Št 200
V Ljubljani, ponedeljek dne 19. septembra 1910.
Leto 1.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob V*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, mesečno K l-50. Za Inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-irankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Reorganizacija narodno-napredne stranke?
Dogodki preteklih tednov so zopet enkrat dokazali, kako globoke reorganizacije je potrebna narodno-napredna stranka, če hoče odbijati napade nemštva in klerikalizma uspešno od našega naroda. Pokazalo se ni le, da v stranki ni edinosti, pokazale se niso le grde osebne golote, ampak dognalo se je, da je organizacija stranke tako zanemarjena, da je res žalostno. Izvrševalni odbor šteje le par članov, vsi drugi so izstopili. V najvažnejših zadevah ostane izvrševalni odbor nevprašan in ima odločati, ko že ni nič več odlašati, in ko odloči, pa sklene n. pr. občinski svet drugače. Kakšna ironija!
Končno se je sklical odbor zaupnih mož, ki sestoja iz 30 po shodu zaupnikov izvoljenih gospodov, iz naprednih deželnih poslancev ter predsednikov onih naprednih političnih društev, ki žive in ne spe. Te točke strankinega štatuta se mora tudi pri vabilih upoštevati!
Mi nismo mej onimi, ki take zaup-niške shode smatrajo za nekaj povsem in edino formalnega, za .prikimovališča," kakor se je izrazil neki dovtipen zaupnik. Vendar nismo taki, da bi .justament" pobijali in vse zanikali, ne, mi hočemo delo, da, tudi končno delo. Osebni nismo, in če proti kateri osebi nastopimo neizprosno, tega ne storimo radi športa, ampak ker uvidimo, da je mej naprednim volilstvom tako nepriljubljena in sovražna, da je živa duša ne mara in jo treba žrtvovati, ker je to absoluten pogoj napredka in se s tem stotine ljudi pritegne, ki so stali na strani le radi utemeljenih pomislekov proti tej osebi.
V	tem in bodočih člankih otvarjamo debato o reorganizaciji stranke, ker je dobro, da se pred 25. septembrom, ko ima biti shod odbora zaupnikov tudi v javnosti čuje razne glasove. Drage volje so predali našega lista nasvetom zastopnikov posameznih stanov in drugim naprednjakom odprti.
Danes se hočemo na kratko baviti s sestavo izvrševalnega odbora. Hudomušni, kakor smo pri .Jutru,* smo že enkrat imenovali izvrševalni odbor nekako advokatsko ali dohtarsko zbornico, saj so v dosedanjem izvrševalnem odboru menda sedeli skoro sami advokati. Bog varuj, da bi mi odvetnikom odrekali poklica za politiko. Nasprotno, oni so prosti in lahko javno nastopajo, a preveč na kupu jih le ni dobro videti, in drugi stanovi se kar poizgube mej njihovimi cilindri.
Mi smo na tem stališču, da morajo biti tudi v izvrševalnem odboru zastopani vsi stanovi, ki hočejo biti v narodno-napredni stranki. Tudi ne sme manjkati obrtnika, ne uradnika, ne delavca in tudi ne moža, ki za-
stopa interese naprednih kmetov. Odkimali bodo oni, češ, da potem bodo v izvrševalnem odboru premalo .akademični" možje. Mi pa pravimo: proč s frakarijo iz narodno-napredne stranke! Mi poznamo tudi mej dohtarji strašanske kimovce, ki kolebajo na vse strani in nimajo niti enega kvadratmilimetra svojega mnenja, svojih misli. Trobentajo, kar jim v ušesa zapiskaš in pojo, kakor jim navije tisti, ki se ga boje. Kaj je dobro za našo stranko, to vedo zastopniki uradništva, obrtništva, delavstva in seveda tudi učiteljstva včasih bolje, kakor visoki politiki, ki od same učenosti vsak dan par pristašev narodno-napredne stranke odbijejo ali pa zataje. Nam ni treba tako visoke politike, pogajanj z vlado itd. nam je treba ljudske politike, da bo vzela stranka v okvir svojega krasnega programa mase slovenskega ljudstva. Stranki treba pristašev in sicer na tisoče pristašev in gotovo pred vsem priprostega ljudstva. Namen stranke vendar ni nič drugega kakor pomoč temu našemu slovenskemu ljudstvu. In kaj je temu prav, to včasih zastopniki raznih stanov^bolje zadenejo, kakor vsi advokati! Če hoče biti stranka demokratična, priti m or a tudi v izvrševalni odbor po en zastopnik raznih stanov. Potem bodo pristaši bolje informirani, izvrševalni odbor pa bo vedel, kaj se želi. Potem ne bo tistega skrivnega tajinstvenega .vodstva", ki je zdaj od zunaj votlo, od znotraj pa ga nič ni.
Torej, brez zamere gg. advokati! Vsi stanovi morajo biti tudi v izvrševalnem odboru. To je iskrena želja vseh onih, ki res dobro hočejo narodno-napredni stranki!
Splošni pregled.
Deželni zbori.
Ta v teden se otvori osem deželnih zborov. Šlezki se sestane že danes, drugi pa šele pozneje, a nekaj tudi že jutri. Deželni zbori bodo imeli neprijetno nalogo reševati obilo zaostalo delo in pripravljati tla za uspešno zasedanje državnega zbora. Živahno bode v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Kakor je znano, je namreč Hraba ljuto govoril proti krščansko socijalni stranki in pri tem tudi ni pozabil se obregniti proti deželni upravi. Upati je, da izvemo še prav zanimive stvari iz krščansko socijalne domačnosti. Dr. Gessmann misli namreč predlagati, da se preiskuje, kake tehtne vzroke je imel Hraba za svoje govore in premišljuje, kaj je deželnemu zboru v zadevi ukreniti. O drugih deželnih zborih pa se je izvedelo zadnji čas tudi to, da je bil zakonski načrt koroškega deželnega zbora, ustvariti deželni kulturni svet za koroško vojvodinjo, sankcijoniran.
Aehrenthal obišče San Glullana.
Iz Turina se poroča .Tribuni", da pride grof Aehrenthal čisto za gotovo koncem septembra v Turin, kjer misli obiskati italijanskega ministra zunanjih zadev markiza di San Giuliani. Kralju Viktorju Emanuelu bode prinesel Aehrenthal v Racco-nigi odgovor na čestitke cesarju. To bi se moralo zgoditi že prvega oktobra, ali sedaj so zadevo pomaknili na zadnje dni septembra, ker pride ravno prve dni v oktobru na Dunaj belgijski kraljevi par in ker je potrebna navzočnost Aehrenthala na Dunaju radi priprav za delegacije. Ta obisk Aehren thalov ima pač biti več nego samo akt uljudnosti in pri njem se bode gotovo razpravljalo podrobneje in globlje o že začetih vprašanjih v Solnogradu.
