Leto ¥11, štev. 261 Ljubljana, sreda 17. novembra 1926 Poštnina pavšalirana, Cena 2 Din = lahaja ob 4. »jiitrij. ae Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tsrilu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica itev. $CL Telefon itev. 72, ponoči tudi itev 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (Jpravništvo: Ljubljana, Pre5erno»» ulica št 54. — Telefon št. 36. inseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št 49» Podružnici: Maribor, Barvarslca ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78.1S0. Wicn.Nr 105.241 Ljubljana, 16. novembra. Danes se sme že z gotovostjo reči, da sc bo velika angleška rudarska stavka končala še ta teden. Iz vseli revirjev Velike Britanije prihajajo poročila, da sc rudarske krajevne organizacije druga iza drugo izjavljajo za povratek na deio m za sprejem zadnjih vladinih posredovalnih predlogov. Do četrtka se morajo izidi predložjti v Londonu zborujočemu kongresu delavskih unij, nakar bo pro-klamiran konec stavke, ki traja že šest in pol mesecev. Izbruhnila je namreč na delavski praznik, prvega maja. Za-stavkalo je do enega milijona rudarjev. V vseh rudnikih se je ustavilo delo, Ic varnostno osobje je vztrajalo na svojem mestu. Že 4. maja je bila proklami-rana tudi splošna stavka, ki nai bi podprla rudarje v njihovi borbi. Generalnega štrajka se je udeležilo čez poldrugi milijon delavcev, največ železničarjev, stavbincev in tiskarjev. Toda že 14. maja, po preteku enega tedna, se ie splošna stavka strla. Državna organizacija in odpor prostovoljcev sc je izkaza! močnejši nego sila delavske strokovne zveze. S polomom splošne stavke jc bil rudarski štraik že v naprej obsojen na neuspeh. Navzlic vsemu Pa so rudarji pod vodstvom svojega intran-sigentnega tajnika Cooka nadaljevali stavko na lastno pesi. Toda vsa žilavost rudarjev in njihova vztrajnost v gladovanju ni mogla Jzpremeniti sigurnega končnega poraza. <-dkar se je zlomila splošna stavka. Mednarodna delavska zveza jim ni mogla priskočiti izdatno na pomoč. V Anglijo se je uvaža! premog v velikih količinah iz Amerike, Nemčije, Poljske in Čehoslovaške. Septembra so ga uvozili že blizu 4 milijone ton. to je četrtino angleške normalne porabe. Tako je bila Velika Britanija preskrbljena z najnujnejšim. Enako hud udarec za rudarje je bilo pomanjkanje discipline v njihovih lastnih vrstah. Dočim se je stavka sijajno držala na severu in v Walesu. so rudarji v srednji Angliji kmalu opešali. V Nottinghamshireu, v Derbyshireu in v Leicesterhireu se ie do oktobra vrnilo že 70 odst. rudarjev na dc'o. v grofiji Warwick pa celo 90 odst. Tedaj ie delalo že 236.000 rudarjev, ki so izkopali okoli enega milijona ton premoga na teden. Tako ie bila Velika Britanija do polovice svoje normalne potrebe založena s premogom. Po zadnjih poročilih je zaposleno v rudokopih danes že 350.000 rudarjev in jc dosegla tedenska produkcija premoga višino poldrugega milijona ton. S tem, kar sc uvaža premoga iz inozemstva, je Velika Britanija na ta načiu malone zadostno preskrbljena. V takih okoliščinah je za rudarje najpametnejše, da brez oklevanja sprejmejo zadnje Bald-\vinove predloge. Čakanje bi jih samo poslabšalo. To uvidevajo sedaj tudi rudarji sami. zato prihajajo ugodne vesti o glasovanju iz vseli rudarskih revirjev. Pred konec stavke je umestno narediti bilanco o veliki, skoro sedemmesečni industrijski borbi v Veliki Britaniji. Kakšen je izid za rudarje in za delavske organizacije sploh iu kakšen jc vpliv stavke na britansko gospodarstvo? Rudarji so prvotno zahtevali, da ostanejo stare plače veljavne za celo državo in sedemurni delavnik v rudnikih. Sedaj pa pristajajo na vladine predloge, ki se dajo resumirati približno tako-Ie: Na mesto splošno veljavne celotnodr-žavne pogodbe se sklenejo pogodbe za posamezna okrožja, pri čemer se aoli-cira novi zakon o zvišanju delavnika do 8 ur. Iz teh distriktnih pogodb se ugotovi neki srednji tip aranžirana, ki ostane v veljavi za dobo najmanj treh let. Končno se ustanovi državno razsodišče. v katerem bodo zastopani iudi rudarji in premogovni baroni To razsodišče bo zasedalo največ šest mesecev in bo sklepalo o pritožbah ene ali druge stranke zoper okrožne pogodbe,' ki ne bi odgovarjale srednjemu tipu novih delovnih pogojev. Iz tega dokaj nejasnega besedila sc da z gotovostjo povzeti, da sc bodo v pasivnih rudnikih znižale plače in se bo zvišal delovnik. Sedenutrnik, ta glavna zahteva britanskih premogarjev, je ena izmed žrtev stavke. Poraz rudarjev pa bo imel slab vpliv tudi na delovne pogoje v aktivnih rudniških podjetjih. V bistvenih točkah je tedaj polom stavke nepobiten. Edina tolažba za rudarje je ustanovitev razsodišča, ki bi morda omililo trdost novega delovnega reda v tem ali onem rudniku. Tako končuje orjaška nadpolletna industrijska borba v znamenju najtežjega poraza britanskega delavstva v zadnjem stoletju. Poraz rudarjev bo opogumil podjetnike ostalih industrij, ki bodo skušale doseči isto, kar je uspelo rudniškim baronom. Mnogo težje je ugotoviti posledice stavke na državno in narodno gospodarstvo. Šele čez mesece se bo mogla objektivno dognati celokupna škoda, ki jc nedvomno velikanska, čenrav ne tolikšna, kot so se nadejali stavkovni voditelji. Profesor londonske gospodarske šo'e Bovviev ceni samo direktno izgubo na 160 milijonov funtov šterlingov. Notranji minister Jo^nson-Hicks na smatra. da znaša celokupna škoda, ki jo Prisiljena poravnava med radikali Ker se nobena struja ne čuti dovolj močno, so napravili sporazum za odložitev končnega konflikta. — Spravo vsak po svoje tolmači, — Radič je na Uzunovičevi strani, dr, Korošec stavi na Pašiča. — Poravnalna večerja na Topčideru. Beograd, 16. novembra, p. Pomirjevalna akcija med radikali kaže zunanji uspeh in izgleda, da se bo enotnost ra- dikalskega kluba zopet vzpostavila. V stvari pa ostajajo vsi notranji spori in gre le za to. da se kompromisnim potom odloži obračun za poznejši čas. Obe struii imata interes na tem. Uzunovičevi ljudje se nadejajo, da si bodo mogli s časom svoje pozicije utrditi, pašičevci bi hoteli, da se predvsem reši mučna anketna zadeva, ki v znatni meri ovira aktivnost g. Pašiča. Vsaka izmed obeh struj tolmači kompromis po svoje: cen-trumaši govorijo, da je s tem zasigura-na Pašičeva končna kapitulacija, pašičevci zopet ga predstavljajo kot zmago Pašičeve avtoritete, kateri se je moral končno podvreči tudi sam Maksimovič. Niti eni. niti drugi pa ne verjamejo v resnost poravnave. G. Uzunovič je dobro izrazil svojo skepso z izrekom: «Vlada je nevtralna in se je ta stvar nič ne tiče Ona je nad temi pogajanji.« Kot značilno naj naveden' še izjavo uglednega pašičevca. ki je dejal: «0 'skreni spravi ni govora. Gre za začasen kompromis, takorekoč za sporazumno odložitev neizbežnega konflikta. Pašič sam je rekel, da bo vsem nasprotnikom glave porezal. Pride čas.» Politični krogi z interesom opazujejo dogodke. Rad'č se je odločil za Uzuno-vičevo stran. Zanimivo je, da jc dr. Korošec stavil na Pašičevo karto ter se klerikalci zelo prijazno zadržijo napram pašičevccm. (Op. ur. G'ej Koroščcve izjave o rehabilitaciji g. Pašiča!) Dogodki so se tudi danes prav živahno razvijali Oba posrednika dr. Jankovič 'n Il'ja Mihajlovic sta ves dan hodila od Paš ča do Uzunoviča. V min. Dreds°dništvu so bili stalno zbrani ministri in prihajalo je mnogo radikalskih pos'ancev po informacije. Končno je bilo dogovorjeno, da sc nocoj na skupni večerji zastopnikov obeh skupin v prijateljskem razgovoru razčistijo sporna vprašanja in doseže poravnava. Ta večerja se jc vršila ob 21. v stanovanju g. Mihajloviča na Topčideru. Navzoči so bili vsi radikalski ministri z g. Uzunovičcm na čelu, predsednik skupščine Trifkovič ter poslanci Jovan Radonjič, dr. Velizar Jankovič. llija Mihajlovič, Miljutin Dragovič, dr. Laza Markovič, Jovan Cirkovič, Krsta Mile-tič, Ranko Trifunovič. dr. Dragutin Kojič, dr. Ljuba, Popovic, Bora Milova-novic in Ljuba Živkovič. Večerja je trajala do pol ene ponoči, nakar je bil izdan sledeči komunike: «Xa prijateljskem sestanku mestnega števila radikalskih poslancev v hiši podpredsednika radikalskega kluba llije Mihajloviča se jc v prisotnosti predsednika \ lade Nikole Uzunoviča in radikalskih ministrov razpravljalo o strankinih in političnih vprašanjih s stališča radikalne stranke iu v zvezi z njo. Ta prijateljski sestanek jo imel za cilj, da se ne prejudicira kompetcncam šola stranke ali radikalskega kluba ali radikalskega glavne ga odbora in da ,-<• pojiolnoma prijateljski preiščejo razni pojavi in pravilno ocenijo. Na tem sestanku se je ugotovijo, da ni med ra-dikaiskimi prvaki in radi žalskimi poslanci programa t ičnili razlik, nifi 110 obstoja kakršnakoli razdvojenost v enem ali drugem političnem vfrašanju. Soglasno e je naglašala potreba, da se v radikalskeni klubu čim prej »gotove ta dejstva ter da se izrazi popolna »danost iu spoštovanje predsedniku stranke Nikoli Pašiču, za katerim stoji nedeljena ra (likalna stranka, kakor tudi da se vidno manifestira vladi Nikole Uzunoviča izraz razpoloženja radikalskega