Cécile Kyenge včeraj v Trstu Izkušeni pevci in otroci skupaj pravična trgovina brez meja v operi Don Pasquale Carmina Slovenica v goriški sinagogi Primorski Evropa naj prekine umiranje v Sredozemlju Aljoša Gašperlin Tragična smrt čezmorskih priseljencev v Sredozemlju se je v medijih sprevrgla v že skoraj rutinsko navajanje številk. Toda trupla, ki ležijo na morskem dnu, niso številke. To so bili ljudje, ki so iz različnih razlogov bežali iz rojstnega kraja in iskali pomoč, ki je niso dobili. Fenomen se stalno stopnjuje in ima globalne razsežnosti. Zadnji podatki kažejo, da se po svetu pre-mika230 milijonov migrantov. To so številke, s katerimi posamezne vlade težko upravljajo. Zato ni mogoče računati, da bo lahko Italija še naprej sama kos tolikšnemu valu priseljencev oziroma pribežnikov, ki iščejo boljši jutri v Evropi. Izkrcajo se seveda v Italiji, ki jim je najbližja, vendar jih je velika večina namenjenih v severno Evropo. Toda Evropska unija ni nikdar primerno ukrepala. Iz urada evropske komisarke Cecilie Malmstrom so pred dnevi pozvali Italijo, naj pove, »kaj hoče«, češ da ni Rim odgovoril na neko pismo. Notranji minister Angelino Alfano je ogorčeno izjavil, da problemov ni mogoče reševati z dopisovanjem. Nekdanja ministrica za integracijo Cecile Kyenge pa je včeraj v Trstu pravilno poudarila, da je potrebno italijanske meje na Sredozemlju obravnavati kot evropske. Skratka, potreben je skupen evropski načrt, na kar Italija sicer opozarja že dalj časa. Vendar se ne sme EU omejiti na patruljiranje Me-diterana, temveč so potrebni skupne strategije in ukrepi na raznih ravneh, od gospodarske do politične. Še predvsem pa je nujna sprememba miselnosti oz. kulturni zasuk, kajti vprašanje sprejemanja migrantov zadeva vse in ne le nekaterih členov (evropske) skupnosti. pokrajina Šempolaj: nadvoz tokrat NABREŽINA - Železniški nadvoz pri Šempolaju bo končan najkasneje konec leta 2016. To v uradnem pismu Občini Devin-Nabrežina zagotavlja pokrajinska uprava , ki pravi, da je šestega maja zapadel rok za oddajo ponudb za izvedbo tega javnega dela. Če bodo nadaljnji birokratski postopki redno stekli, naj bi gradbena dela za nadvoz trajala 540 zaporednih delovnih dni. Pokrajina, ki v sedanji obliki najbrž ne bo dočakala nadvoza (spomladi leta 2016 naj bi jo namreč ukinili), je o končanem razpisu obvestila tudi italijansko železniško podjetje. Na 5. strani dnevnik št. 112 (21.045) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 16. MAJA 2014 šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. BSB/200B (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € rim - Zaskrbljujoči podatki statističnega urada Istat Italijanski BDP zopet navzdol imenovanje Bojan Brezigar novi predsednik družbe DZP-PRAE zdravstvo - Deželna odbornica Telesca Denar za tržaško zdravstvo nedotaknjen TRST - Na Tržaškem ne bo prišlo do zmanjšanja finančnih sredstev za zdravstvo, ampak je v načrtu pre-osnova sistema storitev z namenom izboljšanja kakovosti zdravstvene ponudbe. Napovedanega zmanjšanja financiranja skratka ne bo. To je zagotovila deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca na avdicijo o reformi deželnega zdravstva, ki je bila včeraj v pokrajinskem svetu. Na 4. strani RIM / LIZBONA / ATENE - Med državami z evrom je gibanje bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem četrtletju razočaralo v več državah. Med ranljivimi državami se je po kratkem predahu v negativnem območju znova znašla Italija, prvič v letu dni pa se je gospodarstvo skrčilo tudi na Portugalskem. Še naprej se zmanjšuje tudi obseg grškega BDP. Kot je razvidno iz včerajšnje objave italijanskega statističnega urada Istat, je italijanski BDP v prvem trimesečju na ravni četrtletja nepričakovano nazadoval za 0,1 odstotka, na letni ravni pa za 0,5 odstotka. Krčenje je posledica slabih rezultatov italijanske industrije. Italijansko gospodarstvo, sicer tretje največje v območju evra, je iz najhujše recesije po drugi svetovni vojni izšlo šele v zadnjem četrtletju lani, ko je v četrtletni primerjavi napredovalo za 0,1 odstotka. Na 11. strani industrija Podpisan dogovor o Electroluxu RIM - S podpisom predsednika vlade Mattea Renzija pod tako imenovani »dogovor Electro-lux« se je na zadovoljstvo vseh zainteresiranih strani končala zadeva, ki se je vlekla mesece in mesece in za katero se dolgo časa ni vedelo, kakšen bo konec. V nevarnosti je bil obstoj štirih Elec-troluxovih tovarn v Italiji, od katerih je bila tista v Porcii najbolj na prepihu. Na 2. strani Hvalevredna akcija devinskega jusa Na 3. strani Ob 120-letnici društva Slovenec iz Ricmanj Na 4. strani Odprte osmice vabijo v Samatorco Na 8. strani Goriška pokrajina odobrila proračun Na 12. strani gorica - Opeharil je na tisoče ljudi Kralja spletnih goljufov so aretirali v Ljubljani GORICA - Skrival se je v Ljubljani, goriški policisti pa so ga v sodelovanju s slovenskimi kriminalisti in Interpo-lom izsledili in aretirali. 36-letni tržiški goljuf Carlo Rao, ki je v zadnjem desetletju prek spleta opeharil več tisoč ljudi in s tem spravil v žep najmanj pol milijona evrov, bo v zaporu odsedel kar nekaj časa. Rimsko prizivno sodišče ga je namreč obsodilo na skoraj 28-letno zaporno kazen, ta obsodba pa ne upošteva kaznivih dejanj, ki jih je Rao izvršil v zadnjih letih, ko se je skrival pred organi pregona. TRST - Sinoči je skupščina našega založnika, družbe DZP-PRAE, odobrila poslovni obračun za leto 2013 in izvolila nov upravni odbor. V odbor so bili na predlog Zadruge Primorski dnevnik potrjeni dosedanji upravitelji Tanja Vessel, Adriano Kovačič, Igor Pahor, Ivo Corva, na novo pa Bojan Brezigar (na posnetku), ki je bil imenovan za novega predsednika družbe. Ob tej priliki je predsednik Zadruge Primorski dnevnik Jure Kufersin dal naslednjo izjavo: »Ob izteku predsedniškega mandata na čelu družbe DZP-PRAE se Radu Racetu v svojem lastnem ter v imenu članov upravnega in nadzornega odbora Zadruge Primorski dnevnik zahvaljujem za odgovornost, resnost in prizadevnost, s katerimi je vsa ta leta opravljal dragoceno delo, zlasti ko časi in okoliščine niso bili naklonjeni ali najbolj enostavni. Njegov doprinos je bil bistven pri reševanju dosedanjih težav in nam bo za zgled v naših prihodnjih prizadevanjih za obstoj in utrditev poslanstva Primorskega dnevnika. Novemu predsedniku Bojanu Brezigarju in ostalim članom upravnega sveta družbe DZP-PRAE pa želim, da bi v teh prizadevanjih nadaljevali in v najkrajšem času dosegli, da bo časopis deležen takih prispevkov, ki mu bodo omogočili izhod iz sedanje krize in miren obstoj ter nadaljnji razvoj.« M OSNOVNI ABONMA Nova uprizoritev! Yukio Mishima MODERNE NO DRAME režija: Mateja Koležnik Uvodna predstavitev uprizoritve ob 20.00 v Klubskem prostoru DANES, 16. maja ob 20.30 - reda A,F v soboto, 17. maja ob 20.30 - red B v nedeljo, 18. maja ob 16.00 - red C v petek, 23. maja ob 20.30 - red T v soboto, 24. maja ob 19.00 - red K v nedeljo, 25. maja ob 16.00 - red C na Malem odru z italijanskimi nadnapisi rezervacija je priporočena Blagajna SSG: pon-pet 10-15, tel. 040 362542/ brezplačna 800214302 www.teaterssg.com Hn 55% olajšave za davek IRPEF ALU okna in balkonska vrata, polkna, vhodna vrata in vetrolovi ter PVC okna, lesena okna, senčila in notranja vrata ter vhodna vrata VSE NA ENEM MESTU! Urnik: pon-pet: 8.30-12.00 in 13.00 -17.00 izven delavnega časa po dogovoru Tel: 00386 (0)5 631 10 60 info@portal-koper.si www.portal-koper.si 9771124666007 2 Petek, 16. maja 2014 ALPE-JADRAN / rim - S podpisom premierja Mattea Renzija Pozitiven konec dolgotrajnih pogajanj z Electroluxom RIM - S podpisom predsednika vlade Mattea Renzija pod tako imenovani »dogovor Electrolux« se je na zadovoljstvo vseh zainteresiranih strani končala zadeva, ki se je vlekla mesece in mesece in za katero se dolgo časa ni vedelo, kako se bo končala. V nevarnosti je bil obstoj štirih Electro-luxovih tovarn v Italiji, od katerih je bila tista v Porcii najbolj na prepihu. Ob Renziju so bili prisotni ministra za delo Giuliano Poletti in gospodarski razvoj Federica Guidi, predsedniki Lom-bardije, Veneta in Furlanije-Julijske krajine Roberto Maroni, Luca Zaia in Debora Serracchiani, vodstvo švedskega proizvajalca bele tehnike v Italiji in seveda predstavniki sindikatov, ki so s svojo enotnostjo in ob pomoči deželnih vlad in osrednje vlade v Rimu uspeli doseči dogovor, s katerim so lahko zadovoljni. Še posebej to velja za tovarno v Porcii, za katero se je še septembra in oktobra lani govorilo o odpustu več kot 1700 zaposlenih, kar bi dejansko predstavljalo zaprtje tovarne. Zdaj so dosegli dogovor, v katerem bodo delovna mesta ohranjena, čeprav seveda brez žrtev ne bo šlo. Uvedena bo solidarnostna pogodba, toda urne postavke se ne bodo znižale, pa tudi nobenega odpusta ne bo, Electrolux pa bo pripravil tak investicijski načrt, ki naj bi zagotavljal nadaljnji razvoj. Švedska skupina bo deležna tudi določenih olajšav v zvezi s prispevki za solidarnostne pogodbe in tudi pomoči pri investicijah v razvoj in tehnološke inovacije. Predsednica FJK Serracchianije-va pa je ob zadovoljstvu zaradi dogovora, ki so ga z velikimi napori in prizadevanjem vseh končno dosegli in podpisali, izrazila tudi upanje, da bodo delavci sprejeli predlog industrijskega načrta, kot so to storili tudi vsi udeleženci dolgotrajnih pogajanj. »Če pomislimo, v kakšnih pogojih in s kakšnimi težavami smo začeli pogajanja, moramo biti res zadovoljni. Gre dejansko za prvi primer, ki se ni zaključil z zaprtjem tovarne. V Italiji in Porcii se proizvodnja nadaljuje, kar pomeni, da je Italija še vedno privblačna za investitorje,« je še dejala predsednica FJK. volitve 2014 Front Furlan podpira SVP in Dorfmanna VIDEM - Gibanje Front Furlan je za evropske volitve podprlo listo Južnotirolske ljudske stranke-SVP ter nosilca liste Herberta Dorfmanna. Podpora SVP in Dorfmannu je dozorela na srečanju, ki ga je vodstvo Front Furlan imelo s predstavništvom Slovenske skupnosti, katere predstavnica Tanja Peric kandidira na juž-notirolski listi. Front Furlan v sporočilu za javnost poudarja, da se je Dorfmann v evropskem parlamentu dosledno zavzemal ne samo za pravice narodnih in jezikovnih manjšin, temveč tudi za uveljavitev deželnih in lokalnih avtonomij. Zullo: Gibanje 5 zvezd bo zmagalo v FJK VIDEM - Marco Zullo, kandidat iz FJK na listi Gibanja 5 zvezd, je prepričan, da bo gibanje v FJK prehitelo Demokratsko stranko. Zullo je v intervjuju za Mes-saggero Veneto izrazil veliko razočaranje nad delom predsednice FJK Debore Serracchiani. Dogovor o Electroluxu je podpisal tudi premier Matteo Renzi, ob katerem so se zbrali pristojna ministra, predsedniki štirih dežel, sindikatov in vodstva Electroluxa ansa slovenija - Zdaj je na vrsti državni zbor Pahor poslance obvestil, da ne bo predlagal mandatarja LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor je DZ na izredni seji sporočil, da ne bo predlagal kandidata za mandatarja in da je tako rok, v katerem predsednik republike to lahko stori, skrajšan. S tem se je DZ tudi seznanil z njegovo odločitvijo. Poudaril je še, da ne on ne DZ nimata proste presoje določiti datuma volitev, ampak so vezani na ustavo in zakone. V nastopu pred poslanci je spomnil, da predsedniki republike v takih postopkih običajno ne nastopajo pred DZ. A po njegovem si morajo vsi skupaj prizadevati, da praznino, ki je nastala po odstopu vlade, v dobro državo čim prej presežejo, bodisi z imenovanjem nove vlade ali s predčasnimi volitvami. Pahor je obvestilo o svoji odločitvi predsedniku DZ Janku Vebru predal v sredo. Po Pahorjevem mnenju je namreč v aktualnih razmerah najprimerneje razpisati predčasne volitve, saj bi nadaljevanje njegovih aktivnosti in prizadevanj pri iskanju morebitnih kandidatov za mandatarja po nepotrebnem podaljševalo nestabilne politične razmere v državi. Meni, da je njegova odločitev, da skrajša 30-dne-vni rok, ko lahko predlaga novega mandatarja, utemeljena in dopustna. Kandidata za mandatarja namreč ni, v ča- su, ki je še na voljo, pa tudi ni mogoče pričakovati podpore za izvolitev nekoga, ki bi kandidiral za ta položaj. »Zdaj pridejo postopki v vaše roke in nimam ne pristojnosti ne želje, da bi komentiral vaše odločitve, vi ste predstavniki ljudstva in odločili se boste po vaši želji in najboljših močeh,« je dejal predsednik republike. Z današnjim dnem je namreč začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko tudi najmanj 10 poslancev ali poslanske skupine predlagajo novega mandatarja. Po izteku tega roka imajo poslanci na voljo še 48 ur, ko je mogoče v DZ odločiti o morebitnem glasovanju o kandidatu za mandatarja s potrebno relativno večino za izvolitev Če tudi tretji, 48-urni rok, v katerem bi mandatarja lahko predlagali poslanci, ni uspešen, predsednik DZ obvesti predsednika republike, da predsednik vlade ni bil izvoljen. Takrat mora predsednik republike razpustiti DZ in razpisati predčasne volitve najprej 40 dni in največ dva meseca po razpustitvi, je pojasnil Pahor. Poudaril je, da ne on kot predsednik republike in ne DZ nimata proste volje, da bi določila datum razpusta parlamenta in predčasnih volitev. »Moramo se držati ustavnih rokov, zakona in poslovnika,« je dejal. (STA) Jutri spominska svečanost na Kozjanah KOZJANE- Jutri ob 11. uri bodo na Kozjanah v Brkinih obeležili spominski dan Občine Divača z jubilejno komemorativno svečanostjo in to-variškim srečanjem v spomin na 71-letnico preboja Brkinske čete in fašističnega terorja nad prebivalci Koz-jan 13. marca 1943 leta. Prireditev, na kateri bo ob pozdravnem nagovoru divaškega župana Draga Božca in predsednika sežanskega združenja borcev za vrednote NOB Bojana Pahorja slavnostni govornik predsednik društva TIGR Primorske Marjan Bevk, Občina Divača prireja v sodelovanju s sežanskim združenjem in divaškim odborom združenja borcev za vrednote NOB. Sledil bo kulturni program. Še prej se bodo iz Vatovelj (ob 9. uri) in iz Orehka (ob 8. uri) podali pohodniki na Kozjane. (O.K.) V prometni nesreči umrl ameriški vojak PORDENON - Štiridesetletni ameriški vojak, ki je bil v službi v ameriškem vojaškem oporišču v Avianu, je včeraj ponoči umrl v prometni nesreči na državni tabeljski cesti v bližini Polceniga. Američan je s svojim harley davidsonom na nekem ovinkom izgubil nadzor nad težkim motorjem in zletel s ceste. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Vzroke za nesrečo raziskujejo karabinjerji, pa tudi ameriška vojaška policija iz baze v Avianu. Hrvatič ni priznal krivde KOPER - Poslovnež Rajko Hrvatič na VČERAJŠNJEM predobravnavnem naroku ni priznal krivde glede oškodovanja evropskih sredstev v višini 277.000 evrov. Tožilstvu njemu in še petim soobtoženim očita, da so pri gradnji hotela Carnevale na Škofijah predložili zahtevek za izplačilo upravičenih stroškov, pri tem pa so vedeli, da gre za prenapihnjene številke. Hrvatičev zagovornik Boštjan Penko je sodnici Barbari Franca predlagal, naj sodni postopek ustavi, saj naj bi uslužbenci ministrstva za gospodarstvo izzvali dejavnost, ki je v postopku inkriminirana. Obtožnica po njegovih besedah namreč temelji na predračunih, ki niso bili del prvotnega zahtevka za pridobitev evropskih sredstev in so jih obtoženi pripravili šele na zahtevo ministrstva. Po Pen-kovem mnenju so zaposleni na ministrstvu tako de facto delovali kot tajni policijski sodelavci. koper - Po pisanju Primorskih novic Pri nekdanjem šefu Intereurope Lovšinu odkrili za 1,6 milijona evrov nenapovedanih prihodkov KOPER - Davčni inšpektorji so po informacijah Primorskih novic pri nekdanjemu šefu Intereurope Andreju Lovšinu v okviru davčnega nadzora za obdobje 2006-2010 odkrili za 1,6 milijona evrov nenapovedanih prihodkov, za katere ni znal ustrezno pojasniti izvora, zato so ga iz tega naslova obdavčili v višini 680.000 evrov. Proti Lovšinu teče odškodninska tožba, pred dnevi pa je tožilstvo zoper njega vložilo obtožnico zaradi naložbe v projekt Čehov. Po podatkih časnika je Lovšin večji del 930.000 evrov težkega kredita, ki ga je konec leta 2006 najel pri banki SKB za nakup delnic Intereurope, skoraj v celoti poplačal v drugi polovici leta 2007, tega leta pa je na svoje račune položil okoli 800.000 evrov. Kot spominja časnik, to časovno sovpada z njihovimi informacijami, da je Lovšin konce maja 2007 z računa v Liech-tensteinu dvignil milijon evrov. Pri tem gre za račun družbe IST International Sastrade v lasti Janeza Škrabca in Joza Dragana, lastnikov podjetja Riko, ki je največ zaslužilo z Intereuropino naložbo v logistični center Čehov, še navajajo Primorske novice. Lovšin, ki je v preteklosti zanikal, da bi kadarkoli dvignil denar z računa v Liech-tensteinu, pa se je po podatkih časnika pri davčnem nadzoru skliceval na podjetnika iz BiH, ki naj bi mu posodil 1,5 milijona evrov za nakup delnic v Sloveniji. V začetku tedna je koprsko tožilstvo po poročanju medijev zoper Lovšina vložilo tudi obtožnico zaradi suma zlorabe položaja, povezanega z zgrešeno naložbo v logistični center Čehov v Rusiji. Na koprskem okrožnem sodišču pa teče tudi odškodninska tožba Intereurope, ki Lovšinu ter preostalima nekdanjima članoma uprave, Lovšinovemu namestniku Zvezdanu Markežiču in delavski direktorici Ondini Jonke, očita oškodovanje družbe z vlaganji v Rusijo in Ukrajino in za to terja 37,5 milijona evrov odškodnine. (STA) preiskava npu - Gre za prodajo leta 2004 Zaslišanje Jankovica v zvezi s prodajo delnic Mercatorja LJUBLJANA - Ljubljanski župan in prvak PS Zoran Jankovic je za STA potrdil, da ga je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) povabil na zaslišanje v zvezi s prodajo svojih delnic Mercatorja Electi v decembru 2004. Datum zaslišanja še ni dokončno določen, postopek pa tožilka Blanka Žgajnar vodi na podlagi prijave Davčne uprave RS, je še dejal Jankovic. Leta 2004 je Jankoic Electi, ki je bila v lasti njegovih sinov, prodal 47.000 delnic Mercatorja po ceni 41.000 takratnih tolarjev, kar je bila višja cena, kot sta jo pozneje ob prodaji delnic septembra 2005 Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba iztržili od Istrabenza in Pivovarne Laško. V zvezi s prodajo je Jankovic poudaril, da je delnice leta 2004 prodal povsem zakonito in legalno, preko borze in zanje dobil kupnino. Tudi pri pregledih delovanja Electe pristojni organi nikoli niso ugotovili nepravilnosti pri nakupu delnic, je zatrdil. Pojasnjuje pa, da je davčno upravo očitno zmotila njegova izjava leta 2006, da on sam prodaja delnice Mercatorja. Aprila 2006 je namreč v takratni oddaji Trenja napovedal, da bo prodal svoje delnice Mercatorja skladu Altima, ob tem pa pojasnil, da je predlagal, naj dajo javno ponudbo, cena 41.000 takratnih tolarjev za delnico pa da se mu je zdela ugodna, saj je bil tečaj na borzi takrat 35.000 tolarjev. Celoten promet z delnicami Mercatorja je tako dan pozneje na Ljubljanski borzi znašal 5,2 milijarde tolarjev, po 41.000 tolarjev, kolikor je za delnice Mercatorja ponudil britanski sklad Altima, pa je bil opravljen en posel v svežnju, v katerem je lastnika zamenjalo 34.027 delnic. Po takratnih ocenah borznikov je omenjeni sveženj najverjetneje prodala družba Electa. O tem, da se postopki odvijajo ravno v tem času, pa Jankovic pravi le: »Volitve se bližajo.« (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 15. maja 2014 3 zgodovina - Hvalevredna pobuda Devinski jusarji odkrivajo sledove svetovne vojne Mnoge bitke so se odvijale na območjih skupne imovine DEVIN - Devinski jusarji smo lastniki dela zemljišča, ki leži v bližini levega brega Timave in ki mu domačini pravijo Brtinišče (v italijanščini Punta Bratina). Pred dvema letoma je naš član Aleš Bre-celj, upokojeni predmetni učitelj, med žaganjem drv na zgoraj omenjenem območju opazil napol zakopane strelske jarke iz prve svetovne vojne. Naslednje leto so ga prosili za sodelovanje pri raziskavi v zvezi z dogodki iz prve svetovne vojne v vaseh, ki obkrožajo gričevje Grmade, av-stro-ogrske naravne trdnjave na južni strani Soške fronte. S preučevanjem različnih vojnih dogodkov in bitk, do katerih je prišlo na obravnavanem področju, je Brecelj to, kar je opazil, povezal s pomembno epizodo iz te vojne. Gre za poskus Giovannija Ran-daccia, majorja italijanske vojske, kateremu je posvečena stela v bližini spomenika Toskanskim volkovom - Lupi di Tos-cana v Štivanu, da bi kot poveljnik 2. bataljona 77. polka brigade Toscana prebil bojno črto prav pri Brtinišču. Brecelj je pregledal več virov v zvezi s tem dogodkom, ki se ni izšel srečno za italijansko stran in ki je majorja Randaccia, prejemnika treh srebrnih hrabrostnih medalj in posthumno še zlate, stal življenje. Italijansko zgodovinopisje je v času vojne in v času fašističnega režima povzdigovalo precej Slovencev, preprečili italijanskim vojakom prečkanje Timave . Precej več podrobnosti o tej zgodbi je najti v spominih kontraadmirala Alfreda von Koudelke, tedanjega poveljnika četrtega odseka Soške fronte (od Devina do Poreča v Istri). V svojem pisanju kontra-admiral omenja namreč, da je bil italijanski poskus preboja pri Štivanu zelo resen in zaskrbljujoč. Ni uspel, zahvaljujoč se hitremu posredovanju mladih, 17 do 19 let starih, vojakov prej omenjenega 4. bataljona prostovoljnih strelcev iz Maribora in njihovih tovarišev iz 7. bataljona prostovoljnih strelcev, ki so bili nameščeni v severni Istri. Obema bataljonoma, a predvsem mariborskemu, ki jih je na tisti del bojišča poslal prav von Koudelka, je uspelo zavrniti italijanske sile in jim prizadeti občutne izgube. General konjenice Wenzel von Wurm, poveljnik sosednjega tretjega odseka Soške fronte, je kmalu po tem poslal von Koudelki pismo. V njem se mu je zahvaljeval zaradi nadvse uspešne pomoči pri reševanju hudih težav, v katerih se je znašlo levo krilo njemu zaupanih čet. Rekel bi, da so kasneje tudi italijanski zgodovinarji nekoliko spremenili svoje mnenje pri ocenjevanju te epizode, in menili, da je bil Randacciov in DAnnun-ziov poskus preboja improviziran in skoraj samomorilski. Devinski jusarji ne želi- mo dajati nobenih dokončnih sodb zgodovinske narave. Vsekakor pa je pričevanje obeh prej omenjenih avstrijskih visokih častnikov takšno, da bi dopuščalo domnevo o precej večji kompleksnosti vojaške akcije, ki jo je pripravilo poveljstvo italijanske III. armade in ki jo je delno vodil Randaccio. Kakor koli že, je naloga poklicnih zgodovinarjev, da čim bolj jasno prikažejo omenjeni dogodek. Devinski jusarji smo se angažirali, da bi čim bolj natančno določili lego Kote 28. Njeno prepoznavanje ni bilo enostavno tudi zaradi goste vegetacije, ki pokriva mesto. S pomočjo zgodovinskih kart (vključno z zemljevidom poveljstva III. armade - verjetno iz leta 1916) in geometra, ki je bil opremljen z digitalnim merilnikom s tehnologijo GPS, smo določili njen položaj. Obenem smo izsledili ostanke strelskega jarka, ki je bil del prve obrambne črte, na katero je naletel Randaccio. Jusarja Bruno in Marko Leghissa na delu z najnovejšo tehnologijo Potem, ko smo analizirali vse podatke, smo ugotovili, da se Kota 28 delno nahaja na zemljišču v naši lasti. Prizadevali si bomo tudi, da bomo mesto počistili ter ga tako pripravili za ogled. Gre namreč za pomemben kraj, ki je tesno povezan z zgodovino našega območja. Še bolje bi bilo, če bi na to mesto lahko postavili spominski kamen ali napis, ki bi mimoidoče spominjal na žrtev »Toskanskih volkov« kakor tudi pripadnikov 4. bataljona prostovoljnih strelcev iz Maribora. V tem krasnem kraju za sprehode, ki nas očara s svojo divjino ter tišino in ki ga prekrivajo grmiči ruja, bi bilo res primerno nuditi obiskovalcem možnost, da se spomnijo na mlada življenja, ki so tam ugasnila pred skoraj sto leti. To spominjanje pa naj bi bilo v duhu tiste sprave, ki jo omogoča skupna pripadnost Evropski uniji. Takšno ureditev tega kraja bi vsekakor olajšala bližnja Pot po Brtinišču (Sen-tiero Bratina), ki je delno speljana tudi po drugih ostankih strelskih jarkov iz prve svetovne vojne. Pot je bila domiselno trasira-na in je sad prostovoljnega dela Jamarske skupine Flondar. Vladimir Mervic za Jus Devin Bruno Leghissa kaže nekdanje strelske jarke na Brtinišču pri Štivanu avstrija - Ob 59. obletnici podpisa ADP Skupna pobuda za evropskega komisarja za narodne manjšine DUNAJ/CELOVEC - Etničnim manjšinam v Evropski uniji je treba zagotoviti boljšo zaščito. Zato so predstavniki nekaterih avstrijskih manjšin in tudi socialdemokratske stranke (SPO) včeraj na tiskovni konferenci na Dunaju zahtevali umestitev posebnega evropskega komisarja, ki naj bi v prihodnje bil pristojen za narodne manjšine v Evropi. Na tiskovno konferenco je ob včerajšnji 59. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP), v kateri so zajamčene pravice Slovencev in Hrvatov v Avstriji, vabil govornik socialdemokratske stranke za manjšinska vprašanja v avstrijskem parlamentu Franz Kirchgatterer, na njej pa so spregovorili še Rudolf Sarkozi, predsednik sosveta za avstrijske Ro- me, Martin Ivančic, podpredsednik sosveta za Hrvate na Gradiščanskem, in Marjan Sturm kot predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Kot je dejal Sturm, je zahteva, da se vprašanju manjšin v Evropski uniji daje večja teža, povsem upravičena. Posebni komisar za narodne manjšine bi bil pravi odgovor na problematiko manjšin v Evropi, je še dostavil Sturm, ki je še posebej opozoril na narodno skupnost Romov, ki doživlja danes v EU največjo diskriminacijo. »Zahteva po komisarju je eno, uresničitev pa odvisna seveda od drugih dejavnikov na evropski ravni,« je bil previden Sturm, ki je bil še posebej vesel dejstva, da pobudo podpira tudi vladajoča socialdemokratska stranka Avstrije (SPO). Marjan Sturm arhiv to dejanje. Vanj je Randaccia pravzaprav pahnil pesnik Gabriele DAnnunzio, ki je bil v tistem času oficir za zvezo pri 45. italijanski diviziji. Vojaško akcijo, o kateri je govor, je skušal prvič izvesti v ranem jutru 27. maja 1917 2. bataljon 77. polka pod vodstvom Giovannija Randaccia. Cilj je bil zavzetje nižje vzpetine, imenovane Kota 28, ki leži na nasprotnem bregu Timave prav na Brti-nišču, in nato prodor proti Devinu. Ta, prvi poskus, so avstro-ogrske čete odbile, medtem ko je drugi, ki je potekal v noči med 28. in 29. majem in ki so ga kot prvi izvedli vojaki 149. polka brigade in Trapani, za njimi pa so ponovno nastopili pripadniki 77. polka, je bil bolj uspešen, v kolikor je bila Kota 28 vsaj za kratek čas osvojena. V tedanjem slovenskem in avstrijskem tisku in v zgodovinskih besedilih, ki so nastala kmalu po tem, so bili sicer omenjeni italijanski poskusi preboja bojne črte 27. in 28. maja 1917, vendar ni v njih najti nobene omembe niti Randaccia niti DAnnunzia. V šesti knjigi zelo obsežnega dela Österreich-Ungarns letzter Krieg 1914-1918 (Zadnja vojna Avstro-Ogrske 1914-1918 ), ki so ga sestavili avstrijski vojaški zgodovinarji v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v zvezi s temi dogodki v glavnem govor, kako so avstro-ogrsko topništvo in pripadniki 4. bataljona prostovoljnih strelcev iz Maribora (Freiwilliges Schützenbataillon Marburg IV v izvirniku), ki ga je med drugim sestavljalo slovenci v demokratski stranki - Srečanje z namestnikom Mattea Renzija v stranki Govor o problemih Slovencev v Italiji Srečanja z Lorenzom Guerinijem so se udeležili poslanka Tamara Blažina, deželni svetnik Stefano Ukmar in koordinator Slovencev v DS Aleš Waltritsch RIM - Poslanka Tamara Blažina, deželni svetnik Stefano Ukmar in deželni koordinator Slovencev v Demokratski stranki Aleš Waltritsch so se včeraj sestali z Lorenzom Guerinijem, namestnikom tajnika Demokratske stranke, ki skupaj z Deboro Serracc-hiani nadomešča oz. dopolnjuje pri vodenju stranke tajnika Mattea Renzija, ki je v tem času zaposlen z vodenjem države, so zapisali v tiskovnem sporočilu. Od leve Stefano Ukmar, Lorenzo Guerini, Tamara Blažina in Aleš Waltritsch Sestanek je sodil v redna srečanja, ki jih imajo Slovenci v Demokratski stranki, predvsem poslanka Tamara Blažina, z rimskimi vrhovi stranke. Gueriniju so predstavili zgodovino, vlogo in prisotnost Slovencev v stranki, katere koordinacija je posebej predvidena v deželnem statutu demokratov. Prisotnost na teritorju, delovanje v stranki in uspešno upravljanje javnih uprav slovenskih predstavnikov predstavljajo po Guerinijevem mnenju krepitev prisotnosti Demokratske stranke in potrjujejo tisto odprtost in razsežnost, ki jo namerava DS z uspehom na volitvah 25. maja utrditi tako na občinskih in drugih upravnih preizkušnjah kot na evropskem nivoju, kjer je glas DS, torej glas evropski skupini socialistov in demokratov edina prava rešitev za bodočnost in razvoj Evrope odprte do ljudi in njihovih potreb. Blažina, Ukmar in Waltritsch so Gueriniju, ki je z nekaterimi vprašanji že bil seznanjen, predstavili tudi nekj odprtih problemov, ki še posebej za- devajo Slovence v Italiji, in sicer od volilnega zakona do ustavne reforme senata, od Primorskega dnevnika do potrditve avtonomije naše dežele, od prevetritve zaščitnega zakona in šolstva do čezmejnih odnosov . V pogovoru so obravnavali tudi druge aktualne in zgoče teme, kot je omilitev pokojninske reforme Fornero in preureditev pakta stabilnosti, za katere je Guerini povedal, da se v teh tednih pripravljajo zanimive in pozitivne novosti. Namestnik tajnika Demokratov je slovenskim predstavnikom napovedal prenovo vodstvenega kadra Demokratske stranke (več vodilnih članov in članic je namreč prevzelo ministrsko vlogo v Renzijevi vladi), ki bo zaključeno v nekaj tednih po evropskih volitvah. To bo tudi priložnost za tesnejše sodelovanje državnega vodstva s Slovenci v stranki, s katerimi se bo Gue-rini ponovno srečal ob prvem obisku v naši deželi, so predstavniki Slovencev v DS še zapisali v tiskovnem sporočilu. 4 Petek, 16. maja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu pokrajinski svet - Avdicija deželne odbornice Marie Sandre Telesca o reformi zdravstva Telesca: V Trstu ne bomo zmanjšali sredstev za zdravstvo Na Tržaškem ne bo prišlo do zmanjšanja finančnih sredstev za zdravstvo, ampak je v načrtu prenova sistema storitev z namenom izboljšanja kakovosti zdravstvene ponudbe in smotrnega porazdeljevanja javnega denarja. Napovedanega zmanjšanja financiranja skratka ne bo, storitve pa bodo ostale neokrnjene. To je zagotovila deželna odborni-ca za zdravstvo Maria Sandra Telesca med avdicijo o reformi deželnega zdravstvenega sistema, ki je bila včeraj popoldne v pokrajinskem svetu. Avdicije so se udeležili med ostalimi pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, vodja deželnega urada za zdravje Adriano Marcolongo, generalni direktor tržaškega zdravstvenega podjetja Nicola Delli Quadri in generalni direktor pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo Mauro Melato. Odbornica Telescova je na avdiciji orisala glavne značilnosti prenove deželnega zdravstvenega sistema. Poudarila je, da je namen reforme prispevati k integraciji različnih socialno-zdravstvenih sistemov in zagotoviti kontinuiteto glede skrbstva, financiranje pa bo namenjeno predvsem sektorjem, ki to najbolj potrebujejo. Med temi so na primer kronične bolezni. Na različnih območjih bodo izvajali različne modele, je še povedala odborni-ca Telescova, glede na različne potrebe in povpraševanje. Ponekod bodo lahko zdravniki sodelovali v mreži, drugje pa bodo nastala prava središča, kjer bodo sodelovali družinski zdravniki, specialisti in bolničarji. O hipotezi o poenotenju bol-nišniških in zdravstvenih podjetij je Te-lescova povedala, da gre za tehnično izbiro in ne ideološko. Na mednarodni ravni se je že izkazalo, da so z združenim upravljanjem zagotovljene boljše storitve za občane, je dejala odbornica in dodala, da bosta v skladu s potrebami morebiti postala del sistema tudi bolnišnici Ga-rofolo in CRO iz Aviana. Na avdiciji so sodelovali številni pokrajinski svetniki. Med njimi je bila pokrajinska svetnica Demokratske stranke Nadja Debenjak, ki je v daljšem govoru nakazala vrsto predlogov, ki so potrebni za izboljšanje zdravstvenih storitev na Tržaškem. Med izhodišči, ki jih je poudarila Debenjakova, je jamstvo varnosti in ustreznosti zdravstvene nege ter enake možnosti dostopa do zdravstvenih storitev za vse državljane. Dalje je treba zagotoviti, da se pri prenovi bolnišniškega omrežja in vzporednem razvijanju teri- torialnih storitev postavi v ospredje slehernega občana in njegovo neodtujljivo pravico do informiranja, vključevanja in sodelovanja pri zdravstvenih izbirah ter seveda ponujeni negi. Zajamčeni morajo biti tudi skrbstvena trajnost in zaščita ter spremljanje pacientov pri zdravljenju, je še povedala svetnica, po mnenju katere je treba nujno podpreti tudi rast in razvoj čezmejnega zdravstvenega sodelovanja. Debenjakova je ne nazadnje zahtevala od deželne vlade, da se pri izvajanju zdravstvene reforme sooča in sodeluje z lokalnimi upravami, ki predstavljajo skupaj z zdravstvenimi okraji »prvo social-no-zdravstveno teritorialno postojanko«. A.G. Maria Sandra Telesca ricmanje - Tridnevno slavje od Boljunca do Ricmanj 120-letnica SKD Slavec Uvod z odprtjem stalne razstave Borisa Zuljana v Boljuncu - V Babni hiši razstava in slovesnost SKD Slavec Ricmanje-Log, kulturno društvo Fran Venturini in Občina Dolina vabijo na tridnevno slavje ob 120-letnici slovenskega kulturnega društva Slavec iz Ricmanj in Loga. Praznovanje bo sicer nocoj ob 20.30 v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu uvedlo odprtje stalne razstave slik, grafik, risb in skic preminulega slikarja Borisa Zuljana Borisu Zuljanu od vseh nas. Gre za zapuščino, ki jo je umetnik daroval Občini Dolina in jo bo drevi predstavila umetnostna kritičarka Jasna Merku. Ob slovesnosti bodo zapeli pevci mešanega pevskega zbora Slavec-Slovenec iz Bor-šta pod vodstvom Danijela Grbca in otroškega pevskega zbora Venturini. Dogajanje se bo jutri pomaknilo v Ricmanje, kjer bodo ob 20.30 v Babni hiši odprli razstavo del Dezi-derija Švare in Borisa Zuljana z naslovom Srečanje v Ricmanjih, na kateri bodo na ogled motivi iz Ricmanj. Naj kot zanimivost zapišemo, da je Zuljanova žena v neki mapi našla stare moževe akvarele in slike z ogljem iz leta 1994 oz. 1995, ki bodo v Bab-ni hiši premierno predstavljeni občinstvu. Za glasbeno točko bodo poskrbeli člani domačega Pihalnega orkestra Ricmanje. Nedeljski dan pa bo od 17. ure dalje posvečen proslavi ob 120. obletnici delovanja SKD Slavec. Na odru ri- cmanjske Babne hiše bodo nastopili malčki iz domačih otroškega vrtca Palčica in učenci COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski. V goste so člani društva povabili zbor Dragonarji Generala Maistra kulturnega društva Lovrenc iz Dolenje vasi pri Cerknici. Pevci nastopajo v uniformah 5. dragon-skega štajersko-koroško-kranjskega polka in izvajajo vojaške pesmi o regimentih in cesarju iz časa Avstrije. Sledilo bo umetniško branje o Ricmanjih v interpretaciji Irene Zerjal in Aleksija Pregarca ter nastop mešanega pevskega zbora Slavec-Slovenec. Na večeru bodo slovensko podelili tudi Gallusova priznanja in značke. zgonik - Dimitri Žbogar (Slovenska skupnost) »Naša levica tudi najmanjšo kritiko sprejme kot žalitev« Dimitri Žbogar je spet županski kandidat Slovenske skupnosti v zgo-niški občini. Deset let je vodil opozicijo do uprave župana Mirka Sardoča, poklicno se sicer ukvarja s kmetijstvom (upravlja kmečki turizem v Sa-matorci) in je že vrsto let na vodilnih položajih Zveze neposrednih obdelovalcev. Kandidaturo je sprejel na prigovarjanje SSk in skupine občanov, ki ocenjuje, da je navzočnost slovenske stranke še kako pomembna v občinskem svetu, kjer ima ves povojni čas večino levica. Najprej smo ga vprašali za oceno mandata dosedanje uprave. »SSk je skušala biti vseskozi odgovorna, zato smo nekatere stvari, ki jih je predlagal župan Mirko Sardoč, tudi odobrili in podprli. Večkrat pa smo z županom in odborniki prišli v spor in glasovali proti predlogom večine.« Temu se pravi tvorna opozicija... »Imenujte jo, kot hočete. Zal v Zgo-niku tudi dobra kritika ni sprejeta kot taka. In to je izvirni greh sistema zgoni-škega upravljanja.« In kakšen je pravzaprav ta sistem? »Levica hoče imeti monopol nad vsako zadevo, nekoč bi rekli nad resnico. Tudi najmanjša kritika je sprejeta kot velika žalitev. To se mi zdi neverjetno in izven vsake normalne prakse. Vse to je v nasprotju z dogajanji v drugih občinah, kjer se Slovenci vsaj dogovarjamo.« Torej ni bilo možnosti za volilni dogovor med dosedanjo večino in SSk? »Do dogovora ni prišlo ne zato, ker se nismo sporazumeli, temveč zato, ker nismo nikoli sploh govorili. Politiko levice ne vodijo tisti, ki so v občinskem svetu, ampak drugi ljudje.« In kdo naj bi bili ti ljudje? »To so ljudje v ozadju, ki so še vezani na stare in preživele delitve v manjšini. Prepričani so, da levica ne potrebuje SSk, ob tem pa tudi ne marajo naše stranke.« Kaj bi izpostavili iz vašeg volilnega programa? »Mislim, da je naš program zelo stvaren, saj smo ga ustvarili ljudje, ki živimo in delamo na tem ozemlju. Nam ni vseeno, če obrtna cona čez noč postane trgovska cona, in če se kmetijsko območje prelevi v zazidljivo. Na ta vprašanja sem stalno opozarjal tudi v občinskem svetu.« In kakšni so bili odzivi? »Glejte, o tem bodo, kot vedno, presojali volivci, ki imajo zadnjo besedo. Slovenska skupnost zgoniške občine je vedno postavila v ospredje človeka, ki tukaj živi, brez katerega ni nobenega pravega razvoja. Zato mi tudi ni všeč beseda uravnovešeni razvoj, ki je precej v modi.« Zakaj vam ni všeč? »Uravnovešen razvoj je lepa beseda, tisti, ki jo uporabljajo, pa večkrat pozabljajo na potrebe ljudi, ki tukaj živijo.« Mislite, da imajo majhne občine, kot je zgoniška, sploh še kakšno prihodnost? »Seveda imajo prihodnost, vedno bolj bi rekel. Tudi če gledamo zgodovinsko, je obdobje velikih združevanj dokončno mimo. Poglejmo kaj se je zgodilo z združevanjem bank, finančnih ustanov in industrij. Sami bankroti, polomi in nesreče. Majhna kmetija, če je dobro vodena, ne bo nikoli propadla.« Majhna občina torej kot majhna kmetija.. »To je seveda prispodoba. Prav je, da imajo manjše občine skupne servise in storitve, njihovega obstoja pa ne gre postaviti pod vprašaj. Občina ni samo upravna enota, je tudi odraz skupnost, v kateri se ljudje prepoznavajo in na katero so upravičeno ponosni.« S.T. prosek - Jutri 3. mladinskih orkestrov Godbeno društvo Prosek prireja jutri, 17. maja, že petič zapored srečanje mladinskih pihalnih orkestrov. Mladi glasbeniki namreč navadno nastopajo le kot dodatek na koncertih večjih godb, tako da bodo tokrat oblikovali ves koncert sami. Leta 2012 je prose-ška godba srečanje poimenovala po zaslužnem članu in vaščanu Slavku Luxi, ki mu je bilo delo z mladimi posebno blizu; njemu pripisujemo zaslugo za pomladitev proseške godbe v 70. letih. 3. Festival mladinskih pihalnih orkestrov Slavko Luxa bo zaživel jutri ob 18. uriv Kulturnem domu na Proseku. Letošnja gosta bosta Mladinska godba Na-brežine, ki deluje v okviru God-benega društva Nabrežina in jo vodi Sergio Gratton, ter Mladinski pihalni orkester Euritmia iz Povoletta pri Vidmu, ki ga vodi David Gregoroni. Ob njih bosta pod vodstvom Irine Perosa nastopila še domača otroški in mladinski pihalni orkester Godbe-nega društva Prosek. volitve 2014 Drevi v Repnu Cibi in Napredna lista Napredna lista za občino Repenta-bor bo drevi v Repnu predstavila svojega župansekga kandidata Mi-rota Cibija, kandidatno listo za občinski svet in svoj volilni program. Srečanje bo ob 19.30 na kmetiji Omarja Marucellija (Repen 34). »Naša občina je majhna in to omogoča, da lahko občani neposredno vplivamo na izbire, ki zadevajo vseh nas. Vsak nasvet bo upoštevan. Tisti, ki je informiran, lažje odloča,« piše v vabilu na drevišnjo pobudo. Včerajšnji intervju s Cibijem moramo dopolniti še z dvema pojasniloma. Zupanski kandidat je po rodu s Proseka, živi pa v Repnu, v svoji poklicni karieri ni bil nikoli glavni tajnik Pokrajine, temveč je z njo le sodeloval. Vasi dolinske občine spoznavajo listo DS V Prebenegu je bilo prvo predvolilno srečanje, ki ga je organiziral krožek Demokratske stranke iz Doline z nekaterimi kandidati in levo-sredinskim županskim kandidatom Sandyjem Klunom. Namen pobude je, da Klun in kandidati za občinski svet od blizu spoznajo posamezne vaške realnosti in tudi njihove aktualne probleme. Sinoči se je v Dragi odvijala pobuda DS na temo: Kolesarske poti, priložnost za kolesarje in turiste. Italija vrednot zbira podpise proti mafiji Stranka Italija vrednot-IDV zbira podpise za dve ljudski peticiji in sicer za ukinitev pokojninske »reforme Fornero« in za prodajo dobrin in nepremičnin, ki jih je država zaplenila mafiji. Podpise bodo jutri zbirali med 16. in 19. uro v Ul. delle Torri, v nedeljo pa od 10. do 18. ure na Trgu Sv. Jakoba. / TRST Sobota, 17. maja 2014 5 devin-nabrežina - Kmalu znan izvajalec javnega dela Pokrajina: šempolajski nadvoz bo nared leta 2016 Železniški nadvoz pri Šempolaju bo končan najkasneje konec leta 2016. To v uradnem pismu Občini Devin-Nabrežina zagotavlja pokrajinska uprava (pismo je podpisal vodja tehnične službe inž. Paolo Stolfo), ki pravi, da je šestega maja zapadel rok za oddajo ponudb za izvedbo tega javnega dela. Če bodo nadaljnji birokratski postopki redno stekli, naj bi gradbena dela za nadvoz trajala 540 zaporednih delovnih dni. Pokrajina, ki v sedanji obliki najbrž ne bo dočakala nadvoza (spomladi leta 2016 naj bi jo namreč ukinili), je o končanem razpisu obvestila tudi italijansko železniško podjetje. Sprva je kazalo, da se bodo dela za nadvoz začela že lanskega oktobra, med prvimi, ki je podvomil, da bo res tako, je bil domači župan Vladimir Kukanja. Devinsko-nabrežinska občina si že več kot pol stoletja prizadeva, da bi ga zgradili in tako omogočili varno vožnjo iz Nabrežine v Šempolaj in na slovenski Kras. Retovi občinski upravi je uspel poseg pri italijanskih železnicah, ki so se vendarle odločile za gradnjo prometne strukture. Pripravile so predhodni načrt, ki je bil nato dodelan. Urejen je bil tudi postopek za razlastitev manjšega območja ob cesti. Po nekajletnem zavlačevanju Tondove deželne uprave so bila - potem ko je bil poseg vključen v okvir strateško pomembnih javnih del - nakazana tudi potrebna finančna sredstva. Dokončni načrt je bil odobren oktobra leta 2011. Predvideval je investicijo v višini 4 milijonov 900 tisoč evrov. Skoraj polovico, 2 milijona 400 tisoč evrov, je nakazala Pokrajina Trst, dva milijona Dežela Furlanija-Julijska krajina, preostalih 500 tisoč pa italijanske železnice. Po takratnih napovedih pokrajinskega odbornika za promet Vittoria Zollie naj bi se dela začela v drugi polovici 2012, trajala pa naj bi leto dni, poseg pa se ni pričel. Delo je bilo preloženo, kar pa je bilo - tako se je izkazalo - vsaj zaenkrat usodno. Medtem je namreč t.i. Monti-jeva tehnična vlada odobrila odlok o paktu stabilnosti, ki je dejansko »zamrznil« javna dela krajevnih uprav, pa čeprav so bili načrti že odobreni in finančna sredstva nakazana. Res bizarno je, da je moral javni denar že spet čakati v bankah, namesto da bi služil za javno dobro. Bomo videli, če bodo nadvoz res zgradili v na novo napovedanih časovnih rokih. Na progi nekdanje Južne železnice Trst-Opčine vozijo zadnja leta le tovorni vlaki in tisti, ki prevažajo tovornjake. Na dan jih vozi kar nekaj, tako da sta zapornici na pokrajinski cesti Nabrežina-Šempolaj večkrat spuščeni, čeprav neprimerno manj kot nekoč, ko je imela tamkajšnja železnica velik mednarodni pomen. Nadvoz prihaja z veliko zamudo, čeprav nikoli ni prepozno... S.T. Do kdaj še zapornici na železniškem prehodu pri Šempolaju? arhiv aktualno - Tržaški občinski svet Protest in nov pravilnik Nova pravila za zunanjo opremo javnih lokalov, ki so bila predmet protestov Tržaški občinski svet je sinoči z 27 glasovi za odobril nov pravilnik za zunanjo opremo (t.z. dehors) javnih lokalov, ki je bil v prejšnjih tednih predmet polemik. Sprva je kazalo, da bodo morali interesenti prošnje vložiti do srede oktobra, mestna skupščina pa se je odločila za datum petega novembra. Občinski svet je imel na dnevnem redu tudi nekatere resolucije,med drugim tudi tisto, ki zadeva nedeljsko ter praznično zaprtje trgovin in veleblagovnic. Na dnevnem redu so imeli tudi obsodbo sramotnega pozdrava, ki ga je skupina policistov na skupščini sindikata SAP namenila kolegom, ki so bili obsojeni zaradi nasilne smrti mladega Federica Aldovrandija. Sejo so vsekakor prekinili zaradi srečanja z delegacijo prekernih občinskih uslužbencev, ki so pred zasedanjem (foto Damj@n) opozorili na svoje probleme ter zahtevali njihovo vsaj delno rešitev. TDD Predstavlja: Majda Artač Nocoj bo v okviru petkove rubrike časnikarskih poglobitev slovenskih informativnih televizijskih oddaj RAI »TDD Predstavlja« po poročilih okrog 20.50 pogovor Dušana Jelinčiča s profesorico in literarno ustvarjalko Majdo Artač. Dolgoletna profesorica na liceju Prešeren je podpisala štiri knjige poezije, proze in esejistike, kot vzgojiteljica in mentorica pa se posveča razvoju slovenskega jezika na šolah, v dijakih pa skuša vzbuditi ljubezen do ustvarjalnosti in literature. Tako so se njeni dijaki večkrat odlično uvrstili na vseslovenski Cankarjevi nagradi, do našega šolstva pa ima nadvse optimističen in pozitiven pristop. Govor bo tudi o njeni bogati publicistični dejavnosti, o njenem očetu, pisatelju in profesorju Ivanu Artaču, ter še o razvoju jezika in literature pri nas. Režiserka oddaje je Loredana Gec. Obnova panela v čokoladnici Danieli v Ul. Carducci V konfeteriji in čokoladnici Danieli v Ul. Carducci 27/A bodo danes ob 17.30 slovesno odkrili restavrirani umetniški panel, ki je krasil nekdanji Bar Monce-nisio. Gre dejansko za risbo na oglje, ki so jo uresničili številni umetniki - Ro-signano, Reina, Dequel, Coloni, Sor-mani, Cerne in Bertini, ki so se v letih 1958-1962 redno zbirali v tem baru. Panel je bil dolgo let prekrit, dokler ni lastnik David Danieli izvedel zanj in ga lani obnovil. Današnjega odkritja se bodo udeležili tudi umetnostni kritiki muzeja Revoltella, ki bodo obudili umetniški utrip tistega obdobja. Sejem biološkega tekstila in obutve v Miljah Na dvorišču kavarne Verdijevega gledališča v Miljah (Ul. San Giovanni 4) bo jutri od 14. do 18. ure sejem tekstilnih izdelkov in obutve, ki ga prireja združenje Gruppi d'Acquisto Solidale v sodelovanju s tržaškim združenjem AR-CI. Obiskovalec se bo lahko sprehodil med stojnicami in se od glave do nog oblekel v kakovostno v Italiji proizvedeno blago. Prisotni bodo namreč proizvajalci bioloških oblačil in spodnjega perila, oblačil iz ekološkega materiala, iz organskega bombaža, konoplje, lana, volne in novih vlaken. Prav tako bo mogoče obuti usnjene čevlje s ta-nini mimoze, kostanja ali hrasta, kar naj bi preprečilo potenje nog in alergije. volitve - V Zgoniku bivša ministrica in kandidatka Demokratske stranke za evropski parlament Cécile Kyenge Migranti: v EU nujne skupne politike Problematika priseljeništva potrebuje ustrezne politike, ki primanjkujejo v Italiji in še predvsem v Evropi. Zato je nujna izdelava ustreznih strategij, ki morajo biti sad sodelovanja med vsemi dejavniki. Še predvsem pa mora postati problem priseljevanja, zlasti iz afriških držav, evropsko vprašanje. Prevladati mora vsekakor vselej načelo, da je na prvem mestu človek. To je povedala bivša ministrica za integracijo Lettove vlade in kandidatka Demokratske stranke za evropski parlament Cécile Kyenge, ki se je včeraj dopoldne sestala z županskimi kandidati DS v okoliških občinah. Srečanje je bilo v gostilni Guštin v Zgoniku in so se ga udeležili županski kandidati Monica Hrovatin (občina Zgo-nik), Miro Cibi (občina Repentabor) in Sandy Klun (občina Dolina). Še prej je bila Cécile Kyenge v Trstu, kjer je poglobila vprašanje deželnega zdravstva in storitev. Srečanje z nekdanjo ministrico je uvedla Hrovatinova, ki je predstavila zgoniško občino in govorila o tesnem sodelovanju poleg z okoliškimi tudi s številnimi slovenskimi občinami, ki se je še okrepilo po odpravi meje po vstopu Slovenije v EU. Klun je govoril o značilnostih dolinske občine, medtem ko je Cibi predstavil občino Repentabor. »Dragi prijatelji, lep pozdrav vsem,« je nato v slovenščini pozdravila Cécile Kyenge, ki je na srečanju predstavila glavne točke svojega volilnega Srečanje z županskimi kandidati v Zgoniku programa. V Evropi je potreben skupen jezik, je povedala in se takoj lotila problematike pretirane birokracije, ki zavira rast kakovosti življenja. Velik poudarek je Kyengejeva namenila nuji po ovrednotenju ozemlja oziroma dežel in ljudi, ki na fotodamj@n njem živijo. Če je bila Evropa doslej kraj žrtvovanja, je dejala, je zdaj čas za novo Evropo, kjer bo v ospredju integracija. Sploh pa se bo Kyengeje-va v primeru izvolitve posvetila zaščiti pravic ljudi, in to v vseh sektorjih. Posebna skrb bo za mla- de in za boj proti brezposelnosti (skoraj 43 odstotkov mladih je brez dela), za ženske, za delo in za integracijo. Sploh pa je po Kyengejinem mnenju nujno olajšati pot do evropskih finančnih prispevkov za deželne oziroma lokalne uprave. To je po eni strani odvisno od poenostavljana omenjenih pretiranih birokratskih postopkov, po drugi pa je potrebna natančnost pri pripravi evropskih projektov. Glede na obmejna območja bo potrebno izvajati t.i. strateške teritorialne načrte, ki jih bo treba izdelovati skupaj z župani, pravi Kyengejeva. Za to so seveda potrebni sposobni kadri, krepiti bo treba tudi sodelovanje med državami in še predvsem čezmejno sodelovanje, na primer v okviru programov sodelovanja EZTS. Kyengejeva se je dotaknila še drugih tem, med katerimi je bilo, kot omenjeno, vprašanje pri-seljeništva. To je zelo pomembno politično vprašanje, je menila Kyengejeva in obžalovala, da primanjkujejo v Italiji ustrezne politike. Sicer je to problem širšega dometa, ki ga je treba reševati skupaj z vsemi članicami EU, je poudarila. Nujna so torej skupna pravila s posebnim ozirom na azil, ker so v raznih državah različni zakonodaje in normativi, je še povedala Kyengejeva in izrazila upanje, da bo Evropska unija v prihodnosti sposobna izvajati uspešno zunanjo politiko. A.G. e Petek, 16. maja 2014 TRST / giro d'italia - Ob zadnji etapi v Trstu Rožnata noč trgovin in številne prireditve Kolesarska dirka po Italiji bo konec meseca rožnato obarvala tudi Trst, kjer se bo odvijala zaključna etapa letošnje dirke. Da ne gre le za športni praznik, so potrdili na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem so glavni akterji napovedali veliko zabave za različne okuse. Za nameček pa bo kolesarska dirka odlično poskrbela tudi za promocijo mesta, je poudaril župan Cosolini. Giro d'Italia se bo šele tretjič v svoji 97-letni zgodovini zaključil v Trstu (po izdajah leta 1966 in 1973), je dejal predsednik organizacijskega odbora Enzo Cainero. Zupan Roberto Cosolini je poudaril, da pričakujejo več kot 100 tisoč gledalcev, ob tem pa je tudi spomnil, da je dirka starta-la na Irskem, zaključila pa se bo v mestu, kjer je kar nekaj časa prebival znameniti irski pisatelj James Joyce. Spominsko navdahnjen župan je dejal tudi, da bomo ob tej priložnosti obeležili tudi 100-letnico rojstva tržaškega kolesarja Giordana Cotturja, kot zanimiv podatek pa je izpostavil tudi 100-letnico odprtja trgovske dejavnosti očeta Giordana Cotturja. Program spremljevalnih prireditev je predstavil občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, ki je napovedal kulturne, glasbene in športne dogodke. Prvi bo pisani tek Colorrun, ki bo na sporedu že prihodnjo soboto. Osrednje prireditve pa se bodo zgostile okrog 1. junija, ko se bo v Trstu zaključila 97. izdaja kolesarske dirke po Italiji. Odbornik Kraus je spomnil, da bodo v soboto, 31. maja, tržaške trgovine odprte pozno v noč, dogodek pa so poimenovali Bela noč ... se prebarva v rožnato. Istega dne bo na Velikem trgu (ob 21. uri) koncert dveh tržaških zasedb - SIP Band in Musique Boutique. Na dan kolesarske dirke bodo oči uprte tudi v nebo; tam bo mogoče ob- briščiki - Drevi Alborosie in reggae melodije V sklopu glasbenega dogodka »Guča na Krasu meets Overjam Party«, ki ga v Briščikih prirejata festival balkanske glasbe Guča na Krasu in festival ja-majških ritmov Overjam, bo dre-vi nastopil Alborosie (alias Alberto D'Ascola), prvi belopolti glasbenik, ki je leta 2011 osvojil nagrado M.O.B.O. za reggae glasbo. Koncert spada v italijansko turnejo, ki bo ikono jamajške glasbe popeljala v pet italijanskih mest - med njimi tudi v Trst. Drevišnji koncert Italijan-sko-jamajške zvezde se bo na prireditvenem prostoru v Briščikih začel ob 20.30 (blagajne bodo odprli ob 19. uri - v primeru slabega vremena bo pod velikim šotorom). Italijanski glasbenik, ki že več let živi na Jamajki, kamor se je preselil, da bi pobliže spoznal svet ljubljenega Boba Marleya, bo nastopil s svojim italijansko-ja-majškim Shengen Clan bendom. Večer bodo izoblikovali še Lion D&Bizzarri Sund iz Modene, mariborski bend Siti hlapci, hrvaški Pulap radio Station in avstrijski Sued Massiv Ls. Rebel Elementz. Zaključek večera bo zaupan italijanskemu DJ-ju Northern Lights. Vstopnice si lahko zagotovite kar pri blagajni prireditvenega prostora od 19. ure dalje. čudovati akrobacije skupine Frecce Tricolori, ki se bo predstavila s skrajšanim 10- minutnim programom z devetimi letali MB 339, ki bodo letela v skupini. Za organizacijo bo poskrbel aeronavtični klub Friulano. Tega dne bomo lahko občudovali tudi zgodovinska kolesa korpusa bersaljerjev, ki bodo "marširala" na Velikem trgu. Raznolik in pester pa je tudi kulturni program, ki predvideva odprtje razstav, srečanja v knjižnicah ... Med 18. majem in 2. junijem bo v občinski razstavni dvorani mogoče obiskati spominsko razstavo z naslovom »Giorda-no Cottur pedalando nella storia. 