Težave s turškim posojilom.
Kljub vsem boljšim dokazom, da Turki ne morejo dobiti na Francoskem posojila, ker ne sprejmejo za se skrajno neugodnih pogojev, še vesti iz Carigrada vedno trdijo, da se je posrečilo priti do sporazuma med turško in francosko vlado glede posojila. Jasno pa je in to vzdržuje .N. Fr. Pr." še vedno, da niso Turki v Parizu nič dosegli in da se bode ustreglo njihovi želji le na podlagi gospodarskih in političnih poroštev, katere mora zahtevati Francija za varovanje svojih v Turčiji angažiranih interesov in kapitalijev svojih lju-dij na Turškem.
Ogrsko posojilo.
V	zadevi ogrskega posojila velijo posamezni madžarski listi, da se poda generalni ravnatelj ogrske splošne kreditne banke na Dunaj, se pogajat o nekem novem posojilu. V zvezi s tem poročajo nekateri listi, da se obravnava sedaj o treh že prej stavljenih ponudbah in sicer o eni, ki jo je stavila za to zbrana družba, potem o oni nemške banke in slednjič o ponudbi deželne banke in ž njo.združenih ogrskih zavodov. .Bud. Korr." pa zopet konstatira, da von Ullmann sploh ne gre na Dunaj in da se niti ne misli na kako njegovo pogajanje, ali pa na to, da bi načrti za posojilo dobili konkretno obliko. Zastopnik „N. Fr. Pr.* v Budimpešti tudi zatrjuje, da je izvedel od kompetentnih strani, da ni na treh omenjenih ponudbah ne pičice resnice. Finančni minister se pač bavi z večimi kombinacijami, kako bi zamašil vrzeli, ali do sedaj se še ni za nič odločil. Vendar pa se bode morala stvar brzo odločiti. Najbrže se bo zgodilo, da se bo odločil za podaljšanje državnih zakladnih listin, ki se bo menda izvršilo tako, da se bo dalo lastnikom na drago voljo, da li hočejo koncem leta zahtevati odkup, ali pa dovoliti podaljšanje. Za odkup potrebni znesek bi se potem izdale nove listine. Na rentno emisijo pa ni misliti pred januarjem.
Gori! Gori!
Pisal bi rad o jutršnjem datumu, pa se ne upam imenovati ga, ker bi naš dragi Zaratustra gotovo porabil rdeč svinčnik in napravil — belo .Jutro". Svoj čas smo namreč imeli nekake črno obrobljene kolke z jutršnjim datumom in Zaratustra je te kolke zaplenil, pa bi gotovo zaplenil tudi .Jutro", ako bi se v njem imenoval ta datum.
Torej, anatema sit jutršnji datum, pozabil ga bom, kakor so ga pozabili že vsi Slovenci skoraj. To je sicer zelo žalostno
— še bolj žalostno kot datum sam — ali pomagati se ne da nič; Slovenec je in ostane — Slovenec.
Schwarz pa ne pozabljaj on misli mesto vseh nas na	dva mlada	Slovenca, ki
sta — kako bi se	izrazil, da ne	bi	raz-
dražil Zaratustra? — no, ki sta .prezgodaj v Gospodu zaspala" in za to je naročil častno stražo za njun grob, nekih 50—60 orožnikov--------------
Reveža, še po smrti nimata miru! Še po smrti morata imeti v svojem obližju morilno orožje, ki	spominja	oba	na	ono
noč, ko sta .prezgodaj v Gospodu zaspala -----------“
Schwarz vidi	strahove,	on	se	boji
mrtvih, ker tako neumen vendar ni, da bi se bal živih Slovencev in da bi mobiliziral te dni radi njih toliko armado!
Pa to so žalostne misli, a jaz bi moral biti danes vesel, ker je dobil moj prijatelj Johann Lauter prav čedno nagrado za .nočno službo" povodom Hribarjeve nepotrditve in ako se veseli moj prijatelj nezaslužene nagrade, bi se tudi jaz moral veseliti, ker s prijateljem moram deliti veselje in žalost. Kaj za to, ako so ubogi stražniki dobili samo par kronic, saj oni imajo vsega dovolj in si ne želijo posebnih nagrad, Lauter ima pa .samo" kakih 300 kron mesečne pokojnine in celo plačo ma-gistratnega svetnika in za to je res potreben večje nagrade, posebno, ako se pomisli, da revež v novejšem času vsak dan redno navija — uro na magistratnem stolpu.
Težko delo je to in za to se mož ne more posebno pečati s policijskimi zadevami, ki jih je prepustil deželnovladnemu komisarju dr. Turnovcu in drugim Schvvar-zovim policijskim organom, ker .kakor na Bleivveisovi cesti, tako tudi na magistratu.*
No, in dr. Turnovec gotovo ne bo oviral nemških buršakov pri nošenju vse-nemških čepic, ker bi vsako tako dejanje nasprotovalo njegovemu imenu in intenci-jama pobožnega abstinenta barona Schwarza.
Še nekaj. Z Ogrskega, odkoder so prihajala do sedaj samo .lahka" dekleta, prihaja sedaj kolera in jaz sem se že popolnoma pripravil na smrt. Napisal sem testament, v katerem zapuščam mojim upnikom
— vse moje dolgove z dovoljenjem, da si jih izplačajo, kadarkoli jih je volja, četudi
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[100J
Bonifacij je junaško zaprl oči v znamenje, da noče Ddgovoriti. Ragastens je izdrl bodalo ter postavil ost možakarju na grlo.
.Požuri se!* je dejal mrzlo.
Bonifacij ga je pogledal s pogledom polnim obupnih očitanj, nato pa, premagan od strahu, je pokazal z očmi na svoje lastne prsi.
Ragastens je začel mrzlično brskati. Prsti so mu zadeli ob železo: to je bil ključ . . . Vtaknil si ga jeza pas. Nato je pograbil drugi zamašek iz cunj in drugi sveženj vrvi — obadva je bil vrgel na mizo, ko je planil nad vrtnarja — in je odhitel na prosto . . .