kluba in šefa s!ranke Pašiča. Vse to naj še Iiolj tesno spaja radikalno stranko, da vztraja v svoji misiji pri učvrstitvi in napredku naše njedinjeue kraljevine.:* Radicevcs in radikali odklanjajo kle-- . ^ rikaice Posledice Koroščeve celjske elastike. — Brezuspešna konferenca dr. Korošca z Radičem, — Interesantne Radičeve izjave o klerikalnih šoekulacijah. — Stališče Uzunovičevih radikalov Beograd, 16. novembra, p. Danes dopoldne se ie. pripeljal semkaj iz Zagreba St. Radič, ki je bil dopoldne v svojem klubu. Ob 11. ie preko posianca Mite Dimitrijeviča povabil dr. Korošca na sestanek v stanovanju Pavla Radiča. Dr. Korošec se je takoj odzval povabilu. Po sestanku ie prišel Radič okrog poldne v skupščino. Dajal ie izjave v katerih se ie zelo nepovoljno izražal o dr. Korošcu, češ, g. Korošcc misli, da ima opraviti s svojimi kolegi jezuiti v Ljubljani. Radičevci zatrjujejo, da sta se Korošec in Radič popolnoma razšla. Vprašanje vstopa klerikalcev v vlado smatrajo za de-iinitivno odstavljeno z dnevnega reda. Po svoji konferenci z ministrskim predsednikom je Radič izjavil novinarjem: »Z g. Uzunovičem sem govoril tudi o dr. Korošcu Strinjala sva se v tem. da z naše strani ni treba napraviti ničesar. Ako misli g. Korošec, da ie povedal svojo zadnio besedo, potem ie stvar končana. Razumeti bi mora!, da ni bil naš strankarski interes, da vstopi v vlado. Tudi ni bilo v interesu parlamenta kjer imajo scI.fo.Ska stranka in radikali dovolj močno večino. Zdelo se nam ie, da ic v državnem interesu, ako pristanemo nato, da vstali g. Korošec v vlado. Zato smo to storili. Toda g. Korošec očividno vsega tega iti razumel. Menim, d;; je prezgodai sklical svoie cePsko zborovanje, ker mu položai ni bi! jasen in .ie mislil, da bomo tni izpadli iz vlade in da sestavijo novi kabinet Paš;č, Davidovic, dr. Korošec dr. Snaho in dr. Ni-kič. Sedai v;di. da sc je prevaril. Situac»a ic ustaljena in parlament mora in more delati ker imamo v niem dovolino večino. Trdim. da ni druge kombinacije razen sedanje Ako tega ne bi bilo. potem bi morali apelirati na narod.« ■" Tako Patfrč. Nič mani pregnantno se iz,-ražajo Uzunovičevi radikali, katerih glasilo »Vreme« povdaria. da klerikalci z dosedanjim svojim programom ne morejo v vlado. trpi Velika Britanija vs'ed rudirske stavke, več kot 400 milijonov funtov, tn je naših 110 milijard dinariev Barska vojna je stala Anglijo manj! Take rane bo tudi mogočni britanski gospodarski organizem le s težavo prebolel. Meseci bodo pretekM. preden bo angleška premogovna industrija znova izvojevala med stavko izgubljene tr>Te. Najmanj dva do tri stotisoč rudarjev bo ostalo več mesecev brez de'a. To bo znatno novečalo že itak ogromne državne izdatke za brezposelne. Vrh tega bo trpela državna blagajna tudi na manjšem dotoku davkov, saj je ^s'ab'j°na davčna moč ve"ine it"id"st-iisk;h panog! Nihče dnnes na Angleškem nima pravice govoriti o zmagi. »Vreme« piše: ^Dr. Korošcc ie kategorično izjavil željo po vstopu njegove stranke v vlado in ta želja je bila burno pozdravljena. Zatem ie dr. Korošec naglašal, da se ue more odreči nobeni točki svojega programa na ljubo vstopu v vlatio. Radikali pripominjajo, da ta dr. Koroščeva izjava znatno otežuje izvedbo izražene želje po vstopu v vlado. Zakaj, kadar hoče kaka stranka vstopiti v vlado, se mora orijentirati z ozirom na obstoječe razmere iti razpoloženje strank, s katerimi bi morala sodelovati v vladi. Dr. Koroščeva stranka pa ima taka naziranja o ureditvi, države, da ne more vstopiti v vlado, dokler teh naziranj ne prilagodi naziran.it! ostalih vladnih strank, kar pa ie nemogoče brez izpremembe sedanjega avtonomističnega programa SLS. Dr. Ko rošec ni glasoval za sedanjo ustavo, radi česar te ustave v gotovih delih tudi popolno usvojiti ne more. dokler ne izpremeni svoiega programa. To ie moral storiti tudi St. Radič, ki sc jc v julijskem sporazumu popolnoma in brez rezerve izjavil za načela Vidovdanske ustave, in ta julijski sporazum bi moral osiati neizpremenjen tudi tedaj, kadar bi vstopil dr. Korošec v vlado. Priznanje kakih posebnih koncesij dr. Korošcu bi pomenilo pedkopavanje temeljev, na katerih ic zasnovan julijski sporazum«. Razprava o ckfcrevoljskem zakonu Heorrad. lo. novembra, n. Danes jc imel se.io odbor za zakon o dobrovoljcih. Od oi>oz'ci'e sta bila navzoča ic poslanca SDS ilr. Pivko in TTmičevič, da zastopata obče želje dobrovoPske organizacije, ki sc 11 ia kakor no strinjajo s predloženim vladnim načrtom. Dr. Pivko v predlo«, da se kot zaključni rek za pridobitev dobrovoliske* ga značaia določi dan premirja (11. novem* ber 191S.) je bil sprejet. Niegov predlo«, da se prizna pravca do dodelitve zemlje ne samo kmečkim dobrovoljcem. temveč tudi mal;m nameščencem in malim obrtni* kom je bil odklon ien. Rad:čevci so na celi črti nastopali proti liberalneišemu stališču v (iobrovoljskem vprašanju. Seja se jutri nadaljuje. Štrajk s^dilcev tobaka v Hercegovini Mostar. 16. novembra, n. Tu je prišlo do incidenta pri odkupovanju tobaka. Sadilci to-baika so začeli zaradi prenizkih cen in preširokega postopanja pri prevzemu stavkati in nočejo prod riti svojega pridelka državi. Od-| bor sa-dilcev tobaka zi Hercegovino je poslal danes brzo^vno o'-o.šnio vsem hercegovskim | poslancem in finančnemu ministru, naj .pošlje semkaj komisija za oceno tobaka. Obramba fašistovskega režima Konfiskacija vseh jugoslovenskih in nemških listov. — Vojaška vzgoja italijanskega naroda. — Razdeljevanje pušk med miličnike. — Nove odredbe in tujci. Trsi, lo. novembra, o. Policija jc danes zaplenila revijo jugoslovenske omladine v Julijski Krajini <• Naš «las». Zaplenila jc 500 izvodov. Trst, 16. novembra, o. Vse nemške in ju* goslovenske liste, ki so prišli semkaj danes zjutraj in zvečer, jc cenzura zaplenila na glavnem kolodvoru. (Glej tudi poročilo na 5. strani.) Rim. 16. novembra. 1. Tiskovni ur;ut vr* Kovnega poveljništva milice poroča o vče* rajšnjem raportu, ki ga jc imel Mussoiini s poveljniki pokrajinskih oddelkov milice: Ministrski predsednik je v svojem nago* voru predvsem pohvalil veliko vojaško re* vijo v Bologni in jc popolnoma zadovoljen zaradi veličastne kompaktnosti legij r/. Ko* manjc in Emilije Dejal jc, da se že iz te* ga vidi, da ima milica sijajno bodočnost. Mussoiini jc nadalje rekel, da čaka povelj* lake velika čast, da jc 1 njihovih rukah vo« jaška vzgoja italijanskega naroda in pris prave za vojaško služba. Letos sc vidi jas j no. kako zelo je napredovala organizacija i milice v primeri z lanskim letom. JUnistr--ski predsednik jc nadalje naglašal delikat-nost poizvedovalnih oddelkov pri milici, ki so /liii pred kratkim ustanovljeni. Dejal je, da sc on sam osebno ba\ i s spremen;-■ ban.i v ustrofslvu milice. Razdeljevanje pušk sc bo nadaljevalo in sicer po O tisoč na n.escc. dokler 1.-1 miličniki ne dobe predpisanega orožja Rini. Id. novembra, s. Agenzia Štefan! ugotavlja uradno, da sc zadnje policijske odredbe na noben način ne tičejo pravnega stališča inozemccv v Italiji. Touion. 16. novembra, (ri.1 Več italijanskih anarhistov, ki so hoteli preko meje. .i«1 bilo aretiranih. Jesensko zasedanje italijanskega senata Mussoiini proslavlja najnovejši Marconijev izum in italijanske stroje. - Senatu so predloženi zadnji obrambni zakoni fašizma. Rim, 16. novemba. os. Danes popoldne je bilo otvorjeno jesensko zasedanje senata. Prisotnih je bilo 300 senatorjev ter mnogo zastopnikov tujih držav. Mussoiini je v sprem stvu vseh ministrov ob 3. popoldne slopil v dvorano. Fašitovski senatorji in občinstvo -o mu priredili navdušene ovacije. Predsednik senata Tittoni je v svojem govoru izrazil obžalovanje nad zadnjima dvema atentatoma. Nato je imel predsednik Tittoni spominski govor za pokojno ]>rineezinjo Leticijo Savo;-sko. Po spominskih govorih princezinji Lcti-ciji in umrlim senatorjem jc poročal Mussoiini o spremembah v vladi. Potem je imel •min. predsednik kratek nagovor, v katerem je dejal: »Vlada želi, da bi ostali v zgodovini vaše zbornice sledovi teh dogodkov, ki so se pripetili med počitnicami senata. Pred nekaj tedni je eden izmed članov zbornice, senator Marconi, obogatel člove- štvo z novim velikim izumom, z električnimi valovi v snopih, ki po mojem skromnem mnenju razširjajo brzojavna poročila v velike daljave. Pred pir dnevi ie bila v Ameriki rešena letalska čast Evrrrae s stroji i:t pogumom Italije. To so dejstva, ki govore več, kakor bi mogle puvcdaii cele gore besed. : Po teli kratkih besedalt so senatorji ploskali Mussoliniju in Marconijn. Sledile »o volitve raznih odborov. Finančni minister ie predložil zbornici nekaj zakonskih načrtov, nakar ie bilo glasovanje o osmih zakonskih načrtih, ki se stavijo na dnevni red. Po prečkanju interpelacij je bila seja zaključena. Jutri ob 14. se sestane jo nekateri odbor! senata, ob 16 pa bo plenarna seia, na kateri pride na.ibržc v razgovor zakon o obrambi fašistovskega režima. Pričetek volilnega boja na Madžarskem Volilna kampanja se je pričela še pred razpustom zbornice. — Grof Bethlen kandidira topot v Debrecinu in ne več v Budimpešti. — Vlada