1914 2014, nel centenario della nascita«. Nekaj metrov naprej, v palači Costanzi, bo v istem terminu na ogled fotografska razstava »Fausto Coppi. LAirone alto nel nostro cielo«. Stoletnice rojstva kolesarja Giordana Cotturja pa se bodo spomnili tudi s kolesarsko dirko, ki bo dolga 17 km. Ta bo na sporedu v nedeljo, 25. maja, start pa je predviden ob 9. uri pred Velikim trgom. Kot spremljevalni dogodek velja omeniti še eno zanimivost; v pasaži Tergesteo bo družba Enel na ogled postavila Coppijevo kolo, ki bo na ogled med 24. majem in 1. junijem. Videli bomo eno od 13 ohranjenih koles šampiona Fausta Coppija. Na sedežu družbe Enel pa bodo 28. maja predstavili tudi knjigo Le bici di Cop-pi, katere avtorja sta Paolo Amadori in Paolo Tullini. Pomembna pa je tudi priključitev tržaške Občine k projektu Li-bri nel Giro, v sklopu katerega se zgodbe prenašajo v različne občinske knjižnice. Ob tako bogatem in pestrem spremljevalnem programu pa je treba povedati tudi, da bo na dan kolesarske dirke (1. junija) in dan prej, ko bodo trgovine odprte pozno v noč, v mestu vladal poseben prometni režim. O tem bomo še poročali. (sč) Včeraj danes Danes, PETEK, 16. maja 2014 JANEZ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.58 - Luna vzide ob 22.19 in zatone ob 7.58. Jutri, SOBOTA, 17. maja 2014 JOŠT VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,1 stopinje C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 33-odstotna, veter 3 km na uro severnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,6 stopinje C. [I] Lekarne Iz Etiopije v skodelico V kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) bo danes ob 18. uri beseda tekla o kavi. Alessandro Marzo Magno, avtor knjige Il genio del gusto. Come il mangiare italiano ha con-quistato il mondo, se bo pogovarjal s profesionalnimi pokuševalci kave Edyjem Biekerjem, Andrejem Godino in Giannijem Pistrinijem. Desničarski skrajneži Združenje Tina Modotti vabi drevi ob 18.30 v Ljudski dom na Pončani na srečanje s politologom Laurentom Levyjem in antropologinjo in kolumnistko Annamario Rivera, ki bosta analizirala rasizem in rast desničarskih skraj-nežev v Evropi. Soldinijev film V avditoriju Skladišča idej, kjer je na ogled razstava Tratti, ritratti e so-gni. Per Alberto, bodo danes ob 17.30 predvajali film Silvia Soldinija L'aria serena dell'ovest (1990). O avtorju in delu bo spregovorila Annamaria Percavassi. V boj z odpadki Na Pončani bodo danes od 16. do 18. ure priredili čistilno akcijo domačega rajona. Ob pomoči malčkov rekreatorija Pitteri in šole Svevo bodo za veselo vzdušje poskrbeli glasbeniki skupine Banda Berimbau. Znamka Sofia Nogard V ateljeju Combiné (Trg Barbacan 4/B) bosta drevi ob 19. uri upravi-teljici Nika Furlani in Ludovica Fusco gostili blagovno znamko Sofia Nogard z novo kolekcijo za jesen in zimo za prihajajoče sezone. Pod znamko se podpisujeta Mija Curk in Boštjan Mljač, vsak s svojo izkušnjo na modnem področju. 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Do sobote, 17. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Ul. Dell'Orologio 6, Milje -Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. www.farmacistitrieste.it AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Godzilla«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Marina«; 18.30 »Il treno va a Mosca«; 20.30 »2 volte genitori«. FELLINI - 16.00, 20.00 »La sedia della felicita'«; 17.45, 21.45 »The German Doctor - Wakolda«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Grace di Monaco«; GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Solo gli amanti sopravvivono«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.30, 20.00 »Godzilla 3D«; 18.30, 20.50, 22.30 »Godzilla«; 16.10, 18.20, 20.40, 22.50 »Maščevanje v visokih petah«; 17.50 »Neverjetni Spider-Man 2«; 20.10 »Neverjetni Spider-Man 2 - 3D«; 16.20 »Rio 2 - 3D«; 15.50 »Rio 2«; 16.20, 18.30, 20.30, 22.40 »Sosedi«; 15.40, 18.20 »Trd oreh«; 16.30 »Udar ljubezni«; 20.35, 22.35 »Sivolasi Zigolo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.45 »The Amazing Spider-Men 2: il pote-re di Electro«; 20.30 »Brick Mansions«; Dvorana 2: 16.40 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.20 »Devil's knot - fino a prova contraria«; Dvorana 3: 18.30, 20.10, 21.45 »Locke«; 16.40 »Nut Job - operazione noccioline«; Dvorana 4: 22.00 »Principessa Mono-noke«; 18.45, 20.15 »Gigolo' per caso«; 21.45 «Il centenario che salto' dalla fi-nestra e scomparve«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Ghost movie 2«; 16.30, 18.20, 20.10 »The English Teacher« . SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 19.00, 19.40, 21.30, 22.10 »Godzilla«; 17.00, 19.30, 22.00 »Godzilla 3D«; 16.10, 18.15, 20.10, 22.15 »Grace di Monaco«; 16.20, 18.15, 20.20, 22.15 »Ghost Movie 2«; 16.40, 19.05, 21.30 »Devil's knot - fino a prova contraria«; 16.10, 19.00, 21.50 »The Amazing Spider -Man 2: Il Potere di Electro«; 16.45 »Rio 2: Missione Amazzonia«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Godzilla«; Dvorana 2: 17.15, 21.30 »Godzilla 3D«; 19.50 »Brick Mansions; Dvorana 3: 17.15, 20.10, 22.00 »Grace di monaco«; Dvorana 4: 16.45, 20.20, 22.10 »Ghost movie - questa volta e guerra«; 18.15 »Sexy shop«; Dvorana 5: 20.00, 21.45 »Sexy shop«; 17.30 »The Amazing Spider - Man 2: Il Potere di Electro. SI Šolske vesti OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.san-dorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL prireja predšolski program »Šolski zvonec že zvoni« od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom za utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na šolsko leto. Predvidene razne delavnice (športna, gledališka, jezikovna). Info in vpis na tel. št.: 040-573141 ali urad@dijaski.it. S Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno trisobno stanovanje na Ul. Settefontane 4, blizu tržaškega Kulturnega doma. Tel. št.: 339-5840600. DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. DIRKAŠKO KOLO znamke wilier trie-stina escape, letnik 2008, kolesarski okvir 52, ugodno prodam za 280,00 evrov in podarim kolesarsko čelado. Tel. št.: 328-9215809. GOSPA srednjih let z dolgotrajno izkušnjo išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-6055490 ali 3283677053. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata. Tel. št.: 340-2719034. PODARIM majhne mucke, rojene 9., 17., in 20. aprila. Za info: 040-208002. POMAGAM PRI UČENJU višješolcem in srednješolcem - večletna izkušnja. Tel.: 339-8201250. RESNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali za čiščenje stanovanj, po možnosti v središčnih predelih Trsta. Tel. št.: 333-3346530. V BARKOVLJAH prodam hišo z vrtom (v bližini morja), 4 sobe, kopalnici, dnevna soba, kuhinja, shrambi in garaža (88 kv.m.). Znižana cena. Tel. št.: 333-6194326. V GABROVCU dajemo v najem stanovanje, 60 kv. m., spalna soba, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Tel.: 3476259771. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur dnevno ali kot hišna pomočnica, tudi za likanje. Tel.: 347-8601614. r^ glasbena Mfïl matica spevoigra Kraljica Vida nastopajo: učenci Glasbene matice iz Špetra, otroški zbor »Mali lujerji«, mladinski zbor in orkester Gm Špeter, solisti in mladi Beneškega gledališča Dirigent: David Klodič petek, 16. maja 2014, ob 16.30 SKD Tabor Opčine, ul. Ricreatorio 1 Vstop prost! Večer sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu ¡n po svetu, ZKB E Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. maja. Tel. 040-229439 OSMICA BRJE (SLO) PRI LOJZETU 16.5.-25.5.2014 Tel.00386-(0)31-556924 Hi Osmice DARIO IN JELKA vabita na osmico v Ricmanje št. 155. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. SALOMON v Rupi je odprl osmico. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. Loterija 15. maja 2014 Bari 54 33 25 10 e Cagliari e0 52 85 e3 81 Firence 58 76 80 68 e Genova 26 2 77 10 30 Milan 21 71 38 90 80 Neapelj 84 37 78 24 75 Palermo 23 59 73 42 27 Rim 35 2 e7 4e 29 Turin 1 33 e0 e9 2 Benetke 47 7 31 90 e7 Nazionale 13 40 2 39 12 Super Enalotto Št. 58 20 47 56 64 66 67 jolly 24 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 4 dobitnikov s 5 točkami 530 dobitnikov s 4 točkami 20.854 dobitnikov s 3 točkami 20.253.995,69 C --€ -- € 54.305,51 € 412,78 € 20,90 € Superstar 24 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.357.637,75 € 1 dobitnik s 4 točkami 41.278.00 € 101 dobitnikov s 3 točkami 2.090,00 € 1.598 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.374 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.222 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sobota, 17. maja 2014 7 SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na zaključni nastop Glasbene kambrce in solistov JUTRI, 16. maja, ob 20. uri Sodelujejo: Glasbena kambrca, vodi Tina Renar solisti Glasbene kambrce pod mentorstvom Aleksandre Pertot klavirska spremljava Beatrice Zonta, Simon Kravos in Martin Vertovec S Izleti Radijski oder in Društvo Finžgarjev dom vabita na zaključno predstavo malih gojencev Tečaja lepe govorice Radijskega odra STARA HIŠKA, HRUŠKA,BUŠKA IN ZLATO PERO režija: Lučka Susič in Anka Peterlin nocoj ob 18h v Finžgarjevem domu Pobudo je podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ZÜ] Obvestila ŽUPNIJA REPENTABOR sporoča, da sta se sprostili dve mesti za 8- dnevno popotovanje po Grčiji. Potovanje bo od 2. do 9. junija. V kolikor je kdo zainteresiran, se lahko vpiše do danes, 16. maja, zvečer, na tel. št.: 3358186940. SKD VESNA prireja v soboto, 17. maja, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom Bleda. Sledi obisk Kovaškega muzeja in Vigenjca, Krope, plovba po jezeru in ogled Blejskega otoka. Info in prijave: Tatjana (340-6709578), Mitja (333-4463154) in Igor (3489234060). OMPZ F. BARAGA vabi na Brezje v soboto, 24. maja, ob praznovanju 200-letnice milostne podobe Marije Pomagaj. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša na prostem pred Baziliko. Popoldne se bomo podali v Kranj. Vmes bo kosilo v okolici Brezij. Prijave najkasneje do srede, 21. maja. Za vpis in ostale info pokličite na tel. št.: 3479322123 ali 340-1395070. KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet »Po Idrijsko - Cerkljanskem«, ki bo v petek, 30. maja. Program vključuje voden ogled Bolnice Franja in Unescove Idrije. Prijave in info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št.: 340-2741920 (Mirela). KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških toplicah, od 15. do 24. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. CELODNEVNI IZLET V GARDALAND, v organizaciji SKD Primorec in MTK, bo v soboto, 21. junija. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah (možne druge štartne točke na Opčinah -parkirišče blizu krožišča proti Ba-nim, na Proseku pri trgovinah Centro Lanza in v Devinu v parkirišču na avtocesti - autogrill). Povratek je predviden v poznih večernih urah. Info in vpisi na tel. št.: 348-3288130. KRU.T obvešča člane, da je še nekaj dvoposteljnih sob na razpolago za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra, od 21. do 28. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040573141; urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Info in vpisi za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it. SKD TABOR OPČINE: za pripravo razstave ob 1. svetovni vojni na Opčinah in v bližnji okolici nujno iščemo fotografije, pošto iz fronte, dnevniške zapise ali katerikoli drugi dokument. Tel. 040-211936 (Nori) ali 040-213945 (društvena knjižnica, od 16. do 19. ure). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi danes, 16. maja, ob 18.00 v gostilno na Razdrtem, na predavanje dr. Zvone Zigon: »Aljaska in Havaji - dva obraza ene same lepote«. Ob 20.00 pa bo pohod ob polni luni na Nanos. GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PETERLIN - gledališki teden za otroke od 7 do 13 let, v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete, bo potekal na Opčinah v prostorih Marija-nišča od 16. do 20. junija, od 9. do 16. ure. Vpis otrok (samo osebno) bo danes, 16. maja, v Ul. Donizetti 3 - III. nad., od 8.30 do 16.00. Poleg svojih otrok lahko vsak vpiše samo še 1 otroka. Omejeno št. mest. Zamudniki lahko pokličejo, da izvejo, če je še kakšno prosto mesto. Info na št. 040370846 od 9. do 17. ure. OBČINA ZGONIK - Odprte osmice Sa-matorca 2014: danes, 16. maja, ob 19.30 na balinišču uradno odprtje in koncert MoPZ Shola cantorum A. Pacini iz Atrija; v soboto, 17. maja, 9.00-19.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 14.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, 18.00-22.00 potujoči muzikanti - Godba Salež, ob 20.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MoPZ Shola cantorum A. Pacini iz Atrija; v nedeljo, 18. maja, ob 10.00 pohod Pliskovica-Samatorca (2h), ob 18.00 v osmici pri Cvetkotu predstavitev knjige Osmizze illustrate, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (15.00-20.00), razstave, extempore za otroke. Več na www.co-mune.sgonico.ts.it. SKD LIPA iz Bazovice namerava organizirati likovni tečaj namenjen začetnikom in tistim, ki že spretno vrtijo v svojih rokah svinčnike in čopiče. Vodil ga bo priznani slikar Marjan Mi-klavec iz Sežane, poznan po svojih delih. Odvijal se ob petkih, od 17.30 do 21.00, od danes, 16. maja, do 13. junija (5 srečanj). Prijave na tel. št. 3338994783 ali lipa@email.it. SKD SLOVENEC vabi vaščane v soboto, 17. maja, od 9. ure dalje, na prostovoljno akcijo za ureditevParka Hri-benca, za 44. Praznik vina, ki bo od 30. maja, do 2. junija. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA Slovenije - Podružnica Kras vabi v nedeljo, 18. maja, na pohod v Škrbino oz. Šibelje in od tam na Sv. Katerino ter hrib Ovčjak z ogledom zasebnega muzeja Silvana Furlana v Šibeljah. Pohod vodi Amadej Škibin. Odhod ob 8. uri s stare avtobusne postaje v Sežani. Informacije na tel. 040-900021 (dr. Ljubislava Škibin) po 15. uri. DSI vabi v ponedeljek, 19. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z Marijo Stanonik, avtorico publikacije »Slovenska pesem v tujem škornju od doma do puščavskega peska«. Sodelovala bosta Bogomila Kra-vos in Saša Rudolf. Začetek ob 20.30. JUS REPEN vabi člane, da se udeležijo 17. občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v stari šoli na Colu. SKGZ vabi delegate članic in članov na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 18.30 v drugem sklicu, v Tumovi dvorani v Gorici (KB center - Korzo Verdi 51). LITERARNI NATEČAJ za mlade do 25. leta, ki sta ga razpisala Slovenski kulturni klub in MOSP in je posvečen pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi bližajoči se 90-letnici, je bil podaljšan do 22. maja. Tema in oblika literarnih prispevkov sta prosta. Delavnica kreativnega pisanja, ki jo bo vodila prof. Marija Kostnapfel, bo na sporedu v torek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Predavanje o liku in delu Alojza Rebule bo imela prof. Jadranka Cergol. Slovesno nagrajevanje pa bo 6. junija po simpoziju Slavističnega društva. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da bo prihodnje srečanje v torek, 20. maja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. JUS NABREŽINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo rednega volilnega občnega zbora, ki se bo vršil v petek, 23. maja, ob 20. uri v župnijski dvorani v Nabrežini. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnošte-vilno prisotnost članov. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. maja, ob 14.00 v prvem in v torek, 27. maja, ob 18.30 v drugem sklicu na sedežu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), v sredo, 28. maja, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hro-vatin. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja, od 14.00 do 18.00 v se-sljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo vabljeni! DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri). NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira »Športni poletni kamp« za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. do 21. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 6. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 040-2171044, Roberta 3332939977. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na in-fo@melanieklein.org. Omejeno število mest. JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored tečajev: od 16. do 20. junija, od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija, od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija, od 21. do 25. julija, od 28. julija do 1. avgusta, od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramarskega gradu glasbene poletne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@ac-cademialiricasantacroce.com, 3497730364 (Desire) in 347-1621659 (Mojca). SLORI razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje je 16. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata A.š.d. Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpisovanja na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.mela-nieklein ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. SPDT organizira od 23. do 28. junija, planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpisovanje na e-pošto: mladinski@spdt.org. Za informacije: 338-4913458 (Franc). CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira poletni center v Grljanu, od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8. do 14. leta. Število mest je omejeno. Info in vpis na center.har-monija@gmail.com. 13 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN RADIJSKI ODER vabita danes, 16. maja, ob 18. uri na ogled otroške igrice Lučke Susič »Stara hiška, hruška, buška in zlato pero«. Izvajajo mali gojenci Tečaja lepe govorice Radijskega odra, pod vodstvom Lučke Susič in Anke Peterlin. Pobudo je podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. GLASBENA MATICA vabi vse otroke in njihove starše danes, 16. maja, ob 16.30 v Prosvetni dom na Opčine na ogled spevoigre »Kraljica Vida«. Izvajajo učenci Glasbene matice iz Špe-tra, otroški zbor »Mali lujerji«, mladinski zbor in orkester Gm Špeter, solisti in mladi Beneškega gledališča. Dirigent: David Klodič. Vstop prost! OBČINA DOLINA vabi, v sklopu praznovanj ob 120. obletnici SKD Slavec iz Ricmanj, na otvoritev stalne razstave »Borisu Zuljanu od vseh nas«, danes, 16. maja, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Predstavitev prof. Jasna Merku. Kulturni program bodo oblikovali člani domačih društev. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na zaključni nastop Glasbene kambrce in solistov danes, 16. maja, ob 20. uri. Sodelujejo: Glasbena kambrca, vodi Tina Renar; solisti Glasbene kambrce pod mentorstvom Aleksandre Pertot; klavirska spremljava Beatrice Zonta, Simon Kravos in Martin Vertovec. SLOVENSKI KLUB vabi danes, 16. maja, ob 18.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. S. Francesco 20, na predvajanje dokumentarca novinarja Erika Va-lenčiča »Koalicija Sovraštva«, ki prikazuje delovanje neonacističnih skupin v Sloveniji ter ravnodušnost različnih slovenskih vlad do tega zaskrbljujočega pojava. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 3. Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa«, ki bo v soboto, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC, v sodelovanju s SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca, vabi člane in somišljenike v soboto, 17. maja, ob 20. uri na dvorišče društvenega kluba na dan včlanjeva-nja in ogled dokumentarca »Vstala Primorska«. Večer bo popestrila Mar-jetka Popovski s partizanskimi viža-mi s skupino deklet Cvet v laseh. ZAKLJUČNI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v sklopu občinskega praznika Mestne občine Koper bo v nedeljo, 18. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo Pihalni orkester Divača (dir. Boris Benčič), Godbeno društvo Viktor Parma Trebče (dir. Luka Carli), Pihalni orkester Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar) in Pihalni orkester Koper (dir. Nejc Sukljan). Koncert prirejata ZSKD in JSKD v sodelovanju s KD Hrvatini in Mestno občino Koper. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS prireja v ponedeljek, 19. maja, ob 17. uri v domu Krajevne skupnosti v Kazljah, slikovno predavanje arheologinje dr. Verene Vidrih Perko »Kako je arheološko odkrivanje antike vplivalo na sodobnost?«. Vabljeni! POTOPISNO PREDAVANJE BRUNA KRIŽMANA »No hay falta de cobre en Chile« (V Čilu nam bakra ne manjka) v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 21. maja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. REVIJA PESEM MLADIH: ZCPZ vabi na zaključni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo v soboto, 24. maja, ob 15.00 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: OPZ Krasje, OPZ Mini Ven-turini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vi-gred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MlPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MlPZ NSŠ Igo Gruden. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 28. maja, ob 18.00, na srečanje z Bogomilo Kravos in njeno knjigo »Zgodba mojega očeta« ter na predstavitev pobude Primorci beremo. BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'rici v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni! Prispevki V spomin na Zmago Petaros darujeta Nada in Sonja 20,00 evrov za PD Slovenec. V spomin na Tineta Repinca darujejo Jasna, Martina in Vili 100,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. t Jutri, 17. maja, bo prenos posmrtnih ostankov župnika g. Alojzija Zupančiča na boljunsko pokopališče s pričetkom sv. maše ob 10.00 uri v boljunski cerkvi. 8 Petek, 16. maja 2014 TRST samatorca - Od danes do nedelje na pobudo Občine Zgonik Odprte osmice vabijo Ob ponudbi domačega vina in hrane pester spored razstav, koncertov, turnirjev in drugega Na pobudo Občine Zgonik bo tudi letos od danes pa do nedelje, 18. maja, potekala pobuda Odprte osmice v Sa-matorci, s katero želijo ovrednotiti kmetijski sektor in najbolj značilno dejavnost za občinski teritorij, t.j. vinogradništvo. V Samatorci bo hkrati odprtih pet osmic, in sicer pri Cvetku in Zmagi, pri Ervinu, pri Davidu, pri Borisu ter pri Sereni in Walterju. Pobuda se odlikuje tudi zaradi pestrega rekreacijsko-kulturnega programa: drevi ob 19.30 bo na balinišču uradno odprtje in krajši koncert MoPZ Schola cantorum A. Pa-cini iz Atrija (Teramo); jutri prirejajo od 9. do 19. ure mednarodni turnir v balinanju, ob 14. uri pa se bo v osmici pri Borisu pričel šahovski turnir; ob 15. bo na balinišču še turnir v briškoli, med 18. in 22. uro pa bodo nastopali potujoči muzikanti - Godba Salež. Ob 20. uri bo v cerkvici Sv. Urha koncert MoPZ Schola cantorum A. Pacini iz Atrija pri Teramu. V nedeljo, 18. maja, se bo ob 10. uri začel Pohod prijateljstva Pliskovica-Samatorca (2 uri hoje). Ob 18. uri bo v osmici pri Cvetku predstavitev knjige Osmize illustrate, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha pa koncert gojencev Glasbene matice. Osmice bodo v teh dneh poleg domače kapljice in su-homesnih dobrot ponujale na ogled še razne razstave: pri Ervinu bo svoje skulpture in slike razstavljal mladi domačin Branko Kante, pri Borisu bo fotografska razstava Ser- gia Ferrarija »Razstava vin v Zgoniku 1971«, pri Davidu bodo na ogled nakit in razna ročna dela Urške Šinigoj, pri Wal-terju in Sereni pa se bodo predstavili Robi Goruppi z izdelki iz graviranega stekla, Saško Ferluga s kraškim nakitom in Marko Lupinc z grafikami ter fotografijami narodnih noš, pri Cvetku pa bodo razstavljene kompozicije iz suhega cvetja, medtem ko bodo risbe, ki so nastale v sklopu ex-temporeja v Pliskovici na ogled v vseh osmicah. V soboto in nedeljo bo možna vožnja s kočijo po Samatorci (med 15. in 20. uro). V sklopu prireditve bo potekal tudi fotografski natečaj. Udeleženci lahko pošljejo fotografijo po elektronski pošti na naslov osmice_samatorca@yahoo.it, in pripišejo svoje ime, priimek in telefonsko številko, do petka, 23. maja 2014. Nagrajena bo fotografija, ki bo ujela najznačilnejši utrinek s pobude Odprte osmice v Samatorci. V soboto in nedeljo bo potekal ex-tempore za otroke do 14. leta starosti, ki bodo risali na temo živali na kmetiji (1 risbo) in sicer v vsaki izmed zgoraj navedenih osmic. Žirija bo zmagovalce obeh natečajev razglasila v nedeljo, 1. junija, ob 18. uri v sklopu nagrajevanja Razstave vin. Pobudo je omogočilo prostovoljno delo krajevnih društev Kd Rdeča zvezda, AŠK Kras, KRD Dom Briščiki, Godbe Salež, Društva slovenskih lovcev F-Jk Doberdob, društva kočijažev Mattakkioni ter Glasbene matice iz Trsta. / gledališče miela - Nocoj in jutri Glasbena večera v spomin na Satieja V gledališču Miela se tudi letos spominjajo rojstnega dne skladatelja Erika Sa-tieja (17. maja). Prireditve so se začele že prejšnjo soboto, ko so odprli razstavo Eks-centrične vizije, zvečer pa priredili plesno-glasbeni poklon, na katerem je Aleksander Rojc na klavir izvedel vrsto slavljenčevih skladb ob »plesni spremljavi« Valentine Morpurgo in Lorenze Masutto (na sliki Fotodamj@n). Prireditve se bodo v Mieli nadaljevale nocoj, ko bo klavirski oddelek konser-vatorija Tartini od 20. ure ponudil glasbeni maraton z deli skladateljev 20. stoletja, jutri ob 21. uri pa bo Polifonski zbor iz Rude ob spremljavi pianista, kvarteta godal in harmonikarja izvedel skladbo »I canti rocciosi« Giovannija Sollime. opčine - Nocoj v Finžgarjevem domu Predstava ob zaključku Tečaja lepe govorice Ob zaključku Tečaja lepe govorice v priredbi Radijskega odra, bodo drevi ob 18. uri Finžgarjevem domu na Opčinah tečajniki uprizorili otroško predstavo Stara hiška, hruška, buška in zlato pero. Eno od poglavitnih poslanstev Radijskega odra je bilo že od same ustanovitve širjenje in utrjevanje lepe slovenske izreke, predvsem na radiu, pa tudi na odrskih