiat IronK kar si lahko vsakdo razlaga iz zgoraj objavljene mere. Na drugem, desnem koncu je bolj ozka, v špico zidana podobno koničastemu stolpu. Zidana je iz opeke, na močno železno ogrodje, na katero so spočetka nameravali zidati šest nadstropij, pozneje pa so zgradili samo na tri; radi tega je želez je veliko močneje nego bi se za tako hišo potrebovalo.
Kakor že omenjeno, hiša stoji sredi med tiremi cestami. Spredaj, kjer stoje avtomobili, je glavna cesta, ki drži v Chicago in trgovski del Jolieta. S konca gre počez druga cesta, kakor se vidi na sliki; zadej pa
vodi «tretja cesta, ki se na desnem koncu hiše spoji z N. Chi-cago cesto.
Hiša je stara okrog 17 ali 18 let; ima vspenjačo (Elevator) in stopnice iz trdega lesa do vrha. V hiši je napeljana tudi parna kurjava. S tem je povedano vse o tem poslopju.
O ceni in drugih kupnih pogojih te hiše je bilo že uradno povedano na julijski seji glavnega odbora, kar ste že .čitali v zapisniku; sploh je bilo to že večkrat v Glasilu omenjeno. Danes imam do vas, cenjeni bratje in sestre samo še en, in sicer poslednji klic:
Jednota ni moja last. Sicer sem njen glavni predsednik le za nestalno dobo. Dobiček ali izguba Jednote tudi ne gre na moj račun, ker sem le nje delničar, kakor je vsak izmed vas člani in članice. Jednota je nas vseh last; dobiček ali izguba zadene nas vse. Vendar se zavedam svojega težkega stališča glede nabave, poprave ali zidave Jednotinega doma. Vem, da ne bo vsem prav, naj se ukrene že karkoli. Jaz se najbolj bojim, da bi se Jednoti zgodilo kaj ža-lega, da bi ista radi gospodarstva trpela na zgubi; sam sem pa brez moči! Dobrih nasvetov potrebujem; odkritih mož — v okolici Jednotinega doma, ki poznajo razmere, okolico in odno-šaje — je potreba, da se oglasijo. Sedaj je čas! Ne potem se oglašati, ko bi bilo že zaključeno. Nikar ne recite: "Naj ga le kupijo, potem jim bomo že skočili na vrat!" Cas besedi je sedaj. Kdor ima kaj pogleda v gospodarstvo, kdor ve za kake druge zadržke, tikajoče se tega posestva, ki bi ne odgovarjali za Jednoto — naj sedaj spregovori!
Meni je vseeno, če se kupi ali pa ne; mislim pa, da bi bilo dobro to poslopje kupiti, ker bo koristilo Jednoti radi vrednosti. Najbolj pa bi morali o tem vedeti starejši možje v Jolietu, ki so vešči ter zmožni gospodarstva. Radi tega je bilo moje mnenje že na seji glavnega odbora, da se koncem konca še enkrat skliče skupaj vsa tamoš-nja društva v Jolietu ter v okolici: Chicago, South Chicago, Waukegan, Aurora, La Salle in
CI.EVELANDSKE NOVICE.
Hennebery (bivše Sternovo) poslopje v Jolietu, III., ki je naši Jednoti na razpolago za nakup
druga v okolici, ki jim je mogoče dospeti v Joliet, četudi malo bolj oddaljeno. Naj bi prišli na končno posvetovanje, kjer bi pokazali svoje zanimanje ter voljo "za" ali "proti" nakupu, in da bi tako tudi pokazali svojo voljo za financiranje. To naj bi se vršilo kakor hitro bo arhitekt izdelal proračun, koliko bi veljala preureditev drugega nadstropja. Tak sestanek bo v kratkem naznanjen v Glasilu, vršil se bo v Jolietu.
Društva ter posamezni člani naj že sedaj o tem medsebojno razpravljajo kako bi denarno pomagali za financiranje, kar nam bo omogočilo nakup. Naj zopet zavlada dobra volja med članstvom, to, kar največ velja! Naj kupimo, ali pa samo staro popravimo, vsi moramo biti edini; naša last je. Tudi to, kar imamo sedaj, ne smemo zaničevati; kajti bilo je dobro toliko let, da je Jednota dosegla nad 31,000 članov in članic in nad poldrugi milijon dolarjev. Ako ne bo prišlo do pravega sporazuma, za financiranje (nakup) sedaj po odboru predloženega Hennebery poslopja, potem bomo popravili sedanji ali stari dom tako, kot je bilo naj prvo namen, in potem bo za dolgo konec debate. Ako pa se bodo društva odzvala v složnosti ter dobri volji in obljubila svojo finančno pomoč, potem bomo lahko vse gladko dosegli z dovoljenjem državne oblasti, da bomo zaključili to neljubo afero v dobrobit Jednote.
Mnogotera društva imajo veliko denarja naloženega na bankah samo po tri ali štiri procente. Lahko bi ga posodila Jednoti v ta namen po dogovoru na večje obresti; za kar jim Jednota izda certifikate (zadol-žnice) za dobo nekaj let, ali kakor bi se o tem posvetovali — na več odplačilnih obrokov, kar bi Jednota od časa do časa vračala nazaj iz dohodkov najemnine ali drugače.
To je le mimogrede povedano v pojasnilo, kaj in kako je namen, da društva vsaj malo vedo že vnaprej, ter kaj je naša bodoča pot k zaključitvi afere Jednotinega doma.
Pripravljen sem sprejemati med tem časom osebna ali uradna pisma od članov ali društev
Jednote, najsibo da so za nakup ali proti nakupu, kajti meni je drago vpoštevati voljo večine članstva.
V trdni nadi, da bo to moje zadnje pojasnilo ter klic na članstvo seglo v srce vseh dobro mislečih članov in članic, in da nam bo ja&teslo konec debate, ostajam s sobratskimi pozdravi,
Anton Grdina,
glavni predsednik.
L IZKAZ DAROV
za bedne stavkujoče premogarje
Anton Grdina, gl. preds. $10.00
Josip. Zalar. gl. tajnik___ 5.00
Ivan Zupan, ured. Glasila 5.00
Skupaj ....._ $20.00
Prejšpji ali stari sklad $126.08
30-LETNICA SLOVENSKE FARE
Prihodnjo nedeljo, dne 21. avgusta bo vsa slovenska naselbina mesta Pittsburgh. Pa., na nogah povodom proslavitve 30-letnice njene župnije Marije Vnebovzetc.
Na Veliki Šmaren, leta 1897. torej ravno pred 30 leti je bil blagoslovljen vogelni kamen označene cerkve, ki še danes stoji tamkaj pod hribčkom na 57. cesti v bližini Butler ceste. Dne 27. oktobra istega leta je pokojni Father Zalokar, glavni ustanovnik te fare prvič daroval sv. mašo v tej cerkvi; tako je bil tudi pokojni Father Zalokar prvi izmed darovalcev za sklad cerkve v znesku $35.
Zal, da smo dobili zelo obširen opis in zgodovino te župnije prepozno za objavo v današnji izdaji, zato sledi jsta v prihodnji številki.
Sedanjemu gospodu župniku cerkve Marije Vnebovzete, tako tudio vsem faranom izražam tem potom naše iskrene častit-ke. Dal Bog, da bi imeli za 50-letnico novo, lepo cerkev, podobno kaki katedrali!
Skupaj ..... $146.08 Ker je tudi dosti naših sobra-tov, članov K. S. K. Jednote občutno prizadetih v tej stavki, zato uredništvo Glasila ponovne apelira na usmiljena srca onih, ki bi s kakim prispevkom tem nesrečnikom lahko kaj pomaga li. Darove naj se pošilja na brata Josip Zalarja, glavnega tajnika K. S. K. Jednote. Imena darovalcev bodo priobčena v našem listu in v Amerikanskem Slovencu. Odprite srce, odprite roke in pomagajte našim bednim sobratom, ki se borijo na svoj obstanek!
Slike naših žogarjev.
Na tretji strani današnje izdaje vidite sliko skupine žogarjev društva Marije Device, št. 50 iz Pittsburgha in društva sv. Jožefa, št. 169 iz Collin-wooda, povzeta povodom skupne igre dne 7. avgusta v Pitts-burghu, Pa. Slika, katero je izvršil rojak John Golobič, 5730 Butler St., Pittsburgh, Pa., je jako dobro zadeta; velja s poštnino vred $1. Priporočamo jo v nakup vsem našim žogarjem in njih prijateljem. Pišite na gornji naslov.
Ncvi glavni urad H. B. Z.
Kakor znano, se je na zadnji konvenciji Hrvatske Bratske Zajednice, vršeče se v Clevelan-du, sklenilo, nabaviti si nov Za-jedniški dom, ali novo poslopje za glavni urad v Pittsburghu. Konvencija je določila gotovo svoto in dala polno moč glavnemu odboru za izvršitev tega načrta.
Na zadnji polletni seji glavnega odbora označene zajednice je bil soglasno odobren načrt za zgradbo novega zajedni-škega urada v N. S. Pittsburghu, ki bo zgrajen povsem moderno in bo veljal dvesto tisoč dolarjev; samo zemljišče stane $35,000. Z delom se bo takoj pričelo.
Pri K. S. K. Jednoti se pa "ribamo' glede našega Jednotinega doma že zadnjih 12 let, pa smo danes ravno tam, kot smo bili sprva! V tem oziru bi bilo treba posnemati naše brate Hrvate!
Izseljevanje v Kanado do na-daljnega ukinjeno.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu sporoča, da je kanadska vlada ustavila za daljšo dobo doseljevanje v Kanado. Paro-brodne družbe so dobile nalog, da vrnejo posameznikom že vplačana naplačila.
—V Četrtek popoldne, dne 11 avgusta je na kliniki v Cleve-landu nagloma umrl Joseph Vi-rant iz spoštovane Virantove rodbine v Lorain, O. Bolan je bil nekako šest tednov. Zapušča soprogo in enega osem let r.tarega sina. Ranjki Joseph je bil star 33 let, in je zadnji čas vodil restavrant v Vermilion. O. Bil je drugi najstarejši sin Vi rantove družine, ki šteje sedem bratov in tri sestre, eden izmed bratov je duhovnik, kaplan pri cerkvi sv. Vida v Clevelandu. Tudi mati, Mrs. Virant je še živa. Tekom svetovne vojne je bil Joseph v ameriški armadi, kjer se je boril na fronti. Bil je član društva sv. Alojzija, št.
6,	J. S. K. Jednote v Lorainu. Prizadeti družini naše iskreno sožalje, ranjkemu pa naj sveti večna luč.
—V sredo zjutraj, dne 10 avgust je umrla vsled poškodb, ki jih je dobila v avtomobilski nesreči predzadnjo nedeljo dne
7.	avgusta rojakinja Mary Zupančič, rojena Hočevar, stara okrog 40 let, stanujoča na E. 39th St. Pokojna je bila doma iz vasi Krka na Dolenjskem ter je bila v Ameriki 16 let. Nesreča, v kateri je zadobila smrtne poškodbe, se je pripetila v Collinwoodu označeno nedeljo popoldne ter je bil poškodovan tudi njen mož Frank Zupančič, ki se še sedaj nahaja v Nottingham bolnici. Njegove poškodbe so precej resne. Poleg soproga zapušča pokojna dve leti starega sinčka ter eno sestro in enega brata tukaj, ter enega brata v domovini. Naše iskreno sožalje.
—Prvo nedeljo v prihodnjem mesecu, dne 4. septembra preteče 25 let, odkar je bila prvič darovana sv\ maša v prvi cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu. Posvetil jo je takratni slovenski škof Jakob Trobec iz St. Cloud, Minn. Srebrni jubilej danes zelo velike slovenske fare v Newburgu bodo obhajali tudi na slovesen način.
—Zadnji četrtek so se na potu v Lemont, M., v našem mestu ustavile in v uredništvu Glasila zglasile tri poznane nam rojakinje iz New Yorka, rodom iz domžalske okolice: Miss Mary Gostič, Miss Katy Kepic in Miss Angela Krall. Nave-denke, ki so vse ekspertne slam>-nikarice so si vzele nekaj dni počitnic, da si ogledajo naše slovenske Brezje v Lemont. V Chicagu bodo obiskale nekaj svojih domačink iz Domžal. Potem se pa zopet vrnejo proti newyorški metropoli.
—Angleški listi poročajo, da so našli v nedeljo zjutraj na dvorišču blizu 190. ceste in St. Clair Ave. nekega moškega, katerega se je spoznalo za Avgust Kuharja, starega 38 let. Policija je mnenja, da ga je v srce ustrelil kak butlegar; več podrobnosti o tem umoru ni znanih.
—V pondeljek dne 15. avgusta zjutraj je umrl dobro poznani rojak Mihael Kos, lastnik čistilnice oblek na E. 55. cesti. Bil je član S. D. Zveze in S. N. P. Jednote. Star je bil 40 let in doma iz Stüde, okr. Domžale.
Zapušča soprogo in sedem otrok. Počivaj v miru!
—"Mi smo mi, Ajdovčani!" Tako jo bodo prihodnjo nedeljo 21. avgusta prepevali vsi domačini iz Ajdovca na Dolenjskem, živeči v Clevelandu na svojem prvem pikniku v Maple Heights. Pa ne samo ti! Tudi Zužem-berčani bodo nastopili in* se pridružili svojim sosedom. Dalje bo na tem pikniku posebna deputacija rojakov iz: Sel, Ambrusa, Zagradca, Stične, Sv. Lucije, iz Kala in Kamen vrha. Kaj vse imajo ti rojaki na programu, naj se pride vsak sam prepričat. Pravijo samo to, da bo zelo luštno!
—Luštno na pikniku ne bo samo v nedeljo 21. avgusta v Maple Heights. ampak luštno bo tudi nastopno nedeljo 28. avgusta na Strumbljevi farmi, ko bodo imele naše Magdalence svoj velik dan. Društvo sv. Marije Magdalene, št. -162 je drugo največje društvo naše K. S. K. Jednote, največje žensko društvo, in največje društvo K. S. K. Jednote v Clevelandu. Pikniki tega društva so bolj redki, toda takrat bolj pomembni! Upamo, da bomo ta dan videli na tem pikniku vse prijatelje označenega društva.
—Na industrijski razstavi v Clevelandu bodo praznovali prihodnji petek dne 19. avgusta mednarodni večer. Na programu so plesi raznih evropskih narodov, kakor tudi razne telovadne vaje. Mnogo tisoč Cehov, Poljakov, Slovakov, Rusov, Slovencev, Hrvatov, Nemcev in druge narodnosti se je že prijavilo za nastop. Na tej razstavi igra tudi sloveča "Sousa" godba pod vodstvom že sivolasega kapelnika John Sousa. Kdor si še ni te zanimive razstave ogledal, naj gre v petek v mestni avditorij.
Ponesrečeni slevenski rudarji.
Calumet, Mich., 10. avgusta. — Zadnji pondeljek dne 8. avgusta se je dogodila v tukaj-šnem rudniku Phoenix, št.l eksplozija, katere žrtve so postali trije naši rojaki. Štefan Lak-ner je bil na mestu mrtev. Rojaka Josip Weiss in Jakok Mi-helčič sta pa hudo ožgana in se nahajata v bolnišnici. Da se je pripetila eksplozija je bil vzrok plin, ki je prihajal iz starega rudnika, ki je bil že več let zapuščen; nabral se je v toliki množini, da se je užgal. Lakner je bil star 30 let in rojen tukaj v Calumetu; njegovi stariši so doma iz okolice Črnomlja ter živijo že več let v Calumetu. Pokojnik zapušča ženo in dva otroka.
Jeklarski magnat umrl.
New Ycrk, 15. avgusta. — Danes zjutraj je tukaj umrl večletni predsednik ravnatelj-skega odbora U. S. jeklarske korporacije, bivši sodnik Elbert H. Gary, star 80 let. Njegovo truplo prepeljejo 18. avgusta v Chicago. Med pogrebom ob __:30 bodo vse jeklarne te korporacije za dve uri prenehale z obratovanjem.
Pristopajte h K. S. K. Jednoti.
Društvo sv. Štefana, št. 1,
Chieago, VL	i
Vsem članom in članicam našega društva, kateri niste bili na minuli mesečni seji, se naznanja, da je društvo sklenilo, da priredimo letos še en izlet v Lemont na farme čč. oo. frančiškanov. Cisti dobiček tega izleta pa se bo razdelil, polovica za cerkev Marije Pomagaj v Lemontu, druga polovica dohodkov pa bo za financiranje base-ball kluba našega društva. Na seji je bilo sklenjeno, da se naše društvo izkaže hvaležno za vso naklonjenost, kadar ima društvo prireditev na farmi čč. oo. frančiškanom v Lemontu, s tem, da finančno pomaga cerkvi Marije Pomagaj. Društvo želi tudi v bodoče pomagati mladeniškemu klubu baseball našega društva.
Ta izlet se bo vršil v nedeljo, 4. septembra. Natančen program bo pravočasno naznanjen.
Z bratskim pozdravom do vsega članstva našega društva in Jednote.
John 2efran, predsednik, Louis Železnikar, tajnik, Frank Grtd, blagajnik.
Naznanilo.
rain, O., je na seji dne 7. avgusta sklenilo, da NE voli na sedanje glasovnice.
Naše društvo je podpiralo resolucijo društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, in naše mnenje je, da je ta resolucija polno-močna, in kot taka bi morala biti vpoštevana. Sedanja glasovnica pa ni jasno sestavljena, da članstvo'sploh ne ve za kaj glasovati.	•. v
Gabrijel Klinar, predsednik, Michael Cerne. tajnik, Frank Janezlč, blagajnik. .
Iz urada društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, S. Chicago, IU.
S tem se naznanja, da se naša prihodnja mesečna seja , NE bo vršila v nedeljo 21* avgusta kot navadno, ampak dne 22. avgusta. Pridite torej vse točpo ob 7:30 zvečer na to sejo, kjer imamo več važnih točk za rešiti. Seja je prestavljena radi tega, ker bo naša southčikaška naselbina romala v Lemont v nedeljo 21. avgusta.
Drage nam sosestre! Vse. ki sta zaostale z asesmentom, ste prošene, da svoj dolg poravnate. Znano je vam, da vas v nasprotnem slučaju lahko za-idene suspendacija. Naj se to-Clanom cfruštva sv. Roka, št.j rej vsaka zaveda svoje dolžno-15, Pittsburgh, lSPa., se tem sti in vse bo šlo lepo od rok potom naznanja sklep zadnje K sklepu vam še priporočamo, mesečne seje, da se društvo' da se bolj redno udeležujete me-udeleži proslave 30 letnice slo- sečnih sej. venske cerkve v Pittsburghu, S sosestrskim pozdravom ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne ( Louise Ban, predsednica, 21. avgusta. Zato so vsi člani prošeni, da pridejo v nedeljo ob pol 10. uri v Slovenski dom; seboj naj prinesejo tudi društve-| ne znake (regalije), da se po-
K ; U I I M } 4 ! i i i ¡.i t i H i tako tudi dobre jedi in fine fii-jače za vsakega -tečnega in lojnega; za plesaželjne bo švigala izborna slovepska-hrvatska godba; torej nabrusite pete za ta dan!
Se enkrat se uljudno obračamo na vsa chikaška slovenska društva, tako tydi iz Jolieta in Rockdale, da bi se kar je najbolj mogoče v polnem številu udeležila te naše prireditve.
Na veselo svidenje dne 4. septembra, vam kličemo in ostajamo s sobratskim prozdra-vom v Društvo sv. Alojzija, št. 179, Joseph Komel, tajnik.
Naznaniio.
f Članstvu društva Vitezi sv. Martina, št. 75, La Salle, IU., se s tem naznanja, da na prihodnji seji tega. meseca se bo kolektalo od vsakega člana kakor vsako leto 50 centov za rent od dvorane. [To na tem mestu naznanjam» da bo vsakdo znal. Z bratskim pozdravom,
Franlk MaJlie, tajnik.
Louise Likovich, tajnica, Rose Sime, blagajničarka.
tem korporativno udeležimo omenjene proslave. ^ ■
Vsak član, ki se te - redke slavnosti ne udeleži, zapade kazni 50 centov. Takoj po sv. maši bodo člani tudi lahko pla-
VABILO NA PIKNIK
ki ga priredi društvo sv. Jožefa, št. 103, Milwauke, Wis., v nedeljo, dne 21. avgusta v W. Kozmuthovem parku, Beloit Rd. in Woodlawn Ave. (Corners).
Na zadnji seji 2. julija je bi-
čali asesment za društvo za,i0 členjeno, da naj se udele-
mesec avgust.
S sobratskim pozdravom, Vinko Besal, tajnik.
žijo tega piknika vsi člani in vsak član mora plačati dva ti-keta. Vsi oni, ki imajo tikete
--v predprodaji, so prošeni, da
Naznanilo.	! iste za gotovo vrnejo do 21. av-
Clanom in članicam društva gusta do 7. ure zvečer, ali pa sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., če mogoče še prej. Vse nepro-se naznanja, da je društvo skle- dane tikete, tako tudi denar za
nilo, da vsi oni člani in članice, ki dolgujejo za dva meseca in ko prinesete plačat, da plačate za oba dva meseca, ne pa da bi plačali za en mesec, en mesec pa ostali dolžni, da od sedaj naprej se ne ob nobenega člana ali članice vzelo ases-menta, ako ne plača vsega, kar je dolžan, ampak se ga bo po-
prodane se mora do tega časa vrniti, da bomo imeli do te ure vse v redu. Na tem pikniku bodo izžrebani trije lepi dobitki; vstopnina s pravico do žrebanja velja 35 centov.