Noč je bila temna, dasi se je lesketalo na nebu milijon zvezd, ki so širile tisto posebno, rahlo svetlobo, ki je lastna južnim nočem. Ragastens se je poganjal od drevesa do drevesa, in tako bolj prilezel nego pritekel v drevored, kjer se je izprehajal papež. Dvojna vrsta lip je odevala ta drevored v gosto senco. Toda Ragastens je razločno spoznal Aleksandra Borgia: stopal je z neenakomernimi koraki, roke sklenjene za hrbtom, glavo povešeno ... in iz njegovih ust so uhajale zmedene besede . . .
Nenadoma je planil Ragastens nadenj ter ga vrgel na tla. Poražen od osuplosti, papež v prvem trenotku ni zakričal; ta hip je zadoščal Ragastensu. Ko je hotel papež v
svojem obupu zaklicati na pomoč, je bilo prekasno: njegova usta so bila zamašena.
V	par trenotkih ga je Ragastens povezal, kakor prej Bonifacija. Nato ga je dvignil, položil si ga preko rame in odhitel proti vrtnarjevi hišici, sklonjen pod svojim bremenom. Papeževe oči so gorele od pretenj. Toda Ragastens jih ni videl.
Jedva je odložil svoje breme, se je vrnil na vrt, stekel k malim vratom in jih odprl. Rafael in Machiavelli sta ga čakala. Spadacappa je stal s konji pod cipresami.
.Brž!" je zamrmral Ragastens. .Imamo ga . . .“
Vsi trije so vstopili in naglo stekli k hišici.
Rafael se je bal, da mu ne bi počilo srce od burnega utripa; Machiavelli pa je bil hladnokrven in odločen kakor običajno. In Ragastens, sam zase, je gotovo okušal tisti važni ponos, ki mora navdajati vsakogar, ako drži v svoji roki trepetajoče življenje enega izmed gospodarjev sveta.
In kakšen je bil ta gospodar! Najmogočnejši. . . naj-neomejenejši, tisti, ki ni vladal samo ljudi, marveč tudi poglavarje ljudi in vest vseh narodov krščanske zemlje.
In dočim so se plazili tako na vrt, in je vrvelo slehernemu izmed njih nebroj viharnih misli po glavi, je neprenehoma zvonil mrtvaški zvonec v papeževi kapelici ter od minute do minute razsipal v zrak svoje kalne zvoke, ki so turobno drhteli v orjaško molčanje noči . . .
XXXII.
Pijača ljubezni.
Po svojem nočnem sestanku z Mago v votlini nad Anijem se je Rodrigo Borgia vrnil v sobane svoje vile. Nihče ga ni bil zapazil.
Kakor v Vatikanu in v vseh palačah in vilah, kjer je
včasih prebival, so bili tudi v Tivoli tajni izhodi, ki jih je poznal on edini.
Ko je dospel v svojo sobo, si je ogledal stekleničico, ki mu jo je bila čarovnica izročila. Vrtil jo je med prsti semintja ter se radoval z molčečim veseljem.
.Jutri!* je zamrmral s pridušenim vzdihom. .Jutri bo moja . . . Nikdar me še ni tako trlo hrepenenje po nji . . . Če bi se mi ta deklica ustavljala, zdi se mi, da bi znorel...“ Stisnil je pesti. Usta so mu postala trda in v njegovih očeh je mračno zažarelo. Toda pomiril se je.
.Zdaj ko imam tole, je moja! . . .“
Znanost o afrodiziakih*) je izumrla: živela pa je v dnevih Borgijcev. Aleksander se je ne le enkrat zatekel k njeni pomoči. In njene učinke je dobro poznal.
Zato je bil docela prepričan, da se po vplivu Magine stekleničice zaželjena deklica izpremeni v ljubavnico.
Vso noč, kolikor mu je je še ostalo, je stari Borgia molče in mračno sanjaril o teh rečeh ter si z naporom že naprej izmišljal rafiniranosti, v katerih se je družil višek strasti z največjo okrutnostjo. Naslednji dan mu je mineval z neznosno počasnostjo, v kateri je papež umiral od pohote. Ukazal je bil, naj ga puste samega.
Proti večeru je velel poklicati Pierino, matrono, ki ji je bil poveril nadzorovanje nesrečne sirote, za katero se je tako goreče poganjal.
.Gospa Pierina,* je vprašal, .kje je mala?*
,Na vrtu."
.Ali pride kmalu tista ura, ko se vrne v svojo sobo?* ,Čez par trenotkov . . .“
Obadva sta premolknila.
________________________________________________________________________________ (Dalje.)
*) Rastlinski, živalski in drugi strupi, ki jim je lastno, da bude spolni nagon, kar so ljudje pogostoma zločinsko izkoriščali.
takoj drugi dan po moji smrti, ali pod pogojem, da plačajo vsaj za tri maše za zveličanje moje pregrešne duše, ki naj ji da Bog nebeško veselje — amen!
Ravno ko sem končal te vrstice in sem	jih hotel izročiti tisku,	ko zaslišim
štiri strele iz topa na Gradu. Skočim hitro na ulico, ker štiri streli pomenijo, da gori kako javno poslopje in pomislil sem najprej nafjdeželni dvorec, v katerem je dosti gorljivega materijala. Zapazim gasilca, ki je tekel ves vpehan proti — deželni vladi.
»Kaj pa je?«
.Gori!"
„Pa kaj gori ?"
.Schvarzova glava."
»Kako to,	Schwarzova	glava? Saj
glave vendar ne gorijo 1“
»Bedak! Seveda ne gorijo glave, ali slama v glavi lahko gori . . .“
.No, potem	pa ni treba	tako teči, ker
v	glavi Božidarja	Černeta je	toliko slame,
da ne pogori tako kmalu . . ."
Gasilec je oddirjal naprej, jaz sem se pa mirno vrnil v tiskarno.
Bav-bav.
Dnevne vesti.
Kaj je na tem resnice ? Klerikalci se hvalijo, da se jim je sedaj posrečilo dobiti sredstvo, s katerim bodo ubili .Sokola". Baron Schwarz jim je baje obljubil, da bo razpustil vsa sokolska društva, pri katerih bi se poučeval šolski naraščaj v telovadbi. Dasi je vest naravnost neverjetna, vendar je v današnjih absolutističnih časih vse mogoče. Videant consules!
Kaj je s hotelom „UnIon“? Pred časom so listi pisali, kako gorostasne svinjarije je nadzorovalna oblast izsledila v klerikalnem hotelu „Union“. Na sodišče je prišla ovadba, ker se je v hotelu .Union” kuhalo v strupeni posodi in ker se je več ljudi vsled unionske hrane zastrupilo in obolelo. Listi so samo še poročali o ovadbi na sodišče, nismo pa še slišali,, da bi se vršila proti krivcem obravnava. Če obrtnik kaj malega zagreši, ga takoj priprejo za več dni, za klerikalen hotel pa naj velja izjema? Vprašamo kaj je z zastrupljenjem v hotelu „Union" ?
