ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
Leto VI
5. oKtobra 1930
Štev. 40
Nova palača Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
Fasada ob Miklošičevi cesti
314
Spodaj: Matej Sternen, eilen najodličnejšili sloveuskili slikarjev in najzaslužnejši slovenski rc-stavrator naših starih umetniških spomenikov, ki je obhajal dne 20. p. ni. šostdesetletnico svojega rojstva. Naša slika nam  kaže  umetnika  pri  delu.
Pogled na stari dvor v Belgriidu, ki {lo seilaj tenicljitn premu Ijuju. .Slika je posneta z dvornega vrta pred no\im (Korom.
Na desjii: K 150 letnici na.selitve Nemcev (Švdbov) v Vojvodini. Pretekli mesec so obhajali v<ijvodin-ski Nemci 150 letnico, odkar jih je cesarica Marija Terezija naselila v Vojvodini. Danes tvorijo tamošnji Švabi kulturno in (gospodarsko najnaprednejši element Vojvodine. Naša slika nam kaže tamošnje kmete in kmetice v svoji stari na-rotlni noši.
Spodaj: General Svetomir Matic, dosedanji poveljnik naše četrte (zagrebške) armade, v katero spada tudi Slovenija, je bil nedavno imenovan za bana Donavske banovine s sedežem v Novem sadu.
Na levi:
P. Quesnny, gener. ravnatelj banke za mednarodna plačila, je prispel 16. p. m. v Belgrad in imel več konferenc z našimi vodilnimi fitiančniki glede sodelovanja mednar. banke pri stabilizaciji dinarja. Spodaj :
Iz belgrajske družbe. Češki poslanik Klider (1) s soprogo, polj.ski (2) in romunski (3) vojni ataše, komandant našega letalstva, gener. Nedtc (4). češki vojni ataše (5), kontreadmiral Stanković (6) in po\eljnik belgr. l<-tališča 'l'oniié (T), /brani ol) priliki zadnjili letalskih tekem Male antante na belgrajskern letališču. S|K)daj na levi:
Šef romunskega general, štaba N. Sani-sonović (X) s člani roni. voj. delegacije ob zamenja\i naših polk. zastav v Belgradu.
315
Na desni:   Več kot vzorna družina.
Ena najkvarnejših posledic moderne dobe za naš kmetski dom je pač ta, da so se tako zelo zrahljale nekoč tesne družinske vezi, ki so spajale gospodarja in posle. Po večini kmetskih domov danes žal ne gledajo več v poslu družinskega člana, temveč zgolj delovno moč, obratno je pa tudi s poslom. Glede na to je pač um jivo, da današnji gospodarji upravičeno tožijo zaradi pomanjkanja dobrih poslov, posli pa upravičeno uhajajo v mesta in tovarne. Pri dobrih hišah ~ia še dandanes tudi najdemo dobre pos e. kar nam jasno dokazuje naša slika na desni. Tu vidimo spredaj v sredini posestnika in lesnega trgovca v Hrastju -Mota pri Radencih, g. Henrika .Streicher-ja s soprogo in vnukoma, na desnem koncu pa sedi Katarina Domanjko, ki služi v rodbini že 53 let, v zadnji vrsti pa stoje Marija Serec, Ana Magdič ia Marija Sirec, ki služijo v rodbini že 40, 27 in 28 let. Pač več kot vzorna rodbina in vzorni posli, kakršnih bo v Sloveniji gotovo le tcžkii še diibifi.
Spodaj; Strojarski sod (valjarka), obsegajoč 120 Ul,  ki ga  je  izdelal  sodarski  mojster Ign. Oblak na Vrhniki.
Pogled na razstavo del šolske mladine v Rajhenburgu, ki se je vršila ob koncu preteklega .šolskega leta. Razstava je nazorno pokazala lepe uspehe, ki jih žanje učiteljstvo pri svojem intenzivnem šolskem delu.
Na levi: Naše nove obmejne stražnice,
ki jih je zgradila naša država zadnja leta ob avstrijski in ogrski meji, ob italijanski jih gradi pa sedaj. Naša slika nam kaže tako stražnico v Mar-tinju v Slov. Krajini, v ozadju je pa
videti tako madžarsko stražnico. Spodaj: Zlata poroka Franca in Ane Gabrenja z Rakeka, ki sta jo letos slavila in na katero sta prispeli dve hčerki celo iz Amerike. Zlatoporočenec je bil 47 let cerkovnik pri podružnici na Rakeku.