Dalje so prošeni vsi člani našega društva, ki imajo svoje kare (avtomobile), da jih pripravijo za ta izlet ter naj pride
čakalo najkasneje do 25. v me- j0 označeno nedeljo ob 2:30 secu. Ce član ali članica ne popoldne pred slovensko cerkev
plača do tega dneva, kar dolguje, se bo žnjim postopalo po pravilih.
Torej ste prošeni vsi člani in članice, da to naznanilo vpo-števate in da plačujete svoje asesmente redno in točno.
Z bratskim pozdravom.
A. J. Fortuna, tajnik..
Naznanilo.
Članom in članicam društva Marije Pomagaj, št. 79, Wauke- naš piknik; ne bo vam žal! To-
na 52nd Ave. West Allis, da bodo vzeli s seboj one prijatelje in naše rojake na ta piknik, ki nimajo svojih avtomobilov. Nekateri pa naj čakajo na 84. Ave. in Woodlawn Corners. Toliko našim cenjenim Članom v naznanje in ravnanje.
Vabljeni so vsi prijatelji našega društva, tako tudi drugi rojaki in rojakinje iz West Alli-sa in Milwaukee. Pridite na ta
gan, 111., se tem potom naznanja, da se prihodnja seja vrši v nedeljo, dne 21. avgusta dopoldne ob 9. uri in NE popoldne kot po navadi. Prememba se vrši radi tega, ker popoldne se udeležimo slavnost mesta North Chieago, 111., ki bo imelo svoj "North Chieago Day."
Zato vas vabim, da pridete dopoldne vsi na sejo, popoldne se pa vsi udeležimo te slavnosti. Cas in kraj, kjer bo glavno zbirališče zveste na seji!
S. sobratskim pozdravom Ignacij Grom, tajnik.
rej na veselo svidenje dne 21. avgusta v Kozmuthovem parku!
S sobratskim pozdravom Joseph Jerant, predsednik.
IZJAVA
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 101, K. S. K. Jednote v Lo-
VABILO na prvo plesno veselico,
katero priredi društvo sv. Alojzija, št. 179, Elmhurst, 111., v nedeljo dne 4. septembra v Je-stram Grove, Hillside, 111.
Zato se vsa sosedna društva uljudno vabi, da nas polnošte-vilno posetijo gori omenjeni dan, da se skupno pozabavamo v tem prijaznem kraju. Pridite, da se še enkrat skupno razveselimo pred zimo zunaj na prostem. Razvedrila bo dosti,
RAZNO IZ COLLINWOODA
Premalo se poroča iz Collin-woodske naselbine v našem Glasilu, tako mi je pisal neki prijatelj, par dni nazaj. "Podpora," jaz se pridružujem temu mnenju, zato pa evo ti nekaj iz med javnih dogodljajev naše naselbine.
Zamera gor al' dol, jaz zapišem, da smo v Collinwoodu "fejst" ljudje v več ozirih, da je malo takih kje drugje. Da je temu tako, nam pričajo dokazi in uspehi zadnjih par let. Ce se zavzamemo za pomnoži-tev članstva v podporna društva, "bitamof' vse druge naselbine po Ameriki. Kdor temu ne verjame, naj vpraša na glavni urad naše K. S. K. Jednote sobrata glavnega tajnika, kate ri nam je poslal zato že tri prve nagrade za to požrtvovalno delo. Vzemimo našo mladino, to so tisti, ki mečejo žogo iz rok v roke. Ali niflp.flpstpli lansko leto zmagovalci všeh drugih klubov po celi Ameriki? Kupa, ki so jo prejeli od našega glavnega predsednika za ta "cham-pionship" je še vedno pri nas in kakor vse izgleda, bo tudi ostala, kajti tudi letos prav po domače "nažehtajo" domalega vse klube, ki se poskusijo z njimi. Lorain, Bridgeport, Pittsburgh, Waukegan in drugi bližnji klubi dobro poznajo njih vztrajno moč v "baseball" igri. Bomo že še videli, kdo bo letos odnesel venec prvenstva ob koncu sezone. "Three cheers for St. Joseph Sports, No. 169 K. S. K. J."
Slovenski Dom na Holmes Ave. se je letos "prištukalo" in se delo ravno zgotovljuje, da bo v bodoče bolje odgovarjal raznim zahtevam in potrebščinam posameznih prireditev.
Kaj pa naša fara? Ce bi človek sodil po člankih, ki izhajajo dnevno po brezverskih časopisih iz Collinwooda, izpod peresa naših takozvanih "naprednih elementov," bi si takoj predstavljal našo faro, kot postransko 'reč.'- Toda, ha jezo nasprotnikov, h&dkriljuje danes vse drugo gibanje collinwood-Skih Slovencev v vseh ozirih, pod ' spretnim gospodarstvom župnika in kaplana. Vstrajnost faranov, močan cerkveni pevski zbor, nadebudno izobraževalno društvo "Adria" ter skupna katoliška društva tvorijo napredujočo faro. Preko 15 tisoč dolarjev se je že podpisalo za zidavo nove, velike šole, katera je resnično najbolj potrebna v naselbini, čimprej torej podpremo vsi brez izjeme to akcijo, toliko prej se bo izpolnila želja splošne javnosti in se pričelo z zidanjem.
Ker smo ravno v času, ko se vrše vsakovrstni pikniki, pa še o teh nekaj. Vsako nedeljo jih je več na vseh straneh širnega ' Clevelanda, eni so bolj, drugi manj uspešni, kakoršno je pač • vreme in društva, ki jih prire-
jajo. V nedeljo 21. avgusta bo zopet eden izmed "tistih" ta velikih, kakor jtašejo vse predpriprave in sicer se bo vršil na-Strumbljevih farmah na Bliss Rdr, prirejen od društva sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote. Vse članstvo tega društva se opozarja, da se ga udeleže v polnem številu, obenem se naj-uljudneje vabi vse ostalo občinstvo iz bližnje okolice. Piknik se bo vršil, ne oziraje kako vreme bo, kajti prijazna Strumb-ljeva farma ima dovolj strehe za vse navzoče in se lahko vrši ves program tega dneva pod streho. Kaj vse se bo vršilo na ta dan, ni prostora, da bi popisal. Ko sem odhajal od seje pripravljalnega odbora za ta dan, sem si v duhu predstavljal zabavo, ki se bo nudila vsem navzočim na različne načine in sem si mislil, no ta dan bo pa treba zopet tisto vrezati: Prej pa ne gremo dam', da se bo jfelal dan, da se bo šajnalo, gor' prot' Ljubljan' itd.
Kratkomalo se obeta zabave dovolj za staro in mlado. Mladinski oddelek tega društva prejme ob četrti uri popoldne darila, pripeljite torej vse otroke, ki spadajo v ta oddelek. Naš glavni predsednik K. S. K. Jednote sobrat Anton Grdina poseti piknik z zanimivim govorom, pravi da na collniwood-ske piknike rad pride, ker se na njih vedno po domače zabava in razvedri. Za ples je na razpolago izvrstna dvorana, za lačne izborne pečenke itd. Ta žejni se bomo spravili pa k tistemu pri zidu. Ker je ta farma jako blizu, se pričakuje mnogobroj-ne udeležite. Vzemite Nottingham karo do konca in potem dinky do konca in tam ste.
Ob koncu naj opozorim članstvo omenjenega društva na razne sklepe zadnje seje, in sicer: V nedeljo 21. avgusta je takozvano "žegnanje" pri naši fari, zato se naše društvo udeleži skupno sltete maše ob pol enajsti uri z zastavami in re-galijami. Zberemo.se ob deseti uri pred Slovenskim Domom na Holmes Ave. ter skupno odkorakamo v cerkev. V nedeljo 4. septembra se pa udeležimo korporativno slavnosti razvitja nove zastave ženskega društva sv. Helene, št. 193 K. S. K. Jednote. Zbiramo se ob pol drugi uri popoldne pred Slovenskim Domom na Holmes Ave, ter se uvrstimo v vrste z zastavami in regalijami. Tretjič se udeležimo slavnosti razyitja zastave altarnega društva fare sv. Kristine v Euclid, O., ter se zberemo ob 2. uri popoldne na Bliss Rd. pri Mr. Logarjevih prostorih v nedeljo 11. septembra. To so torej tri slavnosti, katerih se udeležimo skupno z zastavami in regalijami. Na svidenje torej v nedeljo na Strumbljevih farmah.
Frank Mat oh. tajnik.
hajati, ko zasluži samo po 30 do 35 centov na uro, in to samo v poletnem času, pozimi pa nič. To naj bo v svarilo vsem onim, ki se mislijo morda izseliti semkaj v našo "blaženo" Kanado.
Pozdrav mojim sorodnikom, znancem in prijateljem širom Amerike, K. S. K. Jednoti pa dosti napredka.
Josip Retelj,
Smoky Falls, P. O. Kapuskas-ing, Ontario, Canada.
PISMO IZ KANADE
Smoky Falls, Ontario. —
Spoštovani gospod urednik: Kot naročnik Glasila, se danes prvič oglašam iz naše kanadske naselbine. Vem, da bo marsikakega rojaka onstran meje v U. S. A. zanimalo, kako se godi kanadskim Slovencem.
Tukaj se slabo dela, oziroma slabo zasluži, in še to delo traja samo nekaj mesecev; pozimi ni mogoče delati vsled prehudega mraza. Na zimo je zaposlenih le nekaj delavcev, toda ne naših rojakov, ki morajo celo delo kupovati ali plačati, da ga dobijo. Tukaj je neki delovodja (workingboss), kateremu dajejo naši ljudje po $50, da jih vzame samo za par mesecev na delo. Zdaj pa pomislite, kako si more naš človek kaj prihraniti, ako delaš ali če ne delaš. Ako greš v navadni re-stavrant, moraš plačati za zajtrk 50 centov, za kosilo in večerjo ravno toliko, za prenočišče pa 75 centov, torej $2.25 na dan. Kako more človek iz-
Pittsburgh, Pa. — Kot blagajnik društva sv. Jožefa, Št. 41, K. S. K. Jednote, najprvo naznanjam vsem članom, da ne smete pozabiti, da se vrši tekoče leto tridesetletnica obstanka našega društva. Bolj obširno o tej proslavi se bo kasneje poročalo.
Veseli me, da skoro na vsaki seji vidim še one člane, ki so v društvu že več kot dvajset let, zdravi, veseli in se še vedno zanimajo za društveno življenje.
Nekateri naši rojaki, ki so ameriški državljani, kaj radi pozabijo, ali so pa tako nemarni, da se za mestne volitve čisto nič ne brigajo. Radi tega si dovoljujem vse tako prizadete prijazno opominjati, da se za gotovo registrirate in tudi volite. S tem se pittsburški Slovenci tudi v javnosti lahko pokažemo, da smo zavedni "Ame-rikanci in da smo tudi močni, ker nas je dosti državljanov. Ne bodimo preveč mlačni in zaspani v političnem življenju Posnemajmo druge narode.
Letos imate lepo priliko to pokazati in skupaj nastopiti pri mestnih volitvah, ker imamo slovenskega kandidata za mest ni urad namreč za Aldermana (Squire) v našem X. vardu, Pittsburgh. To je naš znani rojak Mr. Anton Zbašnik, glav ni predsednik J. S. K. Jednote. To bo prvi slučaj, da bi kak Slovenec zavzemal to važno mesto. Torej ste vsi Slovenci in Hrvatje naprošeni, da se najprvo registrirate, na dan volitve pa oddaste glas za našega kandidata Tone Zbašnika. Morda sedaj prvič ne bo imel sreče do izvolitve, ampak mi s tem lahko pokažemo drugim narodom, da držimo skupaj. Vsak Jugoslovan naj voli za jugoslovanskega kandidata, ne pa kakega tujca (Irca). Ako bo dobil Mr. Zbašnik zadosti glasov, potem bomo imeli pri mestni vladi tudi Slovenci svojega zastopnika; pot nam bo odprta do raznih mestnih služb, osobito za našo ameriško slovensko mladino. Torej vas še enkrat prosim, registrirajte se in volite za rojaka Zbašnika, če je že vaš prijatelj ali ne. V tem slučaju morate opustiti vse predsodke in pokazati solidarnost pittsburških Slovencev.
Naj še k sklepu omenim neko važno kulturno društvo naše naselbine, mislim namreč naše dično pevsko društvo "Prešeren," ki že celih 16 let goji lepo slovensko pesem in dramatiko. Zanimivo je pri tem tudi dejstvo, da je skoraj polovica članov tega društva ameriških Slovencev, ki se ne sramujejo nastopiti z našimi krasnimi slovenskimi pesmami. Tako važno društvo- je treba v vseh ozirih podpirati, ki vzdržuje naš slovenski živelj in narodnost; čez nekaj let ko bodo naši stari naseljenci pomrli, bo morda tudi slovenska pesem utihnila, če "Prešerna" več ne bo.
Ker je to društvo že večkrat s svojim nastopom pomagalo tudi drugim društvom iz mesta in okolice, zato je dolžnost vseh. da se kakega koncerta ali igre "Prešerna" polnoštevilno udeležijo, da mu s tem pomagajo moral ično in finančno.
Frank J. Lokar.
štva "Triglav," da bo označeno društvo priredilo izlet dne 21. avgusta na Mr. Vanichevi farmi blizu Lilie Cash na Plain-field Road. Zbirali se bomo na Hickory in Granite« St. ob 10. uri dopoldne, ko bodo odšli prvi trucki; drugi truck sledi ob eni uri popoldne. Katerega veseli iti s truckom, naj pride pravočasno na določeni prostor.
Člane, njih družine in prijatelje se uljudno vabi na ta izlet. Trde in mehke pijače kakor tudi druga okrepčila bo imel v oskrbi odbor društva. ■Torej prijatelji našega "Triglava," na veselo svidenje prihodnjo nedeljo na tem pikniku!
Odbor.
DRUŠTVENA SLAVNOST V BUTTE, MONT.
Anaconda, Mont. — Nedelja, dne 31. julija bo nam ostala v lepem spominu, ker ravno na ta dan je žensko društvo sv. Ane. št. 208 K. S. K. Jednote v Butte City, Mont., blagoslovilo svojo novo zastavo sv. Ane, in kakor običajno, so tudi nas, iz Ana-conr^. P9vabile na njih svečanost.
Ker je Butte največje mesto v Montani, živi tam tudi precejšnje število Slovencev in Hrvatov; umevno je, da se jih je dosti udeležilo te redke slavnosti.
Ob 10. uri dopoldne smo začeli korakati od Narodnega Doma iz East Butte proti slovenski farni cerkvi Holy Savior v Meaderville. Ker tamošnji Slovenci gradijo novo cerkev, zato je bila služba božja na šolskem vrtu na prostem. Cast. g. domači župnik Rev. Mihael Pir-nat je daroval sv. mašo in blagoslovil novo zastavo. Imel je ganljivo pridigo v slovenskem jeziku, kar je nekaj redkega za nas v Anacondi. Po službi božji so se dala vsa društva skupaj slikati pred šolskim poslopjem, in zatem smo zopet korakali nazaj v East Butte, v Narodni Dom.
Predsednica društva sv. Ane, Mrs. Mihelich se je z lepimi besedami zahvalila vsem društvom za tako lepo udeležbo, nakar so bili pozvani predsedni-Iki prisotnih društev; tudi ti so marsikaj lepega povedali. Zatem se je pa začela pojedina (banket) v spodnjih prostorih dvorane. Da je bilo vse veselo in korajžno ves ostali dan in pozno v noč, tega ne potrebujem še posebej povdarjati, kajti za to so članice omenjenega društva izborno skrbele; pridne kot čebele so bile ves čas na delu in vsepovsod. Stregle so
Vabilo na piknik. Joliet, 111. — Naznanjam članom in prijateljem slovenskega izobraževalnega podpornega dre
nam z okusnimi jedili in dobro vinsko kapljico.
Da so članice onega društva marljive in delavne, se lahko najbolj sodi po uspehu pri društvu. Komaj je leto dni preteklo, odkar so si društvo ustanovile, pa imajo že okrog 80 članic pod novo zastavo sv. Ane; torej številke jasno govorijo. Cast jim!
Želimo jim veliko uspeha, ker dajejo lep zgled drugim. Za-eno se jim tudi prav lepo zahvaljujemo za uljudnost in postrežbo. Upamo, da se bomo še kedaj sešli in razveselili. S sobratskim pozdravom
John Deržaj, tajnik društva št. 43, K. S. K.J.
'-o-
IZLET Z NAŠIMI ŽOGARJI
Piše urednik Glasila.
Naši slovenski "Babe Ruthi" iz Collinwooda so me povabili, da naj grem 7. avgusta zopet ž njimi v Pittsburgh kot njih ofi-cielni poročevalec.
Dasiravno nisem še nikdar v svojem življenju naredil kakega športnega /'home runa," tako tudi še nisem nikdar kake žoge z batom zadel, vendar sem se prijaznemu vabilu rade volje odzval, osobito še vsled tega, ker sta šla to igro gledat še ostala dva moja elevelandska sokolega — glavni uradnika. Lansko leto so me spravili s seboj v Bridgeport. Veseli me, kadar grem ž njimi, da imajo vedno srečo, oziroma da zmagajo.
Dne 4. in 5. septembra bi bil zopet rad njih spremljevalec v Waukegan, 111., da bi jim časti-tal, ko bodo morda? dobili še eno srebrno kupo, toda to pot se bodo morali boriti za zmago brez mojega "rootanja," kajti namesto z batom po žogi, bom tolkel s prsti po pisalnem stroju poleg uredniškega koša. • Ce bi bila na svetu kaka za-varovalninska ali garancijska 1 kompanija za lepo vreme, bi naši collinwodski športarji 169 vse poletne nedelje "inšurali." Ta-jko smo bili pa označeno nedeljo že zjutraj skoro do kože premočeni, ko smo se odpravljali iz Clevelanda proti Pittsburghu do Euclid postaje.
Jaz dežnika nisem vzel s seboj, ker ga sploh nimam; v poulični kari sem jih zadnja leta pozabil že pol ducata; trgovine ob nedeljah pa tudi niso odprte. da bi si kupil novega. Smilil se mi je pač baš novo kupljeni slamnik (za 45 centov pri Gorniku), ker je moral že drugi dan prestati pravcati deževni
(Dalje na 3. strani)
NAZNANILO
ČLANOM AMERIŠKE JUGOSLOVANSKE ZVEZE KAKOR TUDI OSTALEMU JUGOSLOVANSKEMU OBČINSTVU
v drŽavi minnesota
Bliža se zopet naš Jugoslovanski dan v Minnesoti! Ta dan bo nedelja, dne 21. avgusta, 1927, na kateri dan se vrši tretja letna konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, v Gilbertu, Minn.
Na omenjeni dan se zopet skupaj snidemo in se po domače zabavamo ter vsaj začasno deloma pozabimo našo borbo za življenje v naši novi domovini, Ameriki.
Zatorej se vljudno vabi vse Jugoslovane in Jugoslovanke v naši državi, da se vdeleže tega skupnega sestanka našega naroda v Minnesoti na prej omenjeni dan v Gilbertu. Vsak pošten rojak bo dobro došel.
V imenu glavnega odbor A. J. Z. in v imenu vseh članov in članic naše organizacije, se tudi Vljudno vabi vsa jugoslovanska podporna društva v bližini mesta Gilbert, da naj bi se vdeležila velikega pohoda (parade) dne 21. avgusta, 'ki se bo pričela pred Gilbert High School točno ob 10. uri dopoldne. Ta pohod Jugoslovanov v Gilbertu na prej omenjeni dan bo največji, kar jih je še kdaj bilo v zgodovini mesta Gitbert-a.
• Na čelu tega velikega pohoda bo godba. Godbi bodo siedili naši mladi Sokoli iz mesta Chishdim, Minn., ki štejejo približno 80 oseb. Sokolom sledijo glavni uradniki in člani centralnega odbora A. J. Z., za njimi pa delegat je in delegat in je. in potem pa podporna društva in razni posamezniki, ki se strinjajo z združenjem našega naroda v Minnesoti. Parade se tudi lahko vdeleži vsak pošten Jugoslovan, če je c.an Zveze ali ne.
Zatorej apeliram na vse jugoslovansko občinstvo v Minnesoti, da se vdeleži omenjenega velikega pohoda, da bomo s tem javno pokazali našim sosedom tujerodcem, da smo tudi mi zavedni narod — narod, ki je veliko pripomogel pri odkritje železne rude v severni Minnesoti, in ki danes brez dvoma producira 30^t vse železne rude v Minnesoti.
Torej na svidenje v Gilbertu dne 21. avgusta, na naš Jugoslovanski Dan! Vam vdani
JOHN MOVERN, glavni tajnik A. J. Z.
GLASILO K. S, K. JEDNOTE, 16. AVGUSf A, 1327,
The North American Banking & Savings Company
Edina Slovenska Banka v Clevelandu
TA BANKA JE VA1A .BANKA
Denar "naložen trkaj Vnm pomata da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler je naložen pri na» Vam vlofa vedno vi»«.
URADNE URS: .
Ok delavnikih od ». d« 1 v sobote od 9. de S. ia «refer od 6. do 8., * sredo od 9. do 12. Za denarno po-«iljatev nd 6. do 8. pri «traaskih vratih, ravvee «rade <»»i«.