Štefe bi rad komandiral na magistratu. Iz mesarskih krogov se nam poroča, da je hotel iti v petek Štefe v mestno ledenico .inšpicirat*. Na vratih pa ga je ustavil čuvaj in ga ni pustil notri, ker imajo vstop vanjo le mesarji in nadzorstveni organi. V sobotnem .Slovencu" čitamo, da je nek mesar prinesel v .Slovenčevo" uredništvo od podgan objedeno meso kakor tudi nasvet, da, naj bi se ledenica betonirala. Najbrž so Štefetu, ker je preveč lazil okoli ledenice, podgane pojedle tudi njegove male možgane in prav dobro bi bilo, če si da betonirati glavo, da ne bo drugič pisal takih budalosti. Štefe se je začel sedaj bratiti z nekaterimi mesarji in se dela kakor, da bi sedaj bil on komandant na magistratu. Smolo pa ima Štefe, da si je vzel za prijatelje ravno one mesarje, ki obrekujejo sedaj magistrat samo zato, ker so bili za več dni obsojeni v zapor vsled prodaje gnjilega mesa. Kar nas je poštenih mesarjev, se za Štefetove čenče ne zmenimo. Mi vsi vemo, da so ljubljanske mestne ledenice za nič, mi pa tudi vemo, da so ravno klerikalci najbolj jezik stegovali, ko je obrtniški svet hotel graditi tržnico in hladilnice. Za letos tako ni mogoče pomagati, za drugo leto pa je gotovo, da nam magistrat napravi v klavnici res lepo ledenico. Taki ljudje kot so Štefe in tisti izmed nas mesarjev, ki mu Žakelj drže, ni naš pritatelj, ker spravlja naše blago in nas same ob dobro ime. Če ne bode Štefe kmalu mesarjev pri miru pustil, mu bomo drugače posvetili. Upamo pa, da se pa, tudi vladni komisar od Štefeta ne bo pustil tako komandirati, kot se pusti deželni glavar. Magistrat še ni deželni odbor!
Zakaj ravno Triller? Narodovcem ne gre v glavo, da ravno Trillerja prijemljemo. To pa delamo ravno raditega, ker je on tisti, ki je vodil zadnja leta politiko v naši stranki in jo je tudi spravil na rob propada. On je tisti, ki se je skrival sedaj za hrbet Hribarja, sedaj za hrbet Tavčarja. On je tisti, ki je provzročil v stranki boj med mladimi in starimi. On je tisti, ki je vedno odrival iz stranke mladino in tudi prezirljivo pehal od sebe najboljše pristaše. Dr. Tavčar ima pokazati na lepe zasluge v preteklosti in ko bi ne imel nesreče, da se mu je obesil na frak dr. Triller, bi gotovo danes drugače stal kot politik v slovenski javnosti. Odkrito povemo, da ima Tavčarja največ Triller na vesti. Dr. Triller ima samo eno delnico .Narodne tiskarne", a posrečilo se mu je, vzlic popolni nesposobnosti postati šefredakter .Slov. Naroda". Sedaj vidimo vsak dan njegove sadove v .Slov. Narodu", ki ubijajo vse in uničujejo stranko. Dr. Triller je v Ljubljani ona moč prve vrste, ki se odlikuje po tem, da je živ krst ne mara. Nadut je že prišel v Ljubljano,
ošaben stopa po Ljubljani, kot da bi bil on stranka. Kar dela, dela v poveličanje svoje osebe in ničesar za stvar. Dr. Triller je danes že čisto osamljen. Ljudstvu ga tudi .Narod" ne bo več vsilil. Je vse zastonj. Ge drugi voditelji tega nočejo pravočasno izpregledati, bo ljudstvo šlo preko njih.
Moč prve vrste imenuje .Slov. Narod" dr. Trillerja in ne navede zato nobenega dokaza. Največja predrznost pa je, da pripisuje Trillerju zasluge v deželnem zboru. Tako sramotna in tako vse napredne sloje uničujoča volilna reforma ter deželnozborski poslovnik kot ga je ravno dr. Triller usilil klubu naprednih poslancev in celi stranki sam, bi pri vsaki življenja zmožni stranki zadostovalo, da bi politiko, ki napravi tako politišno pregreško — da rabimo ta najmilejši izraz — prvi dan, ki te tak njegov čin izve, pozvala, da odloži takoj vsled nesposobnosti svoj mandat. Triller je vsem naprednjakom za več desetletij v deželnem zboru vsak poskus uspešne opozicije že naprej ubil. In to naj je moč prve vrste? Ce je .Narod" štel vrste od zadaj, je imel prav, sicer ne.
Sumljivi znaki. .Slovenec" ima zadnje čase ostre napade na Hribarja in Ploja in druge. Le Trillerja še ni napadel. Vsi napadi v .Slovencu" so pa sumljivo podobni govoricam, ki jih širijo zadnje čase Trillerjevi pristaši po Ljubljani. Osobito napadi na Hribarja glede trgovske zbornice so značilni. Kje dobiva .Slovenec" informacije?