Triletni pinrgavski bik, težak 800 kg, ki ga je vzrejil g. V. Kuharic, iKtsestnik v Le-Sincu pri Ormožu.
316
317
1900    VZAJEMNA     ZAVAROVALNICA    1930
Med pripravami za II. kat. shojf Ljubijani je dne 3. dee. 1899 dež. sod. svetnik v p. in odvetnik Ivan VencaUbral na sestanek v tivolski grad, da se posvetujejo o takrat zelo perečem i^dno-gospodarskem vprašanju, o ustanovitvi domače zavarovalnice, sledeJijospode : Josip Jarc, velepos. iz Medvod, tovarnar Karel Pollak, kanonik IvjiSušnik in kanonik Šiška. Sklep je bil soglasen in ministrstvo je že 25. febii900 dovolilo ustanovitev Vzajemne zavarovalnice.
Položaj zavarovanja v tistih ča^ ni bil rožnat. Rezko sliko o njem daje interpelacija 20 slovanskih poslance^dne 22. marca 1901 v dun. parlamentu, ^ki se je izrekel za zavode v obliki ij, zavarovalnic. Po teh prvotnih načrtih bi se bila imela pretvoriti v dež. zaitovalnico tudi novo ustanovljena Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Utega pa nikoli ni prišlo, marveč je ona ostala zasebno narod'no-gospodarsk<)|odjetje na načelu vzajemnosti.
Jasno, da je završalo, ko je nojjavod pričel dne 1. avgusta 1900 javno delovati. Konkurenčna podjetja sogpela vse sile, da ne bi nova zavarovalnica uspela, nasprotno časopisjeje je zaletavalo vanjo, sedaj smešilo, sedaj prerokovalo polom in konec. |,prvi in do danes edini slovenski zavarovalni zavod ni propadel, ampak*sijaju in moči dorastlega moža slavi svojo tridesetletnico.
Za trideseto obletnico svojega llovanja si je Vzajemna zavarovalnica postavila na najlepši točki v Ljubkni, na vogalu Miklošičeve in Masary-kove ceste v bližini glavnega kolojora svoj lasten dom, ki ni le v kras Ljubljani, ampak ena najlepših zidb v Sloveniji sploh. Palača se je zgradila po zasnovi vseučiliškega pifcsorja arh. Jožefa Plečnika, stavbo pa je pri gradnji vodil arh. Franc Tiažič. Kot dokumentacija slovenskega gospodarskega uspeha je zgradha {[jena vsa iz domačega materijala, gradila so jo le domača podjetja.
Že mesec dni posluje zavaro^nica v novih poslovnih prostorih, ki zavzemajo celo I. nadstropje novtpalače. Omenjeno bodi še to, da je palačo, ki je sad tridesetletnega tjiga in vztrajnega dela, zgradila Vzajemna zavarovalnica popolnoma izjastnih sredstev, kar priča o moči in solidnosti našega domačega podjet^ O zgodovini zavarovalnice in njeni novi palači bo izšla v kratkem ol^nejša ilustrirana publikacija, ki bo obdelala košček naše gospodarske invine.
Pogled na palačo s hotela Miklič
Detajl fasade. Kamen iz Podpeči, opeka vrhniška
Kan. Ivan Sušnik, ki predseduje zavodu že od leta 1913
Ivan Vencajtttstanovitelj in prvi predsaik Vzaj. zavar.
Josip Pehani, že od početka ravnatelj Vzaj. zavarovalnice
Stebruvje glavnega stopnišča
Detajl ll'^ega portala
Del registrature
Dvoriščna fasada s pogledom z Dunajske ceste
Detajl glavnega stopnišča. Stebri iz podpeškega, stopnice iz kraškega kamna
328
Kje nam šele prave gospodinje rasto . . .
(Pri č. šolskih sestrah v Zg. Šiški na dr. Krekovi mešč. gospodinjski šoli.)