SORODNIKOM IN ZNANCEM
od ¿asa do ¿asa gotovo poiiljate denar v stari kraj;
To delo izTriimo Vam loino in laneiijivo
Skupina baseball igralcev društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa. in društva sv. Jožefa, št. 169, Collinwood, O.,
pred tekmovalno igro dne 7. avgusta v Pittsburghu.
Slika povzeta pred Slovenskim Domom na 57. cesti. V drugi vrsti v sredini na levo sedi brat Frank Trempus, predsednik društva Marije Device, št. 50, poleg njega pa sedi brat Anton Grdina, glavni predsednik K. Si K. Jednote. Poleg brata Trem-pusa stoji Jednotin finančni odbornik brat John Zulich, poleg glavnega predsednika pa stoji urednik Glasila. V prednji vrsti so uradniki žogometnih teamov.
krst. Nič ne de, saj imam še enega v rezervi.
Dospevši na postajo, bi bili kmalu našega brata glavnega predsednika zgubili, ker je v naglici kupil tiket pri napačnem oknu, in sicer za Cincinnati. K sreči sem ga na to še pravočasno opozoril, da sva lahko zamenjala listke za Pittsburgh. Tako smo se srečno spravili v našo special karo, ki je bila skoro docela zasedena s športarji in športaricami.
Več smole je pa imel naš Janez iz Kostanjevice. Revež je menda zaležal? Potem se mu je na potu proti postaji zasadil nek žebelj v gumijasto kolo pri avtomobilu, kar je bilo treba "pofiksati." Ko je svoj avtomobil spravil v neko bližnjo garažo poleg Pennsylvania postaje in dospel na lice mesta, je naš izletniški vlak že odžviž&al "proti Pittsburghu brez kosta-njeviškega Janeza.
"Naj gre v božjem imenu," si je mislil, "jaz bom danes vseeno v Pittsburghu, bom šel pa z drugim vlakom!"
In res je kupil naš počasni Janez, član finančnega ministrstva K. S. K. Jednote tiket za prihodnji vlak, in tako tudi tiket za nazaj, samo da je bil bolj siguren; za vožnjo je bilo treba nekaj več plačati, na kar se naš finančni uradnik ni oziral.
Na vlaku sem omenil bratu predsedniku: "Naš Janez je pa gotovo zaspal, ker ga ni tukaj."
"Kaj še? Dežja se je zbal. Mi se pa ne zmenimo za vreme, če bi tudi same goreče preklje iz neba padale, ker smo koraj-žni!"
V našem vagonu vam je bilo. pravcato vrvenje, ko je pevski odsek -športarjev zapel svojo himno. Ker je dež kmalu zatem ponehal in se je prikazalo solnčno vreme, je postajalo navdušenje med našimi izletniki vedno večje. Fantje in dekleta so le tarnali, ker je tudi najeti harmonikar zaspal, ali se je pa zbal, da bi svojega meha v dežju ne zmočil.
Voziti se s takim vlakom, če si žejen in lačen, ni prijetno. Pomislite! Za malo stekleniči-co navadnega popa, ki velja povsod samo en nikelj, smo morali na vlaku plačati 15 centov, za mal košček kruha, ki je dišal po siru pa en kvoder! Pa pravijo, da ne živimo v času draginje! Dobro, da je imela Pu-celjnova Alice nekaj luncha v svojem zakljenjenem kuferčku, s katerim je nekaj lačnih zastonj okrepčala. Tudi jaz sem bil deležen okusnega prigrizka iz šunke. Žejo smo pa gasili z — in vodo.
Do prve postaje so bile zelo busy naše mlade spremljevalke, kajti treba se je bilo do dobra napavdrati in s šminko namazati, da bodo v Pittsburghu bolj "stylish." Ce bi vodstvo Pennsylvania železnice znalo, kako rad se ženski svet tudi med vožnjo ravna po modi, bi dalo k vsakemu sedežu napraviti veliko ogledalo, sredi vagona pa več dimnikov, da ta prešmen-tani "pavder" ne sili tako v grla moških sopotnikov.
Da preženem dolgočasje, so me naše collinwoodske devojke pregovorile k igri na karte "66" (Sixtfsix). Dasiravno znam dobro seštevati in računati, so mene in mojo partnarico trikrat okoruzile, ker sem vsako igro izgubil; vedno mi je nekaj točk manjkalo. Tako je, če ameriška dekleta kakega začetnika pri igri vjamejo. Miss Alice P. mi je še največ pomagala pri igri, inače bi ostal vedno v "luknji," ali zadej kot najslabši igralec. Pa sem jih končno "pogruntal" pri "šmira-nju,' ker so si i. očmi pomižko-va'c in dajale z nogami tajna zr.r.menja, da je kak "asek" srečno domov privandral. Neve:- again!
Gredi vožnje je eden izmed žo^arjev spravil vso družbo, osobito moške v pravi direndaj. V rokah je držal steklenico in mal kozarček in kričal: 'Who wants a glass of Gin . . .?"
"I, I, I, I. I!" — (ger ale)! Splošen srtieh in razočaranje! Tako je premeteni tepiperenč-nik marsikaterega potnika pošteno za nos potegnil s svojim čudnim ginom, ali vodenim bri-njevcem.
Kako smo se imeli v Pittsburghu in kako smo se vozili domov, poročam v prihodnji številki.
-o-
Velika slavnost nove sv. mase v Steelton, Pa.
Dasiravno je bilo že v zadnjem Glasilu nekaj poročano o naši veliki slavnosti z dne 7. avgusta povodom nove sv. maše našega rojaka in domačina Rev. Anthony G. Bratina, prihajam danes še s tem dopisom, kjer je vse bolj natančno in podrobno označeno.
Nač častiti gospod novomaš-nik Rev. Anthony George Bratina je bil rojen dne 11. decembra, 1901, v Steelton, Pa., sin ugledne družine Mr. in Mrs. Fa-bijan Bratina. živeče na 519 S. Second St. Že v svoji mladosti je imel veliko veselje za du-hovski stan; ta zvišeni cilj, katerega si je izbral je dosegel sedaj kot 25 let star duhovnik.
Rev. Bratina je hodil osem let v slovensko šolo sv. Petra
v Steelton, Pa., katero je dovršil leta 1915; zatem je obiskoval dve leti višjo šolo v Steelton (High School); deset let je pa študiral na kolegiju sv. Vin-cenca v Beatty, Pa., kjer je dovršil vse potrebne študije za duhovski stan. Dne 4. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj je bil posvečen za subdijakona, dne 5. avgusta za dijakona in dne 6. avgusta ob 9. uri zjutraj pa v mašnika. Posvečenje je izvršil mil. škof Rt. Rev. Philip R. McDevitt, D. D., v katedrali sv. Patrika v Harrisburgu, Pa., ob navzočnosti mnogo duhovnikov, starišev novomašnika, sorodnikov in znancev.	,
In tako je napočil dan 7. avgusta, največji slavnostni dan za našo slovensko naselbino v Steeltonu, ko so prvega tu rojenega mladeniča kot novomašnika spremila naša društva in cela župnija v cerkev sv. Petra, da pristopi prvič k oltarju Gospodovem.
Rev. Anthony G. Bratina
Že ob 10. uri zjutraj so pričeli zvonovi z milim klenkanjem naznanjati ter vabiti ljudstvo na sprejem gospoda novomašnika. Od vseh strani so prihajali telegrami in razne častitke v pozdrav mlademu duhovniku. Vsa naša slovenska društva, župnije in sosedje Hrvatje so se udeležili parade. Na čelu je korakalo društvo sv. Alojzija, št. 42 K. S. K. Jednote s svojo zastavo proti domu starišev novomašnika. Od tukaj smo naredili špalir (dolgo vrsto) prav do cerkve za slavnostni prihod novomašnika. Spredaj je bil nosilec križa, za njim je šla dolga vrsta ministrantov, deklic v belih oblekah in rožami, duhovščina in študentje; pred novomašnikom je pa njegova sestra Miss Mary Bratina bila kot tovaršica, ki je nesla lepo svilnato blazinico z ročno vpletenim kelihom in vdelano trnje-vo krono Jezusa. Za novomašnikom je sledil njegov oče in
mati, bratje, sorodniki, znanei in društva.
Nove maše so se udeležili prijatelji iz Buffalo, N. Y., Greens-burg, Pa., Lackawanna, N. Y., Reading, Pa. in iz Johnsetowna, Pa. Od daleč in od blizu so hiteli v našo cerkev sv. Petra. Cerkev je bila do zadnjega kotička natlačena, in ostala polovica vernikov je morala stati od zunaj; bilo je čez tisoč ljudi, ki so pozdravljali novomašnika.
Lepo okrašene napise v pozdrav je bilo videti na domu starišev novomašnika, nad vhodom v cerkev in pred šolo sv. Petra. Vse to so naše častite šolske sestre sv. Fr^ijčiška uredile in cerkev tudi zunaj in znotraj krasno okinčale.
Nova maša se je pričela ob 10:30; asistirali so sledeči: domači g. župnik Rev. Luka Gladek, arhidijakon; Rev. A. P. Haydcn, kot dijakon, in Rev. L. Guštin kot subdijakon. Mr. Josip S. Marsh je bil ceremoni-jar, bilo je pred altarjem še več drugih duhovnikov in več študentov semenišnikov.
Slovesno-pridigo so imeli č. g. Father Gladek; njih govor je bil tako globoko zamišljen, da so poslušalcem solze igrale v očeh. Po končani pridigi so se obrnili k novomašniku in mu častitali, tako tudi njegovim starišem, ki so prisotni, ko je njih sin slovesno povzdignjen v duhovski stan. Med sv. mašo je orgljal in vodil petje brat novomašnika Mr. Louis Bratina.
Po novi maši je č. g. novo-mašnik podelil svoj blagoslov vsem navzočim vernikom, tako tudi zvečer pri večernicah. Vsa cerkev je zaihtela v solzah radosti,- ko je novomašrfk prvikrat položil svoje mazifjene roke na glavo svojih starišev, očeta in matere in ju blagoslovil ter prisrčno objel in poljubil. Isti dan so njegovi stariši, bratje in sestre tudi prvikrat prejeli iz njegovih rok sv. Reš-nje Telo pri sv. obhajilu.
Po maši so bili vsi farani in drugi prijatelji ter znanci povabljeni v šolsko dvorano na sloven obed, zvečer pa na večerjo.
Po obedu je nastopila šolska mladina z deklamacijskimi pozdravi ;' bile so tri sestre g. novomašnika in še druge šolarice kakor sledi:
Elizabeth Bratina:
Sprejmi novomašnik srečni, Naših src iskren pozdrav! Danes gledajo z veseljem Na te angel j i z višav. Na poziv Gospodov stopil Prvikrat si pred oltar; Prvikrat si držal v roki Jezusa, nebeški dar.
Magdalena Bratina.
Od sedaj boš v božji službi, Vernim oče in pastir. Vsem trpečim boš v tolažbo; Dušam boš donašal mir.
Katarina Bratina. Blagoslov kropi naj vedno Tvoj težavni delokrog. Ko dopolnjeno bo delo, Tvoj plačnik bo Večni Bog.
Anna Lantpert: Tebe je nebo izbralo, Posvetilo za oltar; Danes daroval v zahvalo Večnemu svoj prvi dar. Prvič si povzdignil kelih; Vzel na rame težki križ. Za Gospodom ga boš nosil, Slednji dan dokler živiš.
Katie Švec. Veselja pesem pojejo zvonovi. Prepeva ž njimi solnčno-cvetna plan,
Nakitila se je župnijska cerkev naša,
Presrečni novomašnik za Tvoj dan!
S pozdravi srčnimi hitimo Ti
nasproti, Na Tvoji prvi svečeniški poti! Pozdravljen svečenik, namestnik božji, S prepolne dušo si stopil pred oltar.
Si prvikrat povzdignil kelih sprave
Opravil Bogu večno sveti dar. Dosegel si zdaj cilje hrepenenja;
Dočakal si najlepši dan življenja!
Anna Žlogar.
Ponos in sreča starišem si svo-' jim,
Sestram, bratom zdaj si več kot brat;
Ceščena v Tebi je župnija naša; Gospodov svečenik je njen zaklad.
Ostani srečen kot ob maši novi, Vsa Tvoja pota Večni blagoslovi!
Katie Phit.
Odrekel si domu, svojim dragim, Tvoj novi dom svetišče bo, oltar.
Tam boš srednik, pastir ovči-
cam svojim, Z Gospodom boš za duše žrtev, dar.
Bogastvo Tvoje evangelij sveti In Tvoj ponos: za križ živeti — umreti!
Anna Kičko. Deluj še mnogo let na božjem polju.
Gospod, ki zanj živiš, naj Te krepi.
V rešitvi duš naj bo vsa sreča Tvoja;
Bogata žetev venčaj Tvoje dni! Usliši dobri Bog župnijo našo; Da splete venec Ti za zlato mašo!
Ob sklepu so vsi skupaj zapeli našo narodno himno "Hej
Slovenci!"
Poslane brzojavne častitke: Rev. Josip Škur, Pittsburgh, Pa.; Rev. Ludwig Virant, Cleveland, O.; Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila K. S. K. Jednote, Cleveland, O.; Mr. Stanley Zupan, urednik Our Page, Cleveland, O.
Pismene častitke: Mr. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. Jednote in njegova družina, Cleveland, O.; Rev. Odilo Hanjšek, Joliet, 111.; profesorji iz semenišča sv. Vin-cenca, Beatty, Pa.; Notre Dame Sisters, učiteljice novomašnika iz otroških let; sestre sv. Frančiška, Lemont, Ul.; sestre sv. Frančiška, Steelton, Pa.; sestre sv. Cirila in Metoda, Slovaška Jednota, Middletown, Pa., in še
več drugih p'sem od sorodnikov ter znancev slavljenca.
Za trm je sledila ameriška himna "Star Spangled Eanner."
Zvečer po večernicah smo bili zopet vsi povabljeni na večerjo na dom starišev g. novomašnika.
Sedaj novomašnik Rev. Bratina zastopa domačega župnika Rev. Gladeka, dokler se isti ne vrnejo nazaj iz Lemonta, DL. kamor so šli na povabilo časti-tih šolskih sester, kjer bo Miss Mary Jakofčič sprejeta v red sv. Frančiška. Slednja je hčerka Mr. in Mrs. John Jakofčič iz Steeltona.
Bog blagoslovi našega novomašnika v vinogradu Gospodovem !	Anthony Malesic.
SLAVNOST V FOREST CITY, PENNSYLVANIA.
Forest City, Pa. — V nedeljo, dne 31. julija je naše društvo sv, Jožefa, št. 12 K. S. K. Jednote obhajalo slavnost bla-goslovljenja in razvitja svoje zopetne nove zastave; to je torej že druga od ustanovitve tega društva nekako 33 let nazaj.
Povabljena so bila'vsa domača društva, da se udeležijo te slavnosti; le žal, da nam je dež dosti nagajal, da smo morali naš program hitro skrajšati. Parada se ni vršila, zato so šli vsi v cerkev k slovesni peti sv. maši, kjer so naš čast. g. župnik" Rev. F. M. Jevnik ob asistenci drugih tukajšnjih gg. župnikov Rev. H. J. Ruddy in Rev. Vilk blagoslovili našo zastava Za botra ih botro sta bila naš glavni Jednotin uradnik brat John A. Dečman in njegova gospa soproga, za tovariša in družico pa sobrat Anton Pancar in sestra Mary J. Telban.
Po blagoslovi j en ju so naš domači g. župnik Father Jevnik v krasnih besedah podali malo zgodovine društva sv. Jožefa, št. 12, ki so tudi blagoslovlje-nje izvršili. Temu je sledila slovesna peta sv. maša ob asistenci gori omenjenih gg. duhovnikov kakor tudi Rev. A. Halickija in Re>t A. Ezerskis-a.
Popoldne so se pa zbrali v dvorani pevskega društva "Naprej" vsi člani in članice mladinskega oddelka naših društev na svoj shod, ki jim je bil prirejen od društev sv. Jožefa, št. -12, Marije Vnebovzete, št. 77, in sv. Ane, št. 120, vsi spadajoči h K. S. K. Jednoti. Oni, ki so se tega sestanka mladine udeležili, ki so videli veselje in nedolžno zabavo naše mladine, so bili vsi enega in istega mnenja, da naj bi se taki shodi ali prireditve ponavljala vsako leto na kakem zunanjem prostoru ob lepem vremenu.
Zvečer smo se pa zbrali v dvorani brata Martin Muhiča pri banketu. Ko smo se vsi dobro pokrepčali s pečenimi pi-jškami in drugimi dobrimi stvarmi, katere nam je brat Muhič pripravil, je brat Frank Pancar. predsednik pripravljalnega odbora predstavil brata John Osolina, tajnika sobrat-skega društva Marije Vnebovzete, št. 77 za stoloravnatelja, ki je stvar naprej vodil in predstavljal govornike.
Najprvo je predsednik društva sv. Jožefa, št. 12 pozdravil vse navzoče; zatem so nastopili sledeči govorniki: domači g. župnik Rev. Jevnik, mestni župan Mr. J. J. Franko,
Hon. F. T. Gelder, senator; Rev. H. J. Ruddy. Rev. A. Erzerskis, predsednik društva Marije Vnebovzete, št. 77, Mrs. Mary Telban, predsednica društva sv. Ane, št. 120, Mr. Jos. Uršič, predsednik samostojnega društva sv. Lovrenca, Mr. Mathias Kamin od W. O. W| in društva "Naprej;" Mr. Martin Muhič, edini navzoči ustanovnik našega društva; Mrs. Mary Telban, Mr. Karl Kovačič, Mr. John A. Težak iz Jolieta, 111.; ki je pozdravil vse v imenu glavnih uradnikov iz Jolieta in pa naš glavni uradnik brat John A. Dečman, boter nove zastave. Pevsko društvo "Naprej" je izvrševalo pevske točke. Sledeči so bili na banketu:
Rev. F. M. Jevnik, Rev. H. J. Ruddy, Rev. J. Ezerskis, Hon. Senator F. T. Gelder, Burgess John Franko, John Osolin, Mrs. John Osolin. Mr. in Mrs. John Dečman, Mr. in Mrs. Frank Pancar, Mr. in Mrs. John Chur-ney Jr., Mr. in Mrs. Muchitz, Mr. in Mrs. John A. Težak iz Jolieta, 111.; Mrs. John Chur-ney Sr., Mrs. Francis P. Walsh, Mr. Anton Bokal, Miss Rose Oven, Mr. John Kamin, Miss Louisa Oven, Miss Edith Bra-ger, Miss Anna Dutchman. Mr. Cletus Dutchman, Mr. Gregor Verhovsek, Mrs. Gregor Ver-hovsek, Miss Mary J. Telban, Mr. in Mrs. Frank Telban, Mr. in Mrs. Frank Kamin, Mr. Anton Markel, Mr. Frank J. Volk Jr., Mr. in Mrs. Louis Kotar, Mr. in Mrs. Mat. Grum, Mr. Anton Simoncic, Mr. Frank Ceglar. Mr. John Zupančič, Mr. Gregor Beber, st.
Mr. Frank Oberzon, Mr. Joseph Ursich, Mr. Karl Zigon, Mr. in Mrs. John Skarbez, Mr. Karl Kovačič, Mr. Joseph La-vriha, Mr. Paul Jamnik, Mr. John Brutvan, Mr. Anthony Saver, Mr. John A. Riznor, Mr. in Mrs. Anton Borštnik, Mr. in Mrs. Bartol Zaverl. Mr. in Mrs. Frank Oven, Mr. in Mrs. Joseph Glavich, Mr. in Mrs. Frank Puntar, Mr. in Mrs. Anton Saver, Mr. in Mrs. Joseph Tursic, Mr. in Mrs. Anton Bozich, Mr. *n Mrs. Louis Sasso, Mr. in Mrs. Frank Orasim, Mr. in Mrs. John Okorn, Mr. Frank Krasovec, Mr. John Sivic, Mr. Joseph Kamin Jr., Mr. Joseph Baber, Mr. Felix Bucinell, Mr. Steve Me-chock, Mr. Tony Baber.
Miss Rose Orasin, Miss Angeline Orasin, Mr. in Mrs. L. Osolin, Miss Angeline Swegel, Miss Sophie Petrochic, Miss Sophie Volk, Miss Mary Krasovec, Miss Margaret Pancar, Miss Mollie Krasovec, Miss Valeria Osolin. Mr. Merril Groom, Mr. in Mrs. Ignatz Oven, Mr. Frank Konchar, Mr. in Mrs. Joseph Tagler, Mr. John Zaller, Mr. Rudolph Krasovec, Mr. in Mrs. Mat. Kamin, Mr. John Petrich Jr., Mr. Joseph M. Pavlovich, Mr. Ignatz Volk, Mr. in Mrs. Ignatz Kamin, Mr. Frank Vav-tar, Mr. in Mrs. Thosmas Si-mončič, Miss Rose Volk, Miss Mary Bedene, Miss Julia Tur-sich, Miss Albina Osolin, Miss Ella Pristov.