Klerikalna agitacija v Novemmestu za državnozborske volitve na Belokranjskem. V zadnji, številki .Jutra" smo čitali, da je kanonik Žlogar oni, ki bi najraje požrl vse napredne elemente novomeške. Da bode našim Novomeščanom znano, kdo so še drugi, ki se pa skrivajo ter ne nastopajo preveč javno, bodi povedano: Pred par dnevi pripeljal se je Jarc v naše mesto ter sklical zaupnike klerikalne stranke v Rokodelski dom, kjer so študirali Novomeščane po mišljenju. Med drugimi vdeleženci so bili: naš odlični trgovec Jurij Piček, ki je bil vsled svojih okrožnic na druge novomeške trgovce diktator in na ta način usta-vitelj uradniškega konsumnega društva; davčni praktikant Drag. Golja, ki kaj rad poseča čitalniške prireditve, da vjame na uho razna mnenja ter jih donaša kot zvest kolporter črnih v Rokodelski dorn, c. kr. davčni asistent Feliks Mejak, njega šef nad-upravitelj Auman, deutsch-klerikal, Franc Picelj, čevljar, Košak Janez, gostilničar, Hrovat Urban, trgovec, Kastelic Ivan, pek in Pristov Karol, davčni sluga. Navzoča je bila pa tudi še druga oseba, katere ime pa sedaj še zamolčimo. Ti zaupniki, katerih večina živi od naprednjakov, so prerešetali natančno vsakega Novomeščana ter prišli koncem seje do sklepa, da je klerikalnih somišljenikov, nekako okoli 120. Nadalje Vam predstavljamo uradnika mestne hranilnice g. Davorina Budno, ki je s svojimi obiski v mestnem uradu in sestanki z dr. Ažmanom informiral klerikalce tako, da je prišel dne 14. septembra popoldne prečastiti g. Žlogar z novimi reklamacijami, katere je predložil mestnemu županstvu. Da spadajo reklamacije za državnozborske volitve tudi v posvečeni delokrog kanonika Žlogarja, pač nismo vedeli. Sedaj smo pač mnenja, da je ta gospod predvsem politična oseba. Da se pa tudi kot agitator dobro kvalifikuje, bodi omenjeno, da je ves dan letal okolo volilcev in bil med drugim tudi pri g. Kozini, št. 130 in ga skušal pridobiti za Jarca. To so torej osebe, katere so se udeležile sestanka in se seveda tudi zavezale agitirati med volilci. Edini nasvet vsakemu naprednjaku, če ga obišče ta ali oni imenovanih, da ga kratkomalo vrže čez prag. Slednjič vprašamo slavno klerikalno stranko, kaj bi ona napravila s takimi agitatorji, ki žive od naprednjakov? Ali bi morda mirno gledala ruvanje proti lastni stranki ?
Mestna policija, kje si! Dandanes že Ljubljančani niso nikjer varni. Če gre človek zvečer proti kazini, je v nevarnosti, da ga ne napade kak kazinotski nemškutar, po cesti mrgoli različnih Laschanovih policistov in detektivov, ki so vsak hip pripravljeni, da aretirajo vsakega, kdor preglasno zavpije veleizdajalski klic .Živio", dočim se za naravnost neverjetne dogodke, ki se dogajajo ob cesti na Rožnik niti Gerlovič ne zmeni, ki v vsako reč vtakne svoj nos. Mestno policijo opozarjamo posebno na sledeči slučaj, ki se je pripetil v soboto ponoči ob 2. uri: Neki uradnik je žel pozno v noči okolu ene ure po cesti, ki pelje proti Rožniku, domov. Ko pride nekoliko naprej od Korenčanove vile, skoči nenadoma iz gozda proti njemu neka sumljiva oseba in ga napade. Uradnik je k sreči utekel in zbežal proti mestu. Ko se nato ob 2. uri zopet vrne nazaj, ga ravno na istem mestu dotična oseba zopet napade in zgrabi za vrat. Toda napadencu se je tudi sedaj posrečilo uiti. Odšel je v mesto in iskal stražnike. Seveda ni bilo nikogar blizu. Nato sreča na cesti stražnika zavoda za straženje in zaklepanje hiš, Antona Gajserja in ga naprosi, naj ga spremi domov, kar je slednji tudi storil. Ko prideta na mesto, kjer je bil uradnik dvakrat napaden,
odide stražnik v gozd in zasliši takoj neki šum, nakar se prikaže dotični napadalec in urno zbeži proti Šiški. Dotični vlačugar je črnega obraza, ima brke in temno obleko. Mestno policijo opozarjamo ponovno na ta slučaj in pričakujemo, da stori svojo dolžnost.
Drznost 27. peškolka. Vsak teden moramo po večkrat pisati o kakem vojaku 27. pešpolka ali o večih, ki uganjajo po mestu svoja junaštva in popolnoma nekaznovano izzivajo občinstvo. Ti gornješta-jerski fanti se že čutijo tu bolj domače nego Ljubljančani sami in so v drznosti uspeli celo tako, da še hodijo prebivalstvu na okna razgrajat. V soboto zvečer so prišli trije celo k .Učiteljski tiskarni" na ono stran hiše, kjer se stavi .Jutro" in so hoteli in-tonirati neko zgornještajersko vižo. Bili so pa že ob devetih tako nadelani, da so raje brez podoknice odšli. Tu je že res treba pomoči.
To še tudi! V četrtek v jutro nekako ob pol drugi uri je pridrvelo iz Kolodvorske ulice v Slomškovo ulico več ali manj pijanih belgijcev, ki so neznansko vpili in hrumeli za neko, krog 25 let staro, bežečo žensko. Žensko je najprej spremljal neki odrasel fant, a ko je videl, kako nasilni so ti divjaki, je šel klicat policista na pomoč. Pijana tolpa je pa med tem dohitela žensko, jo vrgla na tla in počela ž njo svoje delo. Pozivamo vojaško oblast, oziroma državno pravdništvo, ker se zdi, da je bil poleg civilist, da se zanima za ta slučaj nemške nasilnosti. To vendar ne gre, da bi taki ljudje počenjali take grozovitosti. Sicer pa belgijci ne dajo po Slomškovi ulici prav nikoli miru. Policije pa, ni nikjer, sicer bi pa bila tudi preslaba. (Čakali smo štiri dni, da bi se kdo oglasil k dogodku, ali do danes ni nikogar. Ker naj izvestitelj obstaja pri trditvi, predamo novico javnosti. Op. uredništva.)
Mladinska vzgoja pri ljubljanskih nunah. Da so babnice v ljubljanskem nunskem samostanu same pobožnosti, hinavstva in nemškutarstva zarukane, vemo Ljubljančani vsled otroških pritožb že zdavno, da pa so tudi drzne, marsikdo ne verjame. Če daš kot Slovenec dekle v notranjo šolo, ti jo te ženske v narodnem oziru gotovo pokvarijo, pokvarijo ji pa tudi njen — značaj! Poslušajte! Otrok mora zjutraj moliti, v šoli moliti, po šoli moliti, pred jedjo, po jedi moliti, popoldan pri malci moliti, pri večerji, ob Ave Marija in ko gre spat, spet moliti. Zraven naj se uči in telovadi, potem pa primerno odpočije. In to v 24 urah. Zjutraj na vse zgodaj mora vstati in biti vsak dan pri maši! Ali ni to čisto navadna inkvizicija za otroke, kojega starši mečejo v klošterske nauke po 40—60 K na mesec za to, da bi se otrok kaj naučil in primerno vzgojil, ne pa fizično in duševno
—	moril. Ali ni to oslovska pedagogika in čisto navadna farska lumparija ne pa vzgo-jevalna metoda?!	Opazovalec.