ovira opozicijonalno agitacijo. Budimpešta, 10. novembra, d. Na današnji poslednji seji drugo konstituante madžarskega parlamenta, ki je trajala od Iti. junija 1922, je bil prečitan odlok državnega upravitelja o razpustu ^parlamenta. V četrtek bo objavljena uredba o razpisu novih volitev, ki se bodo izvršile dne S. in 10. decembra v ]>ro-vinci, dne 14. decembra pa v Budimpešti. Čeprav je bil parlament formalno raz)m-sčen šele danes, se je volilna kampanja začela z vso paro že v nedeljo. Ta dan in iudi včeraj je bilo po vsej Madžarski precej shodov in sestankov, ki so potekli vsi v znaku priprav za volitve in so bili pravi volilni shodi. Ker bodo nove volitve prtiv kmalu, hite vse stranke z izrabo časa. Semkaj je dospelo že več deputacij, zlasti vladnih, da zaprosijo načelstva strank, naj jim sporoče svoje kandidate. Ministrski predsednik grof Bethlen je nameraval prvotno kandidirali v Budimpešti, pa se je sedaj premislil iu kandidira le v Debrecinu in še enem okraju na deželi. Iz. Tata - Tovarosa je prišla deputa-eija, ki je prosila za itominininje kandidatov, zahtevala pa je. naj se več ne postavi za kandidata dosedanji poslanec tega okraja, dr. Bogva. ker ni-o z. njim zadovoljni. Vlada je že začela z akcijo, da kolikor mogoče ovira volilno agitacijo opozicije, listi Kurir*, pravi brez ovinkov, da .je vladi vsak > sredstvo dobrodošlo, da izvede svoje namene in j>repreči opozicijonalno propagando. Baje se je me.l vladno stranko iu nacijo-nalisti že dosegel volilni pakt, po katerem naj bi obe skupini nastopali pri volitvah skupno, na vsak način pa da v istem okraju si ne postavljata oficijeinih prolikan liilai i\. Konec rudarske stavke se bliža Skoraj vse okrajne rudarske organizacije za vladni načrt. — Konec stavke v par dneh. vanje odpadlo, ker ie večina rudarjev že' na delu in so sc lokalne rudarske zveze izjavile za vladne predloge. To se je zgodilo v rudarskih okrajih War\vickshire, Canock, Chase in Sud West Midlands. Danes sc Jc vrnilo na delo nad 12.000 mož. Skupno število zaposlenih rudarjev znaša 34S.631. London, 16. novembra (lo.) Skoraj vse rudarske zveze so glasovale za koncc radarske stavke. London, 16. novembra s. Kakor poroča uradna angleška brezžična služba, sc inors iz do sedai v rudarskih okrajih oddanih glasov brez vsakega dvoma sklepati, da sc bo •premogovna stavka koncem tega tedna končala s sprejemom načrta, ki ga predlaga vlada za ureditev tega vprašanja. Lonuon, 16. novembra (lo.) Zadnje vesti opravičujejo pričakovanje, da bodo vladni predlogi za rešitev rudarske krize sprejeti. V mnogih rudarskih okrajih ie glaso- Romunska zunania politika Otvoritev zbornice in senata s prestolnim govorom. — Prijateljstvo med Rumunijo in Italijo. — Odstop trgovinskega ministra. — Nemško posojilo Rumuniji, Bukarešta. 16. novembra, di. Kralj Ferdinand je včeraj opoldne z osebno navzočnostjo otvoril s prestolnim govorom mino zasedanje zbornice iu sonata. Spočetkom navaja prestolni govor velikanski napredek, ki ga beleži P.umunija tekom zadnjega polsti,-letja, odkar je bila osvobojena in omenja r-.ato potovanje kraljice, ki je prenesla rumunsko ime in ugled preko oceana. V zuuanji jiolitiki spoštuje Kumunija mirovne pogodbe in jo za vzdrževanje novega mednarodnega reda, ustvarjenega po svetovni vojni. V tem smislu je bila preteklo leto obnovljena zveza s Poljsko in so bile podaljšane pogodbe s Češkoslovaško in Jugoslavijo. Prav tako je bila sklenjena s Francijo prijateljska in razsodiščna pogodba ter ■/. Italijo prijateljski pakt. Prijateljstvo me.l Rumunijo in Italijo jo postavil ua še trdnejšo podlago ministrski predsednik, ko je pred tedni bil v ltiniu in sklenil z italijansko vlado znano pogodbo o prijateljstvu. Poset vojvode -Spoleto, člana italijanskega kraljevskega doma, ki je prišel v Bukarešto z maršalom Badogliom, je dal priliko za prisrčne manifestacije čustva 1ra-dicijonalnega bratstva, ki spaja oba naroda, vredna latinstva. Oba. naroda .-'.a bila vedu.j neločljiva. V .-vehi Društva narodov je dobila Uuinu-nija svojega delegata.- Velika Britanija izk:.-zu,ie stalno veliko naklonjenost napram ru-munskemu narodu. Zunanjepolitični del zaključuje prestolni govor z. ugotovitvijo, se odnošaji napram vsem ostalim, zlasti napram sosednim državam znatno zboljšali. Bukarešta, 10. novembra, (be.) Trgovinski minister Coanda je odstopil, ker je izvoljen za predsednika senata. Bakarcšta. 10. novembra, d. Že nekaj časa teko pogajanja z Nemčijo, ki naj bi dovolila Rumuniji posojilo v znesku 300 milijonov zlatih mark. Razgovori so že toliko dozoreli, da je vsak čas računati s podpisom jogodb-. zlasti ker se že par dni mudi tu bivši ravnatelj Krnppovih tvornic Muhlon, ki se pogaja 7. ministrskim predsednikom Averescom. Nemčija dovoli Rumuniji posojilo, ako razveljavi bukareška vlada nemško imovin-, zaplenjeno v smislu člena IS. versaillesk« mirovne pogodbe, opusti zadevo novčanii; Banke Generale in začne vnovfevati kupone v Berlinu deponiranih rumuuskih rent. Možnost nove vladne krize v Franciji Kritičen položaj Poincarejeve vlade radi napada ministra Marina na meščansko levico. — Dogodki v zbornici. ako medtem že ministrski predsednik Poic- Pariz. 16. novembra, ds. Na banketu desničarskih strank je imel minister za pokoj-nine Marin govor, v katerem je ljuto napa-oal meščansko levico in njene voditelje ter o njih govoril v zelo drastičnih izrazih. Marin je to storil najbrže zato, ker je radikalno - socijalistična stranka odklonila na kongresu v Strasbourgu stavljeno ponudbo desnice glede sodelovanja pri volitvah v seli at. V svojih izvajanjih je med drugim rekel, 'Ia je bila doba kcrtela pogubonosna za dr-"žavo iu stranke. Nepovoljno se je minister izražal tudi o politiki Herriota, Painleveja in Caillauxa in zahteval, da je treba iz vsega tega izvajati posledice. Levica je to bojno napoved desnice vzela na znanje in je že sklicala za jutri svoj izvr-ševalni odbor k seji, ua kateri bodo najbrže sklenili, da imajo njeni ministri izsio-|:iti iz vlade narodne koncentracije, seveda, care sam ne izvaja iz nove situacije posle dice in ne odstopi z vsem kabinetom. Poincare sam je prišel sedaj v kočljiv položaj. Splošno se uvideva, da bo treba temeljite spremembe vlade. Res je, da se lahko izloči minister Marin; ali le-la iina za seboj nad sto poslancev broječo skupino republikanske zveze, ki bi bila za vlado vsekakor izgubljena. Zbornica je danes popoldne končala debato o proračunu poljedelskega ministrstva. Poincare je podal izjavo glede incidenia s posl. Hutinom ter je izjavil: Prosim zbornico, naj ne »pusti dosedanje delovne metode ter naj odgodi interpelacijo radikalnega posl. Hutinu. Z dviganjem rok je zbornica odgo-dila to interpelacijo. Na jutrišnji seji se bo glasovalo o proračunu poljedelskega ministrstva. Ninčicev intervjuv s fašistovskim žurnalistom s Rim, 16. novembra Poročevalec lista »Secolo« Zingarelli objavlja razgovor z jugoslovenskim zunanjim fiiinistrom dr. Ninčičem o stališču Radiča napram Italiji in o odnošajih med Beogradom in Rimom. Dr. Ninčič ie med drugim izjavil: < Naša politika odkritosrčnega prijateljstva napram Italiji ima v Jugoslaviji naisolidnej-šo podlago. Narod po svoji večini odobrava to politiko. Ako pa sc kdaj naša zunanja politika v splošnem ter ona napram Italiji kaii po incidentih, se mora iskati vzrok za to v naši notranji politiki (!). Reči moram, je nadaljeval dr. Ninčič, da ni med nami niti enega odkritosrčnega moža, ki ne bi odobraval našega stališča napram Italiji. Eventualna kritična razpravljanja se ne nanašajo r.a principijelne smernice, temveč na metode, ki sc uporabljajo v politiki. Prijateljstvo z Italijo je temelj naše politike. Meni jc povsem jasno, da nihče na mojem mestu nc bi postopal drugače. Zingarelli jc vprašal dr. Nircčiča glede.zadnjih Radičevih izjav. Dr.. Ninčič jc izjavil, da trni nc more na . to odgovoriti. Vendar pa dr. Ninčič, ko mu je poročevalec omenil neugoden vtis, ki ga je napravil nastop vodje tako močne stranke in bivšfiga ministra, ni opustil povdar.iati, da uživa italijanski po-slanik Bodrero v Beogradu največje spoštovanje in simpatije. Kar se tiče nettunskih konvencij ie izjavi! dr. Ninčič, sc niso do sedaj mogle ratificirati edinole rad: notranjega položaja in vladnih kriz. Tc konvencije spadajo k najnujnejšim zakonom, ki jih bo vlada predložila parlamentu v odobritev. Faktično Narodna skupščina šc nima potrebne svobode gibanja, da bi imogla liagromadeno delo (!) hitro rešit!. Radičeva stranka zahteva sedaj izvedbo sgrarne reiorme, ki jo večji del države označuje enostavno kot boljševistično. Pogajanja med posameznimi parlamentarnimi skupinami ovirajo deio. (Mi se v diplomatska razmišljanja g. Nin-čiča iu ne spuščamo. Ostro pa moramo takoj zavrniti njegovo nepojmljivo namiga-vanje, da je ogorčenje proti fašistovskim grozodejstvom nad našimi rojaki notranjepolitična špekulacija. Take aluzije so v naj-direktnejšem tiasprotstvu z resnico, a so tudi nedostojne reprezentanta naše države. Dr. Ninčič je v ostalem dokazal, da zna biti tudi dovtipen. Po njegovem