Kot predsednik društva sv. Jožefa, št. 12, K. S. K. Jednote se moram na tem mestu lepo zahvaliti vsem, ki so se udeležili naše slavnosti. Zahvala najprvo našemu vrlemu pripravljalnemu odboru za njegov trud in delo, da se je vse tako (Dalje na 8. strani)
GLAVNI URAD:	COM .IN WOO DSR A PODRUŽNICA: |
6131 St. Clair Ave.	15601 Waterloo Rd. |
imiiimmiiiiiimmiiiiiuiiuiiimiiiiiiiM^
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsa torek
Lastnina Krsnjsko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških.		Združenih državah	
6117 St. Clair Ave.	Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 3012	CLEVELAND, OHIO.	
Za člane, na leto _______ 7a nečlane ...............	Naročnina.	»..........................	.....$0.84 ....$1.60
Za inozemstvo	....................................„i......	...........................	.....$3.00
OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. Issued every Tuesday			
OFFICE: 6117 St. Clair	Ave. Telephone: Randolph 3012.	CLEVELAND, OHIO.	
IDIMO POGUMNO NAPREJ!
Kot uvod tega uredniškega članka, naj nam služi nastopna namišljena slika:
Neka poguntpa ameriška slovenska žena se je odločila peš prepotovati ves naš kontinent — od atlantskega do pacifiškega oceana. Njen blagi namen je bil oznanjati spotoma takozvani Zlati rek (Golden Rule), ki se opira na razširjevanje prave krščanske ljubezni do bližnjega, oziroma na gojitev bratoljubja. Na njeni potni palici vidimo na trakih zapisane sledeče besede: "Sloga," "Pomoč," "Bratstvo." — Vse za vero, dom in narod!
Ta blaga žena potuje neprestano že 34. leto in je dospela skoraj že do sredine cilja. V njeni torbici nahajajočem se zapisniku ali dnevniku ima označeno, da se je ustavila že na 179 mestih, kjer so jo naši ljudje z veseljem sprejeli. Za spomin je naredila vsem oporoko z določeno l$po dedščino nad $3,000,000. Ta mesta so v njeni knjigi z zlatimi črkami označena.
Ima pa naša potnica v svojih zapiskih tudi zabeležene opombe težavnih preskušenj in bojev, katere je že morala prestati na svojem dolgem potovanju in na svoji težavni misiji. Ko je po planjavah in pustinjah sama neoborožena korakala naprej, so ji grozili razni sovražniki: ploha, neurje, grom. strele, poplave, raztrgana pota, žeja, glad, vročina, mraz, stavke, utrujenost, zaničevanje, obrekovanje, nevoščljivost, nesloga, preziranje itd. Omahovala je že večkrat in se hotela vrniti nazaj. — Toda njena trdna volja za dosego "cilja, pogum in plemenita načela zapisana na njeni potni palici, so ji- pripomogli, da koraka še danes neustrašeno naprej.	*-f
Morda ste že uganili uganili to potujočo ženp -— našo K. S. K. Jednoto! Baš sedaj, ko je dospela že sredi ^vojejSra cilja jo hočejo gotove neljube sile ustaviti. Nevoščljivost drugih na pram nji je dosegla že višek svoje meje. 2e mesece in mesece jo blatijo, da ni na pravem mestu; a vseeno naša organizacija vedno bolj in bolj napreduje, ker se zaveda svojega prelepega gesla: "Vse za vero, dom in narod."
Žal, da se je baš sedaj v njeni lastni vrsti pojavilo tudi nekaj ustašev in obrejtovaleev, ki trdijo stvari, katerih nočejo in ne morejo dokazati.' "Njene voditelje hočejo osramotiti in njen ugled. Tako početje ni pravo, ker ni odkritosrčno ali brat sko!
Nič strahu! Naša Jednota je tekom zadnjih 34 let prestala že dosti sličnih bridkih preskušenj in tako bo rešila tudi vse sedanje zamotane zadeve. Njeni obrekovalci bodo morali osramočeni utihniti.
Pravkar smo omenili, da naša Jednota navzlic vsemu temu vedno bolj in bolj napreduje, kar lahko s številkami dokažemo. V prvem polletju, 1927 smo napredovali za 675 članov in članic v odrastlem oddelku in za tri nova društva. Kakor iz uradnega zapisnika S. N. P. Jednote razvidno, je označena organizacija v tem času nazadovala za 42 aktivnih članov, J. S. K. Jednota pa napredovala za 357 članov in članic. Zdaj pa vpoštevajte veliko razliko in fakt, katera slovenska podporna organizacija danes najbolj napreduje?
V	današnji izdaji priobčenem uradnem seznamu, oziroma v aktivnosti v odrastlem članstvu za mesec julij, 1927 je označenih 108 novih članov, sedem suspendiranih je bilo pa zopet nazaj sprejetih, torej 115 skupaj. Najbolj razveseljivo dejstvo je pa to, da je med 108 novimi člani aktivnega oddelka ravno polovica (54) v starosti od 16 do 20 let; torej same čile in mlade moči! Suspendanih je bilo meseca julija 47, odstopilo jih je pa 11; torej znaša brez umrlih čisti preostanek 57. S številom novih članov meseca julija moramo biti torej povsem zadovoljni. Ako pojde to tako naprej, bomo že v par mesecih dose gli število 20,000 članov in članic v aktivnem oddelku.
Meseca julija se je osobito častno odzvalo društvo Marij« Čistega Spočetja, št. 208 v Virginiji, Minn., ker je pridobilo 11 novih članic. Vsa čast agilni državi Minnesoti! To so gotovo lepi sadovi zadnjega kampanjskega potovanja našega brata glavnega predsednika po severozapadu.
V	prihodnji številki bomo priobčili primeren članek v pri log kampanje za naš mladinski oddelek.
Bratje in sestre! S tem smo odkritosrčno opisali ves današnji položaj naše K. S. K. Jednote. Zadeve glede Jednotinega doma pa več ne bomo omenjali, ker ta stvar baje nič ne briga uredništvo Glasila, čeravno kedaj pove tozadevno mnenje društev in članstva. Naj nas torej tudi ta dolgotrajna afera nič ne bega in plaši; rešena bo kmalu že na ta ali oni način, toda nikdar ne po želji vseh, ampak po volji večine članstva. Mi pa idi-mo vseeno našo pot neustrašeno naprej!	I. Z.
Od tedaj sem jaz nekatere naše člane že »vrnil, ki so bili od drugih kot nfcpacjeni prizadeti; tako so hoteli z napadom zopet odgovoriti. Tako so tudi mene v javnosti napadli, toda so bili prisiljeni obrniti se drugam, da so feamogli povedati, kar so imeli na srcu. In ker-je bila to zapoved za nekatere, bo ostala zapoved enako tudi za druge.: Jaz torej ne bom dovolil nikomur več kaj pisati v Glasilu, kar bom smatral da žali katerega člana Jednote ali pa sploh nečlana—katoličana, ali sploh katerokoli osebo. . .
Glasilo bo od sedaj naprej služilo samo za spodbudo članstva in za reklamo Jednote. Ako bo kdo krivično napadel našo Jednoto in njena pravila, se mu bo odgovorilo dostojno v smislu pravil in nič več.
Za obrambo glavnih uradnikov ter Članstva imamo vrhovni porotni odbor. Ta naj stvari preiskuje ter o njih poroča na polletnih sejah; sklepi tega odbora bodo prjobČeni y zapisniku potom Glasila vsakih šest mesecev. >	.. . *
Jaz smatram, da je treba uvesti red in disciplino. Ako iste nismo imeli dosedaj, jo bomo imeli za naprej! To sem obljubil na seji glavnim odbornikom, da bom nadzoroval strogo in da bom jaz odgovoren, če v bo Glasilu še kdaj priobčena kaka žaljivka na katerokoli osebo ali naselbino. To sem uradno izjavil, da ne bodo prihajale na mene kake morebitne pritožbe, zakaj da se tega ne držim.	Anton Grdina, glavni predsednik
Odgovor "Slovenskemu Gladiatorju."
I.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA
Tem potom kar najodločneje izjavljam, da se bom v zadevi Glasila držal strogo izjav glavnih uradnikov, tako tudi dopisov in resolucij krajevnih društev, ki so sklenila, da se v Glasilu ne sme več nikogar napadati, ne osebe in ne naselbine.
Do tedaj sem bil drugačnega mnenja; dovolil sem vsem, da so pisali in povedali, kar so mislili po njihovem mnenju, da je potrebno, ter da so jim drugi odgovarjali, ker sem to smatral ter zagovarjal, da je potrebno. Ko pa so potem društva protestirala od več strani, in ker se je tako izrazil tudi brat glavni tajnik in še nekateri drugi glavni uradniki, da se to več goditi ne sme, sem jaz od takrat sklenil, da ne sme in da ne bo v Glasilu nikdo več pisaril čez koga drugega.
Prejel sem mesečnik pod imenom "Slovenski Gladiator." Na prvi strani omenjenega lista je označeno, da je urednik in lastnik istega Rev. James Cherne.
Ker je torej urednik in lastnik katoliški duhovnik in član K. S. K. Jednote, se z njim ne bom spuščal v debato ali polemiko, pač pa hočem članstvu podati naslednje pojasnilo:
Rev. Cherne je že lansko leto veliko pisal v listu "Amerikan-ski Slovenec." o nekakemu "ko-mišnu." 2e takrat je zaslužil pošten odgovor, toda prizaneslo se mu je zaradi njegovega stanu.
Namesto da bi se mu javno odgovarjalo, ga je glavni predsednik brat Anton Grdina povabil na sejo glavnega odbora z namenom, da bo povedal, kaj on ve ali misli o nakupovanju bon-dov.
Father Cherne se je vabilu brata glavnega predsednika odzval ter seje glavnega odbora K. S. K. Jednote januarja meseca letošnjega ieta vdeležil. Ko je bil Rev. Cherne pozvan k besedi, je rekel:
"Jaz ne vem veliko o bondih, zato sem pa privedel s seboj moža, ki je finančni bondni izvedenec; ta bo dal odboru potrebna pojasnila."
Ko je bila ta afera končana, vpraša predsednik Jednote, če ima kateri izmed glavnih uradnikov kako vprašanje na Father Cher« a. Nato jaz stavim sledeče vprašanje: "Father Cherne, ko ste pisali članke v "Ame-rikanskem Slovencu" o komiš-nu, in da uradniki slovenskih Jednot niso zmožni svojega posla, ste-li pri tem mislili tudi glavne uradnike K. S. K. Jednote?"
Father Cherne odgovori: Ne! Mislil pa sem glavne uradnike S. N. P. Jednote. Ko sem pričel pisati o njih tiskarni, sem bil potem v to zapeljan."
Dalje je Rev. Cherne rekel: Ali želite, da preklicem?"
Glav. uradniki so se s poj as* nilom in izjavo Father Cherne-ta zadovoljili, ter niso zahtevali preklica.
Nato Father Cherne prostovoljno in neprisiljeno izjavi:
Podal bom tozadevno izjavo in pojasnilo, kakor sem to storil za Družbo sv. Družine."-
Na podlagi tega se je priča-tovalo, da bo Father Cherne ostal mož beseda, ter da bo storjeno krivico potom obljub-jene izjave popravil. Namesto tega je začel ponovno blatiti in na še bolj neopravičen način širiti senco nepoštenosti na člane glavnega odbora.
Ako Father Cherne zna, da je kateri glavni uradnik prejel ko-mišen, je njegova dolžnost, da takega uradnika pove z ime-4 nom, nikakor pa ni lepo, da se vse glavne uradnike K. S. K. Jednote' pokriva z eno plahto, cakor da smo vsi sami neved-neži, nepoštenjaki in graftarji. To sem omenil resnici na lju-<
bo in javnosti v pojasnilo.
Kot katoličan in kot član glavnega odbora katoliške organizacije, se ne bom spuščal potom časopisja v debato z Rev Chernetom. Previsoko spoštu jem duhovniški stan in bi bilo nedostojno in negentlemansko ako bi se z duhovnikom v jav nosti prerekal.
Poslužiti se hočem Jednotinih pravil za dosega zadoščenja za krivice, ki so bile prizadete me ni in K. S. K. Jednoti. II.
ODGOVOR A F. K.
V "Slovenskem Gladiatorju, na strani 7, je poročevalec A. F K. omenil tudi sledeče:
4'Mr. Zalar se šopiri, da je glavni odbor dobil polnomoč na rediti glede doma, kar se mu vi di primerno. Mr. Zalar, ali ni konvencija1 glasovala za popra vo sedanjega glavnega urada in določila cene na $15,000??? Ali ni tako?"
Ker A. F. K. zahteva odgovora, mu torej povem "NI TA KO!" Zadeva popravila glav nega urada se je prepustila glavnemu odboru v rešitev Gjavni odbor je bil pooblaščen, da popravi Airad, da bo odgovarjal svojčrtiu namenu. Vsote za tozadevne Stroške se ni določilo. To se je prepustilo odboru, da določi po svoji najbolj ši razsodnosti.
To je bil sklep minule konvencije. Konvencija ni določila kako glavni urad popraviti To je bilo prepuščeno razsodnosti glavnega odbora. Konvencija je sklenila, da se urad popravi, da bo odgovaj-jal svojemu namenu. Pri tem si eden lahko misli, da se popravi seda nje prostore ali pa dozida še eno nadstropje, kakor je bolj praktično, da bo odgovarjalo namenu Jednote. To je bil sklep konvencije in nič drugega. Glavni odbor je bil popolnoma pooblaščen, da ukrene, kar vidi da je najboljše. O ceni $15,000 ni bilo govora.
Ako bo gospod A. F. K. pri prihodnji konvenciji delegat, mu svetujem, da gre ob veče rih k počitku, da ne bo pri sejah dremal in sanjal budalosti
Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, 111.
tinu: "Med nami in vami je z« vedno narejen velik prepad, da tisti, ki bi hoteli odtod pri ti k vam, ne morejo; pa tudi odondod ne morejo sem." Lk 16, 26).
Viktor Kopatin D. J.
V boj zoper kugo spiritizma!
(Od sv. očeta blagoslovljeni namen molitve za avgust.)
Spiritizem je redno občevanje ljudi z duhovi, zato da bi jim duhovi razodevali skrivne reči.
Da so duhovi in duše umrlih ljudi, to vsak katoličan dobro ve. Tudi vemo, da se morejo angeli, hudobni duhovi in duše ranjkih človeku v človeški podobi prikazati.
Nadangel Rafael je spremljal Tobija, Gabrijel je oznanil Mariji najveselejšo novico sveta; hudobni duh se je v človeški podobi prikazal Jezusu in ga skušal; Mojzes in Elija sta govorila z Jezusom na gori Tabor. Toda duhovi občujejo z nami ljudmi le takrat, l$adar Bog to dopusti. V priliki o bogatinu in Lazarju govori namreč Abraham boga-
Kaj hoče spiritizem?
Spiritisti trdijo, da občujejo z duhovi, kadar oni hočejo; sicer pravijo, da ne sme vsak klicati duhov kadarkoli, marveč da to morejo le gotovi ljudje ki jih zovejo "medije".ali posredovalce, ki so večjidel kake ženske; vendar hočejo spiriti sti s temi mediji napraviti red no občevanje z duhovi, a vse to zgolj z naravnimi sredstvi. Ta ko početje pa imenuje sveta Cerkev vražarstvo ali praznoverje, pa zato tudi spiritizem obsoja.
Spiritizem ni nič novega kvečjemu ime. Že kralj Savel je nekoč neko vražarko za svet vprašal in ji velel, naj mu pokliče duha Samuelovega. Bog je tako klicanje duhov obsodi. (3 Mojz. 19, 31). Tudi Save sam "je kasneje spravil vražar je in vedeže iz dežele" (1 Kr 28). Vendar pa ni v nobeni dobi manjkalo vedeževalk in ča rovnikov.
Danes pa nočejo veljati spi rkisti za čarovnike, marveč na zivajo svoje delo "znanost" ali vedo ter imajo na nekem ame rikanskem vseučilišču že dok tor je in profesorje za spiriti stiko! No, le poglejmo, kak šna veda je spiritizem. Vzroki čudnih prikazni pri spiritistic nih sestankih morejo biti^e trije: ali Bog dopusti občevanje z duhom ali posega vmes hudobni duh ali pa so prikazni glumaške spretnosti. Bog pa zelo redko dopušča prikazen duhov in je vsaka prikazen izjemna in še takrat se ne zgodi z našimi na ravnimi silami; ni torej mogoče redno naravno občevanje z duhovi. Da bi hudobni duh posegal vmes, sicer ni izključeno toda tudi to se dogaja silno redko in je še zelo težko ugo-tovitji. Zato ne preostane drugo kakor da je spiritizem spretno glumaštvo.
Pa ne samo glumaštvo, marveč po veliki večini je prav pretkano in umazano denarno sleparstvo. Spiritistični mediji prodajajo svoja slepila in ma mila za prava, resnična dela duhov in tako goljufajo ljudstvo. Mediju Ani Rothe v Berlinu je moral pred vsako spiritistično sejo vsak udeleženec plačati 10 mark vstopnine, in to celo s pogojem, da se mu vstopnina ne bo vrnila, tudi če bi se duh ne prikazal. Neka delniška družba pri Dresdenu je dala po takem mediju in po duhovih priporočati svojo tvrdko; sleparijo so sodnijsko izsledili in kaznovali.
Emil Weber, znamenit spiritist, sam pravi, da je uho me dijev prav tako občutljivo za zvenk zlata, kakor za glasove iz kraljestva duhov.
Strokovnjak profesor Walter, piše očitno: "Mediji so večinoma zvedeni, vešči glumači, sle parji in prevejani nadgoljufi."
Obe materi ameriškega spiritizma, Marjeta in Katarina Fox Kone, sta očitno izjavili: 'Vse skupaj ni bilo nič drugega iot čista goljufija in največje varanje stoletja."
Posledice spiritizma. Ni nam treba vsakega spiri-tističnega sestanka posebej preiskovati; zadostuje, da si ogledamo sadove, posledice spiritizma: "Po njih sadovih jih boste spoznali." Sadovi spiritizma so pa povsod isti in vsi prežalostni. Spiritizem uničuje moč živčevja, ogroža vero in kvari nravnost.
Že redni spiritistični gledavci postanejo često tako slabih živcev, da ne morejo spati, so domišljavi, lažejo. Še huje se godi hipnotiziranim ali umetno omamljenim medijem. Zdravniki, ki zdravijo dušne bolezni, >i vedeli dovolj povedati, koliko ljudem, zlasti ženskam, je spiritizem že pamet zmešal.
Spiritizem ogroža vero. Sam je že po svoji naravi vražarstvo ali praznoverje. Četudi so so spiritisti večjidel glumači in sleparji, vendar zapeljujejo ljudi, da kličejo celo hudobnega duha; ti se dejanski zelo redko prikazujejo, vendar se peča spi ritizem z najhujšimi skritimi laživedami. Pravijo, da je nekaj prikazni, ki se naravno ne morejo razlagati; če tu res posegajo vmes duhovi, gotovo ne morejo biti dobri. Bog pa nazadnje tudi lahko dopusti, da včasih vendarle hudobni duhovi goljufajo ljudi, ker jih ljudje kličejo in silijo v njihove zanj ke.
Pa tudi če bi ne bilo nikakega satanovega vpliva, je spiritizem njegovo delo, ker je silno ne varen veri. Ljudje, ki se udeležujejo spiritističnih sestankov bolj verujejo medijem kot katoliški Cerkvi, bolj verujejo buda Iostim, ki jim jih "razodevajo mize, table, nevidne roke in baj ni glasovi v temi, kakor pa božjemu razodetju, ki se je za vršilo za vselej s smrtjo apostolov. Greši pa spiritizem pogosto tudi proti nravnosti, ka kor je dokazano v mnogih slu čajih. Pri spiritističnih sejah se včasi nedostojno govori, se dogajajo nespodobna dotikanja in se pospešuje razuzdanost.
Spiritizem je usodna zabloda naše dobe. Največ spiritistov je v Ameriki, kjer je največ brezvercev. Pa tudi po evropskih velemestih so večinoma brezverci tisti, ki letijo za ve-deževalkami in pobožno prisluž-kujejo duhovom in strahovom v spiritističnih krožkih in sestankih. Božje razodetje so zavrgli ; zdaj verujejo sleparijam. Čim so si domišljevali, da so modri, so zblazneli" (Rom 1, 22). Človeštvo pač ne more dolgo živeti brez vere; ako zavrže pravo vero, se vda krivi, ali prazni veri.
Katoličanom ni treba spiritističnih slepil. V edino pravi veri časte Boga, ki je najvišji in neskončno popolni Duh. In časte ga v duhu in resnici. Lah ko umevamo, zakaj nam naša edino prava Kristusova Cerkev strogo prepoveduje, da se ne smemo udeležiti niti enega spi-ritističnega sestanka, ne citati niti ene spiritistične knjige, da se sploh ne sme s spiritizmom na katerikoli način pečati. Naš spiritizem je občestvo svetnikov, je reševanje duš grešnikov, duš ranjkih iz vic, je življenje pričujočnosti tistega Duha, ki je povsod in napolnjuje vso zemljo in ki naj počiva nad vsakim izmed nas: Duh božji, Duh modrosti in umnosti, po-božnosti in strahu božjega.
Kako lovijo tigre.