Meščansko - gospodinjska šola! Tako vsakdanje in .skromno ime, da bi ga človek prezrl, če ne bi bilo rahlo obstrto s prilastkom, da je šola Krekova misel in socialna ustanova, svojstvena v našem belem mestu in našem prosvetnem delu, najbolj živa potreba v tem našem družinsko razrvanem življenju, ko nam je neskončno bolj treba, da se v vsem poglobimo vase in svoj narodni značaj in ustvarjamo sebi in svoji deci tisto, kar označuje v prvi vrsti beseda »Dom«.
Dom! Koliko pa nas je mestnih, da imamo svoj dom v tisti meri, kot ga ima na svoje polje in na svojo, četudi skromno streho vezani kmetiški človek?
Slovensko skromna in vendar tako sproščeno miselna na.ša pisateljica gosp. Kmetova je pred letom napisala v Mladiki toplo poročilce o gospodinjski šoli č. šol. sester v Zg. Šiški. Če pa je treba kateremu koli našemu prosvetnemu zavodu ponovnega priporočanja in če je kje tako obvestilo na mestu, je to pač v listu na.še slovenske družine, ob duhovnem ognjišču naše domačnosti.
Naslednje bodi tedaj še enkrat obvestilo in poročilo, oglas in vabilo!
Na tej meščansko-gospodinj.ski šoli se prične novo šol. leto 1950/31 dne 1. oktobra. Sprejemajo se notranje, ki plačajo 1000 Din mesečno in zunanje 25 Din za vsako kosilo. (Kosilo je obvezno za zunanje vsakokrat, kadar kuhajo). V zavodu bo nemška konverzacija. Nadaljnja pojasnila daje Vodstvo dr. Krekove me-ščansko-gospodinjske šole v Zg. Šižki pri Ljubljani. Prospekti na razpolago.
Spodaj: Gojenke pri pranju.
Pogled na poslopje Krekove meščanske gospodinjske šole v Zg. Šiški.
Na desni: Na domačem   vrtu  pri učenju.
Spodaj: Malčki iz otroškega vrtca, ki je nastanjen v šoli, da se priuče gojenke tudi ravnanja 2 otroki.
Gojenke pri pomladanskem delu na vrtu. Na desni: Gojenke v kuhinji.
319
Volitve v Nemčiji.
Ob največji pozornosti vse Evrope so se vršile dne 14. p. m. volitve v nemški državni zbor. Poznavalci tamošnjih razmer so pričakovali okrepitev ekstremnih levičarskih (komunisti) in desničarskih (fašisti, nar. socialisti) strank, toda rezultati so presenetili vse. Pomirljiv vtis dela le krepak napredek kat. centrunia, ki utegne imeti po teh volitvah v nemški politiki še odličnejšo vlogo nego doslej. Volitev se je udeležilo 35 milijonov volivcev, ki so izvolili 575 poslancev. In sicer so dobili poslancev: socialisti 143, narodni socialisti 102, nacionalci 41, katoliški centrum 78, komunisti 76, ljud. stranka 29, gospodarska stranka 23, drž. stranka 29, bavarska katol. ljudska stranka 19, agrarci 18, evang. kršč. soc. 14, pet ostalih malih strank skupno 17.
Parada tiirinških narod, socialistov
(nem.      fašistov) pred   vodjo   nar. soc. poslancev dr. Frickom (X)
Na levi: Na dan volitev, poulični spopadi med policijo in komunisti. Na desni: Preds. Hindenburg zapušča volivni lokal v spremstvu drž. tajnika Meifl-nerja.
.Na levi: Veličastni sprejem francoskih prekooceanskih letalcev, Costea in Bellou-teja v Newyorku,
Na (lesni: Razorožitev jo oni problem, o katerem ne govore danes le vsi iskreni prijatelji miru, temveč sploh vsak diplomat. Vse deklamira o miru, istočasno se pa vse države oboro-žujejo kot Se nikoli. Naša slika nam kaže del mogočnih topov na novi nemški vojni ladji »Königsberge,
Možje, ki obvladujejo »lO milijonsko Indijo. iii(lij.vki podkralj  lord   lr\iu  (X)  z gusernerji  iii  vojaškimi  poveljniki p<isameznih indijskih provinc, zbrani ot) priliki velike indijske konference, ki se je vršila nedavno v Sinili in ki je obravnavala stališče indijske uprave napram tamošnjemu rcvolucijonarnemu gibanju.