skupščina zato ne dela, ker ima takorekoč preveč na-groinadenega gradiva, pa ne ve, Česa bi se prej lotila! To je pač krvava ironija na adreso vlade in njene večine. Op. ur.) Mussolini o odnošajih s Francijo Pcriz, 16. novembra, s. «Matin» objavlja razgovor, ki ga jc imel njegov dopisnik z ministrskim predsednikom Mussolinijcm v Rimu. v katerem le^ta izjavlja, da so se francoskositalijanski incidcnti uredili v za» dovoljstvo obeh vlad. Storjeni ukrepi in dana navodila jamčijo za to. da se talci in* cidcnti nc bodo več ponovili. Mussolini ročni, da italijanski begunci lahko v Frans ciji mirno žive, da pa nc smejo zlorabljati azilncga prava in vedno zastrupljati, od* nešaje med obema državama. Nova razkritja v Garibal-dijevi aferi Pariz, 16. novembra d. iParis Soirc prinaša nove podrobnosti o Garibaldijevi aferi | Tako pravi list, da je sedaj popolnoma ugo- i tcvljeno, da je Garibaldi izdal vse tajnosti katalonske zarote, s katero je bil v zvezi, španski vladi. S podrobnim poročilom o tej zadevi ie poslal Ricciotti v Madrid posebnega fašistovskega odposlanca, ki pa je bil takoj potem, ko je izvršil svojo nalogo na povratku v Francijo umorjen. Polkovnik Macia je lahko vesel, da je bil aretiran na Francoskem in ne na Španskem, ker bi bil sicer gotovo obsojen na smrt radi veleiz-daic. Vsi ii podatki o dvoličnem delovanju Garibaldi.ia so razvidni iz spisov, ki jih ie policija zaplenila na njegovem stanovanju. Pogajanja za veliko koalicijo v Nemčiji Berlin, 16. novembra d. S socijalnimi demokrati se sedaj vrše pogajanja na pobudo ccntruma za vstop v vlado. Doslej je bila večina poslancev socialistične stranke proti sodelovanju v vladi, sedaj pa so skoraj vsi za vstop. Kot vzrok navajajo, da je vo-lilcem vseeno, ali so socijalni demokrati v takozvani tihi koaliciji s strankami centru-cna, ali pa da sami sede v vladi. Konferenca za sestavo državnega železniškega pro grama Otvoritev po ministru saotračaja. Program konicrenre. Konstituiranje. Konterenca odložena za mesec dni. Beograd, 16. novembra, p. Danes dopoldne se je vršila v slavnostni dvorani stare univerze seja zastopnikov vseh gospodarskih korporacij v državi radi določitve programa o izpojiolnitvi našega železniškega omrežja. Sejo je otvoril s pozdravnim govorom prometni minister Vasa Jovanovič, ki je naglasa! važnost tega zborovanja, čegar delo bo pbjx>lnoma samostojno in čegar sklepi bodo sankcijonirani v obliki zakona, ki bo veljal kot splošni načrt železniškega omrežja v naši državi. Ta načrt ne bo samo gospodarskega pomena, temveč tudi ogromnega pomena za naš kulturni razvoj. Naše politično ujedinjenje je izvršeno, gospodarsko ujedi-njenje pa trpi radi tega, ker nimamo urejenih železniških zvez. Prometni minister je navajal zgodovino razvoja naših železnic od 1. 1918., ko smo jih prevzeli v najslabšem stanju. Porušenih ni bilo samo mnogo kolodvorov ia mostov, temveč je bilo tudi nad 1600 km proge pokvarjene. Treba je bilo vse popraviti in urediti, kar je stalo 625 milijonov. Novih prog se je zgradilo 767 km, kar jo veljalo državo nad 900 milijonov. Sedanja prva proga Beograd - Zagreb je bila zgrajena kot drugovrstna proga ter je bila leta 1918. prevzeta v zelo slabem stanju. Bilo je potrebno mnogo truda, da se je popravila in preuredila. Minister je nato ugotovil, da Vojvodina in Slovenija nimata direktne zveze z morjem, Dalmacija pa ima slabe zveze z zaledjem. Treba bo ustvariti celo omrežje novih prog, ki naj bi zadostovale gospodarskemu razvoju. Ena najvažnejših prog hi bila zveza Beograda z Jadranskim morjem. Minister je nato navedel razne prometne programe, ki so bili izdelani v zadnjih letih od strokovnjakov Zatem je konferenca pričela s svojim delom. Konferenci prisostvujejo predsednik Akademije znanosti, zastopniki ministrstev javnih del, vojske in mornarice, financ, trgovine in industrije, kmetijstva in vod. za šume in rudnike, zastopniki glavnega generalnega štaba načelnik tehničnega oadeika prometnega ministrstva, zastopniki direkcije državnih železnic in oblastnih direkcij v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Subotici, direkcija rečne plovbe v Beogradu, Srbskega brodarskega društva, direkcije pomorskega prometa v Splitu, Jadranske piovidbe na Sušaku, Udruženia jugoslov. inženjerjev in arhitektov, inženjerske zbOT-nice v Beogradu, tehnični fakuteti v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ter zastopniki mnogoštevilnih gospodarskih ustanov. Po govoru ministra se je konferenca konstituirala Za predsednika je bi! izvoljen dekan tehnične fakultete v Beogradu profesor Vlada M i t r o v i č, za podpredsednika Oton Franc in Ivan M o h o r i č, za tajnike pa dr. Čuvaj. Boškovič, Jakšič, Stanov-l.ievič, Hadžiristič in Arangjelkovič. Predsednik MitTovič je nato predlagal naj se izvoli ožji odbor, ki naj prouči problem železniškega omrežja. Dr. Zivko Topalovič je zahteval, najprej, splošno debato, češ da je treba čuti mnenje gospodarskih krogov. Obžaloval ie, da še nimamo gospodarskega sveta, ki ga predvideva ustava in zahtevajo tudi interesi države. Njegov predlog je bil odklonjen in izvoljen ožji odbor, v katerem so Milosavljevid. dr- Prohaska. Klo-dič, Grsič, Milutin Stanojevič, Danilo Popo-vič, Vasa Jovanovič in Dušan Božič. Ta odbor naj prouči ves kompleks in potem o njem poroča plenumu na prihodnji seji Potem je bila konferenca zaključena ter se vrši nadaljevanje v decembru. Po sestanku v Odesi Zanimive Cičerinove iijave. Carigrad, 16. novembra, (lo.) Turško časopisje zanika vest, da se pripravlja zveza vzhodnih narodov. Sestanek turškega zunanjega ministra s čičerinonr je le fin kurtoazi-je, ki ima namen poglobiti prijateljske vezi med Turčijo in Rusijo. Moskva. 16. novembra, d. čičerin je v Odesi izjavil, da so za vedno minuli časi caristič-t,e politike, ki je stremila v Carigrad. Za mlado turško republiko in za sovjetsko unijo so vojne z orožjem končane. Vendar se imata obe državi še braniti proti skupnim imperialističnim napadom na drugih irontali, in sicer sovjetska unija proti izsiljevanju priznanja carističnih dolgov in proti gospodarskemu ZKSUžnjevanju, turški narod pa se mora braniti proti poskusom, ki gredo za tem, da se uniči turška politična in gospodarska svoboda in neodvisnost. Odesa, 16. novembra, s. čičerin je danes odpotoval v Moskvo. Radičeve konference z Uzunovičem Zopet enkrat delovni program Beograd, 16. novembra p. Dopoldne jc prispel v Beograd St. Radič, ki je od 16. ao 18. razgovarjal z min. predsednikom Uzunovičem na njegovem stanovanju. Potem sta se oba odpeljala v min. predsedništvo, kjer sta nadaljevala posvetovanja. Tjakaj so prišli kasneje tndi litja Mihajlovič, podpredsednik radikalskega kluba, Dragiša Leovac in radikalski ministri. Uzunovič .in Radič sta najprej konferirala sama, potem pa je Uzunovič razpravljal z radikalskimi ministri. Pri odhodu z min. predsedništva je podal okrog S. zvečer St. Radič novinarjem to-le izjavo: ^Bil sem pri predsedniku vlade, da me informira, kakšni so izgledi za delovanje skupščine. Predsednik ml je rekel, da je vsebino najinega zadnjega razgovora sporočil kralju. Vladarju je zelo Li»bo, ko je slišal, da se je našla smernica za delovanje in materija!, da se more vse to izvesti. Danes gre za to, da so radikali enotni in da se more delati v odborih. G. Uzunovič mi je rekel, da je govoril z g. Pašičem in da je g. Pašič obljubil podpirat: njegovo in rožnati pogledi v bodočnost. vlado. Nadalje sva tudi ugotovila, da so posebno važni zakoni o agraru v Dalmaciji (ki jih g. Ninčič proglaša za boljševiške! Op. ur.), o izenačenju davkov in občinski zakon, pa tudi nettunske konvencije. Reči moram, da konvencij ne smemo forsiratl. To je zakonodajno delo. Davčni zakon se mora donesti čim prej, ker mora devet desetin njegovih določb stopiti v veljavo že z novim letom. Občinski zakon je v tesni zvezi z davčnim. Tudi dalmatinskim kmetom moramo čitn prei pomagati. Minister dr. Srškič mi jc dejal, da pridejo spremembe zakona o centralni upravi v najkrajšem času pred skupščino, Z g. Pašičem nisem imel sestanka, ker je odveč. Ne more biti govora o tem, da bi g. Pašič stopil na čelo vlade, kakor tudi ne more biti govora o kakršnikoli rekonstrukciji kabineta. Glavna stvar je sedaj, da parlament dela, ker se jc materija! nakopičil.