Czeczovviczka In Macedonci. Na Dunaji in v Budimpešti, v Rusiji in Aziji razgraja kolera! Vsak dan več in ne manj je slučajev na ti azijski pošasti. K Czeczo-wiczky prihajajo pa v Gruberjev kanal sle-hern dan na delo Macedonci, Ogri in Hrvati, ki pridejo večinoma iz okuženih krajev. Zdaj pa poglejte prenočišča teh ljudi v Hra-deckega vasi, na Spodnjih Poljanah in v Štepanji vasi: Brlogi so, kjer se tišče ti zanemarjeni ljudje drug druzega, da se človeku gabi pogledati! Ali — židovska firma Czeczowiczka se za to ne briga! Kaj njej mari, kje ljudje spe in kako žive! Čudne razmere! Ali, tako ne sme več dalje iti! Če se primeri danes ali jutri kak slučaj kolere, ali se pojavi sploh ta bolezen v Ljubljani, stavimo, da bo ta pošast pokazala najprej svoje roge med delavci v Gruberjevem kanalu! Nesnažnost, zanikarnost, malovredna hrana in brezbrižnost tvrdke ji bodo dale prvo kal! Tako se je prigodilo tudi drugod!
Ljubljanski tlčarji se pripravljajo na svoj lov. Barje, Golovec in Mestni log bodo kmalu zasedeni od lovcev in vabljencev v kletkah. Ali ti mojstri lovci se ne drže gotovih mej in mnogokrat postopajo nekorektno, da izzivajo s čini §§ kaz. zakonika. P t i c e p e v k e naj se kar moč čuvajo in nikjer ne preganjajo. V Ljubljani tega nekateri ljudje ne razumejo ali pa nočejo razumeti. Sov, čukov, šog in cip jim ne branimo loviti, toda pevce, ki uničujejo mrčes ter nas s petjem kratkočasijo, te naj puste tičarji pri miru. Na to naj pazita mestna policija in pa .Društvo v varstvo živali!"
Pasivna rezistenca na južni železnici. Z ozirom na gibanje južnih železničarjev, naznanja podpisani odbor, da se je vsled brzojavnega vabila včeraj odpeljal na Dunaj predsednik .Zveze jugoslovanskih železničarjev" Hochmtiller, ki se bode udeležil razprave koalicije železničarjev in zastopal stališče jugoslovanskih železničarjev. Podpisani si šteje v tem veleresnem trenotku v dolžnost, priporočati vsem južnim železničarjem, naj ne nastopajo samostojno, ampak naj počakajo na odločbo .Zveze jugoslovanskih železničarjev", ki lahko pride vsak tre-notek. Potrebno pa je že sedaj, da so vsi pripravljeni na vse m o r e b i t n o s t i, zlasti
z ozirom na kritični položaj v alpskih deželah. Odbor .Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Iz stenografičnega zapisnika državne zbornice.
»Svoje pravice moramo prositi mi, ki plačujemo mnogo večji krvni davek, nego drugi; mi, vedno zvesti Avstrijanci moramo zastonj prositi in moledovati, in moramo zvedeti, da nas sme v prestolnem mestu vladi pred očmi psovati, kolikor kdo hoče! Jaz kličem Avstriji: spoznaj, kaj imaš biti! Ti imaš biti vsem sinom, rekše vsem narodom pravična mati; ti moraš sredi Evrope osnovati srečno raznih narodov družino, ker sicer te ne bode nihče branil, ko zopet pridejo sovražniki od zunaj; sicer se zate nobene prsi ne postavijo proti sovražniku, kateri te hoče razrušiti. Samo če bodeš pravična, če posilno stiskanje narodov odsloviš iz srca, utegneš zvedeti, da je resničen ta pregovor: .Austria erit in orbe ultima, si erit justa gentibus", rekše: .Avstrija bode na zemlji poslednja, ako bode pravična narodom "•
Govoril slovenski državni poslanec dr. Lovro Toman v seji poslanske zbornice na Dunaju, dne 3. j unija 1 8 67. 1.
Razne vesti.
* Dijaški izgredi v Lvovu. Zagovorniki, radi dijaških izgredov v Lvovu obsojenih maloruskih dijakov, so se telefonično pritožili na generalno prokuraturo, najvišje sodišče in justično ministrstvo proti temu, ker še nobeden od vseh 36 zaprtih maloruskih dijakov ni dobil obtožnice, kljub temu, da je preteklo že pet tednov, odkar je bila preiskava proti njim končana.
* Na potovanju zblaznela. V soboto je prišla neka mlada, elegantna dama iz Pariza v Milan. Na kolodvoru se je obračala naokolu in nato vprašala nekega stražnika, kje se sedaj nahaja. Stražnik jo je odpeljal tedaj na stražnico, kjer se je dognalo, da je dama vsled hipnoze zgubila spomin. Njeni sopotovalci so naznanili policiji, da je imela dama poprej s seboj dva kovčka. V neki ročni torbici je imela 500 fr., a nobenih dokumentov. Ko so vprašali damo v francoskem in nato v nemškem jeziku, odkod prihaja, je molčala. Ko pa je nekdo zgovoril besedo .Dunaj", se je nenadoma streznila. Damo so odpeljali v blaznico.
* Parlamentarne volitve v južni Afriki. Pri volitvah za južno-afrikanski parlament je bilo izvoljenih 34 nacijonalistov, 33 unijonistov, 2 člana delavske stranke in 6 neodvisnih kandidatov. Ministrski predsednik general Botha in finančni minister Hull sta propadla.
* Obsojeni albanski revolucionarji. Iz Skoplja poročajo, da je sultan obsodbo 40 na smrt obsojenih albanskih revolucionarjev, potrdil. Obsojence bodo obesili na različnih krajih Albanije.
* Odstop ruskega ministra Schwarza.
Reakcijonarni ruski naučni minister Schvvarz, ki se sedaj radi bolezni nahaja na dopustu, bo kakor se poroča, v najkrajšem času odstopil. Njegov odstop bo imel za posledico spremenitev ruske naučne politike.
Pretep v grški narodni skupščini. V grški narodni skupščini je prišlo včeraj do hudih spopadov med poslanci. Ko se je namreč pričelo zaprisegovanje, tedaj so poslanci, ki so zahtevali, da se narodna skupščina pretvori v takozvano .Konstitu-anto", priskočili k predsedniški mizi in vrgli biblijo, na katero so prisegovali poslanci, ob tla. Vsled tega je prišlo med poslanci do hudih pretepov s pestmi. Tudi (galerija je posegla vmes. Konečno je napravila varnostna straža red.