Tiger ni samo naj krvoločne j-ša, ampak tudi najbolj zvita in zahrbtna zver, radi česar je lov na tigre med vsemi lovi naj-opasnejši. Med domačini v In diji, kjer je prava domovina tigra in kjer trpe letno največ škode pred njim, prevladuje tak strah, da štejejo tigra nekateri celo med božanstvo, kateremu se ne sme ničesar storiti. Radi tega je med domačini jako malo lovcev na tigre in še celo za gonjače jih je težko dobiti, a v tem slučaju samo za velike svote. Razumljivo je torej, da so se temu lovu v prvi vrsti posvetili Angleži, ki kar iščejo, kje bi dobili za svoje razvedrilo kako novo vrsto športa. Med najpogumnej-šimi lovci na tigre je angleški kolonijski častnik Rice, ki je ubil tekom svojega življenja že 68 tigrov, 3 leoparde in 25 medvedov. Kadar je šel na lov, je vzel več najboljših dvo-cevk s seboj, mnogo dobro plačanih gonjačev in celo tolpo napol divjih in zelo pogumnih psov. Navadno pa ga je na lovu spremljalo tudi še mnogo njegovih prijateljev-sorojakov. Prvi spredaj gre navadno glavni gonjač, ki ga v Indiji imenujejo "šikari". Ta skrbno
opazuje sledove tigra in vodi vso družbo do tigrovega skrivališča. Ob njem korakajo na levi in desni Angleži z nabitimi dvocevkami in takoj za njimi zanesljivi nosači s puškami za rezervo. Nato sledi godba, ki obstoja z samih trobent, rogov ter cimbal in ki neprestano gode. Za njimi stopajo potem ljudje, ki tudi venomer streljajo s samokresi v zrak. Godbo spremljajo ob strani možje, ki so oboroženi s sabljami in dolgimi sulicami, čisto zadaj pa stopajo oni, ki mečejo kamnje v velikem loku naprej v džunglo, da tembolj preplašijo tigra. Od časa do časa spleza posameznik na drevo, da si ogleda, kjer se v dotičnem momentu tiger nahaja. Vedno pa skrbno pazijo na to, da se* od družbe nikdo ne oddalji tudi ne za par korakov. Večje skupine ljudi, ki se mu bliža v velikem trušču in vpitju, se tiger ne upa nikdar napasti, pač pa se je že nered-kokdaj pripetilo, da je iz zasede nenadoma in brezslišno planil na posamezne gonjače, ki so se samo nekaj metrov oddaljili od ostale družbe. Angleški lovci imajo namreč vedno križe in težave z gonjači-do-mačini, ki se le neradi drže discipline in ki jih godba tako opogumi, da bi se najraje razkropili na vse strani, da bi vsak sam šel na tigra. Pri lovu tudi skrbno preiščejo vsa drevesa korinte, ki se nahajajo ob vodah, kjer se tigri med gostim vejevjem najraje senčijo. Tiger pred tako skupino navadno vedno zbeži, kadar je pa ranjen, tedaj se ves besen zažene med ljudi, ki ga morajo hitro sprejeti s sabljami in dolgimi sulicami. Spretni lovci pa ga navadno že par korakov prej ubijejo, predno jih doseže, s tem. da ga ustrele naravnost v glavo. Skrbno namreč pazijo na to, da ni koža čisto nič prestreljena, ker bi sicer mnogo izgubila na svoji vrednosti. V prejšnjih časih so za lov tudi slone uporabljali, ker jim ne more tiger do živega, začeli so jih pa opuščati, ker so se izkazali preveč, neokretne.
Odpornost nekaterih živali proti strupom.
Znano je, da nekaterim živalim, zlasti ježu, štorklji in kokošim živalski strupi prav nič ne škodujejo. Jež se celo hrani samo s takimi živalmi, katerim služi strup kot edino obrambno sredstvo. Dolgo časa niso vedeli, ali so te živali proti vsem strupom odporne ali samo proti živalskim. Radi tega so delali mnogoštevilne eksperimente na ježu v inštitutu prof. Harnacka v Halle. Polagoma so doznali, da je odporen samo proti onim strupom, ki ga vsebujejo one živali, ki mu služijo v hrano. Eden najstrašnejših strupov so cyanove spojine, ki ga imajo tudi strupene kače v svojih žlezah. Ko so dali mački samo eno stotinko grama ciankalija, je v 4 minutah poginila, dočim je ježa petkratna doza tega strupa spravila šele toliko iz ravnotežja, da so se začeli pojavljati znaki zastrupljenja. Ko so pa dali ježu strup strihnin, tedaj je zadostovala enaka doza in enak čas, da je poginil, kakor pri vseh drugih živalih. Iz tega je torej razvidno, da se je jež na živalske strupe tekom razvojne dobe tako privadil, kakor se na primer privadi človek polagoma na čebel-ne pike. Strup ostane namreč na pičnem- mestu nerazkrojen in ne tvori nikakih novih spojin, ki bi uničile organizem.
-o-
Če si vsak dan prihraniš samo en cent, se ti ne bo treba koncem leta zameriti kakemu prijatelju, ko bi ga skušal prositi en dolar posojila.
!
9
L S. K»
knxzzj
Ô
n
JEDNOTA
mil
Ustanovljen« v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1804. Inkorporirona v JeUeta, . državi Illinois, dne 12. lanuarja, 1808. ^ GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOUCT, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaia 100.01%; solventnoet mladinskega oddelka znala 14026%. Od ustanove od 1. julija 1627, znaša skupna izplačana podpora $3,018,073.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E„82nd St., Cleveland, Okle.
I.	podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Toeblo, Celo.
II.	podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St, Chlaholn, Mina. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, Itt.
Pomožni tajnik: STEVE G VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, ?418 W. St Clair St. Indianapolis, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 612 Grant St, Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, 111. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allia, Wit. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 50, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, IU.
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, IIL FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, IU. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, na) se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU., dopise, dru-itvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
URADNO NAZNANILO.
SPREMEMBE
ZA MESEC JULIJ, 1927
Pristopili.
K društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 28554 Perko Joseph J., roj. 1911, R. 16, $1000; 28555 Erznoznik Frank, roj. 1893, R. 34, $1000. Spr. 2. julija. Dr. šteje 403 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4 ,Tower, Minn., 15150 Pahula Mary, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 10. julija. Dr. šteje 124 čl.
K društvu sv. Družine, št. 5, La Salle. 111., 28556 Kožar William, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 3. julija. Dr. šteje 143 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 28557 Messar Albert, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 17. julija. Dr. šteje 671 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 11, Aurora. 111., 15151 Praprotnik Anna, roj. 1911, R.
16,	$500. Spr. 23. julija. Dr. šteje 80 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 13, Biwabik, Minn., 15152 Karish Emily, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 3. julija. Dr. šteje 55 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O., 28558 Brewer Edward, roj. 1909, R. 18, $1000. Spr. 15. julija. Dr. šteje 88 čl.
K društvu sv. Barbare, št. 40, Hibbing, Minn.. 28559 Strojan John, roj. 1876, R. 51, $250. Spr. 27. junija. 28560 Peter-lin Ludvik, roj. 1890, R. 37, $1000. Spr. 20. julija. Dr. šteje 95 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., 28561 Vajda Steve, roj. 1911, R. 16, $1000; 28562 Golob Rudolph, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 17. julija. Dr. šteje 245 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 43, Anaconda. Mont., 28563 Percin Frank, roj. 1907, R. 20, $1000. Spr. 21. julija. Dr. šteje 105 čl.
K društvu Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., 28564 Bal-kovec Peter, roj. 1911, R. 16, $1000 ; 28565 Schelich Henry, roj. 1904, R. 23, $1000; 15153 Filipčič Katarina, roj. 1900, R. 27, $1000. Spr. 23. julija. Dr. šteje 510 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo., 28566 Ka-pushin Anton, roj. 1905, R. 22, $1000. Spr. 9. julija. Dr. šteje 93 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59. Eveleth, Minn., 15154 Jakša Anna, roj. 1899, R. 28, $500. Spr. 10. julija. Dr. šteje 276 čl.
K društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., 28567 Luzar Frank, roj. 1903, R. 24, $2000; 15155 Garašič Barbara, roj. 1890, R. 37, $1000. Spr.
17.	julija. Dr. šteje 140 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 72, Ely, Minn., 28568 Mam John, roj. 1911, R. 16, $500 ; 28569 Erchul Anton, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 14. julija. Dr. šteje 134 čl.
K društvu Marije Vnebovze-te, št. 77, Forest City, Pa., 28570 Kamin Edward, roj. 1911 R. 16, $1000. Spr. 10. julija. Dr. šteje 179 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., 15156 Ko-kalj Anna, roj. 1907, R. 20, $1000. Spr. 21. julija. Dr. šteje 338 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 88, Mohawk. Mich., 15157 Malnar Mary, roj. 1898, R. 29, $1000. Spr. 10. julija. Dr. šteje 46 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., 28571 Lerchbacher John, roj. 1911, R.
16,	$500; 28572 Omahen John, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 3. julija. Dr. šteje 121 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., 15158 Coglievina Theresa, roj. 1911, R. 16, $1000.' Spr. 10. julija. Dr. šteje 160 čl. K društvu sv. Genovefe, št.
108,	Joliet, 111., 15159 Peteh Mary, roj. 1909, R. 18, $1000. Spr. 9. julija. Dr. šteje 266 čl.
K društvu sv. Družine, št.
109,	Aliquippa, Pa., 15160 Žagar Mary, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 21. julija. Dr. šteje 54 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., 28573 Strle Stanley, roj." 1911, R. 16, $1000. Spr.
17.	julija. Dr. šteje 129 čl.
K društvu sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., 15161 Smole Mary, roj. 1911, R. 16, $1000; 15162 Celesnik Angela, roj. 1911, R. 16, $1000; 15163 Rejc Angela M., roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 24. julija. Dr. šteje 173 čl.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn., 15164 Kmet Josephine, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 17. julija. Dr. šteje 106 čl.
K društvu sv. Družine, št. 136, Willard, Wis., 28574 Lesar Frank, roj. 1896, R. 31, $500; 28575 Lunka Joseph, roj. 1894, R. 33, $500. Spr. 3. julija. Dr. šteje 107 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 143, Joliet, IU., 28576 Rostan Charles, roj. 1906, R. 21, $1000 ; 28577 Juricich Matthew, roj. 1906, R. 21, $500; 28578 Krall Joseph, roj. 1902, R. 25, $1000; 28579 Legan Louis, roj. 1902, R. 25, $1000. Spr. 19. julija. Dr. šteje 48 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa., 15165 Ko-vacich Theresa, roj. 1911, R. 16, $1000; 15166 Tancraitor Margaret, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 21. julija. Dr. šte je 68 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., 15167 Traj-
Barics Verona, roj. 1894, H- 33, $1000. Spr. 16. julij«. Dr. Hoje 178 čl.
K društvu »v. Ane, št. 150, Cleveland, O., 15168 Glavich Anna, roj. 1911, R- 16, $500. Spr. 23. julija. Dr. šteje 216 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111., 15169 Pešut Eva, roj. 1901, R. 26, $1000; 15170 Perak Helen, roj. 1892, R. 34, $1000. Spr. 14. julija. Dr. šteje 85 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, Kans., 15171 Tometz Johana, roj. 1909, R. 18, $1000. Spr. 18. julija. Dr. šteje 32 čl.
K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 15172 Bernot Ljudmila, roj. 1897, R.
30,	$500. Spr. 11. julija. Dr. šteje 649 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., 28580 Pa-šič Joseph C., roj. 1894, R. 33, $1000; 15173 Trubich Anna, roj. 1891, R. 36, $1000; 151^4 Savor Sophie, roj. 1889, R. 38, $1000. Spr. 18. julija. Dr. šteje 467.
K društvu Marije Pomoč Kristjanov .št. 165, West Allis, Wis., 15175 Poushe Josephine, roj. 1910, R. 17, $1000; 15176 Slekovich Mary, roj. 1900, R. 27, $500; 15177 Glojek Mary, roj. 1887, R. 40, $500; 15178 Bashel Anna, roj. 1879, R. 48, $500.» Spr. 10. julija. Dr. šteje 115 či.
K društvu sv. Jožefa, št. 168, Bethlehem, Pa., 15179 Doncsesz Mary, roj. 1883, R. 44, $500. Spr. 19. julija. Dr. šteje 110 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 28581 Vraneza Joseph, roj. 1911, R. 16, $500; 28582 Urbas John, roj. 1910, R. 17, $1000; 15180 Rutar Agnes, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 11. julija. Dr. šteje 435 čl.
K društvu sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn., 28583 Miskulin John J., roj. 1888, R. 39, $1500; 15181 Jaksha Mary, roj. 1911, R. 16, $1000; 15182 Miskulin Frances, roj. 1896, R.
31,	$1500. Spr. 18. julija. Dr. šteje 65 čl.
K društvu sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., 15183 Koro-pec Amalija, roj. 1911, R. 16, $1000; 15184 Stukel Angeline, roj. 1911, R. 16, $500; 15185 Stiglitz Rose, roj. 1910, R. 17, $500; 15186 Bruno Mary, roj. 1907, R. 20, $500; 15187 Mer-mal Mary, roj. 1897, R. 30, $500 15188 Janzovnik Fannie, roj. 1888, R. 39, $500; 15189 Ko-lentz Frances, roj. 1876, R. 51, $250. Spr. 3. julija. Dr. šteje 125 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 174. Willard, Wis., 15190 Oblak Mary, roj. 1889, R. 38, $500; 15191 Jordan Theresa, roj. 1879, R. 48, $500. Spr. 10. julija. Dr. šteje 57 čl.
K društvu Vnebovzete Marije Device, št. 181, Steelton, Pa., 15192 Olsavsky Mary, roj. 1908, R. 19, $1000; 15193 Jelkovich Barbara, roj. 1879, R. 48, $500. Spr. 23. julija. Dr. šteje 95 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo., 15194 Modic Mary, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 1. julija. Dr. šteje 47 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O., 28584 Arko Frank, roj. 1906, R. 21, $500. Spr. 11. julija. Dr. šteje 105 čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn., 15195 Geram Angela, roj. 1911, R. 16, $500. Spr. 18. julija. Dr. šteje 47 čl.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 202, Virginia, Minn., 15196 Chopp Stefania C., roj. 1910, R. 17, $10001 15197 Cerkvenik Anna, roj. 1910, R. 17, $500; 15198 Gidas Anna, roj. 1910, R. 17, $500; 15199 Simonich Frances, roj. 1910, fi. 17, $500; 15200 Cerkvenik Mary, roj. 1908, R. 19, $500; 15201 Lapatka Mary, roj. 1905, R. 22, $1000; 15202 Luzar Mary, roj. 1903, R. 24, $1000; 15203 Kovich Angela, roj. 1892,
hana, roj. 1888, R. 89, $500; 15205 Starkovich Louise, roj. 1886, R. 44, »1000; 15206 Vidmar Theresa, roj. 187«, R. 49,
$500. Spr. 27. junija. Dr. šteje 80 čl.
K društvu sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O., 28585 Stavec Frank, roj. 1911, K. 16, $1000. Spr. 10. julija. Dr. šteje 80 čl.
K društvu sv. Ane, št. 208, Butte, Mont, 15207 Polich Mary, roj. 1902, R. 25, $1000;
15208	Balkovetz Frances, roj.
1893,	R. 34, $500. Spr. 20. julija. Dr. šteje 79 čl.
K društvu Marije Vnebovzete, št. 210, Universal, Pa.,
15209	Kokalj Pauline, roj. 1907 R. 20, $500. Spr. 10. julija. Dr. šteje 15 čl.
K društvu sv. Štefana, št. 215, Toronto, Ontario, Canada, 28586 Trojanšek John, roj. 1900, R. 27, $250; 15210 Svaš-nik Mary, roj. 1875, R. 52, $250. Spr. 20. julija. Dr. šteje 44 čl.
K društvu sv. Križa, št. 219, Euclid, O., 28587 Trebeč Joseph, roj. 1909, R. 18, $500; 28588 Nosse Joseph, roj. 1908, R. 19, $500; 28589 Perme John, roj. 1901, R. 27, $1000 ; 28590 Kaliope George, roj. 1896, R. 31, $250; 28591 Skufca John, roj.
1894,	34, $500. Spr. 17. julija. Dr. šteje 29 čl.
K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 222, Bessemer, Pa., 15211 Oblak Mary, roj. 1874, R. 53. $250. Spr. 11. julija. Dr. šteje 9 čl. Pristopili v razred "C" 20-let-na zavarovalnina. K društvu -sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn., 492 Stepan Rose, roj, 1910, R. 17. $1000. Spr. 18. julija. Dr. šteje 124 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111., 493 Ogrin Frank, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 10. julija. Dr. šteje 242 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., 494 Klintz John, roj. 1911,t R. 16, $1000; 495 Sadar Dorothy, roj. 1911, R. 16, $1000. Spr. 22. julija. Dr. šteje 225 čl.
K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., 496 Pav-lich Mol lie J., roj. 1906, R. 21, $1000. Spr. 10. julija. Dr. šteje 149 čl.
K društvu sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 497 Cernilogar Frances, roj. 1900, R. 27, $1000. Spr. 29. julija. Dr. šteje 649 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., 498 Messner Agnes, roj. 1906, R. 21, $500; 499 Kobe Anna, roj. 1903, R. 25, $500. Spr. 10. julija. Dr. šteje 103 čl.
Člani z dvema certifikatoma; dosmrtna zavarovalnina.
K društvu sv. Jožefa, št. 7, Pueblo, Colo., 24811-A Fr. Anthony Roitz O. S. B., roj. 1907, R. 20, $500. Za v. 17. julija. Dr. šteje 671 čl.
K društvu sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa., 9349-A Sta-rašinič Veronika, roj. 1900, R. 27, $500. Zav. 17. julija. Dr. šteje 245 čl.
K društvu Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., 15962-A Filipcich George, roj. 1891, R. 36, $500. Zav. 13. julija. Dr. šteje 510 čl.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn., 21962-A Jaksha Frank, roj. 1893, R. 34, $500. Zav. 10. julija. Dr. šteje 276 čl.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn., 28592 Kastelich Louis E., roj. 1911, R. 16, $1000; 28593 Kastelich John R., roj. 1907, R. 20, $1000. Zav. 19. junija. Dr. šteje 106 čl.
K društvu Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn., 7557-A Perušek Mary, roj, 1882, R. 45, $500. Zav. 17. julija. Dr. šteje 127 čl. Suspendovani zopet sprejeti. K društvu sv. Štefana, št. 1,
R. 35, $1000; 15204 Sterle Jo- Chicago, 111., 25027 Mesec Vik
tor, R. 16, $1000 ; 6346 Mesec Anton, roj. 33, $1000. Zopet spr. 1. julija. Dr. šteje 403 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, Ul., 11369 Koren John, R, 34, $1000 ; 27246 Koren John R. 21, $500. Zopet spr. 11. julija. Dr. šteje 589 čl.., .. .
K društvu sv. Roka, št. 15, j Pittsburgh, Pa., 19690 Ljubich Louis, R. 25, $1000. Zopet spr.
24.	julija. Dr. šteje 151 čl.
K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich., 24381 Anich Joseph, R. 35, $1000. Zopet spr. 17. julija. Dr. šteje 114 čl.
K društvu sv. Ane, št. 105, New York, N. Y., 11965 Lau-rančič Olga, R. 28, $1000. Zopet spr. 27. julija. Dr. šteje 57 čl.
K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O., 26153 Kovačič Frank, R. 33, $500. Zopet spr. 3. julija. Dr. šteje 310 čl.
K društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., 25708 Bu-dimir Cvitko, R. 38, $1000. Zopet spr. 10. julija. Dr. šteje 467 čl.
Suspendovani.
Od društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 23750 Sluga Joseph, R. 16, $1000 ; 26812 Bam-bich Anthony, R. 22, $250. Susp
25.	julija. Dr. šteje 403 čl. Od društva sv. Družine, št.
5, La Salle, 111., 566 Vodušek Andrej, R. 50, $1000 ; 373 Vodušek Mary, R. 54, $500. Susp. 27. julija. Dr. šteje 143 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 7. Pueblo, Cofo., 19257 Pelz Geo. J., R. 18, $1000; 21507 Germ Anton, R. 19, $1000; 9598 Germ Mary, R. 17, $1000. Susp. 27. julija. Dr. šteje 671 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 20, Ironwood, Mich., 8907 Kurta Mary, R. 35, $1000. Susp. 17. julija. Dr. šteje 114 čl.
Od društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., 28166 Sherin-ger Joseph, R. 55, $500.' Susp.
26.	julija. Dr. šteje 231 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 41, Pittsburgh, Pa., 25974 Kieran Charles, R. 27, $1000. Susp. 1. julija. Dr. šteje 149 čl.
Od društva sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46, New York, N. Y., 11285 Svetlin Helen, R. 42, $500. Susp. 9. julija.' Dr. šteje 83 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 47. Chicago, 111., 27212 Mugrle Mihael, R. 40, $250. Susp. 9. julija. Dr. šteje 110 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo., 21902 Rožman Louis, R. 19, $1000. Susp. 26. julija. Dr. šteje 93 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y., 28270 Rovtar Joseph, R. 24. $500; 15202 Fu-gina John, R. 29, $500; 8843 Fugina Uršula, R. 33, $500; 28271 Curl Matt, R. 28, $250. Susp. 25. julija. Dr. šteje 134 čl.
Od društva sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 26043 Ferfo-lia Frank, R. 18, $1000; 6247 Cergolj Helen R. 28, $500. Susp. 23. julija. Dr. šteje 370 čl.
Od društva Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa., 7964 Golobich Mary, R. 28, $1000. Susp. 17. julija. Dr. šteje 193 čl.