« Stjepan Radič je nadalje rekel, da se vsakokrat, kadar se vozi v Beograd, prehladi in da je tudi sc-daj prehlajen. Ako ne ozdravi, ne bo mogel iti na svojo turnejo v Bosno in Hercegovino. Kako je bilo na Radičevem shodu v Murski Soboti Le bajoneti koncentriranega orožnišiva. ki ie moralo poslušati Radtesvega agitatorja in obenem državnega podanika Pernarja, so omogočili shod. — Radič je bil prvič in sigurno zadnjič v Murski Soboti. — Njegova slava v Prekmurju je v zatonu. Murska Sobota, 14. novembra Cel teden so sc vršile priprave za Radi-čev shod v Murski Soboti, zamišljen kot veličastna radičevska manifestacija, ki naj bj potrdila, da je soboški srez še vedno njegova domena: Radičevi poslanci so hodili od vasi do vasi, vabili ljudi na shod, radičevski agitatorji so ponujali denar za ^potne stroške«. Včeraj se je pripeljal z avtomobilom sam državni podtajnik dr. Pernar, obiska! vasi, posebno nekdanje ra-dičevske postojanke, Zenkovce, Bodonce in druge, in skušal s svojo avtoriteto podkrepiti delo prejšnj:h agitatorjev. Ukazal ie tudi, da se koncentrira žandarmerija v M. Soboti, in sicer tako izdatno, da so ostali na stanicah samo komandirji. Shod je bi' napovedan za 10. uro dopoldne. Dan je bil krasen, solnčni žarki so se odbijali od številnih bajonetov, žandarji in funkcijonarji politične uprave so prišli v izvrševanju Pernarjevih ukazov edini pravočasno in točno na zborovališče. Radič s svojim spremstvom se jc pripeljal šele proti 11. uri. Ker so se ravno cb tem času končale božje službe v obeh cerkvah, je bilo na cesti in zborovalršču okoli 700 ljudi. Radiča je pozdravilo nekaj medlih klicev, kjer pa r.i stal žandar, so sc mu ljudje ro-gali in mu klicali >Doli!« Tak sprejem ie spravil Radiča in njegovo družbo očividno v nesigurnost in slabo voljo, ki je trajala ves čas njihovega bivanja v Murski Soboti. Shod je otvoril odvetniški uradnik Cvetko Lajoš, vse do danes vnet agitator hi steber soboških radikalov. Že njegov pojav je bil mrzel curek na maloštevilne radičev-ske kmete. Kot prvi govornik je nastopil Radič. Vsaka cura mora imeti fanta, pa-samo enega. Lepota je od Boga. Neki gospod v Beogradu je kupil svoji ženi ovratnico za devet milijonov dinarjev. Krade se. Ministri so do sedaj samo lumpali. Urad mora biti fabrika. Uradniki kadijo cigarete. Korupcije bo kcnec, kadar se bo obesilo tri korupcijoniste. V opozicijo me sme, ker bi bila škoda za državo in monarhijo. Tako Je padala kolobocijska ploha polno uro, kljub sijajočemu solncu. Za Radičem je stal dr. Pernar, ki je ves čas gestikuliral in se zaman trudil, sugerirati poslušalcem odobravanje. Videlo se je, da bi večina zboroval-cev Radiča najraje pomedla z mize. Toda vse nasprotne nastope je v kali zadušila žandarmerija, ki je prejemala ukaze od dr. Pernarja raz govorniško mizo. Niti medklici niso bili dovoljeni! Kmečkega ianta, ki je hotel imeti neko pojasnilo, ie Radič na-hrulil z niagarcem, nakar so ga prisotni radičevci še pretepli. Fant Je pristaš SLS. Naj bo potolažen. Ako bi njega ščitilo šestdeset žandarjev, kakor danes Radiča, bi lahko rekel Radiču bitanga in vucibatina, ln še tepen bi bil Radič po vrhu. Radičev nastop je bi! povsem nesiguren. Opazil je, da je izgubil tla v soboškem srezu. Shrd bi bil razbit, ako ne bi stal za vsakim desetim navzočim orožnik z nasajenim bajonetom. Govorili so še poslanci Tisaj, Kelemina, Salamon, Krnjevič, dr. Pernar, nadalje neki baron Švigelj, ki ga pa ljudje niso razumeli. Govorniki so bili dolgočasni in poslušalci so se razgubljali. Dr. Pernar je bil netakten dovolj, da je izpadel celo proti navzočemu srezkemu poglavarju in žandar-•meriji, ki so mu danes v izvrševanju svoje službe omogočili govoriti, očitajoč jim, da so ga svoječasno ravno tako v izvrševanju svoje službe aretirali in iztirali iz Preknmr-ja. Shod je zaključil ob pol 1. uri s- Cvetko, ob deprimujočem vtisu popolne polomije. Slovo je bilo žalostno, kakor ob sedmini. Radiču m družbi se ie mudilo iz Murske Sobote: pustili so naročeno kosiio, zasedi na zborovališču avtomobile in ce odaelja'!. Ob njihovem odhodu je prišlo do zadnjega incidenta. Fant, ki ga je bil Radič poprej opsoval z magarcem, je ponovno zahteval od Radiča pojasnila. Tu pa je vsled neuspelega zbora očividno razjarjeni dr. Perrar priskočil in zahteval od ža«idarmcriie, da aretiTa fanta, češ »da ne bo naprej lajal.* Prekmurski kmetje si bodo te besede dobro zapomnili, ker seda: vedo, da smatra eden prvih funkcionarjev radičevske stranke njihov jezik za lajanje. Žandarji so morali fanta na povelje aretirati, četudi niso j vedeli zakaj, menda v ilustracijo, kako si zamišlja radičevska stranka svobodo kmeta in pravni red v državi. Žandarmerija jc fanta kmalu nato izpustila, ker se ni pregrešil proti policijskim predpisom, niti proti kazenskemu zakonu. Današrfji shod jc pokazal, da gre z Ra-dičevo stranko pri nas rapidno navzdol. Razočaran je Radič, razočarani so njegovi tukajšnji pristaši. Pričakovali so, po uspehih pri vseh dosedanjih volitvah sodeč, da se bodo zgrnile v Mursko Soboto ogromne množice naroda, ki da bodo navdušeno vzklikale Radiču in njegovim apostolom. In da se bo Radičev prvi prihod v Mursko Soboto razvil v triumfalen pohod zmagoslavnega ljudskega tribuna. Ničesar tega ni bilo. Radičev shod se je vršil in končal še bolj klavrno, kakor zadnjič dr. Koroščcv. Na shodu je predominirala žandarmerija, nato številni radovedneži drugih strank, za Radiča pa je bilo morda zavzetih — mnogo rečeno — tristo ljudi. Tukajšnji narod je jasno pokazal Radiču, da ga odklanja, da spoznava, da je Radič narod varal, da pa je temu sedaj konec. Število Radičevih pristašev se je z današnjim zborovanjem samo skrčilo. Radič ni mogel pokazati nobenih uspehov, ki jih je narodu obljubljal, ni mogel dati nobenih zadovoljivih pojasnil, pač pa ie prišel med narod v senci bajonetov in z oblastnim nastopom. Današnji zbor je aal nam demokratom prav, ki smo trdili, da je Radičeva fronta v Prekmurju prebita. Tukajšnji narod je začel uvidevatl, da je edini spas za njega ln bodočnost v sam. demokratski stranki. Politične beležke Kaj pravi «Slovenec» in kaj dr, Korošec? »Slovenec« označuje zbor zaupnikov SLS v Celju kot »veličastno manifestacijo? ter kot »sijajno in nepozabljivo manifestacijo«, ki je dala »jasen odgovor na vsa politična vprašanja sedanjega momenta.« Dr. Korošec pa je dal po zboru zaupnikov izjavo, ki sta jo priobčila zagrebški »Morgenblatt« in »Novosti- in v kateri pravi voditelj SLS, da se je zboru zaupnikov v Celju pripisoval prevelik pomen, ker je bil samo navaden in reden sestanek zaupnikov, ki ima vsaka tri leta voliti strankino vodstvo in nič več. Dr. Korošec torej sam pripteuie celjskemu zboru zgolj formalen značaj, manifestacije pa seveda tudi on ni nobene videl, ker se zaveda, da klerikalni zaupniki niso prišli manifestirat, marveč kimat ter prevzemat odgovornost za njegovo zavoženo politiko. Da so štajerski rojak! prignali na zbor velik del tamošnje duhovščine, a jako malo kme-tskega ljudstva, je le dokaz, da se je vodstvo SLS na eni strani balo opozicije kranjskih, zlasti ljubljanskih pristašev, na drugi strani pa dokaz, da SLS tudi na svojih kongresih nima značaja ljudske stranke pač pa izrazit značaj klikovstva klerusa, kateremu so ostali sinovi Ie strankarski priganjači ter v eventualnem nesoglasju gospode med seboj zanesljivi »ki-movci«. Značilno je, da letni zbor zaupnikov SLS, ki bi imel ugotoviti želje volilcev ter določiti smernice politike in taktike voditeljev klerikalne stranke, v Celju sploh ni razpravljal o perečih problemih sedanjosti, o rešitvi gospodarskih ln socijalnih" vprašanj, niti o tem, kaj so voditelji SLS v tem pogledu že storili Vse to imenuje včerajšnji »Slovenec« — neomajno edinost, notranjo solidarnost in tradicijonalno vzorno discipliniranost SLS, Zaupniki SLS so prišli po diktatu in izbiri strankinih tajništev v Ljubljani in Mariboru, poslušali dr. Koroščevo pridigo, gl&ovali po diktatu k!ji»b neuspčhom klerikalne politike za zaupnico njenim vod;teljem ter odšli, ne da bi zvedeli, v koliko so bile izpolnjene predvolilne obljube in kdaj bodo izpolnjene. »Sl-ovenec« seveda piše o manifestacijah ter o tem, da SLS ni mehanična organizacija, ampak živ organizem. Papir je potrpežljiv. G. Korošec rehabilitira mladega in starega Pašiča Kakor poročajo zagrebški listi, je dr. Korošec na vprašanje, ali smatra, da bo Pašič rehabilitiran, odgovoril: »Veste, g. Pašič ni bil nikdar korupcijonist On zelo ljubi svoje otroke, a nanje vpliva njihova okolica. Prepričan sem, da ni vedel za posle svojega sina.« Dr. Korošec ie torej že rehabilitiral g. Pašiča, pa ne samo njega, ampak vso njegovo porodico in tudi njegovega sina. Ni Rade Pašič kriv. ampak okolica, ki vpliva nanj. To .ie isti dr. Korošec, ki je letos koncem maja sklical znani protiko-rupcij-ski shod v Ljubljani, na katerem je rohnel proti beograjskim korupcijonistom v radikalni stranki in s katerega soglasom in pristankom je posl. Kreir.žar Izrekel na tem shodu poleg drugili tuui tele besede: »V debaii v Narodni skupščini se je dokazalo, da je iz dispozicijskega fonda, nad katerim nihče nima kontrole, takrat, ko je bil min. predsednik Nikola Pašič, 100.000 frankov, po takratni vrednosti pol milijona dinarjev, izginilo v žepu njegovega, sina! Ako se je tc godilo pod šefom sedanje največje vladne stranke, potem nimamo zaupanja, da bodo sedanii podložniki tega šeia njega pobijali. Nikola Pašič ni več šef vlade, toda njegov duh vlada dalje!