320
Športni vestnik
v prvi polovici septembra se je vršila y Pragi velika ženska olimpijada, pri kateri je sodelovalo 17 narodov, med njimi tudi naše lahko-atletiiijc. Ker je ženska lahka atletika pri nas jiiko nazadovala, je prišla v finale le llirijanka jelka 'Iratuikovu, ki je zavzela VI. mesto.
Spodaj : Tek n« 80 m preko zaprek, druga od leve svetovna rekorderka Sychrava, (ČSR.)
Jugoslovanska reprezentanca
pred tekmovanjem. Peta od leve je J u 1 k a Tratnikov a (SK Ilirija), ki je edina prišla v finale.
konopacka     (Poljska), svetovna rekorderka pri metanju diska.
Na levi: Tek na 60 m, kjer je zmagala Poljakinja Walasiewicz.
Na levi: Braun-miiller (Nemčija) pri skoku v višino, kjer je dosegla prvo mesto s 157 cm.
A. Derental:
Siiigapurska krasotica
r. Povest -h
Sjjloh je Icpu ženska. Morebiti Je samo slučajno na lastno iie.sreto zašla v Kiei-stcnovo bližino? Ni se lahko odkrižati . lega moža! kako ra<! bi jo oprostil te nevarne družbe ili ga pu.stil na cedilu! Kicrsten bi kar pihal od jeze! Sicer |)a ne siuciu sanjariti. Marsikaj mi je še ostalo prikrito, u iiwoj se Ix) vsekakor marsikaj tudi razjasnilo!«
Rahinaiiov jc poklical rikšo in mu povedal svoj naslov.
XI.
Kicrsten jc slopii v sobo iialaiično ob sedmih zvečer, kakor je bil na|>oveilal. Tudi v prejšnjih časih sc je vedno odlikoval z izredno točiiostjo.
No, ali ste preiiiisiili najino zadevo^, je vprašal, ko se je spustil v naslanjač in si prižgal sniotko.
Scni.^s llahmaiiov je moral sesti na i)osteljo, ker ni imel drugega i)ohištva. >No, ili?.;
A'ušo ponudbo moram odikloiiiti.«
Kicrsten je s svojim običajnim raviiotlušniui. dolgo-čusiiiiii obruzom otrcsel pepel s smotkc: >Ali smem ve-deiti. iz katerega vzroka?«
»Seveda.«
Poslušam Vas.« Kiersten je vrgel glavo nazaj, jo oprl ob naslanjalo in stegnil noge, kakor da bi se pripravljal poslušati predavanje.
Rahmanov se je nasmehnil: >;Nikar se ue bojte, da Vam bom predolgo našteval vziroke. Prav za prav imam samo cn vzrok: ne morem pristati na umor onega tibetanskega dečka. Vi ste mi rekli, da je vsekakor tudi on obsojen na smrt. No, jaz nisem za to, ker se mi preveč smili.«
vTako? Prav lepo! Kaj pa ona dva stara Kitajca? Zakaj se Vam tudi ona ne smilita?«
»To je druga stvar! Pravili ste, da širita zločinske, prepovedane nauke. Razen tega... Sicer pa, kaj bi o tem govorila! Zdaj je to brez pomena. Premislil sem si. Izvolite vzeti na znanje, da sploh nisem zmožen umoriti kakega človeka!«
Kiersten je zasmehovalno namrdnil tenke ustnice. Prosim Vas! Kako je mogoče, da mi Vi pripovedujete slične stvari?«
»Zakaj pa Vam jih ne bi pripovedoval? Ne razumem, zakaj se tako čudite mojim besedam.«
»Kako se jim ne bi čudil, če ste Vi lastnoročno ustrelili več deset ljudi, in so bile na Vaše povelje ustreljene celo stotine!«
»To ni nič! Takrat smo imeli vojno! V boju imamo vedno drugačno duševnost, kakor v mirnem času.«
BaRroÉlSiC  JugoslOV.   ÉlaKarne v CfublfaiU  — Ponatta poaamcxnlh alltc đovollen le a prlvoltcntem uređnlitva