Od društva sv. Alojzija, št. 88, Mohawk, Mich., 28408 Se-pich Math, R. 20, $1000; 27772 Kauzlarich Frank, R. 46, $600. Susp. 23. julija. Dr. šteje 46 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 103. Milwaukee, Wis., 17564 Posavec John, R. 31, $1000; 24593 Klanzar Joseph, R. 32, $1000; 27776 Grivetz Joseph, R. 42, $250. Susp. 25. julija. Dr. šteje 159 čl.
Od društva sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa., 27411 Cve-tovich George, R. 17, $1000. Susp. 25. julija. Dr. šteje 54 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 146. Cleveland, O., 13675 Ma-lak Theresa (dva cert.), R. 35, $2000; 27201 Malak George
(dva cert.), R. 37, $2000. Susp. 23. julija. Dr. šteje 310 čl.
Od društva Kraljica Majni-ka, št. 157, Sheboygan, Wis., 14282 Eršte Anna, R. 29, $500. Susp. 30. junija. Dr. šteje 169 čl.
Od društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, fcfc 23613 Iva-nis Nikolaj, it. 1«, $1000 ; 26420 Barkovitch John, R. 25, $1000; 28025 Ropar George V., R. 46, $500. Susp. 29. julija. Dr. šteje 467 čl.
Od društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., 11500 Kopuschar Katarina, R. 16, $500. Susp. 10. julija. Dr. šteje 115 čl. ,
Od društva Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, Cleveland,
0.,	10561 Jurca Agnes, R. 17, $500; 11260 Jurca Josephine, R. 16, $500. Susp. 25. julija. Dr. šteje 108 čl.
Od društva Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steelton, Pa., 13921 Vucenič Mary, R. 16, $1000; 13704 Maljevac Maggie, R. 36, $1000; 13831 Vucenič Mary, R. 44, $500. Susp. 24. junija. Dr. šteje 95 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn., 14806 Mohar Rose, R. 16, $1000; 14807 Mohar Frances, R. 16, $1000; 13927 Kodunc Mary, R. 19, $1000; 13929 Germ Anna, R. 26, $2000. Susp. 26. julija. Dr. šteje 58 čl.
Od društva sv. Neže, št. 206, South Chicago, 111., 456 Yur-sulich Eva, R. 16, $1000. Susp. 25. julija. Dr. šteje 82 čl.
Od društva sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., 13729 Papish Jennie, R. 18, $1000. Susp. 27. julija. Dr. šteje 79 čl.
Od društva sv. Štefana, št. 215, Toronto, Ontario, Canada, 28423 Zaltz Joseph, R. 23, $500. Susp. 17. julija. Dr. šteje 44 čl.
Od društva sv. Antona Pado-vanskega, št. 216, McKees Rocks, Pa., 28364 Grgurich George, R. 39, $1000. Susp. 3. julija. Dr. šteje 40 čl.
Od društva sv. Antona Pado-vanskega. št. 222, Bessemer, Pa., 15148 Tasoto Mary, R. 32, $250. Susp. 25. julija. Dr. šteje 9 čl.
Prestopili.
Od društva sv. Jožefa, št 16, Virginia, Minn., k društvu Marije Čistega Spočetja, št 202, Virginia, Minn., 4204 Prijano-vich Frances, R. 38, $1000. Prest. 15. julija. 1. dr. šteje 73. 2. dr. šteje 30 čl.
Od društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., k društvu Vitezi sv. Mihaela, št. 61, Youngstown, O., 14097 Režek Martin, R. 40, $1000. Prest. 17. julija.
1.	dr. šteje 568, 2. dr. šteje 140 čl.
Od društva sv. Petra, št. 30, Calumet, Mich., k društvij, sv. Jožefa, št. 103, Milwaukee, Wis., 28145 Pavlin Frank, R. 47, $500. Prest. 2. julija. 1. dr. šteje 231, 2. dr. šteje 169 čl.
Od društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 18194 Pupič Matija, R. 35, $1000. Prest. 10. julija. 1. dr. šteje 510, 2. dr. šteje 88 čl.
Od društva sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo., k društvu sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., 9290 Jamnik Mary, R. 36, $500. Prest, 3. julija. 1. dr. šteje 77, 2. dr. šteje 125 čl.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131, Aurora, Minn., k društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 9751 Falle Mary, R. 16, $1000. Prest. 7. julija. 1. dr. šteje 106, 2. dr. šteje 403 čl.
Od društva sv. Valentina, št.
145,	Beaver Falls, Pa., k društvu sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont., 25056 Cemas Nikolaj, R. 33, $1000. Prest. 1. julija. 1. dr. šteje 88, 2. dr. šteje 105 čl.
Od društva sv. Južefa, št.
146,	Cleveland, O., k društvu sv. Kristine, št. 219, Euclid, O., 12315 Marinčič Frances, R. 45,
$500. Prest. 11. julija. 1. dr. šteje 310, 2. dr. šteje 29 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., k društvu sv. Kristine, št. 219, Euclid, O., 230 Pink Jennie, R. 44, $500. Prest. 28. junija. 1. dr. šteje 435, 2. dr. šteje 29 čl.
Od društva sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., k društvu Maje Pomoč Kristjanov, West Allis. 13445 Markel Mary, R. 22, $1000. Prest. 10. julija. 1. dr. šteje 125, 2, dr. šteje 115 čl.
Od društva sv. Antona Pa-dovanskega, št. 180, Canon City, Colo., k društvu sv. Križa, št. 217, Salida, O., 13156 Evans Mary, R. 22, $500. Prest. 29. junija. 1. dr. šteje 54, 2. dr. šteje 15 čl.
Od društva sv. Ane, št. 218, Calumet, Mich., k društvu sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., 14714 Pavlin Margaret, R. 43, $1000; 14719 Matzelle Mary, R. 44, $500; 14734 Grahek Mary, R. 55, $500. Prest 3. julija. 1. dr. šteje 64, 2. dr. šteje 125 čl.
Odstopili.
Od društva sv. Roka, št 15, Pittsburgh, Pa., 27980 Verba-nec Lawrence A., R. 16, $500. Ocstop. 24. julija. Dr. šteje 151 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, Dl., 27518 Frunk Frank, R. 19, $1000. Odstop. 20. julija. Dr. šteje 242 čl.
Od društva sv. Petra in Pavla, št. 62, Bradley, 111., 26465 Ptzdirtz Frank, R. 20, $500. od3top. 3. julija. Dr. šteje 27 čl.
Od društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., 9527 Tur-pin Kristine, R. 19, $500. odstop. 31. julija. Dr. šteje 338
čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., 13992 Hombach Rose, R. 16, $1000; 11403 Schweda Mary, R. 28, $1000; 11402 Bombach Annette, R. 19, $1000. Odstop. 19. julija. Dr. šteje 87 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo* 12856 Godec Jennie, R. 16, $1000. Odstop. 20. julija. Dr. šteje 160 čl.
Od društva sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minn., 24068 Rev. Louis Pirnat, R. 37, $250. Odstop. 26. julija. Dr. šteje 65 čl.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O., 341 Rupert Vera, R. 19, $500. Odstop. 24. julija. Dr. šteje 105 čl.
Izločeni.
Od društva Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., 10000 Lamovšek Justine, R. 26, $500. Izloč. 21. julija. Dr. šteje 115 čl.
Znižali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111., 23863 Petrich John, R. 22 z $1000 na $250. Zniž. 8. julija.
Zvižaii zavarovalnino.
Pri društvu sv. Štefana, št. 1. Chicago, 111., 8151 Terselich Rose, R. 31 z $500 na $1000. Zviš. 26. julija.
Sprememba zavarovalnine iz dosmrtne v 20-let no.
Pri društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 491 Junkar Frank R. 24, $1000. Sprem. 29. julija.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O., 341 Rupert Vera, R. 19, $500 ; 342 Roberts Helen, R. 20, $500. Sprem. 2. julija.
Josip Zalar, glavni tajnik.
Modrost se da doseči samo na en način; če se pa hočemo morda norčevati iz samega sebe, imaš zato vedno 1,000 načinov na razpolago.
*
Cim manj stane kak ženski klobuk, tem večjo vrednost ima
tak klobuk pri možu.
*
Ne trati časa z opravičevanjem, če si grešil. Požuri se in
postani zopet dober človek. *
Okradeno poštenje in ukraden ugled je težko popraviti.
Ljutomer — mesto.
Tam med valovi vinskih gričev na naši lepi štajerski zemlji leži Ljutomer, ki je s kraljevim ukazom 30. junija, 1927 • postal — mesto. Ta kraj je tako znamenit, ne-le v sedanjem času in v gospodarskem oziru kot središče najboljših slovenskih vin, ampak že skozi dolga stoletja, da je zgodovinsko društvo v Mariboru izdalo leta 1926 obširno knjigo "Ljutomer" — zgodovina trga in okraja, ki jo je spisal znameniti zgodovinar dr. F. Kovačič.
Zgodovina Ljutomera v pradavnih časih.
V ljutomerski okolici so se izkopali že na mnogih krajih ostanki predpotopnih živali. Ledena doba je razorala ljutomersko planjavo in napravila iz nje položno gričevje, ki je postalo po svoji legi najpriklad-nejše za vinogradniško panogo. Odtekajoča se voda raztopljenih ledenikov je izgrebla jarke in doline, nasipavala prod, kamenje in les. Te plasti so naplav-ljene ena na drugo ter tvorijo s tem prav ugodno zemljo za vinsko trto.
Obljudeni so postali ti kraji, kolikor se more dognati že okroglo do 1,500 let pred Kristusom, kar kažejo najstarejši ostanki iz kamenite dobe, v kolikor so se našli pri raznih izkopninah. Tu preko so valovile v sedanjo Evropo množice Galov in Keltov, ki so z višjo kulturo nad-vladali prvotno prebivalstvo. Pozneje so prišli ti kraji pod rimsko oblast; našlo se je pre cej rimskega denarja in tudi okraskov iz rimskih grobov Ob preseljevanju narodov, ko so ponovno človeške množice dirjale preko teh pokrajin, so uničile vse, ter so Slovenci, ki so se naselili v teh krajih, našli le puščavo. V bojih z A vari so pokrajine znova silno trpele ter bilo upostošene. Ko pa so se znova restavrirale, so bile že pod oblastjo Nemcev in nemških vladarjev. Ti so postavili v okolici sedanjega Ljutomera svojo obrambno naselbino, ki je bila začetek Ljutomera.
Od leta 1265 dalje se naziva kraj že kot trg, dasi se ni ved-n$ in redno nazival z imenom "Ljutomer," oziroma Lutten berg ali podobno. Ljutomerski grad je bil nekaj časa last sol-nograških škofov. Leta 1277 je nadškof Friderik podelil sinovom Rudolfa Habsburškega okrog 260 kmetij okrog Ljutomera. V teh časih je poslovala v Ljutomeru že tudi sodnija. ki je plačevala letno 24 mark dače, katero je pobrala radgonska žu-pa. Trg je dobil tudi druge velike pravice, katere pa je leta 1684 izgubil, kot nastavljenje učiteljev in kaplanov. Dobil pa je zato Ljutomer druge pravice gospodarskega značaja. Jasno je, da kot trg ni smel ostati brez svojega grba, ki je iz sre brnega ščita, v njem slika po trati dirjajočega konja, v levem gornjem kotu pa trije rdeči križci. Pozneje so dodali še zmaja.
Trško starešinstvo je obstajalo iz osem do deset ali dvanajst svetovalcev, ki so se imenovali ožji občinski svet ali magistrat. Soditi in kaznovati je imelo pravico le to starešinstvo in ne župan. Zgodovina navaja kot prvega sodnika in župana Konrada v. Schwab iz leta 1363, na kar so sledili le nemški sodniki in župani. Slovencev med temi zgodovina ne navaja.
O imenu Ljutomer.
Kraj se je zelo različno imenoval. Sedanje ime mu je priboril in ga tako posplošil šele Stanko Vraz leta 1838. Domačini nazivajo svoj kraj Lot-merk, sebe pa Lotmeržane, pa to ime ni le nemška spaka od Ljutomera, ampak je to ljudski naslov za ta kraj. Smisel tega imena je skušal raztolma-čiti Zunkovič, da bi to ime po-menjalo kraj. kjer gojijo plemenite konje.
Sedanji Ljutomer.	ličnih gost-turist in propagator
V zadnjih časih se je trg, naših planin zapušča v Halber-Ljutomer re3 lepo razvil. Po- stadtu Sedanstrasse 42 — že-stal je posebno pred vojno sre- no in štiri nepreskrbljene otro-
dišče konjerejske panoge kme tijstva. Konjerejstvo pa je bilo v vojni in je po vojni v zelo slabem gospodarskem položaju zato je dandanes vedno manj posestnikov, ki bi se s tem smo-treno pečali. Drugo, kar ima mesto Ljutomer s svojo okoli co, pa je njegovo znamenito vi no. 2e od srednjega veka da Ije je bilo ljutomersko vino ved no zelo iskano. Dandanes se s i cer spije zelo veliko ljutomer-čana po svetu, a ljutomerski vi nogradniki imajo doma še vse polne kleti, ker se vse mogoče vino toči pod imenom "Ljuto merčan." Zato je gospodarski položaj mesta in okolice manj rožnat.
Pač pa je Ljutomer eden naj bolj zavednih slovenskih kra jev. Bilo je in je še kulturno središče vse lepe- ljutomerske okolice. Nemška propaganda je delovala na to, da ta biser čim bolj pritegne preko Radgone na sebe, zato je tudi zahtevala in dosegla železniško zvezo tako, da si iz Maribora prišel v Lju tomer le preko Špilja in Rad gone. A danes je Ljutomer po novi progi preko Ormoža zdru žen še bolj tesno z ostalo Jugoslavijo, v kateri je postal mesto, a mesto, ki bo naši domovini v ponos!
Odličen nemški turist smrtno ponesrečil na Prisojniku.
Kakor vsako leto tako je zahtevala tudi letošnja turi stovska sezona v naših divjih planinah svojo- žrtev. Topot se je ponesrečil odličen sin naše ga sosednega naroda državni pravdnik iz Halberstadta pri Magdeburgu, provinca Sach-sen, in propagator za naše planine — dr. Friderik Kroeber star 49 let. Imenovani je prišel iz Uemčije v Jugoslavijo, da prouči naše planinske razmere. Kot agilen turist je bil že na Matterhornu, Monte Ros-si itd. Kot prijatelj dr. Kugy-ja, znanega propagatorja za naše planine, se je napotil letaš v naše prelepe planine. 6. julija t. 1. se je včlanil pri osrednjem odboru SPD v Ljubljani.
V sredo. 13. julija je odšel na Triglav in Razor, odtam pa čez Kranjsko goro na Prisoj nik. Hodil je vedno sam, ker mu je to najbolj prijalo. V Ljubljano bi se moral vrniti v torek, 19. julija. Kot dober znanec in gost je stanoval pri rodbini gospe dr. Bretljeve, lastnice tvrdke I. I. Naglas v Ljubljani. Do danes so pri imenovani rodbini izvedeli le od posameznih turistov, da so videli dr. Kroeblerja v triglav skem pogorju. Za vzrok zamude črez torek ni vedel nih če. V torek zjutraj sta se napotila iz Ljubljane v pogorje Prisojnika dva člana SPD: Tone Banovec in Milan šporn, ki sta zagledala ponesrečenca le slučajno za takozvanim Stolpom na Prisojniku. Truplo pokojnega leži razbito v višini 2000 m, kar je dokaz, da je prispel dr. Kroeber do vrha. Šel. je po novi slovenski poti, zgrajeni od Kranjskogorske podružnice SPD. V žico in kline je baje večkrat udarila strela, tako, da je vsa varovala zrahljala in deloma porušila. Le na ta način se da razložiti težka nesreča tako izvežbane-ga turista. Dr. Kroeber se je ponesrečil najbrže v torek. Pri sebi je imel še pismo gospe Helene dr. Bretljeve s svojim naslovom in tako je bilo mogoče najditeljima hitro indentifi-cirati ponesrečenca. O nesreči je bilo obveščeno včeraj SPD in pa dravno pravdništvo v Halberstadtu. Truplo ponesrečenega bodo danes prenesli v Kranjsko goro. Pogreb se bo vršil po določilih rodbine. Od-
' ke. Žal nam je, da smo izgubili Slovenci odličnega prijatelja in propagatorja naših planin, nemška turistika pa enega svojih najboljših članov.
-o-
Svarilo izseljencem.
Ljub. "'Slovenec" piše: V Trstu se je nedavno nastanil Leo štrukelj, rodom iz št. Ru-perta na Dolenjskem, po poklicu pek, ter si najel zakotne agente, ki mu nabirajo žrtve izseljencev na ta način, da jim svetuje, naj si vzamejo samo potne liste za Italijo in 500 dolarjev denarja, na kar jih bo Štrukelj iz Trsta odpravil brez težave v Zjedinjene države Amerike. Kot tak Strukljev priganjač-agent je deloval L. M. iz Kočevske Reke. Odpravil je v Trstu pet deklet in štiri fante, od koder jih je Štrukelj proti plačilu 450 dolarjev od osebe odpravil navidezno v Ameriko, v resnici pa na otok Kubo. Od teh žrtev sta se dva, in sicer Ivan Springer in Jožef Hutter iz Novih Laz, vrnila iz Kube nazaj ter to goljufijo naznanila. Na sleparski način v tujino izvabljena dekleta se nahajajo sedaj v težkih razmerah na otoku Kuba, in ker je ravno takrat odpotoval tudi neki Rot-ler, trgovec z dekleti, se domneva. da je isti neizkušenost in bedo navedenih deklet izrabil ter jih prodal kot bele sužnje. To naj bo vzgled vsem, ki imajo potrebo se izseliti v prek-morske države.
Štrukelj je žive! tekom vojne v New Yorku, kjer je imel notarsko in potniško pisarno. Ko je ogoljufal več ameriških Slovencev, osobito v državi Illinois je zbežal v staro domovino. Ljubljani se je izdajal za ameriškega notarja ter je ogoljufal več strank za večje svote. Radi goljufije je moral prestati ,'ečletno ječo, na kar je pobeg nil v Trst.
NAPRODAJ
V West Parku, blizu Rockdale (Jolieta), 111., ima lastnik naprodaj dve hiše.
Ena hiša obsega pet sob, solnčni parlor, kopalno sobo, dve shrambe za obleko, shrambo za perilo (Linen Closet), obširno kuhinjo z omarami za posodo, cementirano klet in posebno klet za sadje in furnez.
Druga hiša ima štiri sobe in en klozet, cementirano klet, plin (gas), elektriko in furnez.
Okrog obeh hiš je cementiran tlak, garaža in velik kokošnjak.
Proda se takoj vse skupaj za $8,500. Vprašajte na:
117 Cochrane Ave., Joliet, 111.
Telefon 3159 M.
(Adv. 33-34)
TRPEL DVE LETI BOLJŠI V ENEM DNEVU.
Xelo zanimivo je pripovedovanj« lir. F. Habiea v Pittcair». ki je hudo bolehal zad^ njih Mat mesecev} tvsled jako nadleino bolezni pa ni moicel delati dve leti. Frank je «Ur 41 let in oie testih otrok: torej je njegova bolezen prizadela ve< oseb. Na. ravno, ¿e ste bolaHii ne morete delati: tako It bilo tudi z našim Frankom, ki j« tedaj

Mesto izdelovanja gosli.
V južnem kotu Bavarske pod slikovitim Karwendel-go-rovjem leži trg Mittenwald nekdaj važno križišče za izmenjavo trgovskih produktov med Iitalijo in Nemčijo. V tem trgu že nad 200 let obstoja industrija za izdelovanje gosli ter tem podobnih glasbil. Matija Klotz, roj. 1653, ima zaslugo, da je v tem kraju vpeljal izdelovanje gosli, zato ima pred ondotno cerkvijo spomenik. Desetletnega dečka so italijanski trgovci vzeli s seboj, da bi se po očetovski želji v Italiji izučil v tej stroki. Tako je prišel v delavnico Nicola Amatija, kjer sta takrat tudi sloveča Stradivari in Guarneri sodelovala. Deset let je delal v ondotni delavnici, potem še pri nekem mojstru v Padovi, nakar se je kot tridesetleten mož vrnil v svoj domači kraj, kjer je takoj okolu sebe zbral nekaj učencev, da bi tako ustvaril drugo Cremono. Zadel je pravo, rojaki so imeli talent za to in kmalu so zaslovela glasbila mitenwaldskega izdelka. Ugodno je bilo tudi to, ker so se v ondotni bližini nahajale vse vrste lesa, primernega za izdelavo votlih inštrumentov. Danes je to drugače, nekdaj bogate zaloge primernega lesa so pošle, zdaj morajo les uvažati, in sicer javorjev les iz Jugoslavije, kateri je posebno dober za spodnji del gosli. Ne eta, pač pa desetletja se mora tak les sušiti, preden, je uporaben.