« Sličnih izrekov bi lahko navedli poljubno število. Klerikalni govorniki so na antikorupcijskem shodu govorili, da bodo zanesli brezobziren boj proti korupciji po vsej državi. Cele mesece so pisarili iu namigavali, da je Pašič oče korupcije v držav; ter se stresal; od ogorčenja pri sami misli, da bi jim v tem kdo še mogel ugovarjati. Pompozno napovedanih nadaljnjih shodov pa niso več priredili. Sedai se je oglasil glavni gromovnik proti Paši-čevj korupciji g. Korošec — kot priča za Pašičevo integriteto in kot zagovornik g. Radeta! Perpleksna stoji javnost pred tem pojavom, a nikomur ni treba mnogo ugibati, kaj pomeni ta revolucija v sodbi SLS. Treba podirati ovire na poti v vlado in treba napraviti poklone ter sc priporočiti na Mnerodajne adrese«. G. Korošec računa očividno. da bo g. Pašič kmalu zopet prišel do odločilnejše besede ter sc z vnemo pridružuje njegovim častilcem . . . Vsak nadalj-ni komentar ie meitda odveč. Zakaj ni dr. Korošec tega povedal na shodu? Dr. Korošec je v svoji izjavi, ki jo jc po zboru zaupnikov v Celju podal v zagreb* ških listih, dejal tudi. da ni aktuelno govo: riti o reviziji ustave, ker da je freba rac čuncli s tem, da po preokrefu HSS ni v skupščini i-ečinc, ki bi bila za revizijo uslas ve, vsled česar je nepotrebno govorili o njej. Radovedni smo le zakaj dr. Korošcc ni povedal tega v Celju. Zakaj slepi »Slo« venec* svoje bralce, da je dr. Korošcc tr. dil v Celju, da «SLS nikdar ne zavrže svo» jega programa avtonomne Slovenije*, ko jc jasno da ai'tonomija brez revizije ustave ni mogoča. Kdor opušča zahtevo po reviziji ustave, opušča tudi zahtevo po avtonomiji. Govoriti in pisati o avtonomiji, potem pa proglašati zahtevo po reviziji ustave za neaktuelno in nepotrebno, jc navadno vas ranje. Zakaj torej ni dr. Korošec povedal svojim zaupnikom, da so klerikalne zahte« ve po avtonomiji ncizpolnjivc ter brez praktičnega pomena, da pomenjajo samo zapravljanje časa in ljudskega premoženja, potrebnega za nujnejše in važnejše stvari? Skrajni oportunizern SLS Tiskarski škrat nam je skušal včeraj pokvariti beograjsko brzojavko o utisu Ko-roščevega govora v Beogradu. V prestohii-ških političnih krogih seveda ne izražajo svojega začudenja, da se je našla politična stranka, ki proglaša skrajni optimizem za svoj princip, temveč se čudijo, da je SLS javno proglasila skrajni oportunizern za svoje načelo. V ostalem je iz celega besedila brzojavke razvidno, da optimizem v zdravem političnem pomenu te besede s klerikalno stranko nima nič opraviti. SLS je bila v državni politiki vedno deietističr.a. Glas vpijočega v Dalmaciji Dalmatinski radikali nadalje razsajajo v svoji splitski ^Državi« proti Radiču, toda njihovo vpitje očividno ne seže do Beograda. ker se centrala zanje ne zmeni in Radičevi ljudje ostanejo mirno dalje v vladi. »Država* vnovič povdarja, da je vpresa NRS in HSS dovedla radikale v vrlo mučno in opasno stanje. Tolaži pa se. da za srečo in bodočnost našega naroda Radič nikoli ne bo imel besede v vprašanjih življenja, obstoja in varnosti domovine. Njegova usodna in klavrna pojava bo kmalu izginila v filnru trenutne sedanjosti. Ako pa Radič vendar še napada našo vojsko, ga je treba neusmiljeno lopiti po (oprostite, to je rad:-kalsko. op. ur.) smrčku, ker vojska ne mors in ne sme biti predmet kakršnihkoli napadov . . . Država se bo morala potolažit! s tem, da radikali ne bodo udarili Radiča po ^smrčku«, ker so mu ravno oni omogočili, da je navihal svoj nos. Beograjski radikali bodo še nadalje ostali v vpregi z Rad:čem, da se bo tem očitneje potrdila konsta:ac:ja Sv. Pribičeviča. ki je že parkrat krstil dalmatinske radikale za deveto piščal na rad;-kaiskih dudah. Rekonstrukcija belgijske vlade Demisija finančnega ministra Bruselj, 16. novembra d. Finančni minister Francqui je včeraj odstopil iz zdravstvenih razlogov. Zato smatrajo poučeni krogi, da pride do delne rekonstrukcije kabineta. Vendar izjavljajo z oficijelne strani, da se finančna politika vlade ne bo spremenila. Kralj je odlikoval Francquia z velikim trakom Lecpoldovega reda. Pariz, 16. novembra 1. Glede odstopa belgijskega fin. ministra se govori v poučenih krogih, da njegova demisija ni prišla nepričakovano, ker jo je dal razumeti že prej in je vsekakor v zvezi s konverzijo belgijske valute. Kot njegov naslednik prihaja v poštev maiister za kolonije Arnold. Minister za kolonije postane liberalni poslanec Pacher. Ta sprememba vlade ne bi vplivala na politični položaj Belgije. Kabinet narodne zveze, k: mu stoji na čelu Jaspar, bo nadaljeval svojo politiko finančne obnove dežele, ki jo je tako uspešno začel od. stopivši minister Francau; Zmaga vlade pri volitvah v Bolgariji Beogrcd, 16. novembra, p. Po vesteh ir Sofije kažejo prvi podatki o volitvah, da so vladne liste v Sofiji in na deželi dabile polovico vseh oddanih glasov. Naši Kraji in Uradne hiše v Mariboru Pred meseci smo poročali, da je zasnoval veliki župan dr. Pirkmajer velikopotezen načrt za zgradbo državnih uradnih poslopij v Mariboru, kamor bi nastanili zlasti vse urade fin. ravnateljstva, davčne oblasti, davčnega urada in policijskega koraisa-Tijata, ki pa bo v doslednem času razširil svoj delokrog tudi v okoliške občine in se bo tedaj pretvoril v policijsko direkcijo. Stavba, ki bi obsegla vse te urade in s tem silno omilila stanovanjsko bedo v Mariboru, obenem pa tudi olajšala poslovanje teh, sedaj raztresenih uradov z nezadostnimi prostori, medtem pa prinesla novega zaslužka^ bi stala okrog 5—6 milijonov dinarjev. Ker pa država principiielno ne investira tako visokih vsot za zgradbo .poslopij, je veliki župan dr. Pirkimajer predložil fin. ministru dr. Periču, ko se je ta ob počitnicah mudil v Dobrni, načrt, po katerem bi zgradila poslopje in začasno financirala občina ali kak denarni zavod proti temu, da da država v to svrho letno v proračun po 500.000 Din, s čemer bi nekako v 15 letih poplačala zgradbo, ki bi nato prešla v last države. Veliki župan je tedaj fin. ministru pojasnil, da bi bilo za državo to le velike koristi, ker plačuje država v Mariboru letno okrog 470.000 Din najemnine za gornje urade. Fin. minister je takrat obljubil zadevo temeljito preštudirati in se zavzeti za izvedbo. Te dni pa je dobil veliki župan dr. Pirk-majer od fin. ntinistra že tudi ugodno pismeno rešitev Fin minister sporoča, da si je načrt za gornje zgradbe osvojil tako v principu, kakor tudi glede izvedbe. Zeli pa, da se zgradita dve poslopji in sicer eno za urade finančne oblasti in drugo poslopje za policijsko direkcijo, češ da morajo biti ti uradi ločeni. Fin. minister je velikemu županu naložil podrobno izvedbo krasnega načrta, ki bo za Maribor neprecenljive važnosti in gotovo ena najlepših pridobitev po prevratu. Veliki župan mora sedaj takoj skleniti tozadevno pogodbo z občino ali kakim denarnim zavodom, zasigurati preu-vsem primerne stavbne prostore, predložiti podroben fin. načrt, gradbena direkcija pu izdelati stavbni načrt za obe zgradbi. Upati je, da bo Maribor pravilno pojmil to pre-koristno idejo za svoj razvoj, ki je postala že skoraj čez noč realna resnica, medtem ko smo navajena, da se podobne, za narod koristne zadeve vlečejo leta in leta rz ene pisarne v dmgo. Z zgiradbo bodo lahko pričeli že prihodnjo pomlad. Ker namerava tudi občina zidati še eno večjo stanovanjsko hišo, bomo lahko imeli prihodnje leto živahno stavbno sezono in znatno razbremenjeno stanovanjsko bedo. Ta akcija ie obenem klasičen primer, kolike važnosti ie za Maribor inicijativen organizator na čelu uprave, ko si v mariborski oblasti šele ustvarja živfienske pogoje. Mariborske šolske zadeve V načelu od občinskega sveta sprejeti predlogi glede gradbe novih šol (osnovne in meščanske) za magdalenski okraj se še niso prav nič pomaknili k izvršitvi, čeravno je izdelal Mestni gradbeni urad prav izvrstne načrte. Predvsem gre še vedno za to, kdo bo za gradbo prispeval: Osnovno šolo bo gradila pač mestna občina sama, dočim bj meščansko šolo morala graditi okolica, kajti v meščanske šole prihaja 451 otrok iz okolice. Okrajni zastop je sicer votiral v ta namen svoj delež, a oblastva mu dolgoletne obremenitve niso potrdila, ker ni zastopstvo izvoljeno. Okoliške občine pa, ki so bile pozvane, da prispevajo, niso kazale dovoljnega zanimanja in požrtvovalnosti za novo stavbo, pač pa so že protestirale pri prosvetni upravi proti temu, da bi se okoliških otrok ne sprejemalo več v mestne šole, do česar pa bo moralo priti, kajti sedanji prostori predvsem v deški meščanski šoli so natrpano polni in morajo imeti že radi pomanjkanja učnih sob potujoče razrede. Potreba je, da se zadeva v prihodnjih dneh reši, da bo mogoče že na pomlad pričeti z delom. Mestni šolski svet je prosil gradbeni urad, da še enkrat pregleda proračun, ki bi se sedaj po enem letu, zlasti še glede na licitacije za zidanje okoliške šole v Celju in obeh šol v Mežici morebiti znižal; poleg tega se bo stavil predlog, da se prične vsaj z gradbo osnovne šole, ako še ne bo mogoče urediti vprašanje glede prispevkov za novo deško meščansko šolo. Mestni šolski svet je na svoji zadnji seji tudi določil, koga je smatrati za tujega učenca in prisiliti k prispevanju za učila. Oziraje se na težavne stanovanjske prilike je sklenil, da se smatrajo za tuje učence vsi tisti, katerih vzdrževa-telji ne stanujejo, oziroma ne opravljajo tu kake javne službe. Proračun mestnega šolskega sveta znaša 1,145.085 Din potrebščin in 35.483 