* Grof Eszterhazy pod kuratelo.
Grofa Pavla Esterhazyja so za šest let postavili pod kuratelo. Grof upa, da bo tekom šestih let, katere hoče preživeti na svojem posestvu, prišel zopet v dobre gmotne razmere.
* Zasuta vas. Vas Albanillo v provinci Murciji v Španiji je neki hrib popolnoma zasul. Nekaj oseb, med temi neko mater z dveletnim otrokom, so izkopali po 30 urah še živo iz podrtij. Pod razvalinami so našli približno 30 mrtvecev.
* Grozen morilni stroj. General Le-onard Wood, načelnik generalnega štaba v Washingtonu, je dobil od nekega izumnika načrte za nov morilni stroj, katerega bi lahko uporabili pri morskih bitkah in baje grozno deluje. Zadeva se tiče podmorskega orjaka, kateri se baje lahko pod vodo približa sovražnim vojnijn ladjam, potem pa z mehanično napravo prime vojno ladjo in jo tako dolgo v morju obdrži, da vsa posadka utone. General Wood je načrte tega morilnega stroja izročil mornaričnemu odseku.
* Upepeljevanje mrličev. V prihodnjem zasedanju pruskega deželnega zbora namerava vlada predložiti zakonski načrt, po katerem bi bilo dovoljeno na Pruskem upepeljevanje mrličev.
* Razvoj ruskega šolstva. Rusija ima zdaj 160 milijonov prebivalcev in 529 gimnazij in realk, tretjina teh šol — 103 namreč — je bila ustanovljena v zadnjih treh letih; v isti dobi je bilo obenem odprtih 140 privatnih srednjih šol s pravico javnosti.
* Nova cerkvena neumnost. Papež je izdal ukaz, da morajo otroci opraviti prvo obhajilo, ko so stari sedem let. Prej je cerkev učila, da mora otrok, ki gre k prvemu obhajilu, pojmiti vsaj najvažnejše nauke katoliške cerkve, in da mora zlasti pojmiti to, kak velikanski čudež se zgodi pri obhajilu. Zdaj pa hoče papež vse cerkvene nauke prevrniti in bi menda najrajše obhajal že dojenčke. Gotovo se je moralo zgoditi nekaj zelo važnega, da se je papež odločil za ta svoj najnovejši korak. Mogoče je pa le dvoje: ali so postali otroci že s sedmim letom pametni, ali je pa papež na starost postal neumen.
telefonska in brzojavna poročila.
Za „Svobodno šolo".
Dunaj, 18. septembra. Danes se je vršil na Dunaju velikanski protestni shod radi znanih ministrskih odlokov, vsled katerih so onemogočene šole društva »Svobodna šola". Na shodu sta govorila poslanca Schumayer in Hock.
Avijatičnl poleti v Dunajskem Noveni-mestu.
Dunajsko Novomesto, 18. septembra. Danes so se končali avijatični poleti v Dunajskem Novemmestu. Cesar se je pripeljal z avtomobilom na avijatično polje in si vse stroje natančno ogledal. Tekma se je vršila od 3. do ili6 ure. Cesar se je posebno zanimal za polet inženirja Warcha-lovvskega.
Junaštva ogrskih orožnikov.
Dunaj, 18. septembra. Dunajski listi poročajo o novih junaštvih ogrskih orožnikov. V mestu Karansebes so orožniki brez vsakega vzroka ustrelili nekega Rumunca. Orožniki trdijo, da je med ogrskimi Rumuni razširjena veleizdaja.
Potovanje kralja Nikite v Petrograd.
Petrograd, 18. septembra. Črnogorski kralj Nikita odpotuje v drugi polovici meseca decembra v Petrograd, da se carju osebno zahvali za vse časti in usluge, ki mu jih je podelil povodom proglasitve kneževine Črnegore v kraljevino.
Ruski veleposlanik v Parizu umrl.
Pariz, 18. septembra. Ruski veleposlanik v Parizu, Nelidov, ki je bil predsednik zadnje mednarodne svetovne konference v Haagu na Nizozemskem, in ki je že dalje časa bolehal, je danes v Parizu umrl.
Pij X. proti modernistom.
Rim, 18. septembra. Papež Pij X. je nadškofa Gentilija v Peruviji radi modernizma odstavil. Dalje je zaukazal, da se mora semenišče v mestu Pergamo takoj zapreti in sicer radi modernizma. Ravnatelj francoskega semenišča v Rimu, Douchesne je bil na ukaz papeža Pija X. istotako odstavljen radi modernizma. Papež Pij X. si hoče na vsak način svoje ime trajno ohraniti v cerkveni zgodovini in se obenem izkazati kot pravega katoliškega fanatika.
Novi kardinali.
Rim, 18.septembra. Listi poročajo, da bodo v kratkem imenovani novi kardinali. V prvi vrsti pridejo v poštev lizbonski pa-trijarh, papežev majordom Hungari in dunajski nuncij Granito di Belmonte.
Aretacija srbskih časnikarjev in častnikov.
Bel grad, 18. septembra. »Depeša" poroča skrajno neverjetno vest, da je srbska vlada zaukazala aretirati mnogo srbskih časnikarjev in častnikov, ki so pristaši kraljeviča Gjorgja. Kot vzrok aretacije navaja, da so bili imenovani zapleteni v neko zaroto proti kralju Petru.
Nezgoda ruske oklopnice „Slava“.
Petrograd, 18. septembra. Ruska oklopnica »Slava", ki je, kakor je znano, povodom proglasitve kneževine Črnegore v kraljevino, odpotovala iz Kronstadta proti Baru v Črnogoro, svoje vožnje ni mogla dokončati in se je morala ustaviti v Gibraltarju, ker se je nenadoma pokvaril neki stroj. Vlada je vsled tega zares čudnega slučaja sestavila posebno komisijo, ki bo takoj, ko se vrne oklopnica v Kronstadt, ves dogodek natančno preiskala.
Rumunski ministrski predsednik obolel na koleri?
Bukarešt,18.septembra.,Deutsches Volksblatt* in mnogi drugi dunajski listi
so priobčili vest, da je rumunski ministrski predsednik obolel na koleri. Rumunski časniki to vest odločno dementujejo.
Infekcijska bolezen v vojašnici v Lavalu.
La val, 18. septembra. V tukajšnji vojašnici je obolelo na neki infekcijski bolezni 98 vojakov, 9 jih je pa že umrlo.
Gluhoneme! na razstavi v Bruselju.