deskah, recitalih in - zakaj ne - v vsakodnevnem sporazumevanju. Zato je pogosto organiziral tečaje lepe govorice tako za odrasle kot tudi za otroke. Pri teh pobudah mu je vedno naklanjal svojo podporo tudi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsi se namreč zavedamo, kako potrebno je - posebno pri nas - gojiti lepo slovensko besedo in učiti že otroke, kako se besedila pravilno in smiselno preberejo oz. izgovorijo. V letošnji tečaj je bilo sprejetih šest otrok med osmim in dvanajstim letom starosti. Več kot polovica teh je iz narodnostno mešanih družin. To pomeni, da je njihovim staršem dosti do tega, da bi otroci slovenščino obvladali ne samo kot šolsko učno snov, pač pa tudi v živem in spontanem govoru. Na lekcijah so gojenci najprej usvojili nekaj teoretičnih informacij, potem pa je bilo treba kar hitro preiti od teorije k praksi, saj postanejo s tem vaje za otroke zanimive in živahne. Potem ko so za vajo prebrali odlomke iz raznih otroških igric, so se navdušili za pravljico o stari hiški, hruški, buški in zlatem peresu, ki jo je napisala ena izmed dveh voditeljic tečaja, Lučka Susič. Morda so bili najprej radovedni, kaj se skriva za igrivim naslovom, ki se zdi nekakšna besedna igra, vsekakor pa se jim je potem tudi besedilo zdelo zabavno in zanimivo ter blizu njihovemu miselnemu svetu. Da je lahko zaživelo v obliki predstave, ga je morala avtorica nekoliko spremeniti in prilagoditi vloge posameznim gojencem. Oseba, ki povezuje vse elemente naslova je skrivnostna Dejka Orač, ki živi v stari hiški in se navidez preživlja s prodajo hrušk z lastnega vrta. Bogati župan jo skuša izgnati iz hiške, da bi na njenem zemljišču sezidal nove palače, njegov sin Luka jo žali in zafrkava, edino deklica Mojca ji pomaga in jo brani, pri tem pa dobi hudo buško na čelu. Za njeno prijaznost ji Dejka podari zlato pero, ki pa ni navadno pero, saj tudi Dejka ni to, kar zgleda, ampak je v resnici to, kar nam lahko izda anagram njenega imena. S tem pa seveda zgodbe ni konec, to je šele začetek, vendar je bolje, da o naslednjih zapletih in razpletih ne izdamo preveč. Povemo lahko samo, da v igri nastopajo Karol Kovic kot Dejka, Maja Mochor kot Mojca, Dimitri Gergolet kot policaj, Anna Sincovich kot Pikavila, Lorenzo Mezzavilla kot Luka in Oliver Busan kot tajni agent. Avtor glasbe je Aljoša Saksida, za luči in zvok bo skrbel Samuel Kralj. Voditeljici tečaja in režiserki pa sta Lučka Susič in Anka Peterlin. Vsi mali in odrasli ustvarjalci predstave pa seveda pričakujejo, da si bo njihov trud ogledalo čim več gledalcev. Vabijo torej v Finžgarjev dom nocoj ob 18.uri. glasbena matica - Danes ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Nediška Kraljica Vida Pravljico v glasbi bodo izvedli solo pevci, instrumentalisti in zboristi špetrske Glasbene matice Solo pevci, instrumentalisti in zboristi špetrske Glasbene matice bodo danes gostovali v Prosvetnem domu na Opčinah z enkratno ponovitvijo šolske uspešnice, izvirne uglasbitve in uprizoritve pravljice iz Nediških dolin »Kraljica Vida«. V njej nastopata dve različni in zelo močni osebnosti: hunski vladar Atila in kraljica, ki reši svoje ljudstvo tujega obleganja. Avtor besedila v nediškem narečju je Aldo Klo- dič. Uglasbitev pa je podpisal David Klodič, ki bo tudi vodil mali orkester in mladinski zbor Gm Špeter, otroški zbor Mali lujerji in četverico solo pevcev. Peli bodo Elena Gugliel-motti, Michele Perrone, sopranistka Elisa Iovele v naslovni vlogi Kraljice Vide, basbaritonist Goran Ruzzier pa bo Ati-la. Sodelovali bodo tudi mladi člani Beneškega gledališča. Otroci in starši so vabljeni na ogled glasbene pravljice, ki se bo pričela ob 16.30. pomorska postaja - Ladja Regal Princess, ki so jo izdelali v Tržiču Priplula je velikanka Danes bo odplula s prvimi 1700 potniki na nekajdnevno poskusno križarjanje po Jadranskem morju Številni Tržačani so včeraj na nabrežju in pomolih pričakali 330 metrov dolgo in 38 široko velikanko Regal Princess, največjo v Italiji doslej zgrajeno ladjo za križarjenje. Nanjo se je vkrcalo prvih 1700 potnikov, ki bodo danes odpluli na nekajdnevno otvoritveno križarjenje po Jadranu fotodamj@n SK z Erikom Valenčičem o Koaliciji sovraštva Slovenski klub vabi danes ob 18.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul.San Francesco 20 na predvajanje dokumentarca Koalicija sovraštva, ki pripoveduje o neonacističnih skupinah v Sloveniji, v njem pa nastopajo tudi nekateri tržaški Slovenci, ki so na lastni koži občutili nestrpnost desničarskih ekstremistov. Prisoten bo avtor Erik Valenčič. Sejem izumiteljev V centru za teoretsko fiziko Abdus Salam v Miramaru je vse nared za sejem izumiteljev (Mini maker faire), ki bo tam zaživel jutri od 10. do 18. ure. Pri 106 stojnicah bo svoje izume predstavilo 299 »znanstvenikov« iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Nizozemske in Nemčije.Vstop bo prost. Več informacij je na voljo na spletni strani www.makefairetrieste.it. Knjiga v Ubik V knjigarni Ubik (Borzni trg) bo danes ob 18. uri tržaška avtorica Laura Schia-vini predstavila svojo knjigo A qualcu-no piace dolce. Z njo se bo pogovarjala novinarka Piccola Arianna Boria. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 16. maja 2014 9 ŽARIŠČE Ali res ne zmoremo? Majda Cibic Cergol Včasih se z grenkobo in nejevoljo sprašujem, kaj se sploh dogaja z mano, z nami, s Slovenci. Čeprav mi je bilo slovenstvo položeno v zibelko, čeprav so me starši vzgajali v slovenstvu, čeprav je bil oče kot številni naši ljudje pregnan in zaprt v koronejskih zaporih zaradi slovenske besede in čeprav se še vedno s prepričanjem trdno oklepam slovenske zavesti, se kljub vsemu nenehno sprašujem: zakaj se Slovenci neprestano vrtimo v krogu razprtij, družbenih sporov, časopisnih žalitev, in to bodisi v matični domovini kot v našem ozkem zamejskem prostoru, zakaj nas še vedno ločujejo različne pregrade, bodisi ideološke, strankarske ali verske, in čeprav se marsikdaj trudimo, da bi nastopali (vsaj navidezno) pod geslom enotnosti in sprave vsaj takrat, ko gre »za narodov blagor«, nam to le redkokdaj uspe. Kako težko ohranjamo, včasih skoraj le iz neke tradicije ne pa prepričanja, dediščino vrednot, ki so nam jih posredovali naši predniki: slovenstvo, svoboda, spoštovanje sočloveka. In tako zaradi ujetosti v nenehne želje po spremembah in ukoreninjenosti v nekih abstraktnih ideoloških principih ponovno vzklijejo v nas nesporazumi, nevredni človekovega dostojanstva. In komaj zasije v človeku neko upanje po medsebojnem razumevanju, že se naslednjega dne začne dvigovati železna zavesa, ki vodi v že kronično ločitev duhov. Dan, ko se mi je na obzorju zasvi-tal žarek upanja, je bil ob koncu januarja, ko sem po televiziji sledila prireditvi imenovanja »Osebnosti Primorske« in prav s srcem občudovala patra Bogdana Knavsa in Vladimirja Krpana, predsednika Zveze borcev Nova Gorica, ki sta bila nagrajena kot »Osebnost Primorske 2013«, saj sta s svojim navidezno malim spravnim dejanjem vnesla sočutje, zadovoljstvo in upanje med primorske ljudi. Zal pa se je tudi ta žarek upanja kmalu razblinil, saj se je v kratkem času dvignil val nesoglasij okrog napisa na Sabotinu, ki je ponovno vnesel v srca ljudi grenkobo in zatrl upanje po medsebojnem dialogu, ki je komaj zaživelo le nekaj mesecev prej. In glej, skoraj usodno: to prav na goriškem in novogoriškem območju, prav tam, kjer je vzklilo drobno seme spravnega dejanja in medsebojnega spoštovanja. In zopet so me začeli vznemirjati večni »zakaji«, ki majejo tla mojemu optimizmu in tistim vrednotam, ki sem se jih od vedno s trdnostjo oklepala. Ali res ne zmoremo stopiti koraka naprej in podati roke drugače mislečemu sočloveku? Ali se tudi mi zrcalimo v zmedi matične domovine, ki vsaj trenutno nam ne more biti prite-gljiv zgled? Resnično bi si želela, da bi bili predvsem ljudje s kulturo v srcu in spoštovanjem do drugačnosti, pripravljeni odpuščati zlo in kot prioriteto naše eksistence imeti v zavesti Človeka kot telesno in duhovno bitje, saj vendarle nismo avtomati v rokah nekih abstraktnih ideoloških miselnosti, idolov, mitov, različnih verskih in neverskih prepričanj in pripadnosti; končno vsakdo ima svojo svobodno voljo, da se svobodno opredeljuje za svoja nagnjenja in hotenja, a v svojem srcu mora biti pošten in iskren tako do svojega so-rojaka kot do vsega človeštva. Le v tej obliki si zamišljam popotnico, ki naj bi jo predali naši mlajši generaciji, nosilki slovenske prihodnosti. kras, istra, kvarner - Čezmejni slovensko-hrvaški projekt Suhi zidovi, preraščena dragocena kamnita dediščina Za delavnico je vladalo precejšnje zanimanje andrej murovec Po Istri, Krasu in Kvarnerju je raztresene veliko kamnite dediščine. Med-njo sodijo tudi suhi zidovi, danes v veliki meri preraščeni in marsikje porušeni. Predvsem pa je skoraj izginilo znanje, kako so jih naši predniki gradili. Z željo ohraniti zidove in prenesti znanje o tehnikah gradnje na ljudi, predvsem pa jih vključiti tudi v turistično ponudbo, so v Visokošolskem središču Sežana (VSS) s partnerji iz Slovenije in Hrvaške pripravili raziskovalno in učno nalogo, v okviru katere bodo širili zgodbo o kamnu in njegovi vlogi v preteklosti. Naslovili so jo Kamen-most. »Kamen je kot tradicionalni material v zadnjih letih izgubil pomen, za- TA TEDEN V Trstu se nadaljujejo proti-avstrijske demonstracije. »Naši junaški lahončki! Zadnjič je že nekdo vedel poročati, kako junaški je zlezlo nekim laškim demonstrantom srce in še nekaj drugega v hlače, ko so po svojem shodu bežali pred policijo po ulici Romagna. In ti mladi »cittadini« so res tekli, kakor zajci, iz nekakega splošnega nam skoraj nepojmljivega strahu že v ulicah Crociera in Acque, kar je lahko vsakdo opazoval, ki se je slučajno nahajal v onih ulicah in se moral stisniti k zidu, da ga ta bežeča drhal ni prevrnila na tla; a za bežečimi demonstranti je morda nehote udrla tudi policija, ki pa je radi svojih težkih dežnih plaš-čev le težko dohajala bežeče junake. Kolikor se je dalo opazovati, mislimo, da so bežeči demonstrantje prav nehote pri-drli na trg pred »Narodni dom« in da so imeli le količkaj poguma, bi gotovo uprizorili kako hujšo pajacado, kajti na vsem trgu in daleč na okrog sta bila sama dva stražnika, par Slovencev in nihče drugi; prav gotovo pa ne kaka četa policijskih stražnikov ali konjenikov, kakor pravi »Piccolo« PRED 100 LETI očividno z namenom, da bi svoje bežeče junake opravičil, ker niso uporabili toli lepe prilike, da bi se slednjič znesli vsaj nad velikimi šipami »Narodnega doma«. Ah, kakor vselej, tako je tudi tokrat obšel laške »cittadi-ne« tolik strah, ko so prisopihali na trg pred »Narodni dom«, da so zdirjali prav daleč mimo in se omejili na nesramne psovke in žvižge. Kdor je videl tak prizor, bo razumel, da ti naši »cittadini« nas ravnotako sovražijo, kakor se nas boje. Prav ta njihova zaslepljena strast in bojazen pa naj je nam v izpodbujo, da ne klonemo z duhom tudi v teh burnih časih. Demonstracija pa vselej ni bila tako nedolžna. Poulična druhal, ki je od dveh strani pridrvela pred »Narodni dom«, je bila oborožena s kamenjem in revolverji ter je v ulici Fabio Severo tudi trikrat streljala. Pred kavarno »Com-mercio«, in sploh vso pot, so s huronskim krikom psovali ščave! »Morte, fuori in abbasso« so neprestano leteli iz ust podivjancev.« TA TEDEN V teh dneh so objavili volilne izide za deželni svet Furlanije Julijske krajine. »Izvoljeni so bili trije naši slovenski kandidati, ki so prejeli ustrezno število preferen-čnih glasov. In to so: v tržaškem volilnem okrožju dr. Karel Šiškovič iz liste KPI, ki je prejel 2544 preferenčnih glasov, in dr. Josip Škerk na listi Slovenske skupnosti, ki je prejel 955 preferenčnih glasov (v goriškem volilnem okrožju pa še dodatne 104 glasove), v goriškem okrožju pa je bil izvoljen Josip Jarc na listi KPI, ki je prejel kar 3234 pre-ferenčnih glasov. Kot se je moglo že vnaprej predvidevati, v videmskem okrožju ni bil izvoljen noben Slovenec. Vendar pa moramo takoj poudariti, da so se kljub temu slovenski kandidati na listah KPI in PSI dobro afirmirali. Na listi KPI je Izidor Predan prejel namreč 535 preferen-čnih glasov, Pavel Petričič pa 462; na listi PSI pa Viljem Černo 404 preference. V goriškem volilnem okrožju, žal ni bil izvoljen slovenski kandidat na listi PSI Marko Waltritsch, ki pa se je PRED 50 LETI s preferenčnimi glasovi zelo dobro uveljavil, saj jih je prejel v goriškem volilnem okrožju kar 813, v tržaškem okrožju pa 327, torej skupno 1140 preferenc. Slovenski volivci, ki so glasovali za slovenske kandidate, so prepričani, da bodo izvoljeni slovenski deželni svetovalci odločno zastopali narodno-obrambne koristi Slovencev v vsej deželi, saj je v programih njihovih strank, zlasti pa v volilnih programih, prav to predvsem tudi poudarjeno. Takoj po objavi volilnih izidov je bilo jasno, da deželne volitve niso prinesle bistvenih sprememb v dosedanjih odnosih med političnimi strankami. Če torej primerjamo predvsem spremembe pri glasovih strank, ki v svojih programih odločno branijo pravice slovenske narodne skupnosti (KPI, PSI, PSIUP, Slovenska skupnost ter indipendentisti), moramo ugotoviti, da so te stranke predstavljale na lanskih volitvah 32.72% vseh glasov v deželi, sedaj pa se je ta odstotek malenkostno dvignil na 33.79%.« to želimo opozoriti nanj, doseči, da ga ljudje znova vzljubijo in uporabljajo,« je povedala Tjaša Kranjec z VSS. Temu namenu bo služilo več praktičnih delavnic. Prva je bila preteklo soboto (10. maja) v Parku Škocjanske jame. »Če so moji dedje z manj znanja in orodja znali to narediti, zakaj ne bi še mi,« je na vprašanje, zakaj se je odločil za udeležbo na delavnici, odgovoril Primož Povh z Barke. »Tako bomo ohranili dediščino.« Koprčan Andrej Hrabar, ki kani obnoviti suhe zidove, ki obkrožajo njegove njive, je hitro ugotovil, da je treba pri obnovi odstraniti drevesa, ki so pognala iz zemlje in rušijo zid, sicer nov ne bo trden. »Potrebnega je dosti znanja; kamen mora biti na kamen postavljen tako, da če človek stopi na zid, se ta ne premakne.« Suhi zid se namreč gradi brez malte ali drugega veziva, izključno s kamnom, ki leži v naravi. Obdelava z orodjem je dovoljena le v izrednih primerih. »Suhi zid je kot nekakšna zloženka, pri sestavljanju katere veliko pomaga domišljija. Kamen je treba obračati toliko časa, dokler se v zidu ne najde ustreznega mesta zanj,« je povedal Boris Čok iz Lokve, ki se je gradnje suhih zidov učil že v mladih letih, Mitja Kobal iz Branika pa dodal: »Naenkrat je dobro graditi tri do štiri metre zidu. Tako ima graditelj večji pregled in hitreje najde primerno ležišče za kamen.« Nasvetov, kako postaviti kamen, da bo zid obstal, je bilo v soboto še veliko in udeleženci se bodo z opravljenim delom lahko pohvalili. Gotovo je dediščino potrebno ohraniti zaradi domačinov, ki želijo obnoviti svoje suhe zidove, ne gre pa pozabiti tudi na njihovo tržno vrednost, pravi Ivka Šimunovic iz Malega Loši-nja, ki je eden od hrvaških partnerjev v projektu. »Pri nas se domačini vedno bolj vračajo k poljedelstvu in želijo obnoviti suhe zidove, pa ne vedo, kako. Hkrati pa želimo pomen teh zidov pojasniti tudi turistom, saj predstavljajo našo dediščino. Zato bomo avgusta, takrat je pri nas turistična sezona na višku, organizirali tekmovanje v gradnji suhih zidov.« Če so naši predniki material za gradnjo suhih zidov pobirali kar s tal, da so pridobili plodno zemljo, pa so stavbe na Brionih gradili s kamnom, ki so ga pridobivali v kamnolomih. »Cilj našega sodelovanja v projektu je, da na Malem Brionu uredimo učno pot, ki bo obiskovalce ter strokovno in širšo javnost seznanila z zgodovino vse brionskih kamnolomov,« je povedala Maja Bizjak Maret-ti iz Narodnega parka Brioni. »Kamnita dediščina Brionov, ki so prerašča bujna sredozemska makija marsikje ostaja žal skrita očem.« In nenazadnje, kamen je bil gradbeni material tudi pri gradnji več kot 130 kamnitih utrdb, ki so nekdaj nadzorovale puljsko pristanišče. »To niso bili zgolj objekti, namenjeni varovanju in nadzoru, ampak tudi oblikovni in arhitekturni dosežki,« je povedal Anton Marn iz Zavoda Ad Pirum. »Gradili pa so jih vojaki, ki so se izučili kamnoseštva. Glede na to, da je bil Pulj v času Avstroogrske monarhije največja vojaška luka, to pomeni, da so v teh utrdbah delali in živeli tudi naši dedje.« S ciljem strokovno ovrednotiti dediščino, izmenjati si izkušnje in navezati stike s kolegi onstran meje pa so se k projektu pridružili na portoroški Turistici, Fakulteti za turistične študije. »Ko vidimo, kakšni posegi se delajo v okolju, da se zidovi popravljajo na način, ki ni tipičen za okolje, je dobro, da se stare veščine ohranijo,« je povedala Duša Fabjan. »Mi načrtujemo strokovno srečanje oziroma konferenco, da se spoznamo in vzpostavimo sodelovanje.« Ob naštetih aktivnostih so na programu še razstava, ki bo na ogled pri vseh štirih partnerjih, natisnjenih bo več strokovnih gradiv in postavljena spletna stran. Projekt, ki ga je finančno podrla Evropska unija, bo stal 318.000 evrov, zaključen pa mora biti marca prihodnje leto. Irena Cunja (TV Koper) zagreb Konec tedna v znamenju festivala stripov V Zagrebu se bo danes v prostorih Doma hrvaških likovnih umetnikov v središču mesta začel 17. festivala stripa Crtani romani šou, ki bo trajal do nedelje. Organizatorji kot največjo zvezdo napovedujejo italijanskega mojstra erotičnega stripa Pao-la Eleuterija Serpierija. Avtorja, ki je poznan po erotičnih stripih o Druuni, bodo tudi počastili z novo nagrado črni jezdec za izjemen prispevek k deveti umetnosti. Na festivalu se bodo predstavili še aktualni avtorji kultnega Zagorja Moreno Burattini, Marco Verni in Marcello Man-giantini. Poleg stojnic s stripi organizatorji napovedujejo predstavitve novih stripovskih izdaj, pogovore z gosti in dve stripov-ski razstavi. 10 Petek, 16. maja 2014 KULTURA / operna akademija križ - Projekt Ragazzi... all'opera! (Otroci ...na oder) Izkušeni pevci in otroci uprizorili opero Don Pasquale V treh dneh kar 9 predstav v Kulturnem domu v Trstu, zdaj pa še turneja po FJK Mednarodna operna Akademija iz Križa, ki jo je ustanovil in jo vodi Aleksander Svab, je med glavne smotre svojega delovanja vključila tudi delo z otroki, kateremu se že štiri leta posveča z zelo uspešnimi projekti. Štiri leta so v otrokovi razvojni dobi zelo dolgo obdobje in Svab je z velikim zadovoljstvom ugotovil, da so se mnogi udeleženci prvih opernih postavitev tako navdušili za opero in petje, da so se vključili v zbore, drugi pa so s starši postali bolj ali manj redni obiskovalci gledališč. Formula, ki si jo je kriški operni pevec izmislil, nalaga otrokom kar veliko dela in odgovornosti, zato pa tudi sorazmerno veliko zadoščenja, kajti odrski nastop krona celoletne priprave in postane izkušnja, ki presega vsakršno vrsto teoretičnega poučevanja. Ragazzi... all'opera! pomeni Otroci ...na oder, pa tudi na delo, ki se začne v šolskih prostorih, kjer se otroci z učitelji ali profesorji učijo arije in zbore, bavijo pa se tudi z izdelovanjem kostumov, ki so bili letos po zamisli Giuditte De Pretis sešiti iz preprostega recikliranega materiala. Ni mnogo oper, ki bi bile primerne za otroke: v prejšnjih letih je Svab po vrsti izbral Mozartovo Fi-garovo svatbo, Donizettijev Ljubezenski napoj, Ros-sinijevega Seviljskega brivca, letos pa je zaživel Do-nizettijev Don Pasquale, ki je med navedenimi naslovi morda najbolj šibak, kljub temu pa nudi kar dovolj priložnosti, da se otroci izkažejo z disciplino in ustvarjalnostjo. Postavitev opere pa ni samo enkratna izkušnja za otroke, temveč tudi zelo koristna preizkušnja za odrasle gojence kriške operne Akademije, zato Svab vsako leto pripravi dve verziji: na matinejah so otroci v nekoliko skrajšani različici opere protagonisti, ker pojejo ne samo zbore (ki jih je v Don Pasqualeju bore malo), marveč tudi arije, tu pa tam zaplešejo in se aktivno vključijo v odrsko dogajanje, večerne predstave pa so bolj pomembne za odrasle pevce, ki se jim otroci pridružijo le v zadnjem dejanju. O zahtevnosti in uspešnosti Svabovega projekta, ki ga podpirata tako Deželni šolski urad FJK kot deželna uprava, pričajo števila udeležencev v prejšnjih letih: 1.200 za Figarovo svatbo, 2.600 za Ljubezenski napoj, kar 4.000 za Seviljskega brivca, in tu- Prizor s predsinočnje uprizoritve Donizettijeve opere Don Pasquale fotodamj@n di letos je bil odziv razveseljiv, kljub upadu udeležbe učencev slovenskih šol, ki so bile v prejšnjih letih mnogo bolj številne. Letos je pristopilo preko trideset italijanskih šol iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, med slovenskimi pa so se odzvale osnovne šole Albin Bubnič iz Milj in Fran Saleški Finžgar iz Barkovelj ter večstopenjske šole Srečko Kosovel z Op-čin in Fran Levstik s Proseka. Z lanskim Seviljskim brivcem bo kriška Akademija navezala sodelovanje tudi s šolo v Lombardiji, Don Pasquale pa je svojo intenzivno turnejo začel v tržaškem Kulturnem domu, kjer je bilo v treh dneh na odru kar devet predstav. Pevsko zasedbo so sestavljali stari in novi gojenci kriške Akademije: na poslednji večerni predstavi v Kulturnem domu je v nosilni vlogi pel Giovanni Alberico Spiazzi (v ostalih so se vrstili Alessandro Menduto, Tommaso Quanilli in Massi-miliano Svab), Norina je bila Emilia Russo (izmenično Cristina Del Tin, Cristina Allegra, Nika Kožar in Julija Kramar), Dottor Malatesta Pierpaolo Cappuc- cilli (izmenično Joseph Lia in Umberto Bassi), Ernesto Federico Buttazzo (in Paolo Pieruzzo), notar Mas-similiano Svab (in Umberto Bassi), na klaviaturo je igral Fabio Zanin (in Roberto Brandolisio ter Desire' Broggi), sodelovali pa so učenci šol Morpurgo, Corsi in Pacifico. Odrasli in otroški zbor je profesionalno koordiniral Alessandro Menduto, zahtevnost partiture pa sta najbolje premostila protagonist Giovanni Al-berico Spiazzi in sopranistka Emilia Russo, sicer je celotna zasedba z otroškim zborčkom vred kar lepo sledila Svabovemu vodstvu in požela veliko aplavzov. Don Pasquale je sinoči obiskal Občinsko gledališče v Tržiču, nocoj bo v gledališču Pasolini v Cervi-gnanu, jutri v auditoriju De Cesare v Remanzaccu, 19. in 20. maja v čedajskem gledališču Adelaide Ristori, 20. maja v Auditoriumu Zotti v San Vito al Taglia-mento, 21.v gledališču Mons.Lavaroni v Artegni, 22. v videmskem Avditoriju Zanon, turneja pa se bo sklenila 23. maja v občinskem gledališču v Krminu. Katja Kralj Rock koncerti v Ljubljani Po nocojšnjem koncertu skupine Laibach (ob 20. uri v Križankah) bo rock scena v Ljubljani ponudila ta mesec še dva večja dogodka. ŽELJKO BEBEK & THE BAND -Jutri ob 21. uri bo v Cvetličarni nastopil Željko Bebek s svojim bendom. Gre za turnejo ob praznovanju 40. obletnice kariere, ki je bila zaznamovana zlasti z nastopanjem v skupini Bi-jelo Dugme. Rock legenda, nepreko-sljivi vokalist in odličen interpret glasbe, ki jo je soustvarjal v skupini Bi-jelo dugme Željko Bebek, ob tej priložnosti praznuje 40. obletnico svojega delovanja to se pravi štiri desetletja od izida prve plošče »Kad bi' bio bijelo dugme«. Soustvaril in odpel je mnoge legendarne pesmi skupine Bijelo dugme, kot so "Kad bi' bio bijelo dugme", "Selma", "Da sam pekar", "Ne spavaj mala moja muzika dok svira« in druge, kot tudi številne uspešnice, ki so nastale v času njegove solo kariere. Cena v predprodaji: 17,00 €. FESTIVAL DRUGA GODBA - V petek, 30. in v soboto, 31. maja, bo v Ljubljani (na raznih lokacijah, od Cankarjevega doma do Metelkove in Križank) Festival Druga godba; s svojo 30-letno zgodovino je eden najpomembnejših festivalov osrednje Evrope, ki predstavlja glasbe sveta. S svojim konceptom, novimi pristopi in »odkrivanjem« neznanih glasbenih vsebin in geografskih teritorijev je edinstven v tem kulturnem prostoru. Koncept letošnjega jubilejnega festivala bo nadgradnja lanskega izvirnega koncepta, ko je festival potekal brez predaha 29 ur za enotno ceno vstopnice 29 eur. Letos bo festival programsko še izrazitejši, saj bo poleg zvezd iz Afrike, obeh Amerik in Evrope nastopil še eden najpopularnejših izvajalcev iz Slovenije Magnifico. Celoten festivalski program je objavljen na spletni strani www.druga-godba.si. Cene: abonma za oba večera redna cena 30,00€, družinska 27,00 €, posamezni dan redna cena 25,00 €, družinska 22,50 €. (I.F.) knjižna nagrada Desetnica za roman Kot v filmu Vinku Moderndorferju Komisijo za desetnico, nagrado za najboljše otroško ali mladinsko delo, je prepričal mladinski roman Kot v filmu Vinka Modern-dorferja. Komisija je prepoznala tekočo pripoved, polno humorja, grenkih resnic in nevsiljivih premislekov o sodobnosti. Na koncu avtor postreže s presenetljivim razpletom in za bralca novim, prist-nejšim pogledom na svet. V obrazložitvi stanovske nagrade Društva slovenskih pisateljev so zapisali, da je prvoosebni junak Moderndorferjevega romana dvanajstletni Gašper bister fant, ki ga pretresajo pubertetniške tegobe, povezane s primitivnimi ustrahovanji postavljaških sošolcev. Hkrati pa Gašper kmalu opazi, da je doma nekaj narobe. Njegova mati je vse bolj sumničava in zazrta vase, oče pa je večkrat nepojasnjeno zdoma. In ker ima Gašper bujno domišljijo si - čeprav že sluti razloge neurejenih družinskih razmer - izmišljuje napete prizore, polne črnega humorja, v katerih ob karikiranih filmskih likih nastopajo člani njegove družine. Letošnjo komisijo so poleg njene predsednice Polonce Kovač sestavljali še Borut Gombač, Klarisa Jo-vanovič, Janja Vidmar in Dim Zupan, v izbor za nagrado pa je bilo uvrščenih 76 knjižnih naslovov. (STA) mladika - Številka 2-3 2014 Bogata bera literarnih prispevkov glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Nova številka tržaškega mesečnika Mladika je zagledala luč v velikonočnem času. V uvodni besedi z naslovom Upanje Velike noči Jože Bajzek spregovori o pomenu križa, na katerem je umrl božji sin, in o upanju, ki ga je s svojo smrtjo in vstajenjem dal kristjanom. Sledi razmišljanje Loredane Gec Nekaj trenutkov tišine, ki ga je radijska ražiserka in programistka prebrala na Prešernovi proslavi v Društvu slovenskih izobražencev 10. februarja letos. Mladika ponuja v branje bero literarnih prispevkov, in to so: novela Nataše Konc Lorenzutti Bližina daljave, ki je prejela prvo nagrado na 42. literarnem natečaju revije Mladika, 18. nadaljevanje romana Irene Zerjal Peta Avenija in smrtne zagate, cikel pesmi Metke Kacin Beltrame Benečija, mon amour, ki je bil priporočen na 41. literarnem natečaju revije Mladika ter pesem Vladimirja Kosa Morda še kdo drug se v Nedeljo napoti. Spomine na življenje v