Ker je skoraj polovico Mit-tenwalda na ta ali drugi način zaposlenega z izdelavo gosli, se je davna želja Klotza, da naredi iz Mitenwalda nemško Cremono, res uresničila. -o-
d®'«' » ,w*«t Vir*iniji v nekem rudAiku; ko .*.•!• ?* ** semkaj k svojemu bratu pre-I, Li* ,»krb*l zanj in sa njerovo dru-sino. liil je ie skoro sa umreti. Nekega dne je pa neka »o.eda sapazila na njem znake trakulje. ki jo je pred leti tudi nadle-*"vuD"»'ravno so Franka zdravili rasni zdravniki in specijalisti. mu aiso pomagali-eni »o mislili, da ima srino bolezen, bolezen .na ledieah. jetrah. mehurju itd. Ta stara zenica je pa takoj dognala pravi vzrok. Na zadnje «o naročili zdravilo zoper trakuljo " Je *«■ tot> d»n oprostil. S tem j« bilo konec njegovega trpljenj« Tekom dveh tednov je Frank pridobil ie SI funtov na teii; <es en teden ali dva bo pa sopet sa-čel delati. •
Na tlsoie moikih. iensk in otrok ae zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspetno.
dojim je njihova resnična bolezen poAast _
trn k ulja. Gotovo znamenje te poiasti ao oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka s včasnim ispefeavanjem. pokrit jeslk, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nocak omotica, glavobol. občutek omedlevice a praanim telodcem. veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je teiak in napihnjen. Človek tudi čuti. kot da se nekaj giblje do grlo T Hoinik ima rmeno koto, izgublja na teii. ima slabo sapo, vedno pljua. je vedno otoien da se mu ne ljubi delati. Poiast. ki včasih doaeie- doltino 50 čevljev, povzroča boijastne napade, če se splazi v sapnik, lahko zaduii svojo irtev. Iznebite ae takoj ! te poiasti dokler ne izpodkoplje zdravja. ! Lax tan je tudi dober čeprav nimate trakulje. i Poiljite S10.4M za idravilo Laitana. Ne pošljemo C. O. D. Prodaja «a samo Royal I.abroratorjr, 46 Netting Rid*. Windsor Ont. Za zavarovanje zavojčka dodajte Zle. I posebej.
(Copy No. 40.)
NEW-Y0RSK0 GROZDJE
Kakor vsako leto skozi zadnjih 7 let, bomo tudi letos razpošiljali new-yor&ko grozdje, modro in belo, in sicer aamo na debelo, na vagone. Ako Vi sami ne rabite cel vagon grozdja, tedaj se združite z drugimi rojaki in na* ročilo bo mogoče. — Odveč bi biio povdarjanje, da daje N. Y. grozdje pijačo, ki naftemu naravnemu okusu naj' bej ugaja.
Letošnji pridelek tega grozdja bo znatno manjši od lanskega, toda ka-kovngt grozdja bo nedvomno mnogo boljfta.
i»a&e dolgoletne izkušnje v kupovanju in prodaji N. Y. grozdja nam omo-gočujejo, da moremo svojim odjemalcem vedno poslati najboljše grozdje, kar se ga dobi.
Ako si želite letošnjo jesen naročiti eno ali več kar najb< Ijsega N. Y. groz-dja, tedaj nam pišite takoj za pojasnila o«cenah, pošiljanju, plačevanju itd. Pošljemo jih zastonj.
JUGOSLAV AMERICAN CORP.
455 West 42nd Street, NEW YORK, N. Y.
POZOR IGRALCI!
Tem potom naznanjam Slovencem in Hrvatom, da še vedno popravljam harmonike, koncertine, klarinete in vi-joline, gramofone in sploh vse muzi-kalične instrumente. Delo jamčeno. V zalogi imam tudi razne dele za harmonike in koncertine. Kupujem tudi pokvarjene in polom jene instrumente. Nadalje imam v zalogi tudi piano role, Victor gramofone in p!ošče. V zalogi imam tudi hrvatake in slovenske glasbene note za konrertino. Pišite po moj cenik.
Iščem tudi pomagača ali katerega, ki ima nekaj gotovine in ki bi lahko stopil z menoj v kompanijo.
Uljodno se priporočam vsem Jugoslovanom širom Amerike, vaš rojak:
FRANK DRAZUMERICH
Muzikalična trgovina
5122 Butler St. Pittaburgh. Pa.
Tel. Fink 2865-K.
tlllllliMiumfti
IIIIXIXXIIIIIIIXIIIIXITIJ

N
Tiskovine
za vaša društva, za trgovce in obrtnike in privatnike izdeluje lično in točno po zmerni ceni katoliška tiskarna
"Amerikanski Slovenec"
1849 West 22nd Street Chicago, DL
f
Priporočamo se cenjenim društvom v naklonjenost, zlasti za tiskanje pravil. Izvršujemo prevod iz slovenščine v angleščino in obratno.
Predno naročite svoje tiskovine drugje, vprašajte tudi nas za cene.
Društvene plačilne knjižice, katere je odobril gl. tajnik K. S. K. J. za njena podrejena društva imamo stalno v zalogi.
Številna društva naročajo svoje tiskovine pri nas. Dovolite, da tudi vam postrežemo v tem oziru.
Illlii»f»«min»nimni„»»r
r{T
IMPORTIRANE KOSE In drufi orodje
Km« I» garaattraaera Jekla i rlatln* 24, M, ZS ta M palcev Mf*
Ribeiea sa repo S 2 aol !■! ____$1.35
KaalUa (bres Eapraaa) ......$2 00
Blajro poiiljam poitaiaa prosto.
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sta. NEW YORK, N. Y.

PRIPOROČILO
Priporočan ae vsem cenj. rojakom po Ameriki sa popravljanje KRANJSKIH, NEMŠKIH la KROMATICNIH HARMONIK pa nizki ceni. Delam tudi nove mebove. S spoštovanjem
ANDREW STONIC 405 Bridge St.. Joliet. 111.
5000 knjig za 5000 alovenakih družin
ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO
ENGLISH-SLOVENE READER
SESTAVIL DR. F. J. KERN.
Knjiga vsebuje is četne nauka o l*ro-vorjavi angleških besed: vaj« ca uienje anrleAčine: berila In «lanke. peeml ter kratek aagMko-slovensko in alovenako-anrleiki slovar (4.000 besed).
* NAD 50 SLIK
Knjiga j« pripravna ca učenje anfleiiine in aloveai£ine.
Kupite jo avojim otrokom.
Cena $3.00 s poštnino. Naroča a« pri "Ameriški Domovini," «117 St. Clair Ava. ali pri Dr. F. i. Kern, «223 St. Clair An., Cleveland, Okie.
M RS. ANTONIJA RIFFEL,
slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET, ILL. Telefon 2380-J.
m

NOVE OKEH PLOŠČE
Na zgornji sliki vidite Strukel Tr:o, kateri igrajo harmoniko, banjo rn violino, in smo dobili od njih prvo novo ploščo.
10 ineh 75c
24055	Slovenski poskočni šotiš ........................................... Strukel Trio
Ober štajeriš ................................................................ Strukel Trio
Eno novo plošo smo dobili tudi od poznanega Hojer Trio; kdor nima še njegove plošče, jo ,lahko brez skrbi naroči, ker so vse izvrstne za ples.	• '
24056	Primorski valček..........................................................„...Hojer Trio
Slovenska polka .......-..................................................... "
24047	St. Clairski valek ............................................................. " "
Nevburgh marš ............................................................... *' "
24045 Ainc polka .............................................I........................... "
štajeriš .............................................................................. " "
24044 Holzhacker marš ................................................................ M
Kranjski valček ................................................................ " "
24038	Cleveland polka ............................................................... "
Na mariance ..................................................................... " "
24037 Spic polka .......................................................................... *» »
Pokfifotiš .............................................................................. " "
Vse zgornje plošče so bile igrane na harmoniko mojega izdelka.
PETJE:
24041 Kukavica, poje ....................t...................................~...Svigel kvarte
Upanje, poje .............................:..................................Švigel kvartet
24040 Moj spominek ................................................................... moški duet
Zagorski zvonovi ..............................................................moški duet
24039	Venček slovenskih pesmi ........................................Milavec sestre
Venček slovenskih pesmi ....................................... Milavec sestre
24021 Baba Špela v nebesih ..........................................................komična
Ribniško ženitovanjsko pismo ....................................... komična
GODBA ZA PLES:
24048	Marička, valček ........................................j............................... ples
Razpoloženje .......................................................................... 2a ples
24030 Boter Peter .................................................................... narodni ples
Godec Nace .................................................................. narodni ples
24043 Poljub, polka .......................................................................... Za ples
Zenitvanjska ............................................................................. polka
24035 Radecki, koračnica .................................j................................ godba
Pod dvojnim orlom ................................................................. godba
10177 Lindenau polka ....................................................................... polka
Pokvarjena pevska vaja, jako smešna
ZASTONJ i Kdor naroči 4 plošče ali več, dobi zastonj 200 glasnih igel; pri naročilu napišite natančen naslov, in plačali boste lahko pri sprejemu blaga.
Se vam priporočam
ANTON MERVAR
§919 St. Clair Ave.	CLEVELAND, O.
MALT
Najboljša kvaliteta in zanesljiva
extract of
*ALT&H0PS
*»S0LUT£LV 100" : HftMMBBrwiNGCC
Distributor: MAX MILLER 114 Jefferson St., Joliet, 111. Telefon 6399
.1111X11»»»^!
«
For the we of English speaking members of K. S. K. J*
0 PAGE
Edited by Stanley P. Zupan, Address 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0.
Official Notices, Sporting and Social News aad Other Features.
EXCEPTION BECOMES RULE
RELIGION AND OBEDIENCE ARE NEED OF THE HOUR
It is admitted by those who havf .nade a study of the conditions existing in society today, tL. something is wanting in the home training of children and, that parents seem to have no control over those entrusted to their care. Years ago parents ruled their homes, but today, they let others govern, and hence, it is when children become unruly they hand them over to the juvenile court saying, "I cannot control my boy, he will not obey us!" Of course we know that people are so meddlesome today, and children so wise, that if a parent undertakes to chastise his child in a proper manner, he is liable to be brought to court.
Of course, in the past there were children, so unruly, they had to be confined in houses of correction, but this was the exception, and today it is the rule; and this is one of the reasons for the existence of our juvenile court.
An eminent professor of sociology said a few days ago, "Why not try Christianity as a remedy for the social ills? We have tried everything else." This question is the point, not only for the home, but for business, for our daily lives. Christianity has been relegated to the background. Children are placed in the care of parents to be brought up in the fear and love of God. The home is the first and main school of training. Parents have forgotten this, and handed over the responsibility to others —the school and Sunday school. But religious and moral training have been divorced from our system of educational training. Then again, it is admittel that the Sunday school with its one *hour of training on Sunday does not make up for the deficit.
We must also remember this generation of parents has suffered from this same thing, and they are not capable of teaching religion to their children, nor have they the patience to do so. Hence it is you find children of 10 to 14-years of age when asked what religion they profess tell you 'none' or mention some denomination and tell you 'none of us go to church.* Hence the children are receiving no religious education."
The majority of children of this day know not the ten commandments, and these are the basis of Christian morality. When people and children are ignorant of these laws how are they going to regulate their lives by them—obey them? In some schools they are making it a rule to hang up these commandments in every school room and compel the children to memorize them. The idea is good, but cannot be properly carried out, for the pupils must be made to understand why it is a "in" to violate these commandments. The pupils must be made to understand they are amenable to God for their thoughts, words and deeds. We are His servants and children, and He is our Master, and has promised eternal happiness after this life tor their observance. This is the incentive, the motive.
If mere children of eight to eighteen years of age knew this, that when they take an automobile for "a joy ride" they are stealing, and if they smash it up they are bound to restitution, they would think before acting. This phase of the affair is not considered, for they are ignorant of the religious side, and look upon it as a "lark," and the owner has no recourse, for the guilty one seldom is caught. It is just a matter of thinking and doing as you please.
„Conscience and responsibility for individual actions cut no figure. This is why there is so little respect for law. Christianity should be tried since all else has failed and men have no regard for the civil law, unless conscience tells him it is based on a higher law—the law of God.
Parents themselves must be religious like their parents and grandparents were. If honest and sincere in the practice of their religion they will obey the civil law, and children see this, they will naturally follow their example. The impressions made on young minds are lasting. They will ever keep this example of parents before their minds, and filial love is so strong as to tell them their parents were "good—could do no wrong," and in this way excuse their wrongdoing.
. Children will have to be taught they are responsible to God for their conduct, and this will not be an easy task, since God is being blotted—even from His part in creation. The trend of education and of many class books leads to the complete ignoring of God. and substitution of a natural goodness for super-natural. Only the old doctrine of heaven, hell, and God can change this.
WHY LIFE INSURANCE IS THIS MAN'S HOBBY
I carry life insurance because my worldly possessions are not sufficient to maintain my wife and children, should I be taken from them. My wife has never had to make a living, other than to attend to her household duties, and her time is pretty much taken with them and with her children. I want our children to be good men and women—an honor to us and a credit to our community. To do so they must have education and home influence, which they could not have if they were to be separated.
I want my wife to respect and remember me when I am gone, which she cannot do if I fail to provide for her. She may not be as attractive to another as a widow as she was to me in budding womanhood. I have no right to think any man would marry her, support and educate my children. A stepfather makes a stepmother (and vice versa).
My children are tenderhearted and would miss our caresses. I would not do anything to injure them now. Why should I in the future? Their happiness fills me with pleasure. They are at the gate awaiting my return. If I am late, they turn to their mother for comfort. When I am gone and have made no provision, she can have little comfort for them. "He that povideth not for his own is worse than an infidel." I am not an infidel.
WITH OUR TEAMS
BREAK WINNING STREAK Bridgeport Team Loses After Ten Straight.
Bridgeport, O., August 7th.— The K. S. K. J. of Bridgeport, after going on a rampage for the last ten games, were stopped by the Neff All Stars. The Stars are considered as the best team in the valley, and had it not been for the errors chalked up against thé K. S. K. J.ers, the Stars would have been defeated.,, The playing of the K. S. K. J. was excellent with C. Burke making the classiest càtch ever» made on the K. S. K. J. fieïd. > Neff	A. sR. H, 0. A.
Reed, cf_____	4 j	3	2	1	0
McGary, rf -	r„ 3	0	2	2	0
F.Bakosh, lb	.. 4	0	1	9	0
B.Bakosh, ss	5	1	2	2	4
Varner, If _	4	1	0	3	0
Havalka, c ____	_ 4	0	1	7	1
Sadlovski. 3b	_ 4	0	1	2	3
Brown, 2b___	4	0	1	2	0
Jakson, p__	__ 4	0	0	0	1
Totals	__36	5	9	27	11
K. S. K. J.	A.	R.	H.	O.	A.
Dematte, c___	5	1	1	11	0
Kasik, 3b	4	0	1	1	1
S.Kovach, 2b	„„ 4	0	2	4	1
Markey, rf „	3	0	0	1	0
A.Kovach, lb	_ 4	0	0	6	0
Roskovich, If	_ 3	1	1	0	0
Gorenc, cf___	_ 4	1	2	1	0
Baker, p ----	__ 3	0	0	2	1
C. Burke, ss	__ 4	0	1	1	4
•Slenski „„„_	__ 0	0	0	0	0
Brothers Grdina, Zulich and Zupan, Sr.
Not only did the Sports make the trip to play ball, but to have a good time. Everybody had an ejoyable time, which was proven by the Sports in talking about Pittsburgh on their way back. »
We thank the officers, members of both lodges and Sport clubs for their cooperation and kindness shown toward us. We appreciate the meeting at the train and the escort to the Slovenian Home, to the grounds And return to depot."
We cannot forget the original organizer of our St. Joseph Lodge, Rev. Joseph Skur. We thank him for the welcome he extended us and for the friendliness shown toward us. Completely satisfied,
St. Joseph Sports, By Joseph Somrak.
Totals ______34 3 8 27 7
Batted for Baker in ninth.
Neff ____i__.l00 1002 101—6
KJ5.K.J.____10 0 0 0020 0—3
Errors—S. KovacKT A. Ko-vach, Baker. Two-base hits— F. Bakosh, Sadlovski, Kasik, C. Burke. Sacrifices—McGary, 2. Stolen bases—F. Bakqs, De-mate, Roskovich. Double play —C. Burke. S. Kovach to A. Kovach. Base on balls—Off Jakson, 2; Baker, 1. Struck out—By Jakson, 6; by Baker, 10. Time 1:50. Umpire—Stra-ter.
CLEVELAND vs WAUKEGAN Sports, With Flock of Rcoters, Will Travel to Illinois.
The St. Joseph Sports of Col-linwood are all set to make the trip to Waukegan, 111. There has been some doubt as to booking the game, but arrangements are made and everybody is waiting for the big days, September 4th and 5th.
The Collinwood Sports have been waiting for this opportunity to make the trip and if their anticipation will be exceeded by realization, there is going to be one grand and glo-rius time for all.
More will be said about the trip in the next issues. We make this announcement so, that our fans will know it is time to set aside a few pennies for the trip.
All the rooters who made the trips with the Sports, either to Bridgeport or Pittsburgh, know just what kind of a time is in store for those who are going to accompany the team West. Let's all go! We need many a rooter to get close harmony on the same old song: "Collinwood will shine tonight."
Watch the next issue for particulars as to fare, time etc.
THANK YOU . The St. Joseph Sports with a crowd of rooters invaded Pittsburgh to play the No. 50 lodge, and as usual, the Sports won. Among the rooters were three ireme Officers pamely,
SPORTS WILL HOLD OUTING
The St. Joseph Sports of Collinwood will hold an outing August 28th at the grounds of D. F. Beratich in Madison, O.
The bus will start at 8 o'clock Sunday morning, leaving from the Slovenian Home on Holmes Ave.
Bring your bathing suits as it is just a walk from Lake Erie. There will be dancing, refreshments, eats, games, and what not. Tickets sell for $1 a person; this includes the fare also. If you want to miss a good time, fail to keep this
date------LL. —- —
.t •
Stanley P. Zupan
Recently appointed by the Supreme Board to be permanent editor of "Our Page."
A DOZEN DON'TS
Don't fret.
Don't quarrel.
Don't find fault. )(
Don't expect too much.
, Don't look on the dark side.
Don't imagine that people dislike you.
Don't demand full pay for work only half done.
Don't allow your evil temper to get the best of you.
Don't spoil your own nature by trying to imitate others.
Don't expect that people will fall over themselves to wait upon you.
Don't snap and snarl at people and then expect them to speak honeyed words to you in return.
Don't waste time patting yourself on the back; the people will see to that when you do something really worth
Whild.	-V *. \r ' j
¡Sup
When you lose a friend by lending him a small sum of money you get the best of the bargain. ,

BABBLES
Today's short story will be about the trip to Pittsburgh. The contents will be a series of remarks made by the some seventy fans, in Cleveland, on the way, in Pittsburgh, and return: "No ball game today. Looka at it rain."
"Hello gang! Everybody here?" "Who'se got the bats?" "Let's go up, it's about due." "Hail, hail t^e gagn's all here." "Here it comes." "Let's get in this car. No up ahead. Come on fellows."
"When did they sweep this car out last?" "Whose got the cards?0 "Need one more to sit in!" "Oh zdaj gremo, etc." "Tickets please!" "Mike, what did you do with my ticket?" "Ante in big-boy." "Does this train stop at every shack?"
"Let me have your compact, Mary."
"Not too much." "A wash hurry up-pheeww." "Shut the window." "What's that under your lip, Joe?"
"You can't raise one."
"Collinwood will shine tonight etc."
"Jack, look at the cows."
"It won't be long now."
"So this is Pittsburgh—yach-
000

"Pittsburgh will shine tonight etc."
"Easy boys, this is a blue town."
"Whose got the bats?"
"This way, there they are."
"Say, when do we eat?"
"I can pile in this machine."
"How far is it yet?"
"Hello Jarbo.. Johnny is that your brother?" 1 (Jarbo is a colored boxer).
"It looks like some more rain—look at the clouds on the corner."
"Here we are. When do we eat?"
"How about the soap?"
"How much is the stuff?"
"Let's get to the field."
"We're having our picture taken."
"Pile on the trucks."
"Who'se got the bats?"
"How far is this placeV^
"Stop singing gang, there is a cop on the corner."
"This is the field? When will they cut the hay?"
"Make the game fast, wc want to go to the picnic."
"This is some field."
"What are you swingin at Godic?"
"Let's go to the picnic."
"Is the picnic in this state?"
"Boy, they have an orchestra here, Mary, let me have my compact."
"Toots, I'm thirsty."
"This is some stuff, have one
on me."
"How about something to
eat?"
"Let's go before we miss the train."
"Nice people in Pittsburgh."
"You couldn't bury me in this town."
"Your my girl aren't you, Mae?"
"Let's go, the truck is backing out."
"Goodbye-Goodbye, Come to CMteland, Goodbye etc."
"Make it snappy, fellows."
"Just about ten more minutes. Say who'se got the bats, Joe?"
"I forgot them at the hall."
"Let's get on. The last car gang." \
"Is everybody here? Heyk Joe how about — After awhile ? O. K." "Hail, hail etc." "We all had a good time today."
"Put those lights on."
"One more card, please."
"Who wound them up?" — (refers to four Cleveland She-bas, Mr. Zulich, Mr. Grdina and a few others, who, starting at Beaverfalls, Pa., sang all the way to Cleveland. Every Slovenian song imagineable—they even composed a few of their own after singing each song twice.)
"Hurry, we're home again." "Who'se got the bats?"
Every one who made the trip to Pittsburgh, was satisfied to the eyeful, earful and other fuls. Of the 73, who made the trip, after a questioning as to the time they had, 74 were more than pleased. Anyone who did not have a good time on that trip, kindly infsrm Mr. Grdina, and we are sure, he will bury you free of charge. If he don't, we will.