Bruselj, 18. septembra. Včeraj je došlo na povabilo belgijske vlade okolu 230 gluhonemcev iz Belgije, Francije, Nizozemske in Italije na svetovno mednarodno zastavo v Bruselju.
Prepoved egipčanskega narodnega kongresa v Parizu.
Pariz, 18. septembra. Francoska vlada je egipčanski narodni kongres, bi bi se moral vršiti od 21. do 26. septembra 1.1., prepovedala.
Turška nasilstva.
Solun, 18. septembra. Turško vojno ministrstvo je obsodilo pet macedonskih-bolgarskih vstašev v smrt na vešala. Obsojence bodo obesili v najkrajšem času.
Sestanek treh vladarjev.
Frankfurt, 18. septembra. Iz Wies-badna se poroča: Nameravani sestanek nemškega cesarja z ruskim carjem se vrši v sredini meseca oktobra v gradu Wolfsgarten. Koncem oktobra pa pride na Nemško še angleški kralj in se snide z nemškim cesarjem v gradu Friedrichshof pri Kronbergu.
Napad na turške orožnike.
Solun, 18. septembra. Dva turška orožnika in neki orožniški oficir so bili na potu od Kasandre proti Izvoru napadeni od neke grške vstaške čete in vsi ustreljeni.
Bolgarski begunci.
Solun, 18. septembra. Uradno se naznanja, da znaša število Bulgarov, ki so prosili za povratek v Macedonijo 1309, od katerih jih je 1307 iz vilajeta Kosovo.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Višji državni uradnik
v Kreki (Bosna) išče jako fino, izobraženo gospodično k eno in triletnima otrokoma. Imela bo pristop k družini, a mora biti tudi slovenščine zmožna. — Dopisi: Poštni predal 123., Ljubljana.
Svoji k svojim!
Pozor
kavarnatji, restavra-terji in hotelirji!
Za novo leto sem izdelal priročne mehke in elegantne etuije s koledarčkom za leto 1911, kakršne razdelijo ob novem letu hotelirji in kavarnarji svojim gostom.
Za obilna naročila se najvlud-neje priporoča
Pr. Breskvar
knjigovez v Ljubljani.
Vzorci in cene vsakomur na razpolago.
Svoji k svojim!
TEODOR KORE
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 Podružnica : Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
asbest - cementnim škriljem (Eternit) patent Ilutscliek,
z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
m
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rolo, žaluzij in železnih
■...—.— valjčnih zastorov. .=TZZ:
Velika množina
izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznaina pisma, ceniki In vzorci na poljubno razpolago. :
Ortopedično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna
raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd., se nahaja
na Turjaškem trgu št. 4
I. nadstropje.
Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
Wolfovih ulicah št. 12.
? i ?
i k o
? o ?
Najboljša ura sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
I K O
nikelnasta ln jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„IKO“.
te te te te, te te te te i? t
te. k. te c. te, te,,« 3. r 3 te 3. te 3. te te te 3, te 3. te 3
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
VI prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
K 8-80
JOSIP SCHUNDER
HOtt el d o t r as^e "zi^fv!1
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
T.epo darilo!
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorsk h čevljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št.	97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
, t	,,,,,,	t	^
I : Poštne hranilnice št. 49.086. :** | * T
Telefon štev. 135.
Glro račun Avstro-ogrske banke, t Število zadružnih članov čez 600.
) I
Stanje hranil, vlog sklepom 1909 :	K	3,700.000.
Varnostni zakladi sklepom 1909 :	K 160.000.	:
| GLAVNA POSOJILNICA
t	registrovana	zadruga	z neomejeno zavezo
Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	Na razpolago so domači hranilniki.
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da bom dne 19. septembra 1.1. otvorlla
fino in svitlo likanje
ter za točno, najboljšo postrežbo jamčim in se cenjenemu občinstvu vljudno priporoča
GraHorlelsu T-u.gr
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3
Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8
Podružnica Trst, ul. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu
AGRO-MERKUR je zadrugam, trgovcem, gostilničarjem, društvom i. t. d. i. t. d. najboljši vir* pri nakupovanju blag-a.
T Tlmetna g-aaojila,, galica-,	žrveplo-	■p-«'T
- Icmaila-, semena, stroji in.	orodja..	”
TTT^VT A	zajamčeno pristna štajerska, istrska,	CiTT?	"M" A QT	O f
V Xi.Nxx	dolenjska, gorlška In vipavska. - -	O lit - JUAUUU .
AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in izdelke.
Cene ugodne ! 1’ostrežba tožna ! Zahtevajte pravila In cenike ! Ponujajte svoje pridelke !
-I •	•
Za jesensko in zimsko sezono
nad
ff
y>
2.000
1.000
5.000
1.500
500
18.000
prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer:
5.000	kom.	oblek	za	gospode . .	od	K	8'—	naprej
2.000	„	„	„	dečke ...	„	„	6’—	„
,,	,,	otroke ...	„	«	^ “	»
posameznih hlač „	gospode . .	„	»	4‘—	»
pelerin iz velblodje dlake . .	.	„	„	6’—	„
površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov	.	„	„	3-—	„
konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, mantile, kostumi, pelerine, krila in bluze.
Priznano nizke cene!
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
TJstaoao-vlj eaa
TTstasLO-vljena, 1847.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
Najnižje cene.	Najsolidnejše	blago.
A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
priporoča
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik
Directoire“ P. D.
Prvo slovensko podjetje za napravo električnih central.
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah.
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in preračune ne zahtevanje.
DC A KTN stro^no kliuča™ičarstvo in
• Fi\I\lli podjetje za elektr. naprave Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73.
Največja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
r pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
x& šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole t škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
—~ Firneži, olja in retuče za slikarstvo = Slikarsko platno
Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A r? ni -f Tlan rvf-m q n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, AU.U11 Ud LL JJ ulUalLil) firnežev, lakov in steklarskega kleja.
V
Bavarski dvor.
Ustanovljeno leta 1908.
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana
Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam ------------------ v	vseh	večjih	mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawi, Dunaj I. Schulhof 6. ------------------
m
&
Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica, avstro-ogrske države
Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
fiiinfavtinva ulinn istAV.
Rezervni fond: K 450.000.
*********************.......PUHI U^UILC V FsJ II l in il II. \_JW~D 1 W V V>UL« lll^tu. JIJLA	V T tL« •iiimiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiinm**«””""””
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4 J|2°|0
Stritarjeva ulica štev. 2
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
IIIIIIIIIIIIIM..........I.........................