Nemčiji Petra Merkuja po avtorjevi smrti in na podlagi izvirnih zapiskov nadaljuje žena Mirella Urdih Merku. V tem nadaljevanju se spominja posebnih življenjskih obletnic, ki jih je mož slavil v Nemčiji, in njune zlate poroke. Renato Podberšič mladi je avtor zanimivega članka o prvem vseslovenskem romanju v Sveto deželo leta 1910, katerega se je udeležilo tudi 24 romarjev iz Trsta. Bruna Marija Pertot je avtorica spominskega zapisa, katerega se objavlja prvi del, o Zori Piščanc in njenem bratu Ladotu. V Turn Blue The Black Keys Indie, psihedelicni pop rok Nonesuch Records, 2014 ' ■ Ocena: ★★★★★★★ članku z naslovom Slikanje s svetlobo Mojca Polona Vaupotič piše o slovenskih snovalcih barvnih oken - vitrajih. Marija Pirjevec je avtorica zapisa Kosovelov smisel za svobodo sredi dehuma-niziranega sveta, ki ga je prebrala ob 110-letnici pesnikovega rojstva, in sicer ob otvoritvi Kosovelove spominske sobe v prostorih Ljudske univerze v Sežani. O letošnjem dobitniku nagrade Prešernovega sklada, duhovniku jezuitu, pesniku in filozofu Vladimirju Kosu piše Rozina Švent. Sledi Antena z novicami iz zamejstva in iz Argentine, Ocene knjig izpod peresa Cirila Velkovrha in Iztoka Ilicha, in Novice Knjižnice Dušana Černeta. Pred izidom nove plošče ameriškega benda The Black Keys je vladala prava glasbena evforija. Dvojica, doma iz ameriške zvezne države Ohio, ki je še pred nekaj leti bila znana le v nočnih klubih underdground scene, je s prejšnjo ploščo El Camino postala neke vrste planetarni glasbeni fenomen. Uspešnico Lonely Boy ste verjetno slišali že tisočkrat, prejela je veliko glasbenih priznanj, na spletnem portalu Youtube pa ji je prisluhnilo okrog 34 milijonov ljudi ... Dan Auerbach in Patrick Carney tudi tokrat nista razočarala svojih oboževalcev, pa čeprav sta z novo ploščo Turn Blue na nek način spremenila glasbeni trend prejšnjega albuma. Kot se večkrat zgodi, je glasbeni sound in besedila novega ploščka močno pogojevalo čustveno stanje pevca Auerbacha, ki se je pred kratkim razšel z ženo. Album Turn Blue, ki je izšel ravno ta teden, je torej bolj melanholična plošča, manj je bluz roka in poskočnih ritmov, več pa psihedelije, sintetizatorjev zvoka in daljših kitarskih rifov. To pa je razvidno že s prvo, skoraj sedemmi-nutno (!) Weight of Love, ki rahlo spominja na uspešnico Breathe angleške legendarne zasedbe Pink Floyd. Bolj pop obarvana je pesem, ki daje plošči naslov Turn Blue, nato pa je na vrsti single Fever, ki ga že skoraj dva meseca vrtijo vse radijske postaje, morda ste mu celo prisluhnili v kakem supermar-ketu. Pesem je nedvomno posrečena in je ena od redkih, ki spominja na glasbeni sound prejšnjega albuma El Camino. Tej bi lahko prišteli še krajši komad It's Up To You Now, medtem ko se Auerbachovo žalostno duševno stanje ponovno prikaže v naslednjih Waiting On Words in In Our Prime. Za konec sta Carney in Auerbach poskrbela še za bolj rokersko, v Rolling Stones stilu, pesem Gotta Get Away. Osma plošča Turn Blue ameriške dvojice The Black Keys je globalno gledano dobra plošča. Gotovo ne bo deležna komercijalnih glasbenih priznanj, kot prejšnja, a nič za to ... ne verjamem, da stremita Auerbach in Carney ravno za temi. / ITALIJA, SVET Petek, 16. maja 2014 1 1 rim - Po podatkih statističnega urada Istat Italijanski BDP v prvem trimesečju zaskrbljujoče nazadoval za 0,1 odstotka RIM / LIZBONA / ATENE - Med državami z evrom je gibanje bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem letošnjem četrtletju razočaralo v več državah. Med ranljivimi državami se je po kratkem predahu v negativnem območju znova znašla Italija, prvič v letu dni pa se je gospodarstvo skrčilo tudi na Portugalskem. Še naprej se zmanjšuje tudi obseg grškega BDP.Kot je razvidno iz včerajšnje objave italijanskega statističnega urada Istat, je italijanski BDP v prvem trimesečju na ravni četrtletja nepričakovano nazadoval za 0,1 odstotka, na letni ravni pa za 0,5 odstotka. Krčenje je posledica slabih rezultatov italijanske industrije. Italijansko gospodarstvo, sicer tretje največje v območju evra, je iz najhujše recesije po drugi svetovni vojni izšlo šele v zadnjem četrtletju lani, ko je v četrtletni primerjavi napredovalo za 0,1 odstotka. Lani je sklenilo z 1,9-odsto-tnim padcem, letos pa naj bi po napovedih Rima z 0,8-odstotno rastjo. Slab rezultat so med januarjem in marcem zabeležili tudi na Portugalskem, kjer se je BDP na ravni četrtletja po prvih ocenah tamkajšnjega statističnega urada INE skrčil za 0,7 odstotka, na letni ravni pa za 1,2 odstotka. To je slaba novica pred sobotnim izstopom Portugalske iz programa mednarodne pomoči. Za Grčijo so medtem trenutno dostopni le podatki za gibanje BDP v prvem četrtletju na letni ravni. Zmanjševanje obsega BDP pa se v tej državi vendarle umirja; v prvem trimesečju je bilo v letni primerjavi 1,1-odstotno, potem ko je bilo v zadnjem trimesečju 2,3-odstotno. Potem ko se je grško gospodarstvo lani po izračunih francoske tiskovne agencije AFP skrčilo za 3,86 odstotka, naj bi se letos po napovedih grškega finančnega ministrstva okrepilo za 0,6 odstotka, kar bi pomenilo prvo rast po letu 2008. Za Španijo je medtem včeraj evropski statistični urad Eurostat objavil, da je imela na četrtletni ravni 0,4-, na letni ravni pa 0,6-odstotno gospodarsko rast (v četrtletju pred tem 0,2-odstotno rast oz. 0,2-odstoten padec). Ciprsko gospodarstvo se je v prvem četrtletju v četrtletni primerjavi skrčilo za 0,7 odstotka (v zadnjem četrtletju lani za 0,8 odstotka), v letni primerjavi pa za 4,1 odstotka (v zadnjem četrtletju lani za pet odstotkov), je sporočil Eurostat. Območje evra je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem po izračunih evropskih statistikov zabeležilo le 0,2-od-stotno rast BDP in s tem močno razočaralo analitike. Največja stagnacija je v industrijski proizvodnji ansa moskva - Ruski predsednik Vladimir Putin naslovil pismo voditeljem 19 evropskih držav Ukrajina naj Rusiji plača milijardni dolg za plin, drugače bodo z junijem nastali problemi z dobavo Putin je članice EU obtožil, da si premalo prizadevajo za rešitev vprašanja dobave ruskega plina Ukrajini ansa MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj na voditelje 19 evropskih držav naslovil novo pismo, v katerem je članice EU obtožil, da si premalo prizadevajo za rešitev vprašanja dobave ruskega plina Ukrajini. Ob tem je dodal, da je Moskva še vedno pripravljena na iskanje rešitve, v nasprotnem primeru pa zagrozil s prekinitvijo dobave z junijem. »Na žalost moramo reči, da od naših evropskih partnerjev nismo prejeli nikakršnih specifičnih predlogov o tem, kako stabilizirati situacijo,« je v pismu zapisal Putin. Ob tem je dodal, da se je v času od prvega pisma, v katerem je aprila zaradi neporavnanih plinskih dolgov Ukrajine zagrozil z ustavitvijo dobave in pozval k tristranskim pogajanjem o oskrbi z zemeljskim plinom, situacija glede plačevanja Kijeva za ruski plin le še poslabšala. »Gazprom ni prejel niti enega plačila za plin, ki ga je dobavil Ukrajini, in skupni dolg je z 2,237 milijarde dolarjev narasel na 3,508 milijarde,« je zapisal Putin in opozoril, da bo po 1. juniju Rusija Ukrajini dobavila le še toliko plina, kolikor ga bo Kijev vnaprej plačal. Ruski predsednik sicer poudarja, da je Moskva še naprej pripravljena za sodelovanje z evropskimi državami za rešitev tega vprašanja. »Prav tako upamo, da bo Evropska komisija aktivneje sodelovala v dialogu, da bi dosegli specifične in pravične rešitve, ki bi pripomogle k stabilizaciji ukrajinskega gospodarstva,« je še dodal Putin. Putin je pismo naslovil na voditelje Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Francije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Francije, Italije, Makedonije, Moldavije, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške, Turčije in tudi Slovenije. V ponedeljek so sicer v Bruslju že potekala tristranska plinska pogajanja EU, Rusije in Ukrajine na tehnični ravni. Kot je ocenila Evropska komisija, so bila konstruktivna in so pripravila podlago za drugo politično srečanje sredi maja. EU dobi iz Rusije 30 odstotkov plina, večinoma preko Ukrajine, zato se Bruselj boji, da bi prekinjena dobava Ukrajini lahko privedla do motenj v dobavi plina članicam EU. beograd / sarajevo / zagreb - Doslej umrli dve osebi, dve pa pogrešajo Izredno močan dež povzročil obsežne poplave v Srbiji, BiH in na Hrvaškem BEOGRAD / SARAJEVO - Medtem ko so v Srbiji po novem po vsej državi v veljavi izredne razmere, število žrtev poplav, ki naj bi bile vsaj ponekod najhujše doslej, narašča. Ponekod že 36 ur neprekinjeno dežuje in napoved ni obetavna. Število evakuiranih narašča, v najmanj 18 občinah so narasle vode povzročile popoln kaos. Povsod pomaga tudi vojska. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, sta po zadnjih podatkih notranjega ministrstva zaradi močnega deževja in poplav v Srbiji umrli dve osebi, dve pa zaenkrat uradno pogrešajo. Za pogrešana veljata ena oseba iz Lajkovca in gasilec iz kraja Topole, medtem ko sta potrjeni smrti ene osebe v kraju Um-čari pri Obrenovcu in še ene, ki je utonila v Donavi pri Novem Sadu. Po nekaterih drugih navedbah naj bi v Lajkovcu pogrešali ne eno, ampak dve starejši osebi. Srbska vlada je včeraj na predlog republiškega štaba za izredne razmere zaradi poplav in obilnega deževja razglasila izredne razmere na ozemlju celotne države. Najhuje je na zahodu in v osredjem delu Srbije, kjer je narasla voda odnesla številne mostove in dele cest, prekinila oskrbo z elektriko in na sploh povzročila ogromno škodo na infrastrukturi. Med drugim je prekinjena Ibarska magistrala, ena najpomembnejših cestnih povezav na območju, prekinjene so tudi nekatere železniške povezave. Vodostaji bolj ali manj vseh rek so nevarno visoki in naraščajo. Na vseh hidroe- lektrarnah Elektroprivrede Srbije so uvedli izredne razmere in 24-urna dežurstva. Iz več mest, med drugim Beograda, Ložnice in Valjeva, poročajo o absolutno rekordnih dnevnih količinah dežja, saj ga je samo včeraj padlo krepko čez sto milimetrov na kvadratni meter.Na jugu Srbije, nedaleč od kraja Leskovac, je poleg dežja včaraj pustošil še mini tornado. Več sto šol v Beogradu in drugih poplavljenih mestih so za danes izaprli, medtem ko je vlada vsem vrtcem in šolam po državi odredila tudi odpoved vseh iz-venšolskih dejavnosti. V boju proti podivjanim vodam med drugim pomaga kakih 400 vojakov, tudi z vojaškimi helikopterji, čolni, cisternami z vodo in drugo opremo. Srbski premier Aleksandar Vučic, ki pravi, da tako katastrofalnih poplav v Srbiji ne pomnijo, je včeraj s helikopterjem obiskal občini Koceljeva in Ub jugozahodno od Beograda ter pomagal pri dostavi hrane in vode. Podobno vreme že dva dni pesti tudi BiH, kjer po novem v celotni Federaciji BiH, v desetih občinah Republike Srbske, med drugim v Bijeljini in Doboju, ter v okrožju Brčko prav tako veljajo izredne razmere, piše Tanjug. Hudo je bilo včeraj tudi na Hrvaškem. Močno neurje je zajelo celinske dele države. Predsednik Vukovarsko-sremske županije Božo Galic je na območju razglasil naravno nesrečo zaradi velike količine dežja in vode na kmetijskih zemljiščih. Postavljajo protipoplavne nasipe, ker se zvišuje gladina reke Save Oblasti v BiH so tudi že zaprosile za mednarodno pomoč v boju proti poplavam ter za pomoč mirovnih sil EU (Eufor) v državi, ki so se že odzvale. Tudi v BiH so zaprli številne šole. Pri reševanju in pomoči prizadetim tako kot v Srbiji sodeluje vojska z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, med drugim s helikopterji in čolni. Na številnih cestah in železniških progah - med drugim na magistralni cesti od meje s Hrvaško preko Doboja do Zenice in Sarajeva ter na progi od Sarajeva proti Za- grebu - je promet prekinjen, mnoga gospodinjstva so brez elektrike. V krajih, ki so odrezani od sveta, grozi pomanjkanje hrane, pristojni organi tudi pozivajo k uporabi filtrirane vode. Slabo vreme se sicer počasi pomika iz Srbije in BiH proti vzhodu in se bliža Bolgariji in Romuniji. V Bolgariji po poplavi v kraju Knezha na severu že pogrešajo neko starejšo žensko, medtem ko naj bi na obrobju prestolnice Sofija divjal manjši tornado. V Romuniji med Bukarešto in Karpati reke že nevarno naraščajo in prestopajo bregove. Žensko je poplava ujela kar sredi Beograda ansa turčija Doslej 282 mrtvih rudarjev CARIGRAD - Število mrtvih v katastrofalni nesreči v turškem premogovniku je po navedbah tamkajšnje vlade naraslo na 282. V zadnjih 12 urah iz rudnika v Somi niso potegnili nobenega živega rudarja, je danes povedal turški minister za energetiko Taner Yildiz. Medtem se je včeraj po državi začela stavka, h kateri je pozvala turška zveza sindikatov Turk-Is.Turk-Is, ki je največja zveza sindikatov v Turčiji, je svoje člane v sredo pozvala, naj začnejo protestno stavko v spomin žrtev premogovniške tragedije. Zveza, ki jo sestavlja 35 posameznih sindikatov, je katastrofo označila za najhujši umor na delovnem mestu v Turčiji. S stavko, so sindikati želeli opozoriti na slabo varnost v turških rudnikih in neuspeh pri zagotavljanju dostojnih delovnih pogojev, odkar je država premogovnik v Somi oddala v zasebne roke. Včeraj so ponovno izbruhnili protesti proti oblastem zaradi tragične nesreče. V Izmirju se je zbralo okrog 20.000 protestnikov, policija pa je proti njim posredovala s solzivcem in vodnimi topovi. V Ankari pa je več sto protestnikov poskušalo prodreti do energetskega ministrstva. 1 2 Sobota, 17. maja 2014 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - 36-letni Tržičan Carlo Rao je prek spleta opeharil na tisoče ljudi Kralj spletnih goljufov se je skrival v Ljubljani Carlo Rao je ogoljufal na tisoče ljudi Čeprav je še mlad, zaseda na Olimpu spletnih goljufov zelo visok položaj. Ni slučaj, da so mu rimski policisti nadeli vzdevek »Il Re delle truffe« (Kralj goljufij), saj je prek računalnika v zadnjem desetletju opeharil na tisoče ljudi in si protizakonito prisvojil ogromno denarja. V preteklosti je že večkrat obsedel v zaporu, vsakič pa so mu zakonski mehanizmi omogočili vrnitev na prostost, čeprav je imel z organi pregona še odprte račune. 36-letni Carlo Rao iz Tržiča se je pred roko pravice uspešno skrival dve leti, v prejšnjih dneh pa se je njegov beg končal: sile javnega reda so ga v sredo aretirale v Ljubljani in ga odpeljale v zapor, kjer bo tokrat ostal zelo dolgo. »Aretirali smo ga na podlagi razsodbe rimskega prizivnega sodišča, ki mu je naložilo 27 let, osem mesecev in 23 dni zaporne kazni. Odkar opravljam ta poklic, nisem še slišal za goljufa, ki bi ga obsodili na tako dolgotrajno zaporno kazen skoraj izključno zaradi malverzacij,« je povedal Claudio Culot, vodja letečega oddelka goriške kvesture, ki je Tržičana zasledovalo od lanskega decembra, ko so rimski sodniki odredili aretacijo in za njim razpisali evropsko tiralico. »Naša ekipa ni imela lahkega dela, saj je Rao izkušen goljuf in se seveda ni posluževal navadnih komunikacijskih sredstev. Po nekaj mesecih nam je vsekakor uspelo odkriti "šibki člen v verigi", nakar smo s pomočjo novih računalniških sistemov ugotovili, da je bil Tržičan nekje v Ljubljani,« je povedal Culot in izpostavil, da je k uspehu goriških policistov odločilo pripomoglo tesno sodelovanje z novogoriškimi in ljubljanskimi kriminalisti ter z Interpolom. Tržiški goljufje v slovenski prestolnici živel v stanovanju v bližini ministrstva za notranje zadeve. Bil zelo pozoren in previden -kaže, da je lagal tudi svojim najbližjim -, policisti pa so naposled le dočakali njegovo napako. »Razumeli smo, da je Rao pričakoval nakazilo denarja preko storitve MoneyGram in da je nameraval dvigniti gotovino v eni izmed devetih ljubljanskih poslovalnic Abanke, kar se je tudi zgodilo,« je povedal Culot. Rao se je na banko odpravil v sredo zjutraj: dvignil je denar in odšel, za vogalom pa so ga čakali policisti. »Aretaciji se ni uprl. Pri sebi ni imel orožja, imel pa je ponarejen dokument,« je dejal Culot. Rao se je pred organi pregona skrival že od leta 2012. Prvo njegovo goljufijo so odkrili leta 2004, nakar ga je iskalo vsaj petdeset italijanskih kvestur. Obsodbo mu je doslej izreklo 16 sodišč (Videm, Ravenna, Milan, Tolmeč, Palermo, Ancona, Ferrara, Gorica, Piacenza, Pisa, Genova, Bologna, Nea-pelj, Parma, Santa Maria Capua Vetere in Rim). Prvič so ga aretirali leta 2005, zaslovel pa je štiri leta kasneje, ko so ga aretirali v francoskem mestu Toulon. Obtožen je bil ponarejanja dokumentov in izvedbe več tisoč goljufij, s katerimi je do leta 2009 spravil v žep najmanj pol milijona evrov. Preko spletne prodajalne eBay in drugih spletnih strani je prodajal najrazličnejše blago - od mobitelov do nakita in telefonskih kartic -, na katere so kupci zaman čakali, rad pa je ponujal tudi (tuja) stanovanja in dopustniške pakete na Formenteri in drugih krajih. Ko je dobil aro, je Rao izginil, opeharjenci pa so se zaman jezili. Aretaciji v Toulonu je botrovala ovadba njegove bivše partnerke, ki ga je prepoznala na posnetkih televizijske oddaje Matrix. Žensko je leta 2008 zaprl v stanovanje v Rimu (med kaznivimi dejanji, zaradi katerih je bil obsojen, je tudi ugrabitev), iz katerega so jo štiri dni kasneje rešili policisti. Rao je pred prihodom sil javnega reda pobegnil in nadaljeval s svojo najljubšo dejavnostjo, dokler ga niso prijeli francoski policisti. V zaporu je ostal do leta 2012, nakar je bil začasno izpuščen na prostost. Izkoristil je priložnost in izginil, na begu pa je ostal vse do minule srede, ko so ga prijeli v Ljubljani. S spletnimi goljufijami se je preživljal tudi v zadnjih dveh letih, prilagodil pa se je zahtevam gospodarske krize: ob počitnicah je namreč na spletnih straneh objavljal tudi lažne ponudbe dela in brezposelne prepričeval, naj mu pri vpisu na spletne strani raznih podjetij plačajo vpisnino oz. neobstoječe davke. »Šlo je za manjše vsote, ogoljufal pa je nešteto ljudi,« je poudaril Culot. Goljufa so policisti odpeljali v ljubljanski zapor. Italijanski organi pregona bodo zahtevali izročitev, ni pa mogoče izključiti, da bo pred začetkom skoraj 28-letne zaporne kazni v Italiji Rao ostal nekaj časa v Sloveniji, kjer je tudi zakrivil več kaznivih dejanj. (Ale) gorica - Policisti Ne le goljuf, ampak tudi mojster krinke Carlo Rao ni le mojster spletnih goljufij. Med preiskavo so policisti odkrili, da je bil tudi pravi mojster krinke, saj je bil vsakič, ko je izstopil iz svojega stanovanja v Ljubljani, neka druga oseba. »Uporabljal je ličila, očala, različne stile oblačenja in pričeske, ... Pozoren je bil na vse detajle: prvega dne se je delal, da je menedžer, drugega dne se je oblačil in vedel kot najstnik. Celo način hoje in drža sta se iz dneva v dan spreminjala!« je povedal eden izmed goriških policistov, ki so sodelovali v preiskavi. »Predvsem v zadnjih tednih je bilo delo izredno naporno, čakali smo, da bo naredil napačen korak, in napako dočakali. V 30-letni karieri je bila to zame najlepša poklicna izkušnja,« je bil zadovoljen policist. Carlo Rao se je tudi v Sloveniji skrival pod lažnimi imeni. Prevzemal je različne identitete, včasih tudi tiste svojih »žrtev« ali ljudi, ki jih je spoznal v zaporu. Ko so ga policisti v sredo prijeli, je v žepu imel osebno izkaznico nekega moškega iz Rima. »Ime mu je Giuseppe Di Vico, o njem še zbiramo informacije,« je dejal vodja letečega oddelka Claudio Culot. gorica - Pokrajinski svet Proračun osiromašen, tarife nespremenjene S petnajstimi glasovi za, devetimi glasovi proti in enim vzdržanim je goriški pokrajinski svet v sredo odobril letošnji proračun, ki je vreden 74.222.566 evrov. Kot je povedal predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, je tako kot lanski tudi letošnji finančni dokument »osiromašen«, saj je zaradi vedno hujših rezov ter raznih omejitev »njegov edini cilj zagotovitev uravnoteženja javnih financ.« Proračun je orisala odbornica Vesna Tomsič, ki je prav tako poudarila, da je imela uprava pri načrtovanju še manj manevrskega prostora kot lani. »Ob krčenju rednih finančnih transferjev je velik problem pakt stabilnosti, ki nam do junija omogoča, da za javna dela porabimo le 1.023.000 evrov - denar bomo namenili šolskim stavbam in sedežu pokrajine -, ob tem pa nam dežela še ni sporočila, koliko dodatnih sredstev bomo lahko porabili glede na finančne cilje, ki nam jih bo postavila. FJK smo zaprosili, naj nam "sprosti" še 4.246.362 evrov za najnujnejša dela in projekte, trenutno pa še ne vemo, koliko in kdaj bomo ta denar lahko uporabili,« je povedala Tomsičeva in pristavila, da kljub težavam pokrajina ni povišala davkov in tarif. »Tarsu smo celo znižali na 4,4%,« je dejala in izpostavila, da bodo po drugi strani projekti ter prispevki za društva in razne organizacije zamrznjeni, dokler ne bo dežela FJK sprejela rebalansa. »Kar se delniških kvot tiče, smo sredstva dodelili le konzorciju CISI in ustanovi ISIG,« je pojasnila Tomsičeva, ki je prepričana, da je spričo vseh rezov in omejitev nujno, da pokrajina išče dodatna sredstva preko evropskih projektov: »Prav zaradi tega pripravljamo sistemski načrt za dostop do evropskih skladov, v katerega bomo vključili tudi občine in društva.« Gherghetta je v svojem poročilu ocenil, da je »današnji izziv ohranitev enotnosti našega ozemlja tudi po ukinitvi pokrajin, in to v interesu vseh nas, saj se nas bodo v nasprotnem primeru polastili drugi. Naši izzivi se danes imenujejo zdravstveno podjetje, konzulta za optimalna območja za vodo Cato, odpadki in energetska učinkovitost. Če bomo šli narazen, bo celoten sistem od Cisija do Irisa splaval po vodi,« je povedal Gherghetta, po katerem ima danes pokrajina novo poslanstvo, in sicer »predati enotno Posočje županom«. Za ohranitev enotnosti prostora je treba po mnenju Gherghette ohraniti zdravstveno podjetje, okrepiti konzulte za optimalna teritorialna območja, utrditi pokrajinska podjetja, posodobiti delovanje CISI-ja, posodobiti in združiti razne konzorcije, univerze in raziskovalne ustanove, ohraniti usmerjenost Goriškega sklada v Posočje, razširiti EZTS na celotno Posočje, pripraviti nov pokrajinski protokol za promet in okrepiti vlogo razvojnega pakta. (Ale) foto k.m. nova gorica - Obiskali so tudi SNG Kriminalisti preiskujejo direktorja gledališča Preiskava poteka zaradi suma zlorabe uradnega položaja Kriminalisti so v sredo obiskali no-vogoriško Slovensko narodno gledališče (SNG) in pod drobnogled vzeli direktorja Jožka Čuka. Kot so potrdili na novogoriški policijski upravi, preiskava poteka zaradi suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Na novogoriški policijski upravi več informacij niso posredovali, ker je preiskava še v teku, v gledališču pa sklepajo, da so kriminalisti prišli zaradi kazenske ovadbe, ki jo je zoper direktorja podala nekdanja vodja računovodstva Nevenka Razdevšek Žbona. Njena ovadba se nanaša predvsem na potne naloge in javni razpis za gradnjo male dvorane. Poleg sumov o domnevnih nepravilnostih pri gradnji male dvorane v ovadbi Čuku očitajo, da mu je gledališče leta 2012 izplačalo potne naloge za prihod iz Ljubljane v Novo Gorico za dneve, ko naj ne bi prišel v gledališče. Med letoma 2009 in 2010 pa, da je bival v službenem stanovanju SNG, namenjenem gostujočim igralcem, a ni plačeval ne najemnine ne stroškov. Ko je leta 2010 na to temo prišla v javnost ano-nimka, so v gledališču kategorično zavrnili, da bi direktor brezplačno oziroma na račun davkoplačevalcev bival v stanovanju SNG. Le izjemoma naj bi tam prespal, ko so se mu obveznosti zavlekle. Čuk je ovadbo označil za neutemeljeno in za osebno maščevanje. Odvetnica Kati Mininčič, ki zagovarja Razdevšek Žbono, pa je dejala, da ne gre za maščevanje. »Vsak državljan je dolžan naznaniti ali podati kazensko ovadbo, če gre za sum kaznivega dejanja. Kazensko ovadbo sem podala, ker gre v SNG, ki je javni zavod, za sum oškodovanja javnih sredstev,« je povedala odvetnica. Kot so pojasnili v gledališču, je nekdanja vodja računovodstva ovadbo podala ustno letošnjega aprila. Razdevšek Žboni je Čuk novembra leta 2012 poleg vodji službe za odnose z javnostmi Borutu Bašinu odpovedal delovno razmerje iz krivdnih razlogov, ker naj bi nepooblaščeno dostopala do varovanih osebnih podatkov in ostale dokumentacije. Oba sta se pritožila na delovno sodišče v Novi Gorici, ki pa je tožbi zavrnilo kot neutemeljeni. Zatem sta se po poročanju medijev na odločitev pritožila na višje delovno sodišče, vendar to še ni odločilo. (sta) gorica »Županova zahteva brez prave osnove« »Brez prave osnove. Takšna je zahteva, ki jo je goriška občinska uprava 31. oktobra lanskega leta poslala deželi glede upravljanja vzpenjače oz. dvigal za dostop s Travnika na goriški grad.