Joe Widmar, the left-pawed pitcher of the Sports seemed to like Pittsburgh, especially the scenery. Rather had a crush on a certain Mae. Said he "I think the girls in Pittsburgh are more sociable than our Cleveland damsels." Girls, I wouldn't stand for that, not from a sheik like Joe anyhow. Send in and ask for his phone number, address, off nights, etc.
When you read this, the Editor of Our Page will be playing in the waves at Coney Island. Just a little vacation.
Chicago, 111.
Dear Mr. Editor: Well, Mr. Editor, the light begins to dawn. In your note following the letter from dear 01' S. S. of Pueblo (and whom I will deal with later), you state "Dead body of unknown person was found dead." Can it be possible, dear Editor, that "Bympus" is merely a myth and you are conducting this so called "Babble" for the purpose of copy for your paper?
If I am wrong, kindly accept my apology, but I could not help, but notice the manner in which you describe the possible calamity in my fair city. But you will make a mental note to the effect that in Chicago, when a man is found dead, he is dead beyond doubt. You also state that after the mutilated body was found "The drainage canal will be dragged tomorrow for the missing body." How come? Figure that out for me. Well, far .'t from me to be so bold as to ccnsurc your articles, so wc vi!I call it all even if you enl':M?:i me as to the identity of a "Cutex" lawnmower.
Now r.s to the big "Double S mm from Pueblo." Nay! Nay! Wc made no attempt to equal the character of "Bympus" to the marvelious character of "Our Lindy." My comparison w£3 as comparing brass with gold show the aetual inferiority of the brass.
Pray do not misconstrue our comparisons in the future, dear S. S. Not that I harbor any hatred toward "Bympus" as I have previously stated. He may have the sterling qualities required in writers, but his topics contained in his column "Whi of Chi" were of such insignificant value that they were
not worth reading. My original intention was not to criticize or ridicule his grammatical errors, but to encourage and try to direct his talents and ambitions into greater channels. 1 Kindly inform "Battle-Axe Susan" from the "Smoky City" that her inclinations are all wrong so far as the identity of myself is concerned and for 10 cents in stamps my picture will be forwarded to her, as I am afraid should my picture appear in your paper, the circulation would receive a decided slump.
All the forementioned is a lot of "boloney" and as I see no reason why I must continue this "Babble," and as I cannot say good bye in french, I will say "Carbolic Acid," which means good bye in any language.
'The Critic."
CURIOUS CLOCKS
From early days there seems to have been a demand for curious time measuring machines particularly so in the seventeenth century. the various and ingenious clocks made have portrayed the inventive ability of our ancestors.
In the famous Cathedral clock of Strassburg, the hour were struck by four figures, each of them representing a certain period of human life. A child with an apple struck the first quarter, a youth with an arrow followed, a man with a staff performed the third, while the fourth was announced by an aged man with a crutch. The hour was struck by Death himself.
Another curious clock was worked by balls which rolled down inclined planes, finally being swallowed up by brass serpents, whose bodies the balls traversed before being thrown up again by means of Archimedean screws. A plate filled with water in which a tortoise swam, turning and indicating each hour, was yet another marvelous method of timekeeping. The brim of the plate constituted the dial.
We have records of very old clocks which faithfully exhibited processions of saints whose manifestations of obedience to the Virgin and Child revealed not only the religious views of the inventor, but also his aptitude for novelty. Other ancient timekeeper, ingenious, but less fanciful, perhaps, displayed the motions of the sun and moon and the ebb and flow of the tide.
George the Third invented a clock which, it is said, was capable of recording daily the rise and fall of the barometer. The registration was performed by the aid of a pencil—floating on the surface of the mercury —which traveled a circular card divided into 365 parts by radiating lines.
It is more than a hundred years since the illumination of the dials of public clocks was first the idea At the present day we have the electro-magnet regulation of clocks, which is by no means new to us, and also the electric clock which goes for three years; one recently invented is guaranteed to keep good time for ten years without attention.
It is difficult to throw mud and keep your own hands clean.
The skirt is undoubtedly the modern devil's most alluring bait.

(Nadaljevanje)
"Bore malo se briga moja dobra hči za vaše. neumno mnenje in ostala bo lepo mirno pri svojem slepem, pomoči potrebnem očetu r je zavpil starec razjarjen in udaril s pestjo trdo ob mizo. Razumel, ti mlečno-zobi fante?"
Ta pa kljub temu ni odnehal; na vse načine si je prizadeval, da bi pomiril užaljenega očeta in zapustil ga je šele, ko mu je Ljuboš obljubil, da ne bo nasprotoval, ako bo Hanka zadovoljna, da jo prejšnji zaročenec spet zasnubi.
Prazno upanje! Deklica se je pošteno razsrdila nad Martinovo "prderzno" vsiljivostjo.
"Zakaj me mučiš, oče?" je vzkliknila s tresočim se glasom. "Saj si mi bil vendar obljubil, da mi ne boš nikdar več prigovarjal! In če bi prišla zanj prosit vsa vas, bi ga vendar ne vzela, oče in naj se srečam z njim kjerkoli, ne poznam ga. In če mi pošlje še tisoč pisem. raztrgala jih bom, ne da bi jih prebrala. To mu povej, oče, in naj si misli, da sem umrla; ker zanj nisem . . in on tudi zame res ni več na svetu."
Starec je krepkeje stisnil njeno roko v svojih dlaneh.
'"Otrok, otrok!" je mrmral ginjeno, "ali se pa tudi ne motiš? Ali ga res mrziš tako nad vsako mero, ali . Bog! sa-
mača vas prostorna dovolj. Čuvstvo osamljenosti, ki jo je sprva tako^chišilo, se je zgubljalo vedno bolj in bolj, čimdalje in bolje se je vživljala v svoja navadna dela doma in na polju. l:i se jim je prej bila že odvadila. Z daljšimi dnevi se je množilo tudi delo, in ker je Hanka zanj resno prijela in si ni dala niti trenutek počitka, mogoče tudi zato, da bi šiloma udušila tajno bol v svojih prsih, ji res ni ostajalo nikdar časa, :la bi se utapljala v otožne misli ali se celo vdajala tako bur nim čuvstvom kakor v onih usodnih velikonočnih dneh.
Bilo je ob košnji, v jutru ne kega dne, ki je obetal biti posebno vroč, ko je Hanka stopila k materi in mirno rekla: "Ako ne boš huda, mati, rada bi poskusila, ako mi je prav katera zmed Marijinih oblek."
Stara kmetica je debelo in začudeno pogledala hčerko Kakor zmagoslavje se je zais krilo v njenih očeh in le malo je mogla prikriti notranje za dovoljstvo,-ko je odgovorila, kolikor mogoče ravnodušno:
"Slednjič si torej le prišla na to? Da, da, le pojdi in vzemi česar potrebuješ."
Hanka je dvignila pokrov stare, črvive skrinje, kamor so bili shranili obleko in druge stvari pokojne sestre. Vse je bilo zloženo v najlepšem redu
mo da bi mogel brati v tvojih Tu boljša, tam slabejša krila očeh, tam, mislim, mora biti;ooleg modrcev. nato bogata iz zapisana resnica; ali . . . je pa • ,)ira nagiaVnih in oprsnih rut le trma. ki govori iz tebe?" Icvilenih, volnenih, batistastih in Hanka ni takoj odgovorila, j^ugih ; one bele, čipkaste so nato se je pa v nenadni čuv- • b!eščale še kakor sveže> prav stvenosti vrgla slepcu okoli vra- tako široki predpasniki. V po-
tu in zašepetala mehko: "Umiri se oče, in ne misli, da se sr-dim zaradi Martina. Veš, zakaj ? Da . . . samo tebi povem; ker sem si že davno na jasnem, da mu pač nikdar nisem bila tako dobra, kakor menim, da mora biti dekle dobra fantu, kateremu sledi k oltarju."
11.
Solnce je vzhajalo in zahajalo — enolično in mirno so se vrstili dnevi.
Kruševec ni mikal z ničemer izletov željnih ljudi, ki so sicer znali najti tudi najbolj skrite prirodne lepote v deželi. S čim naj bi jih tudi privabljal? Vas je ležala daleč od velikih prometnih cest v peščeni, zelo žalostni okolici, vse uboga s svojimi preprostimi prebivalci v neznatnih, s slamo kritih sta rih ilovnatih hišah. Kdo je sploh vedel ,da je na svetu vas po imenu Kruševec? Ako bi je vsaj dobra mati narava ne pri krajšala tako zelo v svojih darovih! Tako pa ni imela nič. prav nič prirodnih krasot, ki so lastne drugim lužišškosrbskim vasem in ki privabljajo letno na stotine tujcev. Njihova obširna poslopja in lične, navadno v švicarskem slogu zidane hišice. Po tedne dolgo preživljajo ti svoje počitnice v slastnem, vonja polnem zraku, med bohotnim zelenjem in se razveseljujejo ob slikovitih, pristojnih narodnih nošah, s katerimi se sicer Lužiški Srbi pred tujci radi malo pobahajo.
Kako vse drugače v naši od prometa oddaljeni, samotni vasici s svojim samoniklim prebivalstvom, ki niti ne želi priti v dotiko z obsovraženimi Nemci in ki zaničuje in smeši vse tuje, mestne šege in navade. Zato se Kruševčani navadno prav nič ne pritožujejo zaradi neprikladne lege domače vasi, kamor zaide komaj vsake čase kak postopaški rokodelčič. Tudi za Hanko je postala do-
cebni škatli so se nahajali dra poceni svileni, široki in živo-nsani trakovi in pentlje za predpasnike — darila ženinova ki je rad krasil svojo Marijano vedno z najboljšim in najlepšim.
Posebni občutki so prešinili Hanko, ko je jemala počasi nekaj stvari v roko in poskušala o in ono; slednjič je oblekla lajbolj preprosto platneno kri-o in enako jopica
2e več dni je mislila mlada Lužičanka na to, kar je izvršila Janes. Le preveč jo je ovirala pri delu njena dolga obleka Naj se je podpasovaia še tako visoko, tako lahko in prosto ko Iruga dekleta v svojih kratkih crilih se ni mogla gibati. Pro--i volji je morala priznati, da ;e njihova obleka vendarle ze-o koristna. Kaj, če bi se po-orijela spet, vsaj deloma, pripravne kmetske obleke, zaradi katere je morala toliko presta-i? Njen ponos se je temu upiral, toda po dolgem boju je cmagala vendarle zdrava pamet. Prostovoljno hoče zamenjati sedanjo mestno obleko ataro kmetiško. Ako jo bodp Xruševčani zaradi tega še bolj .sramotili in smešili, naj jo, ne bo se za to brigala, saj živi itak aama zase in ne občuje z dru gimi vaščani.
Dovršila je spremembo na sebi. Ne da bi se le enkrat pogledala v majhno, komaj kakor dlan veliko zrcalce, je potegnila belo naglavno ruto, ki jo je varovala pred vetrom in solncem, še nižje ko navadno na razžar-jeno lice in je pohitela na vrt. Obstajal je samo' iz krompirjeve njive in podolgaste' trate preko katere je metalo tu pa tam kako sadno drevo svojo senco.
Ljuboška se je že dalje časa nestrpno ozirala za Hanko, ko je pa ta res prišla, ni z ničemer pokazala, da je zapazila,
kako se je hči na zunaj preme-nila. Skrivaj samo ji je uhajal pogled vedno znova k deklici, in
pri tem1 jo huškn'1 ponovno smehljaj — prvi po dolgem, dolgem fii^u — preko resnega, zgubančenega lica stare Luži-
čanke; pri srcu ji je bilo, kakor bi ce bil njen otrok šele danes vrnil v očetovo hišo.
Hanka jo delala, ne da bi se ozirala kvišku. Bliskovito se je gibal njen srp in žel dolge, goste travnate šope. Pri tem sc je vedno bolj bližala sosedovemu zemljišču, ki ga jc- delil samo nizek plot od njenega.
Po drugi strani tega plota se je vila meja z ozko stezico, po kateri jc pravkar prihajal mladi župan. Tudi on je bil s svojimi ljudmi pri košnji in delal je pridno z njimi, dokler ni okoli poldne napočil dveurni počitek. Stopal je počasi, kar se ni povsem skladalo z njegovo krepko gibčno postavo; morda zaradi vročine — na njegovem zagorelem čelu so se svetile debelo potne kapljo — ali pa morda zaradi kakega drugega vzroka. Skrbno je oprezal po sosednem vrtu, in ko je njegovo ostro oko nedaleč zapazilo pridno ženjico, je preletelo njegov obraz kakor nejevolja in razočaranje. • Vendar že v naslednjem trenutku so zadobile njegove lepe, odkrite poteze svoj nenavaden prijazen izraz in tako je zvenel tudi njegov glas. ko jc že od daleč zaklical:
"Bog daj srečo, mati Ljubo-ševa!"
Odgovora pa ni dobil. Ali je preslišala voščilo?
Nikakor. Cim je Hanka zaslišala njegov glas, jo je kar «preletelo. Mar mora biti res ravno on prvi, ki jo vidi v tej obleki? Morda se ji bo celo smejal? Pa vendar, ni je še spoznal in morda ne bo niti opazil svoje zmote. Sklonila se je še nižje in hitela karmoč z delom, četudi so se ji tresle roke.
-o———-
(Nadaljevanje iz 3. strani)
!epo izvršilo. Zahvalim se na-iim sosednim društvom kakor ori navedena in vsem drugim ostalim udeležencem; hvala dič-nernu pevskemu društvu "Naprej" za njih petje; dalje hvala tudi našemu g. župniku Rev. Jevniku za opravilo v cerkvi.
K sklepu pozdravljam vse skupaj in upam, da nas bo naša nova zastava navduševala k še bolj agilnemu delovanju za večje društvo sv. Jožefa in našo dično Jednoto. Pozdrav tudi vsemu članstvu K. S. K. Jedno-! te.	John Cherne, Jr.
predsednik društva sv. Jožefa, št. 12, K. S. K. Jednote.
Toda Riftka se je ustavil in
to tako blizu, da je njegova vojaška postava^ ko se je sklonil daleč prek« nizke ograje, metala na trato svojo tesno ob Han-ki široko, dolgo senco.
"Kaj ne mislite še nehati z delom, mati, pri vročini, kakršna je? . . . Dobro nam služi letos solnce pri košnji, kaj, mati?"
(Dalje prihodnjič.)
lelotua urate i TW
UMim > luatajJ« 4177
WEESE PRINTING CO,
I JEFFERSON ST.. JOLIET, ILL.
3. n»d»tropJ*. pri no.lu. | Julius G. We«»«, paslovod)*
TU bar W»v*uha
i i» MtlovtlaiM ItUMllli l>
TUImmm v w««b Jwrfitik.
POZOR! ! !
Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po Širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, katere prodajam ie nad 20 let, kakor Alpen tinktura, preti Tlzpa-danju In za rast moških in tenskil) las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lss-je pupolnoma naturni kakor v mlado F
ur
Vsake vrste tekočine in mazila za po
iti. Fluid zop<ir revmatiiera, trganje m kostibol v rokih, nogah In krificah.
Ima» na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst In modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in itirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno zniiaL
"Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 83 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad."
Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon P L, Brooklyn,N.Y.
E4ini Matopaik te Mloftalk LUBASOV1H HARMONIK w Zdrufealk ~ Drtavak.

poinoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozolce, pege in slruge izpuščaje na koii, srbečico, li-šsje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurja očesa, bradovice. V zalogi imam tudi prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti mej brezplačni cenik za svojo lastno korist
Jacob Wahčič, 1436 E. »Sth St Cleveland, O. near Snperior and Wade Park Ava.
ZASTAVE, BANDERA,
REGALIJE in ZLATE ZNAKE
za druliva ter člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN 1845 Sa. Ridgeway Ave. Chicago, 11L PtAila pa rnlkl
DOMAČA ZDRAVTLA.
V	zalogi imam jedilne dišava Knajpovo ječmenovo kavo in impor tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popihana vsaka rastlina za kaj ke rabi.
V	ceniku boste nsili le mnogo drugih koristnih stvari.
MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta.
New Yerk. N. T.
ŽENSKE HVALIJO TO TONIKO t
Mrs. Marie Kraink, Maribel. Wis. nam piše: "Jaz se imam zahvaliti za svoje zdravje izborni toniki.
To je izboren preparat. Seve-rova zdravila imamo v naši hiši vedno v zalogi."
StVER4Š
rttGULATOfe
W. F. Severa Co, Cedar Rapids. la.
JOS. KLEPEC, Javni notar, 1«7 N. Chicago St„ JoUet, 111.
Urada tel. 5768; doma pa 4723-J.
Zavaruje proti požaru, viharju in avtomobile. Prodaje in kupuje hiše in lote. Poeojuje denar in ima na prodaj prve mortgagea, 6%.
SLOVENEC, OŽENJEN želi dela v tiskarni na linotype stroju. Je samostojen delavec, ki stavi vse jezike v latinici, kakor tudi račune, tabelice itd. Tudi drugo delo dobrodošlo. V starem kraju je bil trgovec. Naslov:
Joseph Tomic, 345-2nd Ave., Milwaukee, Wis.
VEČJI ZASLUŽEK
in boljše delo dobite, ako dobro poznate angleški jezik in ameriško zgodovino. Da spoznate ameriške dogodke, šege in običaje, naročite najnovejšo knjigo
"Ameriška zgodovina"
ki vam na poljuden, toda zanimiv način oriše dogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, jo krasi mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po pošti 85 centov. Morala hi biti v vsaki slovenski hiši. Dobi se samo pri
Ameriška Domovina
6117 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
J
iiiiiimrmiimim»mni»miiniiiiiiximixxL»
( *
♦ I M M« II M M 1 II » I I 1 I I H I I I I 1 t I II I I IM I I I I I I IM It »»
|| Prihranite nekaj odsvojega zaslužak
vsak plačilni dan in vloUM ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bosts kako hitre vati prihranki rastejo in vrhu tegs vam plačamo ml po 3% obresti dvakrat v leta ter late prištejemo h glavnici. Vlagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite tirom držav, kakor če bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojaanilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite densr doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju —	in dostikrat se ga potroši
brez potrebe. Ce ga imate pa na nail močni in zanesljivi banki, pa jo denar vedno na varnem mestu; vendar «s ga lahko dvigM ali ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad $740.»ee kapitala ta i—iia«< je znak varnosti za vaš denar.
Skupne denarna vloge pa preaeffaja čas I adlljoBar
j: JOLIET NATIONAL BANK i
: : CHICAGO IN CLINTON ST. Wm. Redmond. rr»da
JOUET, ELL. ;
Chaa G.	k mir.
)neepb Dunde r»>aaf fcas'*
« M t MI MI » M I I t M I I I M H I I 1 t I I I I H II H M I I t 11 II M
izdelana iz belega ali druge' barve celuloida, in gravirana v različnih barvah.
Posebnost so nove vrste glasovi, narejeni na italijanski način. Moja nad 20-letna skušnja mi omogoči, da vam naredim harmoniko po vašem okusu in da je lahka za igrati. Cene najnižje. Pišite po brezplačni cenik.
»	Se priporočam
ANTON MERVAR
IZDELOVATELJ
HARMONIK IN TRGOVINA
MUZIKALICNA
6921 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
SKUPNO POTOVANJE
Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu
LOUIS L. FERFOLIA
3555 Easf 80th Street	Tetephone; Broadway 2520
se priporoča rojakom za naklonjenost." Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
CUNARD LINIJA priredi skupno potovanje ▼ stari kraj na svojem najhitrejšem parni-ku — MAURETANIJI, ko ista odpluje iz New Yorka 27. septembra t. 1. ,
Potnike bo spremljal od New Yorka prav do Ljubljane in Zagreba jugoslovanski uradnik družbe ter bo skrbel za udobnosti potnikov.	'
Kakor običajno na skupnih potovanjih, bodo tudi ob te} priliki preskrbljene razne posebne ugodnosti.	- i Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
Slovensko banko
Zakrajšek & češark
455 West 42nd Street, NEW YORK, N. Y.
JLII preskrbujemo in prodajamo bonde javnih naprav, industrijske in municipalne bonde.
Popolna postrežba s bondi sa investiranj« in zopetno prodajo.
Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v splošno zadovoljnost.
AjCJUXNand company
«7 West
Street, Chicago, DL
NSW moss. BOSTON, PHOAOKLPHIA. DETSOIT, ST. LOUIS, MILWAUKEE, MINNEAPOLIS. SAN FRANCISCO

Establishod 1857
Pridružite se našemu 1928 počitniškemu klubu ki se sedaj ustanavlja
Mi imamo pet raznih načino/ na izbero ravno tako kakor pri Božičnih hranjevalnih klubih. To je najbolj prikladen način, da si lahko vsak teden nekaj prihranite ter si s tem zagotovite prihodnje leto potovanje in počitnice po vaši volji.
Pridite torej takoj v našo banko ter si izberite način tedenskega hranjevanja kakor vam drago.
Najstarejša in največ ja banka v Joliata.
mä lüüif
1142 Dalhw RtL, N. CLEVELAND, 6.
K.S.K. J. Drnstrom:	|
Kadar naročate zastave, regallje	s
In drugo, pazite na mojo ime in	s
naslov, če hočete dobiti aajbaltfte	i
blago za najniijs cene	~
Načrti ia marci KAITONJ1	=
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4t0» Butler Street,	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporok« In vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Aaeriko ali stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
............................................IIIIIIIIIIIIIIHII......................