dinarjev kritja, tako da pride mestni občini v breme za prihodnje leto 1,109.602 dinarjev. Vsekakor visoka vsota, zlasti če pomislimo, da mora mestna občina zidati še nova šolska poslopja sedaj v Magdaleni in najbližji bodočnosti tudi v Melju. Trg Guštanj v Mežiški dolini Idealna stremljenja In načrti za razvoj ta napredek trga. Ko se voziš iz Dravograda na Prevalje, se ti po vožnji med dolgočasno vplivajo-čira hribovjem naenkrat odpre dolina In pred seboj zagledaš prijazen trg Guštanj med nizkim gričevjem, v ozadju obkroženim s krasnim vencem gora, od priljubljenega Plešivca (nazvan Urška) pa tja do pravljične Pece, mogočnega stražnika MežiSke doline. Ko občuduješ vso to krasoto, zaslutiš brezbrižnost, malomarnost in krivico. Vse premah. se domačini brigajo, da bi svetu odkrili lepoto naših krajev. In v okolici Guštanja so še temni smrekovi gozdovi, izborna slatina, strmine, tesni i. dr In gora Urška, na katero je izhodišče Guštanj! Bila je na gori Urški letos večja družba Ljubljančanov, inženjerji, odvetniki, profesorji. Ti prijatelji naših gora so že obiskali v eni turi Triglavsk pogorje, več gora v Karavankah in v Savinjskih Alpah, tako lepega razgleda pa po njih lastnih zatrjevanjih še niso doživeli, kakršen je raz Urško. Sklenili so, da v • Tutru« opozore občinstvo na ta biser jugoslovenskih gora Obljuba dela dolg. pravi pregovor! Gospodje, zganite se! Pa vrnimo se v Guštanj! Krivicg se godi temu lepemu trgu. Nekdaj je bila tu sodnija, do leta 1848 Potem je bila za nas okraj sodniija v Pliberku, a sedaj je na Pre-valjah, v vasi, kjer se ob vsakem najmanjšem dežju pogrezaš v blatu, ob suši pa si bel kakdr mlinar, če le narediš par korakov po prevaliski glavni prometni žili In v tem kraju ie tudi sedež srezkega poglavarja. v neznatni enonadstropni hiši, skrit! v enem zadnjih kotičkov v vasi. In vse to pa je tik meje, da naši reprezentiraioči uradi pokažejo našo državo v čim ■»ugodnejši« luči. Le vsled brezbrižnosti guštanjsikih trža-nov ie bil pred leti (po plebiscitu) takratni srezki poglavar prinioran, da si, gotovo s težkim srcem, izbere za svoj sedež vas Prevalje namesto trg Guštanj. Sedanji guštanjski občinski svet pa je •na mestu. Kolikor so se prej Guštanjčani preveč potegovali za »Karnten ungeteilt« in za meje (sedaj se je v tem oziru obrnilo na bolje), toliko bolj je sedanjim občinskim možem glavna briga komunalna politika. Povzdigniti domači kraj! Čast, komur čast! Na svoji seji dne 9. oktobra je guštanjski občinski svet s 13 proti 2 glasovoma sklenil. da se zgradi veliko- moderno poslopje, v katerem naj se potem namestijo uradi srezkega poglavarja in sodnije. Naloga države pa je, da podpira občinski svet, ki st stavi tako lepe in patrijotične cilje, ki bodo le v korist ugledu dTžave ob severni meji. Čuditi se moramo, da se Nemci koroora-tivno protiviio lepim nameram občinskega sveta. Venomer slišiš od naših Nemcev: Nemčiji je to in to mnogo bolje, Avstrijo bi si lahko jemali za vzgled,« v Guštanju pa so ravno Nemci proti napredku! Mogoče vsled tega, ker snu v Jugoslaviji? Menda ne! Ker pač oni ne odločujejo! Izgovor na prevelike občinske doklade ne drži, posebno pri jeklarni ne. Kaj je jeklarni, če plačuje toliko občinskih doklad več, kolikor je polovična plača uradnika? Sicer pa vemo, da včasih gospodari tamkaj neki zli duh. Kdor stalno biva na Dunaju ali pa na Bledu, razumemo, da nima interesa na pov-zdigi kraja, ki mu je tuj in v katerega pride le vsake kvatre enkrat. Ko bi bil: gotovi gospodje med vojno bolje gospodarili in bi ob prevratu ne bili izgubili glave, bi Guštanj brez večjih stroškov lahko bil središče Mežiške doline in vzor občina Ves prihranjeni denar in še več je šlo v vojno posojilo. In to Je bil zločin nad guštanjsko občino. Nočemo pa obdolžiti vseh! Izjemo dela tudi sedanji g. ravnatelj. Če se projektu protivi, je to vpliv in pritisk od drugod m temu se on ne more izogniti. Drugače pa, posebno kar se šolstva tiče, vidimo ravno v g. ravnatelju največjo oporo. V nedeljo 7. t. m. se je m slovesen način otvorila tukaj dvorazredna obrtno nadaljevalna šola. Otvoritvi je prisostvoval tudi srezki pogla-vair g. Koropec. Polovica vseh stroškov m potrebščin krije Jeklarna, kar je zasluga z>goraj omenjenega gospoda, pa tudi naši občinski možje in nekateri obrtniki imajo tu svoje zasluge. Guštanj pa bo, kar se šolstva tiče, prednjačil vsem sosednjim občinam. Na svoji seii dne 31. oktobra je bil sprejet od občinskega sveta šolski proračun. Šola bo imela mnogo koristi od tega; zidala se bo telovadnica, ki bo tudi delavnica za ročna dela in prostor za kulturne prireditve Občinski možje pa imajo še v načrtu: laistno elektrarno, vodovod, sirotišnico l. dr-Pač velik razloček med nekdaj in sedaj! Le krepko naprej za narodni, socilalni ln gospodarski napredek Jugoslovanskega Guštanja. O. Sodišče je bilo drugačnega mnenja in je izreklo, da je v vseh stavkih in v vsakem med njimi utemeljena i kleveta i uvreda, — obsodilo pa obtoženca ni na več mesecev, kakor v drugih slučajih, marveč n3 14 dni zapora, 2000 Din globe, 2000 Din odškodnine (obtožitelj je zahteval — petdeset tisoč Din!). Obtožitelj je prijavil vzklic radi prenizke kazni, obtoženec pa pritožbo ničnosti in vzklic, ter bo o stvari imelo končno bese-•lo kasacijsko sodišče, čigar judikatura S3, kakor že znano, precej odlikuje od one ljubljanskega senata. Kot novinarii moramo zlasti naglasiti. da se naša sodišča najmanj ne Mvedajo važnosti sodelovanja mH fuftieo in tiskom ter nastopajo nairain tisku sličjio, kakor napram kateremkoli, ki je obtožen n. pr. tatvine. Značilne ie, da na takšne očitke slišiš naivno vprašanje, v čem je pravzaprav razlika. Da se tiskovne stvari razpravljajo zadnje, potem ko je odpravljena serija dnevnih nalog, je pač tudi posebnost svoje vrste. Zopet „zan*iwW tiskovna sodba Včeraj je prišla v razpravo tretja tožba g. Jelačina. Prvi dve sta bili popravkarski in smo o njih, oziroma o sodbah že poročali. Glavni dve se po napačni ljubljanski praksi še nahajata v rokah ee. preiskovalnih šolnikov, mesto da bi se bili razpravi že zdavnaj vršili, kar edino' hi odgovarjalo tiskovnemu zakonu. Včeraj je bil tožen urednik •Slov. Naroda v radi članka, v katerem se je e. Jelačinu očitalo tik p-red zborničnimi volitvami, da kandidira v IV. kategoriji, ker nima nade na uspeh v drugih kategorijrh. Dikcija tega članka ie sicer ostra, vendar iz-daleka ne doseza običai.ine dikcije drugih listov, odnosno člankov. Obtož°učev z"stopnilc je uveljavljal formalne proce?>uaIne ugovore, ker je vse postopanje snloh nično in že tožba pomanjkljivo sestavljena ter ne daje temelja za razpravo, obenem pa ie v stvari sami zavzel edino pravilno stališče, katero zatona tudi Udruženie novinarjev, da takšni članki niso sposobni, da bi utemeljili pregre-šek klevete niti uvrede, marveč da so dopustna in običajna politična kritika, katera ne očita ničesar osebi, pač pa objavlja sklepe iz političnega delovanja nasprotnikovega, ne da bi mu očitala določna osebna nečretna dejanja. Takšna kritika ne more cnauditi časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu, pri-vrednemu kreditu:, niti ni 'izraz prezira in omalovaževanja*. Športniki, turisti, lovci, ljubitelji naravnih lepot danes vsi v kino „Dvor" kjer se predvaja veliki kc >vo uice , Parauiounl. 8 F ist Nat'Oia!" 'n ,JYletro-Goldwyn'. Lepoticam našega mesta se nudi mili a. di pesta- g nejo lilmske zvezd? Vse o^e dame, kaiere se nameiava o javiti 'g konkurerco. bie' H ozira, so li že poslali svoje fo'ografije Fanamel F trnu" v Zagreb ali ne morajo prit' I tise 19. 20. In 21 t. m. J v kino ,Lj bljarski dvor" kateri bo u dni predvajal film „Moja linbica iz Pati z gosp. Rogozom v glavni ulo-gi. Za predstavo veljajo izredno znižane cene. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi. Spored L letošnjega simfoničnega kon {•orla M uzike dravske divizijske oblasti, ki se vrši v nondeljek, dne 22. novembra 1. 1. v Unionski dvorani ob 8. zvečer, je naslednji: 1.) Uvertura k operi -rFidelio (Leonore), op. 72. 2.) Simfonija št. 5 v o-molu. op 67. 3.) Klavirski koncert v c-molu. op. 37 Klavirski koncert igra pianist gosp. Anton Trost ob spremljevanju orkestra. Za ta koncert ie orkesler dravske divizije pomnožen z goi-beniki Mariborske vojne muzike. Predprodaja vstopnic po navadnih koncertnih cenah izključno le v Matični knjigarni na Kongres nem trgu. 2003 Lepa Helena na mariborskem odru. Kol prva operetna novost se uprizori v nedeljo 21. t. m. klasična opereta »Lepa Helena Offenbaclia, čigar prekrasno in duhovito glas bo je mariborska publika občudovala že pred leti v opereti cOrfej v podzemlju;. Lepa Helena se pravkar daje z velikim uspehom tuli v Osijeku. Nepoznani Dostojevski]. Založba Piper & Co. v Monakovem je izdala dragoceno knjigo z naslovom ^Nepoznani Dostojevskij>. Publikacija prinaša večje število doslej neobjavljenih spisov, kaitere je Pipernova založba kupila od sovjetske vlade ter jih namerava izdati v okroglo 14 zvezkih. Med drugim vsebuje knjiga sestavek o Kristu. katerega je napisal Dostojevskij ob mrtvaškem odru svoje prve žene. nr.