« Tako poudarja načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in opozarja, da župan prosi za denar deželo, čeprav ji ne posreduje konkretnih podatkov o stroških, ki jih bo prinašalo upravljanje vzpenjače. Po Cingolanijevih besedah bi Romo-li rad dobil denar za vzpenjačo iz sklada za javne prevoze, zaradi tega pa jo primerja z openskim tramvajem, ki deluje po principu vzpenjače le na krajšem odseku od skupnih petih kilometrov proge. »V istem pismu je Romoli deželo prosil tudi za denar za mestni avtobusni prevoz; v tem primeru je pojasnil, da je stroškov za 25.000 evrov na leto in da se skupno na avtobusih pelje okrog 6500 potnikov. Ni naključje, da je dežela že financirala s podatki utemeljeno prošnjo za mestne avtobuse, medtem ko še vedno ni odgovorila na zahtevo po denarju za upravljanje vzpenjače,« poudarja Cingolani in pojasnjuje, da se župan pri oceni stroškov za delovanje vzpenja-če sklicuje na izračun, ki ga je pred desetimi leti pripravil odbor župana Vittoria Brancatija. »Zaradi površnosti in lahkotnosti občinske uprave tvegamo, da bomo v mestu imeli zelo malo uporabljeno vzpe-njačo, ki bodo hudo bremenila goriške davkoplačevalce,« sklepa Giuseppe Cingolani. Pobegnila s fantom Mejni policisti so v torek na avtocestni postaji pri Vilešu ustavili za pregled avtobus z romunsko registrsko tablico. Na njem se je peljal mlad romunski par, ki so ga sile javnega reda iskale, potem ko je mati mladoletne ženske še isti dan zjutraj prijavila njeno izginotje v Terniju v Um-briji. Mladoletnico so policisti zadržali v pričakovanju na njeno mati, ki je v Gorico prišla po pobeglo hči sredi noči. Mladoletnica je s svojim fantom odšla od doma, ker družinski člani njunega ljubezenska razmerja niso odobravali. Slovesnost v Ozrenju V zaselku Ozrenj v Renčah bodo jutri ob 11. uri na slovesnosti počastili spomin na tragedijo, ki se je zgodila 20. maja leta 1944, ko so Nemci pobili tri člane družine Mozetič in jih skupaj z domačo hišo zažgali, prav tako so zažgali še pet hiš in ubili pet kurirjev brigade Garibaldi. Zajeli so tudi 35 aktivistov Osvobodilne fronte in jih odpeljali v goriške zapore, od tam pa v taborišče v Auschwitz. (km) Spomin na Azerbajdžance Azerbajdžansko veleposlaništvo v Ljubljani in društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana prirejata dogodek »Herojska pot azerbajdžanskih častnikov in vojakov«, ki bo danes ob 11.30 v Spominskem parku na Trnovem nad Novo Gorico, uro kasneje pa še pri spomeniku Mehdija Hu-seynzadeja - Mihajla na pokopališču v Čepovanu. (km) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 16. maja 2014 1 3 gorica - Nastopil zbor Carmina Slovenica V sinagogi odmevali judovski napevi po zaslugi mladih slovenskih pevk Čudovito okolje goriške sinagoge v Ulici Ascoli je v sredo nudilo nadvse primerno kuliso koncertu, ki ga je uprizoril znani ženski pevski ansambel Carmina Slovenica iz Maribora. Petintridesetčlanski zbor bi moral nastopiti že 27. marca letos, toda so prireditelji koncert odložili zaradi bolezni v ansamblu. S koncertom v sinagogi so prireditelji, Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju z združenjem Amici di Israele in Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, zadeli v črno, saj je nastop slovenskih pevk naletel na izjemno zanimanje pri publiki, obenem pa je prispeval k ovrednotenju zgodovinske- ga objekta, ki ga tudi Goričani malo poznajo. Goriška sinagoga je zelo dobro ohranjena in predstavlja odlično okolje za tovrstne prireditve. In koncert Carmine Slovenice je sodil v to okolje, kjer se je vse odvijalo v nekem skrivnostnem polmraku brez odvečnih žarometov in drugih modernih tehničnih pripomočkov. Mariborski ansambel, ki pod vodstvom prizadevne Karmine Šilec žanje uspehe po vsem svetu, se je predstavil s programom judovskih pesmi iz raznih obdobij. Koncert z naslovom Tehilim (Psalmi) se naslanja na izročilo Hagade, ki velja za posebno sporočilo Svetega pisma in predstavlja molitve Carmina Slovenica v goriški sinagogi bumbaca vernikov s poudarkom na tistih daljnih utrinkih, ki so spremljali Jude med bežanjem iz egiptovskega suženjstva. Glasba je med judovskim ljudstvom od nekdaj imela velik pomen. O tem pričajo omembe v starih listinah in obrednih knjigah, kajti Judje so glasbo dojemali kot nekaj nujno potrebnega v vsakdanjem življenju. Njihova glasba se je razvijala v dolgih stoletjih in dobivala razne oblike, ki jih je narekovalo večstoletno sobivanje z drugimi, zlasti evropskimi narodi. Te glasbene zvrsti so lahko globoko verskega značaja z duhovnimi napevi, ki so se obdržali v judovskih obredih po vsem svetu. Lahko pa so tudi posvet- nega značaja in so jih Judje uporabljali ob raznih življenjskih priložnostih. Izbor skladb, ki so jih predstavile mlade mariborske pevke, je zaobjemal različna obdobja judovske zgodovine. Slišali smo sefardske napeve, to se pravi pesmi, ki so nastale med španskimi in južnoevropskimi Judi, pa skladbe v jeziku Jidiš iz srednje in vzhodne Evrope; Carmina Slovenica je postregla tudi z renesančno polifonijo in s sodobnimi skladbami izraelskih skladateljev. Kljub mladosti pevk (med 12. in 22. letom starosti) gre pri Carmini Slovenici za izjemen ansambel, ki je sposoben spoprijeti se tudi z zelo zah- tevnimi skladbami, tudi takimi, ki segajo izven našega pojmovanja in dojemanja zborovskega petja. Svoj nastop so mlade Mariborčanke začinile še z dodatnimi scenskimi in glasbenimi prijemi, ki so se odražali v domiselnem prihajanju in odhajanju iz dvorane, s petjem iz ozadja, z zelo dobrimi solističnimi vložki, na koncu pa tudi z glasbeno spremljavo citer, klavirja in tolkal. Ob zaključku večera so dekleta odpela še dve znani skladbi, ki jih poznamo iz zvrsti črnskih duhovnih pesmi, a njihova zasnova sega daleč nazaj v zgodovino, v čase, ki jih omenja že Sveto pismo stare zaveze. (vip) gorica - Jutri v središču mesta Starodobniki in manekenke Z lanske prireditve V goriškem mestnem središču bo jutri ob 17.30 mondena prireditev »Old timer« s sprevodom starodobnih vozil in modno revijo. Prirejata jo agenciji Bker iz Nove Gorice in Modica iz Gorice v sodelovanju s trgovino Tomani in inženirsko pisarno Cappella. Po peš coni Korza Verdi in Ulice Garibaldi se bodo manekenke peljale na starodobnikih iz tržaškega društva »Club dei Venti alTOra«, na sebi pa bodo nosila oblačila, ki jih prodajajo v raznih goriških trgovinah. Med manekenkami bo tudi Miss Universe iz Slovenije, medtem ko bodo za plesno popestritev poskrbela dekleta iz skupine Dolls iz Slovenije. Na prvih dveh izvedbah prireditve so sode- lovale trgovine Oviesse, Sisley, Yamamay in Tomani, ki se jim bodo jutri s svojimi kolekcijami pridružile še Calzedonia, Motivi, Elite, Every Day, Verdi Street in Nel-lo's. Za pričeske bosta poskrbela salona Rebirth iz Gorice in Francy iz Ločnika. K pobudi so pristopili še trgovine De Bortoli, Selling my Life, Oro Gemma, La Gazza ladra in Dino Confezioni, knjigarna Ubik, zavarovalnica Val Piave Assicurazioni, avtošola Peter Pan, slaščičarni Il Fornaio in Eddo Cidin, bar La Dolce Vita in restavracija McDonald's. Prireditev si bo v živo mogoče ogledati na spletni strani www.digisoft.go.it. V primeru slabega vremena bo dogodek odložen na 31. maj. gorica - Ob izidu nove zgoščenke Bodečenežni Čas Zbrane so sakralne, posvetne, umetne in ljudske skladbe, ki so jih pevke izvajale na domačih odrih in tekmovanjih v tujini Po originalni predstavitvi v palači Attems je zgoščenka Čas uradno postala del bogate umetniške zgodbe vokalne skupine Bodeča neža. Ob desetletnici delovanja je uveljavljeni zbor, ki deluje pod okriljem prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela, dokazal, da je v teh letih optimiziral čas svoje zborovske dejavnosti za doseganje najboljših rezultatov. Naslov skladbe Lojzeta Lebiča na Šešerkovo besedilo je tudi sinonim za pridobljeno izkušnjo in umetniško zrelost, o katerih pričajo posnetki, ki so nastali v cerkvi Sv. Florjana v Števerjanu in v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, nekateri pa v živo v dvorani Glasbene šole Koper. Skupina je želela trajno obeležiti tudi krajše obdobje, ko je vodstvo ob študijski odsotnosti Mateje Černic prevzel zborovodja Mirko Ferlan. Vsebine raznolikega programa je na platnici in v knjižici cd-ja grafično interpretirala Vida Borštnik s prepletom belih niti, med katerimi izstopa edina, opaznejša in trdnejša rdeča nit, ki predstavlja skupna prizadevanja in ljubezen do zborovske glasbe. Bodečenežne pevke so za svojo tretjo zgoščenko izbrale sakralne, posvetne, umetne, ljudske skladbe, ki so jih v zadnjih letih izvajale na mednarodnih in domačih odrih ter na tekmovanjih, ki zahtevajo od pevcev obvladanje različnih govoric. Temeljna misel ima zato veliko obrazov: je čas molitve, čas za eksperimentiranje, brezčasje sakralnega sporočila, večni čas narave, čas mladosti, ljubezni, otožnosti ali zabave. Zborovodkinja Mateja Černic je suvereno vodila transverzalno nit skozi različna obdobja in zvočne svetove. Ob ekspresivno podani polifoniji Palestrine, Da Victorie in Gal- Del pevk Bodeče Neže na predstavitvi zgoščenke bumbaca lusa se iz večje čustvene razdalje pojavlja splošno bolj redko upoštevani poznoromantični navdih Preglja, La-jovica in Ipavca (ob elegantni spremljavi pianista Jana Grbca), najbolj naravna pevska afiniteta pa vodi do sodobne glasbe in širokega razpona njenih izrazov z vodilnimi protagonisti današnje italijanske in slovenske zborovske scene, kot so Čopi, Donati, Bona-to. Nepogrešljiva je tudi ljudska razsežnost z umetniško obdelanimi priredbami Walterja Lo Nigra in lani preminulega Orlanda Dipiazze, ki vrednotijo melodije iz deželnega izročila, saj program cd-ja poudarja izvor skupine in njeno navezanost na goriški, deželni in primorski prostor (poleg že omenjenih so pevke upoštevale tudi skladbe Maurija in Sofianopula). S pogledom v hite svetovnega zaklada zazve-nita še znameniti Salve Regina Miklo-sa Kocsàrja in sentimentalna Dirait-on Mortena Lauridsena, ki je napisana na Rilkejevo besedilo. V posnetem programu pride do izraza razlog uspeha skupine, ki je z državnimi in mednarodnimi dosežki postala referenčnega pomena v naši deželi. Zaznamujejo jo namreč pozornost do detajla, obvladanje vokalnih sredstev in širše literature, sporočilnost nastopa, ki izhaja iz vztrajnega prizadevanja, motivacija vsake posamezne članice, odprto sprejemanje in želja po spoznavanju mednarodne sodobne glasbene scene, vodilnih trendov in avtorjev. So aduti skupine, ki vrednoti svojo pripadnost v modernem, evropskem duhu in si daje priložnost, da radovedno in razsvetljeno pogleda tudi onkraj meja varnega domačega prostora, ker je razumela, da je petje govorica širšega, spodbudnejšega medkulturnega dialoga, ki je vir tehnične, umetniške in osebnostne rasti. Ravno danes ob 20. uri bo skupina Bodeča Neža nastopila v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Koncert je vključen v projekt Kras@event@Carso. (rop) 14 1 4 Četrtek, 15. maja 2014 GORIŠKI PROSTOR / solkan - V Soča fun parku Tri novosti V solkanskem Soča fun parku v tretjo sezono vstopajo s tremi novostmi, ki bodo zajele praktično vse uporabnike: za najmlajše so uredili orientacijsko učno pot, za mladostnike in odrasle nov poligon z dvanajstimi postajami, za tiste, ki bi radi vedeli kaj več o značilnostih, zgodovini in kulinariki goriškega prostora, pa so v sodelovanju z lokalnimi ponudniki pripravili več tematskih programov, ki vključujejo različne oglede in pokušine. Novi poligon bo poleg popestritve in novih izzivov omogočil tudi istočasni sprejem večjega števila obiskovalcev. »Doslej smo jih na poligonih lahko sprejeli okrog 30 naenkrat, z novo progo je omejitev praktično izničena, saj imamo odslej tri vstopne točke, kar omogoča manj čakanja in boljše kroženje obiskovalcev,« pojasnjuje Robert Krkoč, direktor podjetja Pro Aktiv Sport, katero je lastnik Soča fun parka. Novost je veljala 22.000 evrov, od tega je 8.000 prispevala Fundacija za šport, uporabnikom je na voljo od sredine tega tedna. Poleg učnega poligona, ki je obvezni del za vsakogar, ki obišče park, saj se tam seznani z osnovnimi pravili in z rokovanjem z opremo, so odslej torej skupno na voljo še štirje poligoni, ki se med seboj razlikujejo po težavnostnih stopnjah in priporočeni starosti za obiskovalce, ter spust poguma ali t.i. Flying Fox po 300-metr-ski jeklenici 40 metrov nad Sočo. Orientacijska učna pot za najmlajše je nastala za potrebe vrtcev, saj v sodelovanju s Soča fun parkom izva- jajo športni program Mali sonček. »V našem Fun parku smo za vrtčevske otroke uredili zanimivo pot, ki gre preko mostičkov, skozi tunel ... tema pa je iskanje izgubljenih zajčkovih prijateljev. To pomeni, da otroci v naravi iščejo na polena narisane živalce, sedem smo jih skrili na različna mesta. Na posamezna polena so pripeti žigi z enakim motivom, otroci tako sproti zbirajo odtise s podobami živali,« opisuje Krkoč kako bodo otroke dodatno motivirali. Za tiste, ki bi na Goriškem radi adrenalinsko zabavo dopolnili z dobro hrano in se poučili o zgodovini in značilnostih okolice, pa so v sodelovanju z lokalnimi ponudniki pripravili več tematskih paketov in jih poimenovali glede na ponudbo: Čarobna Goriška Brda, Dve Gorici, dve državi, Po poteh Soške fronte, Vojna in mir ... Ti paketi torej poleg obiska v adrenalinskem parku vključujejo še dodatne aktivnosti. »Gre za lepo dopolnitev ponudbe kulinarike in enogastronomije,« meni Eva Mavrič iz turistične agencije Marica v Šmartnem v Goriških Brdih, ki sodeluje pri 'briškem' paketu. Gostom ponudijo ogled razglednega stolpa Gonjače, Šmartnega in Gradnega, kosilo, obisk vinske kleti in degustacije. Tudi Evelin Bizjak, turistična vodnica, ki goste popelje v Solkan, Kromberk, na Kostanjevico, trg Evrope in na Goriški grad meni, da je dopoldanska športna aktivnost v solkanskem Fun parku in popoldanski kulturno zgodovinski izlet super kombinacija. »Mi pa športni dopoldan popestrimo z ogledom kavern na Sabotinu, tam- solkan - Inovacija v Gostol-Gopanu mm «V« • «V« Manjši in cenejši Stroj Robomix je namenjen avtomatski pripravi raznih vrst testa Stroj za pripravo testa Robomix V novogoriškem Gostol-Gopa-nu so razvili nov izdelek v pekarski branži: sestav za pripravo testa Ro-bomix. »Gre v celoti za izdelek, ki je plod našega lastnega znanja. Projekt je tekel dve leti in pol, izvedba pa zadnjega pol leta,« pojasnjuje direktor Gostol-Gopana Matjaž Kompa-ra. Glavna prednost inovacije je, da nov avtomatiziran sestav nadomešča sicer zahtevno in težko delo v pekarnah, ko je polne kotle testa treba ročno premikati po pekarni. Robomix je namenjen avtomatski pripravi test, njihovi fermentaci-ji v kotlih po različnih tehnoloških postopkih. »Zanj smo dobili tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, patentirali pa smo ga tudi na mednarodnem trgu,« pojasnjuje Kompara. Med pomembnimi prednostmi izdelka je prihranek na prostoru. Gre za rešitev, ki zajame za 45 foto k.m. odstotkov manj prostora v primerjavi s konkurenčnimi, enako zmogljivimi sistemi, prednost pa je tudi v ceni, saj je ta za 20 odstotkov nižja kot pri drugih ponudnikih. Trenutni kupci so iz vzhodnih trgov, ravno v teh dneh se že dogovarjajo s kupcem iz Rusije, te dni pa pričakujejo pa tudi kupce iz Ukrajine kot tudi iz Evrope. S poslovanjem so na Gostolu zadovoljni, kljub temu, da so v začetku letošnjega leta občutili vplive političnih razmer, ki vladajo na trgih Rusije in Ukrajine. »Zato je bilo na teh trgih čutiti upad povpraševanj oziroma težje odločanje kupcev za nakup zaradi danih razmer. Ta upad smo reševali s povečanjem prodajnih aktivnosti na drugih trgih, pridobili smo dva večja projekta v Italiji in na Finskem,« še dodaja Matjaž Kompa-ra. (km) Nova proga za mladostnike in odrasle prinaša nove izzive foto km. kajšnjega mini muzeja, cerkvice svetega Valentina .« pojasnjuje Bogdan Potokar, skrbnik parka miru na Sabo-tinu in tamkajšnjega muzejčka prve svetovne vojne. Program Vojna in mir pa poleg Fun parka vsebuje ogled malega vojnega muzeja v Solkanu, nato pa pohod po jarkih in rovih na Prevalu ter prehod skozi kaverno na Sve- to goro, in ogled tamkajšnje bazilike ter Marijanskega muzeja. Lani so v Soča fun parku gostili 2.000 obiskovalcev, za katere izme-njanje skrbi pet inštruktorjev. Letos si obetajo veliko več obiska, tudi na račun omenjenih treh novosti pa tudi zato, ker postajajo v bližnji in širši okolici vse bolj prepoznavni. (km) vrh - Drevi v lokandi Devetak S šparglji vrhunska vina, umetnost in zgodovina gorica - Jutri Butelj za V pričakovanju na že tradicionalno enogastronomsko pobudo Asparagus, ki bo na sporedu prihodnje leto, bo nocoj pri Devetako-vih na Vrhu večer z naslovom »Umetniki, prijatelji, beluši«, katerega protagonistke bodo jedi z beluši v kombinaciji z briškimi vini in kulturo. Razni gurmanski hrami iz naše dežele vsako leto v pomladnem času ustvarjajo posebne krožnike s sezonsko domačo povrtnino. Nocojšnji posebni meni pri Devetako-vih predvideva več vabljivih in zanimivih hodov z beluši, ki so gojeni ali nabrani v bližnjih krajih. Tudi letos bo vsakemu hodu Uštili Devetak priložil posebej izbrano vino vinarjev Kettmeyr, Renato Keber, Damijan Podveršič, Fiegl in Rubijski grad. Gastronomski večeri s šparglji imajo vedno tudi kulturno razsežnost. Letošnji večer je povezan s stoletnico začetka prve svetovne vojne. Drevi bo zato spregovoril raziskovalec krajevne zgodovine Mitja Juren, sicer večkratni gost degustacij-skih večerov v Lokandi Devetak na Vrhu. Stalnica večerov s šparglji so tudi umetnine, ki jih dobijo v dar vsi udeleženci. V lihih letih je to priložnostni krožnik pobude Asparagus, v sodih pa kako drugo umetniško delo, pogosto fotografija. Letos bodo gostje dobili kar dve fotografiji; na prednji strani bo reprodukcija slike iz obdobja prve svetovne vojne iz arhiva Mitje Jurna, ki je prispeval tudi svojo avtorsko fotografijo kraške pokrajine za hrbtno stran. Večer v Lokandi Devetak se bo začel ob 20. uri, prehodna rezervacija na telefonski številki 0481-882488 je obvezna. (aw) večerjo V Kulturnem domu v Gorici se jutri ob 20.30 zaključi uradni abonmajski del letošnjega gledališkega festivala »Un castello di ... musical e risate!«, ki ga že 19. leto zapored prireja goriško kulturno združenje Terzo teatro. Zaključna predstava bo »La cena dei cretini« avtorja Francisa Vebra, ki je obiskovalcem Kulturnega doma zelo poznana, saj so jo igralci ljubljanskega Teatra 55 v okviru festivala komičnega gledališča Komigo odigrali kar petkrat. Drevi bo komedijo uprizorila gledališka skupina »Filodrammatica di Laives« iz Bocna. Naj k zgornjemu dodamo, da bo zaključna izvena-bonmajska predstava festivala združenja Terzo teatro prvič »čezmejna«, saj jo bodo uprizorili v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. V njem bo nastopila priznana italijanska igralka Marina De Juli s predstavo »Per ora romando il suicidio«, ki velja za poklon Foju, Gaberju in Jannacciju. Predstava bo na sporedu v torek, 27. maja, in bo opremljena s slovenskimi nadnapisi. »Cecile Kyenge naj pride na obisk na Goriško« Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je povabil bivšo ministrico Cecile Kyenge, naj ob 2. juniju - prazniku republike obišče Goriško. Gherghetta se je v pismu z vabilom opravičil za žaljivke na račun izvora bivše ministrice in njene barve polti, do katerega je prišlo na Facebook profilu goriške pokrajine »Sportello 4 Zampe«. Na »zidu« profila je bivša pokrajinska uslužbenka objavila fotografijo Kyengeve, ob kateri je pisalo »Io sono italiana« (Italijanka sem), pod njo pa še fotografijo psa s pripisom »E io sono un gatto« (Jaz sem pa mačka). »Naše kraje zaznamujeta gostoljubnost in večkulturnost; kar se je pripetilo, zato ne sme nikakor izničiti protirasističnih naporov sedanje in prejšnjih pokrajinskih uprav,« poudarja Enrico Gherghetta. Klopi, komarji, gadi V večnamenskem središču v Jamljah bo danes ob 20. uri društvo Kremenjak gostilo Emanueleja Mettija, ki bo v italijanskem jeziku predaval o klopih, komarjih in gadih. Čiščenje gradeške plaže Goriška pokrajina pristopa k evropski pobudi »Let's clean Europe«, v okviru katere bodo jutri čistili plažo Banco d'Orio v Gradežu. Udeleženci se bodo zbrali ob 10.30 pred gradeškim sedežem ustanove Lega navale italiana. Pobude se bo udeležilo tudi osebje luške kapitanije, ki bo med navzočimi delilo nasvete za varno plovbo po morju. Pesniški festival v Krminu Na krminski gori bo v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri v okviru festivala »Acque di Acqua« pesniško-glasbeni dogodek. Svoje pesmi bodo brali Nicoletta Storari, Fulvio Segato in David Bandelj; nastopila bo glasbena skupine »I salici«. volitve 2014 SSk o kmetijstvu v Rupi Slovenska skupnost bo danes ob 20.30 na volilnem shodu v osmi-ci pri Salomonu v Rupi gostila deželnega svetnika SSk in podpredsednika deželnega sveta FJK Igorja Gabrovca. Poleg predstavitve županskega kandidata Julijana Čavdka in kandidatov za občinski svet bo shod namenjen kmetijstvu. Deželni svetnik Igor Gabro-vec bo spregovoril o reformi deželnega zakona za kmetijstvo in o možnostih, ki se odpirajo na tem področju. Infotočka za razvoj turizma Vedno več turistov obišče Šte-verjan in Brda. Občinska enotnost si bo po besedah njenega županskega kandidata Joška Terpina prizadevala za ureditev infotočke za nudenje osnovnih informacij o tem, kar se lahko na našem teritoriju obišče, najde, kupi, ogleda, poje in popije. Občinska enotnost namerava tudi urediti mrežo pešpoti in nove parke z igrali za otroke. »Za razvoj turizma je treba ovrednotiti že opravljeno delo na področju promocije teritorija, da se turistične dejavnosti (agriturizmi, restavracije, gostilne, kavarne, vinoteke in druge ekonomske dejavnosti, povezane s turizmom) še dodatno okrepijo. Prizadevali si bomo tudi za ureditev prostora za kampiranje in za parkiranje avtodomov,« poudarja Joško Terpin. Savinova na tržnici Na tržnici v Ulici Catterini v Gorici se bo danes ob 10.30 z volivci srečala kandidatka stranke For-za Italia za evropski parlament Sandra Savino. Spremljal jo bo deželni svetnik Rodolfo Ziberna. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 16. maja 2014 1S Terapevtski vrt v Tržiču Paradižniki, bučke, jajčevci, solata, radič, razna zelišča; vse to raste v terapevtskem vrtu, ki so ga uredili ob domu za starejše občane v Ulici Cro-ciera v Tržiču. Včeraj so ga uradno predali namenu s krajšo svečanostjo, na kateri sta spregovorila občinska od-bornica za socialo Cristiana Morsolin in Bou Konate, predstavnik Fundacije Goriške hranilnice, ki je pobudi zagotovila prispevek 6000 evrov. Vrt so ure- bonaventura dili, ker je dokazano, da ima gojenje rastlin blagodejni učinek na zdravje in psiho ljudi, še zlasti starejših. Pred dvema letoma je Fundacija Goriške hranilnice s 15.000 evri omogočila ureditev parka, zatem pa so si zaželeli še vrta. Razne povrtnine in zelišča so posadili v posode, ki so privzdignjene od tal, tako da lahko zelenjavo negujejo tudi starejše osebe s težavami v premikanju. Projekt so uresničili v sodelovanju z zadrugama Kcs Caregiver in Lavoratori Uniti Franco Basaglia. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. Gledališče V TOPNIŠKI KAVERNI NA BRESTOV- CU na Vrhu bo v petek, 23. maja, ob 17. uri glasbeno-gledališka predstava v okviru kreativnih delavnic projekta KRAS@event@CARSO. V sodelovanju z združenjem a.Artisti associati in s Festivalom eStoria bodo uprizorili »Poti prve svetovne vojne«. Sledila bo degustacija pridelkov v organizaciji konzorcija Collio Kras. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Grace di Monaco«. Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Solo gli amanti sopravvivono«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.15 - 21.30 »Godzilla« (digital 3D); 19.50 »Brick Mansions«. Dvorana 3: 17.15 - 20.10 - 22.00 »Gra-ce di Monaco«. Dvorana 4: 16.45 - 20.20 - 22.10 »Ghost Movie - Questa volta e guerra«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«. H Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za otroke od 4. do 6. leta bo potekalo od 30.junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: angleške igralne urice, ekskurzije in izleti, ustvarjalne dejavnosti, pravljične urice, družabne igre in zabava, priprava na vstop v šolo. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaski-dom.it. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za osnovnošolske učence bo potekalo od 16. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: raziskovalna in filmska delavnica (priprave na snemanje filma o Gorici, Trstu in Krasu), športne in rekreativne dejavnosti, izleti in ekskurzije, ples in glasba, kopanje v Sesljanu in novogoriškem bazenu. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. 11. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 16. junija do 11. julija (urnik: 8.30 do 15.00). Program ponuja vsak dan nov šport, na novem prizorišču: kajak, rafting, atletika, lokostrelstvo, športno plezanje, hokej itd., predvsem pa veliko zabave in izletov v veseli družbi sovrstnikov. Od 30. junija do 4. julia tudi tečaj kajaka; informacije in vpisovanja po tel. 0481533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. KULTURNO ZDRUŽENJE KULTURHAUS GOERZ prireja delavnice nemščine za otroke v župniji v Štandrežu od 30. junija do 4. julija in/ali od 7. do 11. julija; informacije po tel. 33813193 44, 331-1219948, 320-8208211 (v sloveščini) med 18. in 19. uro ter na kulturhausgo@gmail.com. Več na www.kulturhaus-go.it. V MLADINSKEM DOMU GORICA (Ul. Don Bosco 60 v Gorici) poteka priprava na maturo 2014 za tretješolce: v prvem delu, do 30. maja, od 17. ure do 18.15, bo vsak dan na vrsti eden izmed glavnih predmetov (slovenščina, angleščina, italijanščina, matematika, nemščina). Posebna pozornost bo posvečena pripravi na test INVALSI. Drugi del bo potekal od 3. do 6. junija, od 15. do 18. ure, z dvema enotama na dan; informacije po tel. 0481-536455, 0481-280857, 331-6936603, 3666861441; mladinskidom@libero.it. fl Razstave RAZSTAVO »NAD GORICO PO PRAVICO« ob 300-letnici velikega tolminskega punta je na ogled do 20. maja v Kulturnem domu v Gorici od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.0018.00 in med prireditvami. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je razstava dokumentarnega značaja s posebnim poudarkom na življenjskih razmerah izpred treh stoletij z naslovom »Tolminska v času velikega punta«, na ogled do 15. junija ob prireditvah ali po domeni; več po tel. 0481531445, 0418-534549 ali na kcl.bra-tuz@libero.it. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5/7 (vhod skozi trgovino) v Gorici je na ogled slikarska razstava Rite Spina; do 24. maja od torka do sobote 9.0012.30 in 15.30-19.00. FUNDACIJA ČIPKARSKE ŠOLE V GORICI vabi ob 4. mednarodnem čipkarskem natečaju »Čipke v Gorici« na ogled razstave v palači Lantieri na Trgu Sv. Antona v Gorici; od ponedeljka do petka 10.00-12.30 in 14.3017.00, ob sobotah in nedeljah 10.0013.00 in 15.00-18.00. Spremljevalna razstava »Il Merletto made in Italy« je na ogled v državni knjižnici v Ul. Ma-meli v Gorici od ponedeljka do petka 10.30-18.00, ob sobotah 10.3013.30, ob nedeljah 15.00-18.00. V organizaciji združenja Fuselliamo je na ogled razstava »Merletti in copertina« v Ul. Oberdan 15/1 v Gorici, ob ponedeljkih in nedeljah 10.00-12.30, od torka do sobote 10.00-12.30, 15.3019.00; vse razstave bodo na ogled do 29. maja. DRUŠTVO A RS vabi na ogled fotografske razstave »Poti usod / Le vie dei destini« v galeriji Ars na Travniku. Razstavljata Andrej Furlan in Andrej Perko. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Bevkovem trgu 4 je na ogled kiparska razstava Jirija Kočice; do 30. maja od ponedeljka do petka od 9.0013.00 in 15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00; ob nedeljah in praznikih zaprto. V VILI VICENTINI MINIUSSI na Trgu Unita d'ltalia 24 v Ronkah je na ogled razstava z naslovom »Viaggiar m'e dolce« iz materiala arhiva spomina Tržiškega kulturnega konzorcija. Razstavljene so fotografije, pisma, razglednice, publikacije, časopisi in dokumenti prejšnjih stoletij; do 30. maja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi 16.0018.00; vstop prost, informacije po tel. 0481-774844, info@territori.it. V ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU DANICA na Vrhu je v mesecu maju vsako nedeljo od 9. do 12. ure na ogled razstava z naslovom »Odšli so brez slave in spomina«. Za skupine je možen tudi ogled po predhodnem dogovoru po tel. 333-8725493 (Viljena). FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi na ogled razstave fotografij z naslovom »Graffiti mutanti« člana fotokluba Skupina 75 Rema Cavedaleja v kavarni Rusjan v stavbi Eda centra, Delpinova 18b, Nova Gorica; do 11. junija. Koncerti KONCERTNI CIKLUS v Mladinskem centru v Vrtojbi pri Novi Gorici z naslovom »Pomladni petki« ob 21. uri: 23. maja bo koncert »Kombo B« in bobnarja ter skladatelja Zlatka Kau-čiča; več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. @ Izleti SPDG prireja v nedeljo, 25. maja, v sodelovanju s sekcijo CAI iz Gorice izlet na Monte Bottai (1526 m, Karnijske Predalpe). Predvidene so tri ure in pol vzpona in dve uri in pol sestopa. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču v Ul. Puccini (slovenski šolski center) v Gorici. Odhod ob 7. uri. Možnost prevoza s kombijem. Predstavitev izleta bo v četrtek, 22. maja, ob 21. uri na sedežu CAI; informacije po tel. 3383550948 (Mitja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpisovanje samo do 21. maja na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov. □ Obvestila GORIŠKI USCI prireja niz koncertov v Tržiču in Ronkah z naslovom »Voci del Nord« v okviru projekta »Traspa-renze«: v soboto, 17. maja, ob 20.45 bodo v baziliki Sv. Ambroža v Tržiču nastopili zbori S. Ambrogio, Elianico ter zborovska skupina Renato Portel-li iz Mariana. V petek, 23. maja, ob 20.45 bo v cerkvi Marije Matere Cerkve v Ronkah koncert zborovske skupine Ars Musica in mladinske vokalne skupine La Foiarola iz Zdravščin. V nedeljo, 25. maja, ob 18. uri bo v občinskem gledališču v Tržiču zaključni koncert vseh zborov; več na www.uscigorizia.it. SNOVANJA 2014 v organizaciji SCGV Emil Komel: v soboto, 17. maja, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici »Mi smo pomlad«. Pojejo in igrajo učenci SCGV Emil Komel in Glasbene Matice Ljubljana. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v soboto, 17. maja, ob 20.15 koncert ženskega pevskega zbora Kombinat; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si). V MUZEJU TERITORIJA v palači Lo-catelli v Krminu bo ob razstavi Roberta Kusterleta »I segni della me-tembiosi« v soboto, 17. maja, ob 16. uri koncert sodobne glasbe gojencev konservatorija Tomadini iz Vidma, violinista Alessia Veniera, pianista Alessia Dominija in violončelista Antonia Mericija. AŠZ DOM GORICA obvešča, da potekajo dnevi odprtih vrat v telovadnici Kulturnega doma v Gorici: brezplačna vadba za vse, ki bodo želeli poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Micro-minibasket (letniki 2004 in mlajši): torek in sreda od 16.30 do 17.30 in petek od 16.00 do 17.00; Under 12 (letniki 2002-03): torek in sreda od 17.30 do 19.00 in petek od 17.00 do 18.00; cheerleading (vadba je namenjena dekletom osnovne šole): ponedeljek od 16.00 do 17.30 in četrtek od 16.30 do 18.00; informacije pri AŠZ Dom, tel. 0481-33288, domgo-rica@gmail.com in Andrej Vremec, tel. 338-588958, marinandrej@ali-ce.it. UPOKOJENCI CISL za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prirejajo praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu v soboto, 17. maja; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od ponedeljka do petka. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi delegate članic in članov na redni občni zbor SKGZ v ponedeljek, 19. maja 2014, ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici (KB center - Korzo Verdi 51). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 13. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v Ul. I. Brass 20 v četrtek, 29. maja 2014, ob 12. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornika, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve po razrešnici odboru. Ob priložnosti bo nastopil društveni ŽePZ. Občnemu zboru bo sledilo družabno srečanje. 0 Prireditve DRUŽBA ROGOS prireja v nedeljo, 18. maja, ob 10. uri v rezervatu Doberd-obskega in Prelosnega jezera vodeni ogled na temo užitnih kraških rastlin. Med krajšim pohodom bodo organizatorji razložili s katerimi divjimi rastlinskimi vrstami Doberdobskega Krasa se lahko prehranjujemo in kako so jih uporabljali v tradiciji. Zbirališče bo pred sprejemnim centrom Gradina, informacije in prijave po tel. 333-4056800. KD SOVODNJE vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, letos volilnega značaja, v četrtek, 29. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. V KNJIGARNI ANTONINI na Korzu Italia 51/A v Gorici bo danes, 16. maja, ob 18. uri Tommaso Botto predstavil svojo knjigo »Dovatu Alpin?«. AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 17. maja, ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) projekcijo dokumentarnega filma »Kraška dediščina Marjana Miklavca« in razstavo njegovih slik; sledil bo zaključni nastop tečajnikov diatonične harmonike. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v soboto, 17. maja, ob 20.30 glasbeno-re-citatorska prireditev z naslovom »La Grande Guerra. L'inutile strage, per una cultura di pace«. Odlomke Gia-nija Stuparicha, Giulia Camberja Bar-nija, Giuseppeja Ungarettija, Geze Gyonija, Goffreda Mamelija, Wilfre-da Owena, Trilusse, Piera Calaman-dreia in Clementeja Rebore bo prebiral Pierluigi Pintar, pela bosta zbora Alpi Giulie in liceja Oberdan senior iz Trsta; vstop prost. ŠTAFETA MIRU v organizaciji ZSKD bo v nedeljo, 18. maja, s startom ob 8. uri s Trga Evrope-Transalpine. Ob prenosu štafetne palice tekačev, motoristov, kajakašev, kolesarjev in konjenikov bodo potekali krajši kulturni programi: ob 9.15 pri kostnici na Oslavju bo sodeloval OPZ OŠ J. Abram iz Pevme ter MPZ Skala iz Gabrij in učenci Glasbene matice; ob 11.30 pri madžarski kapelici pri Vi-žintinih v Dolu bodo kulturni program oblikovali učenci Glasbene matice, ŽPS Danica z Vrha, recitatorji društva Kremejak iz Jamelj ter MPZ Jezero iz Doberdoba; ob 12.10 na Cerju bosta pozdravila župan Mirna-Kostanjevice in skupina žensk v narodnih nošah društva Žbrinca iz Opatjega sela, nastopili bodo ženski zbor Jezero iz Doberdoba ter gojenci Glasbene matice; ob 13.15 na trgu Evrope-Transalpini bodo nastopili recitatorji Tik Tak teatra, pihalni orkester Kras iz Doberdoba ter združeni pevski zbori Jezero, Danica, Starši ensemble iz Ronk, Skala in Sraka. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA v sodelovanju z Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh vabi v ponedeljek, 19. maja, ob 18. uri v galerijo Ars na Travniku v Gorici na predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina«. Z avtorjem se bo o knjigi, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim vojakom iz sovodenjske občine v avstro-ogrski vojski, pogovarjal prof. Peter Černic. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi v četrtek, 22. maja, ob 10. uri na kavo s knjigo; gost srečanja bo Mira Cencič, ki bo predstavila svojo publikacijo o Kosovelovi družini z naslovom »Kosovelovi v Tomaju«. Kavo bo ponudilo podjetje Primoaroma iz Trsta. 0 Mali oglasi BELGIJSKI OVČAR: tri črne samčke, cepljene, razglistene oddajamo po ugodni ceni; tel. 340-2857674. DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1.300 evrov; tel. 335-5387249. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Ida Zotter vd. Sessanta o Santi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 12.00, Antonia Stulin vd. Qualizza (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.40) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Fabio Scro-petta (iz Vidma) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Bruna Fave-ro vd. Naletto iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče; 12.15, Delfina Montanari vd. Bozzi iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. 1 6 Petek' 16- maj3 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Diener, Gentile in Moretti RIM -Član Sassarija Drake Diener je najboljši igralec italijanske A1-lige po rednem delu prvenstva. Novico je včeraj naznanila Lega Basket. V glasovanju so sodelovali kapetani, trenerji in glavni odgovorni vseh 16 ekip ter skupina novinarjev. Diener je s 189 glasovi zmagal pred Keithom Langfordom iz Milana (111). Najboljši igralec pod 22 letom je Ales-sandro Gentile, član in kapetan Armanija, najboljši trener pa Paolo Moretti (Pistoia). Izločena tudi Šarapova RIM - Po Federerju je na rimskih teniških igriščih sanj konec tudi za Marijo Šarapovo. V osmini finala je Ana Ivanovič z izjemno igro izločila Marijo Šarapovo s 6:1 in 6:4. Na pesku je Šarapovo v zadnjih treh letih trikrat premagala le Serena Williams. Njeno razmerje zmag in porazov je bilo do današnjega obračuna 46:3. Od Italijank se je v čertfinale uvrstila samo Sara Errani (na fotografiji ANSA), ki je premagala Cetkovsko iz Češke 6:4 in 7:6. Zdaj jo čaka druga nosilka Li Ni. odbojka - Števerjanski libero Loris Mania razmišlja o selitvi Snubi ga prvak Lube Števerjanski odbojkar Loris Mania se še ni odločil, kje bo igral v naslednji sezoni. V Modeni, kjer je igral zadnjih pet sezon, najbrž ne bo ostal, pa čeprav mu pogodba še ni potekla. »Klub je najel libera Rossini-ja, italijanskega reprezentanta. To je bila želja predsednice, ki o prihodu ni seznanila niti trenerja Lorenzettija. Novica me je seveda prizadela, a obveljala je njena želja,« nam je včeraj pojasnil 35-letnik, ki je bil v zadnjih sezonah tudi kapetan ekipe. »Lorenzetti mi je sicer ponudil mesto drugega podajalca, vendar to bi pomenilo, da bi moral celo poletje trenirati, da bi bil nared za začetek prvenstva«. Zamenjava vloge pa Maniaja ne mika preveč, še posebej potem, ko ga je uradno povabila tudi Lube Macerata, torej nič manj kot italijanski prvak. »Povabilo me je seveda prijetno presenetilo in je zame veliko zadoščenje. Trenerja Lube Macerate Giuliani in Cadeddu sta mi sicer že po pol-finalni tekmi (Modena se je v polfinalu pomerila zMacerato, op.a.) nakazala željo, da bi se jim pridružil. Stopila sta do mene in me vprašala, kje bom igral naslednjo sezono. Ker sem jim rekel, da še ne vem, a da rade volje pridem k njim, sta mi dejala, naj ne podpišem z nikomer, dokler se spet ne oglasijo.« In res se je Lube pred kratkim spet oglasila. Ponudili so mu mesto drugega libera in bi torej bil zamenjava francoskega libera Hennoja, »ki je tačas najboljši libero v italijanski A1-ligi«. Da bi zaradi njegove prisotnosti sezono presedel na klopi, pa Ma-niaja ne skrbi. Prvič zato, ker je Hennoju zapadla pogodba, snubili so ga v Rusiji in v Turčiji in torej še ni gotovo, ali bo ostal pri Ma-cerati. Če on odide, bi Mania prevzel mesto prvega obrambnega igralca. »Drugič pa zato, ker so na igrišču lahko samo trije tujci. Ker ostajata v ekipi tudi blokerja Srba Stankovič in Podraščanin, klub pa snubi še korektorja Sokolova. Če se bo to res zgodilo, bi bila vsa mesta za tujce oddana in bi Giuliani moral izkoristiti mene. Vsekakor bom vesel tudi, če Henno ostane, saj se od njega lahko še marsikaj naučim.« Za števerjan-skega libera bi bilo igranje za državnega prvaka najbrž višek športne kariere: prvič bi se lahko preizkusil tudi v ligi prvakov, kjer doslej še ni igral. »Pobudba me seveda mika, saj bi mi zagotavljala tudi treninge na zelo visoki ravni, obenem pa so cilji kluba še vedno zelo visoki. Borili bi se za sam vrhe, kot letos.« S pomožnim trenerjem Ca-deddujem, ki je Maniaja treniral že v Anconi v A2-ligi, se slišita večkrat na dan. Naslednji teden naj bi Lube - ki se morda seli v Civitanovo - predstavila Maniaju tudi finančno plat pogodbe: »Če mi bodo ponudili enake finančne pogoje kot v Modeni, bom gotovo sprejel povabilo,« nam je še zaupal slovenski libero, morda bi sprejel tudi kaj manj, a seveda bo tudi državnemu prvaku postavil določene meje, pod katere ponudbe ne bo sprejel. »Odločil bom v naslednjih dneh,« nam je še zaupal Števerjanec, ki bo v primeru selitve v Marke odšel sam, saj se je družina nastanila v Modeni. Če se bodo pogovori izjalovili, pa se bo najbrž odločil za Latino, ki ga prav tako snubi. Trener Gianlorenzo Blengini, ki je lani treniral v Vibo Valentii, si je zaželel borbenega slovenskega libera, saj ga dobro pozna. Treniral ga je že pri Montichiariju. Veronika Sossa DZP doo-PRAE srl 2014 © Vse pravice pridržane odbojka Danes Slovenija za EP VROCLAV - Danes bo slovenska moška izbrana vrsta začela z nastopi v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu 2015. V Vroclavu na Poljskem bodo nasprotniki Slovenije Makedonija, Poljska in Latvija. Naslednji teden pa bodo nasprotniki v ljubljanskih Stožicah isti. Favoriti turnirja so Poljaki in Slovenija računa vsaj na dodatne kvalifikacije. Kapetan ekipe Tine Urnaut poudarja, da je cilj Slovenije nastop na EP, sam pa meni, da je recept do tega predvsem zbrana igra v končnicah nizov. Danes: 15.00 Slovenija - Makedonija. Loris Manià v dresu Modene modenavolley košarka - Danes in v nedeljo zaključni turnir evrolige v Milanu Vzhod proti zahodu V finalu tudi trije Slovenci: Erazem Lorbek in Boštjan Nachbar za Barcelono in sodnik Saša Pukl Thiaga ne bo na SP kolesarstvo - Giro »Roza« Matthews vodi, Brajkovič v bolnišnico RIM - Avstralec Michael Matthews je zmagovalec 257 kilometrov dolge 6. etape Gira od Sassana do Montecassina. Matthews je bil najboljši v ciljnem sprintu četverice po 8,6 km dolgem vzponu na Mon-tecassino, tako da je zadržal roza majico vodilnega na Giru. Za Matthewsom (Orica), ki je pri 23 letih osvojil prvo etapno zmago na Giru, je bil drugi Belgijec Tim Wellens (Lotto), tretji pa še en Avstralec, Ca-del Evans (BMC), ki je bil veliki srečnež dneva, saj je večina drugih favoritov za končno zmago na italijanski pentlji po padcih precej zaostala. Etapo sta v deževnem vremenu zaznamovala dva grda padca. V enem od padcev jo je grdo skupil tudi slovenski kolesar Janez Brajkovič, ki je obležal ob cesti. Za Brajkoviča je nastopa na Giru že konec. Po hudem padcu, ko je z roko je zadel v ogrado, so ga odpeljali v bolnišnico s številnimi poškodbami, možno je, da ima zlomljen komolec. Huje se je pri padcu poškodoval tudi Italijan Giampaolo Caruso, ki je prav tako moral v bolnišnico. Veliko je zaradi padca izgubil tudi Španec Joaquim Rodriguez, ki je zdaj bržčas že brez možnosti za skupno zmago (zaostal je 7 minut). Danes bodo kolesarji prevozili 231 kilometrov od Frosinona do Foligna brez težavnih vzponov. Skupno: 1. Matthews (Orica), 2. Evans (Avs/BMC) 0:21, 3. Uran (Omega) 1:18, 4. Morabito (BMC) 1:25, 5. Matteo Rabottini (Ita/Neri) isti čas, 6. Santaromi-ta (Orica) 1:47, 7. Aru (Ita/Astana) 1:51, 8. Wellens (Lotto) 1:52, 9. Basso (Cannondale) 2:06, 10. Quintana (Kol/Movistar) 2:08. Latvija boljša od ZDA MINSK - Na dvoboju med Latvijo in ZDA na hokejskem svetovnem prvenstvu elitne divizije so se zmage s 6:5 veselili Lat-vijci, ki so slavili po 13 letih. MILAN - Danes in v nedeljo se košarkarskim sladokuscem obetata dva izjemna večera. V Milanu bo potekal zaključni turnir evrolige; polfinala sta CSKA Moskva - Maccabi ter Real Madrid - Barcelona. Finale bo tudi slovensko obarvan, saj bosta z Barcelono nastopila Erazem Lorbek in Boštjan Nachbar, na zaključnem turnirju pa bo tudi slovenski sodnik Saša Pukl. Prvi polfinale je na sporedu danes ob 18. uri. Statistika govori v prid CSKA. Moskovčani so Izraelce v tej sezoni premagali že dvakrat. CSKA je v zadnjih dvanajstih sezonah enajstkrat igral na zaključnem turnirju in šestkrat osvojil pokal. Maccabi je nazadnje na zaključnem turnirju nastopil 2011, vendar je vseh pet zadnjih polfinalnih nastopov dobil. Evropski naslov je v zadnjem desetletju dobil leta 2004 in 2005. V drugem polfinalu ob 21. uri bo imela svoja predstavnika tudi Slovenija. Erazem Lorbek in Boštjan Nachbar bosta skušala Barceloni prinesti tretji evropski naslov v zgodovini kluba. Dominantna je bila predvsem v drugem delu sezone, ko se je ekipa uigrala, dokaz je prišel tudi ta konec tedna, ko so Katalonci v derbiju španskega prvenstva premagali vodilni Real. Na drugi strani igrišča bosta imela najbolj zagrizenega tekmeca, Real iz Madrida, ki je statistično gledano najboljša ekipa evrolige v tej sezoni, zgodovinsko pa najboljša v Evropi z osmimi naslovi, a le enim v zadnjih 34 letih. V povprečju je Real dosegel dobrih 85 točk na tekmo, ima najvišji statistični indeks med vsemi ekipami, najbolj natančne izvajalce s črte prostih metov ter izjemno natančne strelce za tri točke. Hkrati ima v svojih vrstah štiri igralce med prvimi šestimi v evroligi po statističnem indeksu - Sergia Rodrigue-za, Nikolo Mirotica, Felipeja Reyesa in Rudyja Fernandeza. To bo že tretji El Clasico v zgodovini zaključnih turnirjev in njun dvajseti obračun v evropskih tekmovanjih. Barcelona vodi 12-7. Tekma za tretje mesto bo v nedeljo ob 17. uri, veliki finale pa ob 20.00. 7 evropskih klubskih naslovov so osvojile letošnje finalistke v zadnjih 20 letih: največ Maccabi (2001, 04 in 05), dva Barcelona (2003 in 2010), po enega CSKA (2008) in Real Madrid (1995). Od italijanskih ekip je zadnjič v finalu za prvaka igral Skipper Bologna leta 2004 in izgubil proti Maccabiju. »naš« pogovor - A. Mura »Favorit Real, a stavim na CSKA« Trener Andrea Mura, kdo je glavni favorit za končno zmago? Real Madrid, a sam bi stavil na CSKA: trener Ettore Messina je pomemben dejavnik v odločilnih tekmah, saj zna motivirati in je dober taktik. Zakaj pa je glavni favorit Real Madrid? Med sezono je pokazal največ, lani je igral v finalu in že nekaj let je v samem vrhu evrolige. Barcelona mi osebno ni všeč, Maccabi pa lahko preseneti. Trener je zelo dober taktik. Skratka, ni ekipe, ki bi zelo izstopala. Je ravno to šarm evrolige? Tako je. Igra se košarko na visokem nivoju in tekme so izenačene: vsi so premagljivi in zato so možna tudi presenečenja. Ali je bil milanski Armani presenečenje letošnje sezone? Drugi del je Armani igral zelo dobro: izkoristili so nižji nivo domačega italijanskega prvenstva, kjer so lahko igrali sproščeno, in se osredotočili bolj na tekme evroligo. Zato so bili uspešni. Ko ne bi izgubili prve tekme osmine finala proti Maccabiju, potem ko so visoko vodili, bi se najbrž prebili tudi v finale. Ali med četverico koga pogrešate? Morda Obradovicev Fenerbahče in Olympiacos. Še vprašanje pred začetkom play-offa A1 -lige: kdo bosta finalista? Prevladale bodo ekipe, ki so izstopale že med prvnstvom. Morda Milano - Cantu. MÜNCHEN - Spanski vezist Thiago, ki je letos igral za Bayern, bo zaradi poškodbe kolena moral izpustiti svetovno prvenstvo. Znana finalista NBA MIAMI - Prva konferenčna finalista sta Miami Heat in San Antonio Spurs. Miami (v finalu bo igral proti Indiani ali Was-hingtonu) je v polfinalu vzhoda premagala še četrtič Brooklyn Nets 96:94, na zahodu pa je San Antonio (igral bo proti Okla-homi City ali Los Angelesu) premagal Portland 104:82. V Planici 10.000 evrov plusa PLANICA - Organizatorji svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici so sporočili, da so ustvarili deset tisoč evrov dobička, v celoten proračun pa so že zajeti tudi stroški kandidature za svetovno prvenstvo. 5. junija bo znano, ali bo Planica gostila SP 2019. Belakova brez finala SOFIJA - Najboljša slovenska telovadka Teja Belak je ostala brez finala na svojem paradnem orodju preskoku. Pokazala je oba težja skoka in pri obeh padla. Nastopila bo še na gredi. Trst: Italija - Iran TRST - Tržaška športna palača Palasport bo 30. maja gostila tekmo svetovne odbojkarske lige med Italijo in Iranom. Tribuna tržaškega Palasport je že razprodana, na voljo so še mesta v prvem in drugem ringu. / ŠPORT Petek, 16. maja 2014 17 naš pogovor - Vratar Vesne Edvin Carli Ocene kapetana o sezoni, ekipi, odboru in Križu Edvin Carli ni samo vratar kriške Vesne, ampak je njen zastavonoša. Ni samo kapetan, toda tudi njen »lider«, zgled za vse mlajše soigralce. Po zadnji domači tekmi proti Torviscosi, ko so odborniki »plave« okitili s kolajnami in priložnostmi majicami, si je prislužil najbolj bučen in topel aplavz. Zaslužil si ga je. Poleg odličnih in konstantnih nastopov, je 28-letni Edvin, doma iz Slivnega pri Nabrežini, postal nenadomestljivi člen zmagovite udarne enaj-sterice iz Križa. »Nismo zmagali z desetimi točkami prednosti. Letošnja promocijska liga, vsaj v boju za napredovanje, je bila zelo izenačena. Za sam vrh se je poleg nas borilo še pet ekip. Mi smo bili najbolj vztrajni, najbolj konstantni, najboljše fizično pripravljeni. Mogoče smo si tudi najbolj želeli elitno ligo. Tudi sam sem si jo želel, saj v tej ligi še nisem igral. Pred tem sem igral v glavnem v promocijski ligi in kako sezono v D-ligi. Za vse nas je bil to izziv, dodatna motivacija,« razmišlja Edvin, študent medicine v Ljubljani. Edvin o trenerju Andreii Za-nuttigu ... »Dobro, da ga je klub že potrdil za prihodnjo sezono. Bazo tako že imamo. Poleg tega, da je izjemno sposoben, natančen in kakovosten, se je tudi ujel s politiko društva. Bil je vedno dosleden in je stalno vključeval mlade domače igralce. Zaupal jim je in mladi so mu vse povrnili z dobrimi nastopi. To napredovanje je v večji meri sad Zanuttigovega truda in dobrega dela. O športnemu vodji Paolu Soa-viju ... »Paolo živi za Vesno. Na kriškem igrišču skoraj vsak dan preživi tudi do 10 ur. Bil je med protagonisti poletne kupoprodajne borze. Na Obali je našel odlične igralce (Škrbina, Avdic, Božičič, Božič) in jih pripeljal v Križ. O predsedniku Robertu Vido-niju ... Letos mu zapade mandat. Osebno upam, da bo še najprej kandidiral in da ga bodo potrdili. Najbrž je tudi on zelo navdušen po tem napredovanju, ki je sad tudi njegovega dela in vztrajanja. Poleg tega ima veliko zaslug, da imamo v članski ekipi toliko mladih domačih igralcev. Kot vsak klub se tudi naš sooča z nekaterimi težavami. Sem pa optimist, saj je odbor, na čelu s predsednikom, soliden. Omenil bi tudi vse naše odbornike, ki so bili vedno množično prisotni. Tudi na treningih. Še posebno ob petkih, ko so nam po treningu vsakič skuhali večerjo. O mladih domačih igralcih ... Ko sem prvo leto igral za Vesno (v sezoni 2008/09), je predsednik Vidoni izjavil: 'Spremenili bomo politiko društva. Moramo valorizirati mlade domače igralce. Denarja ni. Ne bomo ga čisto po nepotrebnem metali stran.' In tega so se pri Vesni v zadnjih letih držali. Razpolovili so stroške. Na začetku smo bili tudi v težavah, saj rezultati niso bili hitro dobri. Vsi skupaj pa smo vztrajali in delali naprej. Ko smo vključili mlajše igralce v člansko ekipo, so prvič igrali slabo. Podobno na drugih petih tekmah. Nismo vrgli puške v koruzo. Že na šesti tekmi je bilo bolje in nato so mladi stalno napredovali in dokazali, da lahko solidno igrajo v teh zahtevnih deželnih prvenstvih. Če mladim ne daš priložnosti, da igra in zgreši, se ne bo nikoli izboljšal. Domači igralec, ki se je letos najbolj uveljavil ... Nedvomno Erik Rebula, ki je igral konstantno in celo zadel dva gola. Vsako leto se je uveljavil nekdo. Lani je največ napredoval Albert Kerpan, ki je tudi letos dobro opravil svojo nalogo. Pred njima sta se uveljavila Goran Kerpan in Minej Purič, ki je bil letos precej poškodovan. Edvin Carli (na sliki) je v letošnji sezoni odigral 29 tekem. Na zadnji tekmi je trener zaupal pomožnemu vratarju, Edvinemu prijatelju Alfredu Mbengueju fotodamj@n O slovenskih igralcih z Obale ... Pomoč z Obale je bila letos odločilna. Igralci kot so Saša Božičič, Dejan Avdic, Boštjan Božič in Luka Škrbina so dokazali, da so bili dodana vrednost. 'Klapa z Obale' je bila tako na igrišču kot izven nekaj izjemnega. Vključili so se v naše okolje in bili so v pomoč mlajšim. Posredovali so nam bogate izkušnje iz prve slovenske lige. Kateri branilec je bil nenadomestljiv ... Luka Škrbina. Lahko bi igral v višjih ligah. Zanimivo je, da se ni prilagodil promocijski ligi. Obdržal je igralni ritem višjih lig (igral je v prvi slovenski ligi), kar malokdo uspe. Kaj pa v zvezni liniji ... Boštjan Božič, četudi ni zadel niti enega gola. Nikoli ni bil v ospredju. Opravil pa je ogromno dela v ozadju. Ne toliko na kvaliteti, ampak v glavnem količinsko. Pretekel je ogromno kilometrov, prestregel veliko žog in bil vedno na pravem mestu. V napadu ... V napadu smo pravzaprav imeli le Mattea Muiesana, ki pa je zelo kvaliteten. Pravi luksuz za to ligo. O elitni ligi 2014/15 ... Bo izjemno kakovostna. V prihodnji sezoni bodo združili prvenstvi prve in druge poklicne divizije. Znova se bo imenovala C-liga (Serie C Divi-sione Unica Lega Pro op. av.). Posledično bo veliko igralcev ostalo brez ekip oziroma bodo igrali v nižjih ligah. V glavnem v D- in elitni ligi. Elitna liga bo v prihodnji sezoni postala peta liga. Edvin za prihodnjo sezono svetuje ... V glavnem je ekipa, če jo potrdijo, pripravljena za prihodnjo sezono. Potrebovali bi le enega dobrega napadalca in še nekaj mladih, ki morajo po pravilniku obvezno igrati. In še o Križu ... Naši navijači so zelo navezani na Vesno. Bodrijo nas tudi na gostovanjih. Igralci smo veseli, da lahko računamo nanje. So naš dvanajsti mož. Ko ne igramo dobro, so upravičeno kritični. Ampak pravilno, tako mora biti. Mogoče je Križ tista naša vas, ki je še najbolj navezana na domači športni klub. Dobri rezultati so seveda vedno v veliko pomoč. Jan Grgič košarka - C-liga Bor Radenska že danes, Breg jutri za play-off Zadnji krog deželne C-lige se bo začel že danes, ko bosta na igrišče stopila Bor Radenska in Fagagna (ob 21.00 na Stadionu 1. maja). Trener Oberdan bo še vedno pogrešal Medna, ki bo nared za play-out. Tekma bo za borovce predvsem odlična priprava pred najpomembnejšim delom sezone, play-outom. Oberdanovi fantje vsekakor ne morejo več izboljšati svojega položaja pred odločilnim play-outom, tačas čakajo samo na nasprotnika v končnici za obstanek, podobno velja za goste, ki pa so že dosegli zaslužen obstanek v ligi. V prvem delu je bil Bor boljši 67:69. Jutri pa bo odločilno tekmo odigral Breg, ki odhaja v Latisano. Imperativ je zmaga, ki bi jim gotovo zagotovila končno 7. mesto in torej nastop v play-offu: »Uvrstitve si želimo, a zaigrati moramo bolj prepričljivo kot proti Boru,« je napovedal trener. Tudi v primeru poraza ima Breg nekaj možnosti, da se uvrsti v končnico, a o tem bodo odločali razpleti na drugih igriščih. Trener Vatovec bo lahko računal na vse igralce. □ Obvestila JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja od 14.00 do 18.00 v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo Vabljeni! SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi v nedeljo, 18. maja, na sklepno nagrajevanje Primorskega smučarskega pokala 2014, v Slivnem od 12. ure dalje. AŠD BREG vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 22. maja ob 21.00 uri v društvenih prostorih občinskega športnega centra Silvana Klabjana. šolski šport - Športni dan v Romjanu Tekmovalo 256 učencev večstopenjske šole Doberdob Na letošnje tradicionalnem zaključnem športnem tekmovanju osnovnošolcev večstopenjske šole v Doberdobu je nastopilo približno 265 učencev in učenk iz Doberdoba (63 otrok), Romjana (131), Vrha (17) in Sovodenj (54). Skupaj z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji so športni dan organizirali v Romjanu: tekmovanja učencev 1. in 2. razreda so stekla v telovadnici, učenci 3., 4. in 5. razreda pa so tekmovali na travniku ob romjanskem župnišču. Vsi so se pomerili v skoku v daljini z mesta in v sprintu (20 m), najmlajši so se pomerili še v poligonu, starejši pa v suvanju krogle. Tekmovalni dan se je zaključil z zanimivim in za otroke navdušujočim štafetnim tekom, kjer je nastopilo 10 ekip. Vsako ekipo je sestavljalo po šest otrok iz 3., 4. in 5. razredov. Končno prvo mesto je nekoliko presenetljivo odnesla najmanjša šola z Vrha, ki je nastopala celo z nekaterimi učenci iz najnižjih razredov. Drugo mesto je osvojila ekipa Romjan 1, tretje pa Sovodnje 1. Po uvrstitvah posameznikov in ekip je bil končni vrstni red po šolah naslednji: Romjan 34 (9 prvih, 16 drugih, 9 tretjih mest), Doberdob 28 (9,7,12), Vrh 15 (9,4,2), in Sovodnje 16 (4,4,8). (It) tenis - Začetek mladinskih lig Dekleta Gaje U16 za deželni naslov Konec tedna bodo na igrišča stopili tudi najmlajši člani teniške sekcije ŠZ Gaja. Letos bodo v mladinskih prvenstvih nastopile tri ekipe v treh različnih kategorijah. Pri klubu največ stavijo na dekleta v prvenstvu U16, ki lahko posežejo tudi po deželnem naslovu. Deželna teniška zveza je letos razpisala dvodelna prvenstva: v vseh mladinskih prvenstvih se bodo ekipe v prvem delu pomerile v medpokrajinskih fazah, nato pa bodo najboljše ekipe napredovale v deželni finale. V prvenstvu U16 bo deželnega prvaka določila tekma 5. julija, na katero se bosta uvrstila zmagovalca skupin. Ekipo sestavljajo Lara Betocchi in Martina Bellettini, ki nastopata tudi v članski C-ligi, ter Sara Parpinel, v prvem delu proti šibkejšim tržaškim ekipam Team Trieste iz Opčin in Circolo Ferriera pa bosta igrali tudi Veronica Macauda in Iris Vecchiet. V prvenstvu U14 bo Gaja nastopala z moško ekipo, ki bo imela v pokrajinskem delu le enega nasprotnika, obe ekipi pa se bosta uvrstili tudi v deželni del na izpadanje. Ekipo sestavljajo Simone Genzo, Andrea Camporeale in Filippo Dedominis. V prvenstvu U12 pa bodo enajstletnice Petra Kalc, Eleonora Surez, Francesca Bloomfield in Anna Camillo' nabirale šele prve tekmovalne izkušnje. Ekipo sestavljajo igralke, ki so bile izbrane iz večje vadbene skupine. Člani mladinskih ekip trenirajo dva- do trikrat tedensko, nekateri vadbo tenisa dopolnjujejo tudi z atletsko pripravo s Sašo Prokofjev. Vadbo tenisa vodijo Jaka Božič, Paolo Surian in Matej Ci-gui. (V.S.) Na prazniku minibasketa tudi poletovke in borovke V nedeljo se je v Tržiču zaključil niz turnirjev za najmlajše košarka-rice letnikov 2002, 2003 in 2004. Praznika ženskega minibasketa so se udeležile tudi igralke Poleta in Bora s trenerjema Damjanom Košuto in Karin Malalan. Dekleta iz cele dežele so se pomerile v turnirju štiri proti štiri in v tekmovanju v metih. Posebnost srečanja je bila v tem, da dekleta niso branila barv svojih klubov, ampak so vsako ekipo sestavljale igralke različnih klubov, kar je pripomoglo k pletenju novih prijateljstev. Ob koncu so se jim pridružile tudi igralke deželne reprezentance Azzurrine in nekatere igralke SGT Caliga-ris, ki so letos napredovale v A1 ligo. Petek, 16. maja 2014 Pravična trgovina Brez Ste že kdaj kaj kupili v pravični trgovini, kot je na primer Bottega del Mondo v Trstu? Ste se vprašali, kateri je cilj tako posebne trgovine, kdo je zašil čevlje, ki ste jih morda kupili, ali od kod prihajajo najrazličnejši proizvodi in predmeti, ki jih lahko tam kupite? V prijazni trgovini, ki jo šu-movci večkrat obiščemo, smo se tokrat zaklepetali z Marijo Besednjak, ki nam je razkrila skrivnost mreže pravičnih trgovin, ki ima danes svetovno razsežnost. Kaj je pravična trgovina? »Pravična trgovina (Fair Trade) je prava trgovina. Razlikuje se od ostalih dobrodelnih organizacij, ker pri nas ne gre za zbiranje denarja, ki bi ga potem direktno pošiljali ljudem v težavah«, je začela svojo pripoved Marija Besednjak. Trgovina je nastala po drugi svetovni vojni, ker so se nekateri zavedali, da se zahodni svet okorišča in bogati na račun naravnih dobrin in izdelkov z juga sveta, ki jih odkupujejo po sramotni ceni, potem predelajo in prodajo kupcem, in se tako bogatijo na račun revežev. V pravični trgovini se zasnuje poslovni odnos, ki je podoben kot v običajni trgovini: nekdo nekaj proizvaja in proda organizaciji pravične trgovine, vendar je bistvena razlika v tem, da ta organizacija ne odkupi blaga po najnižji možni ceni ampak po ceni, ki zagotavlja proizvajalcem dostojno življenje. Izključeno je seveda katerokoli delo mladoletnikov, ženske pa so obravnavane pravično, plačane so in zaščitene. Poleg finančnega jedra sodi k pravični trgovini še skrb za zdravje proizvajalcev in za naravno okolje, kjer ti ljudje živijo. Ne uporablja se na primer umetnih gnojil: obnavljajo se stare metode pridelave pridelkov, ki so značilne za tisto območje in ne škodijo ne ljudem ne okolju. Svetovna mreža pravičnosti »Trgovine, ki so na teritoriju, so manjše enote: to so združenja prostovoljcev ali zadruge. Te so povezane z večjimi organizacijami uvoznikov, ki imajo neposredne stike s proizvajalci in jih nadzorujejo, da ne bi zašli v nepravično pot, od njih odkupijo in pripeljejo v Italijo ali ostale evropske države. Naša trgovina je ena od teh manjših enot.« V Bottegi del mondo naletiš na najrazličnejše proizvode in pridelke: tu so čaji, sladkor, čokolada, začimbe, biokozmetični izdelki, košare, avtomobilčki, torbe, denarnice, prti ... in še in še. Izdelki, ki prihajajo pretežno iz Južne Amerike, Afrike in Južne Azije. »Mreža je razširjena po vsem svetu. V Evropi so zelo močne nemške organizacije, potem so še francoske, avstrijska ... V Italiji se je organizacija Altro Mercato tako močno razvila, da je zdaj druga na svetu. Ena taka pravična trgovina je tudi v Ljubljani na Starem trgu. Zanimivo je, da so v Evropi pravično trgovino prvi začeli promovirati Nizozemci, ki so v svojo državo začeli uvažati paradižnike iz južne Italije.« Bottega del Mondo je lansko leto praznovala dvajset let svojega delovanja. V tem času so organizirali vrsto prireditev, spoznavnih večerov z obrtniki ter druge odmevne dogodke, ki so opozarjali na težave, s katerimi se je v letih soočal današnji svet. Trenutno lahko v trgovini zasledite razstavo in dodatno gradivo o oblekah. 24. aprila je bila namreč prva obletnica, odkar se je v Dhaki zrušila stolpnica nelegalnih delavnic za pomembnejše evropske blagovne znamke. Organizacije pravične trgovine so sprožile akcijo, da se posamezniki slikajo z napisom »Kdo je naredil mojo obleko?«, ter s tem pozovejo blagovne znamke, da bi se pridružile drugim proizvajalcem in s tem prispevale v skupni sklad za sorodnike žrtev v Dhaki. »Poglavitna naloga pravične trgovine je poleg prodaje tudi širiti informacije, bodisi v pozitivnem smislu alternativne možnosti, bodisi pokazati, kdo se ne obnaša dostojno na tržišču.« Odkar je gospodarska kriza v zadnjih letih zaob-jela tudi naše kraje, se pozornost organizacij obrača tudi na druge socialno ogrožene skupine. Tako so luč Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Moderno suženjstvo Trgovina z ljudmi ali moderno suženjstvo ostaja, kljub vsem organizacijam, ki se borijo proti temu, še vedno enemu izmed današnjih ključnih problemov. Ne glede na razlog, spolno izkoriščanje ali delo, trgovina z ljudmi predstavlja kršenje temeljnih človekovih pravic. Definicije trgovanja z ljudmi se zelo razlikujejo, zaobjemale pa naj bi prostitucijo in druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo, služabništvo, odstranjevanje organov, izvajanje kriminalnih dejavnosti, prisilno delo in prostitucijo otrok ter uporabo otrok v vojaške namene. Naša sogovornica, Marija Besednjak je z nami delila zgodbo, ki se je kljub zaskrbljujočemu začetku zaključila srečno. »Gospa iz Vietnama, po poklicu socialna delavka, ki nas je nekoč obiskala, je pred leti ustanovila zadrugo za mladoletnike, ki so prepuščeni dedom in babicam. Njihovi starši so namreč sezonski de- lavci, ki hodijo na delo na riževa polja. Otroci v jugovzhodni Aziji so tako večinoma prepuščeni samim sebi in včasih tudi grdi usodi. Osebe, ki se ukvarjajo s trgovanjem z ljudmi, otroke privabijo v nezakonite razmere. Dečke spravijo v trgovanje z mamili in ostale nečedne posle, deklice pa svet prostitucije. Ti otroci so torej pripisani pogubi. Naša gostja je te otroke zbrala in jim dala možnost novega življenja. Skupaj so začeli pridelovati tipične krajevne izdelke, poleg dela pa jim je zagotovila tudi bivališče in možnost šolanja.« Leta 2011 je Evropska unija sprejela novo direktivo za preprečevanje trgovine z ljudmi in boj proti njej. Direktiva vzpostavlja minimalna pravila na ravni Evropske unije glede opredelitve kaznivih dejanj in kazni na področju trgovine z ljudmi. Med drugim uvaja tudi ukrepe za uspešnejše preprečevanje tega pojava in za okrepitev zaščite žrtev. Preblisk tedna - Preblisk tedna »Če bo pol Slovenije navijalo za ruske delfine, pol pa za ameriške, se vsi skupaj potopimo.« (Ervin Hladnik - Milharčič o tem, da nam Ukrajina ponuja enkratno priložnost za narodno spravo) Preblisk tedna - Preblisk tedna sveta ugledali projekti, ki so se začeli izvajati v zaporih. »V Rimu tiskajo majice z zabavni napisi, v Genovi tiskajo De Andrejeve verze, v zaporu v Verba-nii pečejo piškote, v Sirakuzah pečejo slaščice iz mandljeve mase. Božične panetone, ki jih prodajamo v naši trgovini, pa pečejo zaporniki v Padovi.« Da bi ustvarili možnost pravičnega dela in predvsem možnost zaposlovanja mladih, so se ustanovile zadruge, ki bi mladim to omogočale. »Del naše ponudbe predstavljajo tudi izdelki zadrug Libera Terra. V njej sodelujejo pretežno mladi na jugu Italije, ki obdelujejo polja na zemljiščih, ki so bila po sodnem postopku zaplenjena mafijcem.« SARAJEVO TE ČAKA! Obletnica začetka prve svetovne vojne lahko predstavlja mdr. pomemben vzvod za širjenje kulture miru in enkratno priložnost za soočanje in izmenjavo mnenj z ljudmi iz celega sveta. Sarajevo Peace Event 2014 je mednarodni miroljubni forum, pri organizaciji katerega sodeluje več kot 50 raznih evropskih organizacij. Delavnice, plenarna zasedanja, okrogle mize, debate in drugi dogodki kot so npr. predvajanja filmov, koncerti in razstave si bodo sledili kot po tekočem traku in bodo potekali v glavnih predelih tega edinstvenega mesta na Balkanu. Organizatorji si želijo, da bi pri dogodku sodelovalo čim več dijakov, študentov in mladih. Italijanski člani pripravljalnega odbora v ta namen organizirajo avtobus, ki bo startal iz Trsta 5. junija s povratkom 10. junija. Prenočitev je za mlade načrtovana po zelo ugodni ceni v mestnem hostlu. Pri odpravi že sodelujejo nekateri višje-šolci tako iz slovenskih kot iz italijanskih šol. Poleg udeležbe Sarajevo Peace Event-a je predviden tudi obisk Prve gimnazije v Sarajevu, kjer se je izobraževal tudi znameniti pisatelj Ivo Andrič. Za prijavo in informacije piši na comitatodani-lodolci@libero.it ali pa pokliči na naslednji številki: 3382118453 ali 3289074018. Ne zamudi priložnosti. Pridi, sodeluj, ustvarjaj! , /Ar««« - i r^L ^ a .' V-■ ■ i / RADIO IN TV SPORED Petek, 16. maja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Sprehodi 22.00 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3016.50, 20.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Carosello Reloaded 21.15 Talk Show: Si puo fare 23.35 Tv7 Rai Due ^ Rai Tre Canale 5 7.00 Nan.: Friends 7.30 15.20 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 16.15 Show: Urban Wild 9.4017.20 Show: Come mi vorrei 10.20 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Grande Fratello 14.10 18.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Colorado 0.15 Show: Chiambretti Supermarket La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile 6.10 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme in vremenska napoved 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.05 Okrogla miza 17.45 20.30 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.00 Evropske volitve 2014 23.35 Punto di Vista 23.45 Film: La pantera rosa (kom.) ^ Tele 4 6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.25 20.10 Pane quotidiano 12.50 Kolesarstvo 13.10 Rai Educational - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Kolesarstvo: Giro d'Italia, prenos 7. etape 18.05 Dok.: Aspettando Geo 18.15 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Sfide 23.05 La tredicesima ora - La scelte che hanno cambiato la vita K Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: My Life 16.00 Film: Il campio-ne 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Quarto grado 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Avatar (fant., '09, r. J. Cameron) 0.20 Supercinema 0.50 Show: Grande Fratello 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 11.15 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved |if- Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Globus 11.05 Prava ideja! 11.55 Panoptikum 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Volitve 2014: Soočenje parlamentarnih strank 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Otroški program: OP! 16.10 Razred zase 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Odd.: Slovenski pozdrav 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi 22.40 Športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.05 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.50 Tomaž Habe - To so naša mesta 14.35 Prisluhnimo tišini 15.15 Alpe-Do-nava-Jadran 15.40 Žogarija 16.15 Mostovi - Hidak 16.50 Dosje: Operacija Merca-tor - najcenejši sosed 17.50 Osmi dan 18.20 Knjiga mene briga 18.40 23.55 Dok. feljton: Jazz Cerkno 19.10 0.25 Točka 20.00 Dok. serija: Kitajska - dežela zmag in vrenj 20.50 Nan.: Sodobna družina 21.15 Nad.: Boljši človek 22.10 Film: Morilec v meni (dram., '10, i. K. Hudson, J. Alba) (T Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.30 20.00 Aktualno 8.00 9.30 Poročila 9.40 Slovenska kronika 10.00 Seje delovnih teles: 16. seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, prenos 12.00 Seje delovnih teles: 33. seja Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, prenos 15.00 Seje delovnih teles: 21. nujna seja Odbora za zdravstvo, prenos 17.50 19.30, 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Film: Delo osvobaja Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 0.10 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Potovanje skozi čas 17.00 Tg - dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Klepelutke 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Najlepše besede 21.00 Dok.: Codelli 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Blue Hole 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino premiere Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 19.20 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žogarija 18.30 Drugačne zvezde: Sahara 19.00 Trenutki s pihalnim orkestrom 19.25 Izdelovanje prunel 19.55 Evropa, moja dežela 20.00 Med nami 21.00 Glasbena odd.: Skupina Temuzhin 22.00 Glasbeni večer, sledita TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.05 12.55 Nad.: Budva na morski peni 8.05 15.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.0010.10, 11.25, 12.40 Tv prodaja 9.15 16.45 Nad.: Sila 10.25 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.40 Serija: Ko pospravlja Kim 14.00 Serija: Franklin in Bash 14.50 Nad.: Seznam strank 18.55 24UR -vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Salt (akc., i. A. Jolie) 22.20 Film: Zavetišče (dram.) 23.05 Eurojackpot Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.30 Serija: Sanjska upokojitev 8.40 19.00 Serija: Novo dekle 9.05 14.20 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 Serija: Inovatroji 10.55 Serija: Fantastična Beekmana 11.30 Astro TV 12.30 14.05 Tv prodaja 13.00 19.25 Serija: Gremo naprej 15.20 Serija: Na kraju zločina 16.15 Film: Kako dobiti nogo 18.00 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Lahko se zgodi tudi vam 22.05 Film: Dokaz življenja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Uganda; 12.15 V pričakovanju vikenda; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Maja Haderlap: Angel pozabe - 10.nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; Petek, 16. maja Laeffe, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Il vento che accarezza l'erba Francija, Anglija, Irska 2006 Režija: Ken Loach Igrajo: Cillian Murphy, Paddy De-laney in Liam Cunningham Ken Loach je to zgodbo posvetil irski borbi za neodvisnost, o kateri bo sicer tudi spet spregovoril letos v sklopu Festivala v Cannesu. Osrednji junak filma je Damien, mlad zdravnik, ki želi zapustiti Irsko, a ga nasilje angleških oblasti nad krajevnim pebivalstvom prepriča, da se pridruži bratu Teddyju, ki je eden vodilnih članov krajevne skupine Ire. Borba mladih fantov se kmalu razvije v pravo vojno, ki pa prepogostoma šteje med žrtvami civiliste. Premirje postane tako odločilna rešitev, a Damienu je kmalu jasno, da je sporazum le navidezna rešitev, ker se Angleži ne mislijo umakniti. Brat Teddy pa vidi v kompromisu edino rešitev za konec nasilja. Poti dveh bratov se tako razideta ... 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.00 Dilema; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prigoda; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.10 Spet čez pet; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Izšteka-ni Leon Matek. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 15. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 Nad severozahodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad Balkanom in deloma srednjim Sredozemljem pa je ciklonsko območje. S severnim vetrom priteka k nam razmeroma hladen zrak. DUBLIN O' ' 10/16 - -j| LONDON A—■ a/20 ° Na zahodni strani dežele bo ponekod spremenljivo. Na vzhodnem delu bo prevladovalo oblačno vreme. Še bo pihal veter iz severa, še posebno ob jutranjih urah. Popoldne bo veter oslabel. Pretežno oblačno bo. Ponekod v vzhodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo močan severni veter, ki bo jutri popoldne počasi slabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, v alpskih dolinah okoli 4, najvišje dnevne od 12 do 17, na Primorskem okoli 20 stopinj C. TOLMEČ O 8/19 TRBIŽ O 3/i3 & VIDEMO 6/23 CELOVEC 06/14 KRANJSKA G. 03/13 O TRŽIČ a/i3 S. GRADEC O 8/12 ČEDADo 7/22 KRANJ O CELJE 9/15 O LJUBLJANA O 9/14 GORICA 9/23 O N. GORICA O 9/19 N. MESTO £ Sonce vzide ob 5.32 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 20.30 5 22.19 in za- Dolžina dneva 14.58 z tone ob 7.58 KOČEVJE V ° ČRNOMELJ O 2012 - Zelo svež majski dan fnš s padavinami. Meja sneženja se je spustila pod z 1000 m nadmorske višine. Ob 15. uri so na Kre-g darici (2514 m) namerili -8,4 °C, na Voglu (1535 m) < -2,6 °C, v Postojni 3,8 °C, v Novem mestu 7,0 °C, v Ljubljani 7,9 °C in na letališču Portorož 8,0 °C. Jutri bo po nižinah in ob morju spremenljivo do oblačno vreme. V hribovitem svetu bo vreme bolj nestanovitno kjer so možne tudi kratkotrajne krajevne plohe. Ob morju bo pihal šibak veter. Jutri bo pretežno oblačno. V notranjosti Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Veter bo ponehal. & TOLMEČ 010/16 TRBIŽ O 4/15 CELOVEC 07/18 KRANJSKA G. O 2/17 O TRŽIČ 6/18 S. GRADEC 06/15 CELJE 7/16 O VIDEMO 7/22 ČEDADo 8/21 KRANJO ORICA 10/22 O v LJUBLJANA O 8/19 / GORICA 0N- GORICA 10/22 O " 9/20 POSTOJNA O 6/16 N. MESTO 9/16 O Danes: ob 4.22 najnižje -64 cm, ob 10.59 naj- _ višje 34 cm, ob 16.25 najnižje -16 cm, g Morje je rahl° q ob 22.13 najvišje 47 cm. 5 razgibano- temE Jutri: ob 4.58 najnižje -61 cm, ob 11.44 naj- peratura morja višje 32 cm, ob 17.11 najnižje -11 cm, I 18,6 stopinje C. ob 22.50 najvišje 40 cm. S00 m ...........10 1000 m............S 1500 m............2 2000 m............0 2500 m ...........-2 2864 m ...........-S UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6 v gorah 7,5. Vrtoglave vsote za dela pop ikone Andyja Warhola NEW YORK - Dela ameriške ikone pop arta Andyja Warhola so na dražbi v New Yorku tudi tokrat dosegala vrtoglave vsote. Za dve Warholovi deli so pri avkcijski hiši Christie's iztržili skupaj 100 milijonov dolarjev (okoli 72 milijonov evrov), piše britanski BBC. Za delo Race Riot (1964), navdahnjeno s fotografijami iz protesta v Birminghamu v Alabami leta 1963, so na torkovi dražbi iztržili 62,9 milijona dolarjev (45,3 milijona evrov), za sliko Bela Marilyn, ki jo je Warhol končal kmalu po samomoru ikone Marilyn Monroe, pa 41 milijonov dolarjev (skoraj 30 milijonov evrov). Warholove umetnine so pripomogle k prodajnemu rekordu avkcij-ske hiše Christie's. Znesek 744 milijonov dolarjev je namreč najvišji, kar ji je avk-cijska hiša doslej iztržila na eni sami dražbi del povojne in sodobne umetnosti. V Litvi prepovedana prodaja energijskih pijač mlajšim od 18 let VILNIUS - Litva je včeraj prepovedala prodajo energijskih pijač mlajšim od 18 let. Za prepoved se je odločila iz zdravstvenih razlogov in upa, da bodo njenemu zgledu sledile tudi ostale članice EU, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predstavnik litovskega ministrstva za zdravje Almantas Kra-nauskas je za AFP dejal, da lahko velike koncentracije kofeina v energijskih pijačah povzročijo odvisnost in hiperaktivnost. Nekateri znanstveniki domnevajo, da celo spodbudijo mlade, da poskusijo mamila, je dodal. Ministrstvo poudarja, da Litva s tem postavlja zgled za ostale članice unije. CANNES - Po elegantni princesi na festival prispel ekscentrični slikar J.M.W. Turner Dan zatonov in pogledov »en plein air« Ekipa filma o Turnerju, drugi z desne režiser Mike Leigh ansa CANNES - Včeraj je bil v Can-nesu dan prostranih zatonov, čudovitih poslikav narave, temačnih morskih neviht in pogledov »en plein air«. Po elegantni princesi je namreč na festival prispel escentrični slikar, J.M.W. Turner, človek čigar slike, ki jih vse življenje ni želel prodati, ker je trdil, da morajo postati skupna zapuščina, so postale razlog, zaradi katerega so v Londonu odprli Tate Gallery. Turnerja in serijo njegovih del, ki danes visijo v Londonu a tudi na stenah drugih svetovnih muzejev, je na Croisette pripeljal veliki angleški režiser Mike Leigh, dobitnik tu v Cannesu že dveh zlatih palm. Drugi festivalski dan je tako označila še ena biografija, ki jo bogati neverjetno lepa fotografija, in je istočasno tudi Leighovo življenjsko delo. Tako popoln film pa seveda ne more nastati čez noč. Celovečercu, ki pripoveduje o zadnjih letih življenja angleškega slikarja, se je Mike Leigh posvečal celih deset let in je medtem snemal druge zgodbe. V vlogi Turnerja, nastopa Timothy Spall, eden najznamenitejših obrazov angleškega filma zadnjih let. Leighov režiserski pogled je posebej očaral zadnji del Turnerjevega življenja, se pravi leta, ko je slikarju umrl oče, ki je bil tudi njegov asistent in se je umetnik znašel v popolni samoti. Leightov film Turnerja absolutno ne poveličuje, ampak osvetljuje tudi temne plati njegovega življenja in se posebej zaustavlja pri nerodnostih umetnika, ki ni imel prijateljev, ni znal živeti v družbi in je predvsem v zadnjih letih življenja doživel marsi- katero ponižanje. Sploh se ni zavedal, kot je povedal včeraj Leigh, da je bil eden največjih predstavnikov romantičnega krajinskega slikarstva vseh časov. »Pri Turnerju sta me že v mladih letih očarala uporaba svetlobe in barve, ki imata v vseh njegovih delih poseben pomen in zaradi katerih velja Turner za predhodnika impresionizma«, kot je še povedal Leigh. Posebno luč pa prav na koncu Turnerjevega življenja predstavlja tudi prihod Mrs. Booth, lastnice majhnega obmorskega penziona, kamor se je slikar zatekal, ko je potreboval novega navdiha. Problem, ki ga gotovo ne pozna eden najpomembnejših predstavnikov afriškega filma, Abderrahmane Sissako, saj je njegova rojstna zemlja v resnici neskončni navdih, tako zaradi edinstvenih pokrajin, kot zaradi nadvse zanimivih zgodb. S filmom Timbuktu, s katerim se afriški avtor prvič poteguje za zlato palmo, se je cannesko občinstvo prepustilo izjemnemu potovanju v afriško državo Mali, točneje v naselje nedaleč od Timbuktuja, ki ga označuje slepi verski muslimanski fundamentalizem. Na gričevnatem peščenem pobočju, ki se dviga nedaleč od mesta, živi pod velikim šotorom mlada družina. Kidane, Satima in njuna hčerka Toya so si uredili dom dovolj daleč od oblasti, da se jim ni treba se-kirati za stroga pravila jihada. Nekega dne pa ena od njihovih krav pobegne in uniči mreže bližnjemu ribiču, ki jo takoj nato zakolje. Kidane pa se ne da in zahteva odškodnino. Njuno srečanje bo naposled imelo dramatični konec. Sissako si v resnici izposodi dogodek, da pobliže predstavi Zahodu vsakdan popolnoma pozabljenega dela sveta, kjer ljudi še vedno kaz-njujejo s kamenjanjem in jim vsiljujejo verski fanatizem. Prepovedim ves čas sledijo nove prepovedi, tako, da ostane prebivalcem v resnici bolj malo dovoljenega. Ena najlepših scen je dolga nogometna tekma v kateri mladi Afričani igrajo brez žoge, ker tudi to Jihad prepoveduje. Drugi festivalski dan pa je odprl tudi ostale filmske sklope. V Un certain regard sta tako zaživeli dve zgodbi, ki imata za protagoniste šestde-setletnike. Harcheck Mi Heandro, izraelske režiserke Keren Yedaya, pripoveduje o zvezi med dvajsetletnim dekletom in priletnem moškim, Party girl treh mladih francoskih režiserjev pa ima za protagonistko šest-desetletno bivšo »entraîneuse«, ki je večji del življenja preživela v nočnih lokalih in je povzet po resnični zgodbi mame enega od avtorjev. Sicer pa je včeraj v sklopu »Se-maine de la critique«, se pravi sekciji festivala, ki je posvečena filmskim prvencem, zaživela tudi italijanska, v Catanii posneta zgodba Piu buio di mezzanotte, Sebastiana Risa. Film je navdahnilo življenje danes sedemin-štiridesetletne »dragqueen«. Celo-večerec pa je istočasno tudi šokantna pripoved o težavah skupine homoseksualnih najstnikov, katerih družine nočejo sprejeti njihovih nagnjenj. (Iga) Igralka Toulou Kiki in režiser Abderrahmane Sissako ansa