črte za nenapisani roman «Pomladna ljubezen,,, spise cCar.., Sveti norec-- ter več drobnih povestic in dramatskih poskusov. Knjiga vključuje tudi projekt za -Roman velikega gre5nika> ter poglavja iz Besov:;, zlasti odlomke in vari-jante. Dragocene so posebno varijante za roman -Mladec*' in epizoda iz tega dela, ki ni izšla v romanu samem. Publikacija ima več slik in faksimilov. Uredila sta jo Rene Fii-ldp MiHer in Friedrich Eckstein. založništvo ii je nastavilo ceno 12 zlatih mark za broširan izvod; vezana knjiga je tri marke dražja Vidmarjeva cKrilikn objavlja v baš iz-išli 3 številki II. letnika ua prvem mestu skladatelja Antona Lajovica članek clJmel-nik in narod>. Ostali prispevki so iz peresa izdajatelja ter obravnavajo knjigo /Dr. Kk-tnent Ju.g,- umetnostno razstavo na ljubljan . cKrižarjb in drugi produkti njegove divne fantazije, naslanjajoče se na zgodovino lastnega rodu, so mu raznesli sla vo po vsem svetu in se še danes čitajo z istim užitkom kakor takrat, ko so v vseh mogočih jezikih prihajali na knjižne trge vseh kulturnih narodov. Chopinov jubilej v Varšavi. Te dni se v Varšavi vršijo velike spominske slavnosti v čast Frederiku Chopinu. Pričele 90 v soboto z matinejo v konservatoriju. Prisostvovali so najodličnejši predstavniki oblasti in umetni škili krogov. Zvečer se je v operi vršila svečana predslava s Szvmanovskega opero Kralj Roger». Bolezen Maksima Gorkega. Pred kratkim se je pripeljala iz Italije v Moskvo žena pisatelja Maksima Gorkega. Izjavila je s>-l"udniku -:Krasnaje Gazete.->, da se je zdravje romanopisca poslabšalo posebno radi velikih naporov, ki jih zahteva pisateljsko delo njenega moža. Gorkij piše roman o ruski inteligenci in dovršuje dramo - Lažni denar-, ki so jo že postavila na repertoar razna gle dališča. Velik uspeh Werflove drame cJaurez in Maksimiljan» v Ameriki. Werflova drama cjuarez in Maksimiljanv se je nedavno izvajala v New Yorku. Uspeh predstave je bil naravnost senzacijonalen. Kritika priznava veliko ceno, čeprav je bila režija za uprizo ritev v Ameriki pomanjkljiva. r— Simpatična gesta Kola srbskih sesra« r a. Te dni je prejela kranjska podružnica Kola jugoslovanskih sester od Kola srbskih sestara iz Beograda brzojavko sledeče vse« bine: «Uzbudjena srca delimo sa vama svu tug-u za nečuvena nasilja sprani neoslo bodjenu braču u Istri i Gorici.« Beograj. sko Kolo srbskih sestara in taimošnje žen« stvo. ki je v Kolu včlanjeno, je s tem siini« patičnim činom manifestiralo njeno zani« manjc in ljubezen do naših zasužnjenih br« tov na Primorskem. Brzojavka kola, ki je v stalnih stikih s kranjsko podružnico, je izzvala v javnosti prisrčen odmev. r— Zaključek gospodinjskega tečaja. V četrtek, dne 18. t. m. bo na slovesen način zaključen lOtedenski gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 24 gojenk. Ob 16.30 bo otvoritev razstave izdelkov iz kuharske umetnosti in ročnih del — vse delo go* jenk. Razstava bo odpeta samo še v petek dne 19. t. m. do 18. ure ter opozarjamo r.a njo tudi zlasti stariše. Iz Trbovelj t— Razdejana okrajna cesta. Pod hiral« nico v Hrastniku tik ob Savi je vzela voda clel okrajne ceste. Okrajni zastop prične delati na tem mestu betonski nasip. t— Splavarji še ne vozijo. Sava je za os« la naglo padati. Samo v enem dnevu je pad 1 a za 1.30 m, kar je zelo redek slučaj. Ven« dar pa splavarji še ne vozijo, ker je voda še. zmerom zelo deroča. t— Neumestno inranje s strelivom. Ko je šel 201etni Schubergerjev sin proti vi« notoču Mihe Dernovška nad kolodvorom v Hrastniku, je napravil sredi ceste ro« govilo. po kateri je ustrelil v hrib. Strel je zadel konja posestnika Dernovška v rep. kar je žival tako prestrašilo, da so jo komaj ukrotili in spravili v hlev. Igra« nje s strelivom sredi ceste je vsekakor ob« sojati, ker bi sc prav lahko pripetila večja nesreča. t— Težave z meščansko šolo. Že precej časa jc, odkar sc jc posrečilo poslancu dr. Žerjavu doseči meščansko šolo v Trbov« ljah. Vendar še do danes ni otvorjena. Bi« le so imenovane že učiteljske moči, odlo« ki pa so bili zopet sistirani. V prvi letnik se je vpisalo deklic in fantov skupno 123. Ravnatelj Zavrl in učiteljica Schuster sta že na svojem mestu, tretjo moč pa še pri« čakujejo. Baje sc prične že ta teden z red« tlim poukom. Stariši vpisanih otrok so že nervozni, ker je bil že parkrat naznanjen pričetek šolskega leta. a vedno zopet od« goden. t— Izkaz pcklane živine. Po občinskem seznamu je bilo v mesecu oktobru pokla« nih 146 glav živine. Pričakovati je, da se ho to število v naslednjih mesecih znatno dvignilo. t— Pevci in pevke "Zvona»! Zadeva pe» vovodje poravnana. Prva vaja mešanega zbora v četrtek 18. novembra ob 19. uri. Pridite polnoštevilno! — Odbor. t— Eruiran ubežnik. Poročali smo že o pobegu Matevža Planinska, posestnika na periferiji Hrastnika, kateremu je bilo po« sestvo z vsemi premičninami vred prodano na sodni dražbi. Planinšek ie pobegnil z vozom in konjem v neznano smer. Dolgo jc bilo vsako poizvedovanje za njim brez« uspešno. Sedaj se je dognalo, da je voz shranil pri neki posestnici v Libojah, ko« nja pa prodal za 200 Din. Planinšek sam se je nastanil v Čretah pri Rimskih Topli« cah. Ker je konj z vozom spadal k dražbe« ni masi, bo imel Planinšek še sitnosti s sodnijo. UNION ČOKOLADA KAKA0 BONBONI Obvestilo Podpisani naznanjam, da moja družin; o^obito hčerka Frida, stanujoča na Cesi v Rožno dolino št. 40, ni identična z dri. žino Petrič, posebno ondotno hčerko Lini« (Marijo) stanujočo v Zitnikovi ulici št. (1 1466 JOSIP PETRIČ, žel. strojevodja v p Domače vesti * Vojaška vest. Divizijski general in vršilec doižnosti komandanta prve armije v Novem Sadu, g. Giuro Dokič, ki ie bil svoic-dobno šei Drav. divizije v Ljubljani, je preveden v čin armijskega generala ter obenem pctrjcn na položaju komandanta prve armije * Odlikovanje slovenskih šolnikov. Na predlog ministra prosvete ie kralj odlikoval z redom Sv. Save 3. razreda direktorja gimnazije v Mariboru dr, Josipa Tominška in proicsorja ljubljanske univerze dr. Karla Ozvalda, z redom Sv, Save 4. razreda pa učitelja Ivana Štruklja v Ljubljani. * Zobčasta železnica pri Pragerskem. Od Pragerskega do premogovnika Medvedce vozi ie več let čisto normalttotirno zgrajena zasebna železnica, ki prevaža premog. Mariborski veliki župan je nedavno predložil železniškem ministru kot najnujnejšo zgraditev železnice za bodoči delavni program od Mcdvedcev na Rogatec, tako da bi imeli zopet novo zvezo v mariborski oblasti od glavne proge pri Pragerskem čez Rogatec na Zagreb, ko bo dograjena tudi proga Rogatec-Krapina. Pravkar pa dovršujejo šc zob j často železnico, ki bo vozila med Medved-ci in tovarno tanina pri Majšperku pri Ptuju s čemur bo znatno razbremenjena okrajna cesta proti kolodvoru Sv. Lovrenc na Dravskem polju, ki jo uporablja doslej majšper-ska tovarna. + Osebna vest. Iz Maribora je bil premeščen v Ljubljano železniški uradnik dr. Igor Vidic, ki ga naši čitatelii poznajo kot vnete ga kulturnega sotrudnika »Jutra«. Mariborsko uredništvo »Jutra« je izgubilo s premestitvijo dr Vidica marljivega glasbenega referenta. Dr. Vidic pa je bil tudi sicer med onimi redkimi mladimi inteligenti, ki svoj prosti čas dosledno posvečajo narodno-pro-svetnemu delu. Pridno sc je udejstvoval zlasti pri Sokolu, kier ie pogostokrat hodil predavat k sokoiskim društvom ua deželo. * Lep književni dar za naše otroke. Ravnokar je izšla Marije Grošljeve »Čebciica brettčclica«. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 30. Najtežje je izdajati lepe. mladinskemu duhu_primerne knjige za otroke. Odkar so izšli Župančičevi »Paljčki poliančki«. ie nismo imeli knjige ali slikanice, ki bi šla otrokom k srcu. Sedai leži pred .nami nova slikanica, ki io jc izdala Tiskov, zadruga in ;i je napisala besedilo Marija Orošljeva, znana naša mladinska pisateljica. Elegantna velika oblika, večbarvne siike in ljubko, otroškemu duhu primerno besedilo bo slikanicc na mah priljubilo našim malčkom. Želimo jim. naj jim ie prinese sv. Miklavž ali Božiček. Slikanice razpošilja Tiskovna zadruga v Ljubljani. * iz državljanskega statusa. Za podelitev našega državljanstva so zaprosili: Rajmund H!avaček. nadknjigovodja lirv. eskomptne banke v Mariboru, pristojen v Horovicc, ČSR; Anion Podlaha, strojnik državne železnice v Ptuju, pristojen v Podivino na Moravskem, CSR; Milan Vešič, kolonist v Pincah srez dolnjelendavski. dosedaj pristojen v Buzet pri Kopru, Istra: Alojz Čari e/, delavec v Šoštanju, dosedaj pristojen v Kojsko pri Gorici. — Za izstop iz našega državljanstva ie zaprosil: Rnpreht Gornik, posestnik in trgovec v Sekovskem vrhu pri Lipnici, Avstrija, pristojen v Selnico ob Mu ri. Izstop iz našega državljanstva je ministrstvo notranjih del odobrilo: Leonu Raj-Jierju, privatnemu uradniku v Kahlsdoriu pri Gradcu in Ivanu Čižeku, vinarskemu mojstru, pristojnima dosedaj v Maribor: Alfredu Gorišeku, vratarju v Leobtiu in Alojziju Svenšek, vdovi v Gradcu, pristojnima sedaj v Ptuj: Josipu Krlžar.u. kolarju v Sv. Marjeti. Avstrija, pristojnemu dosedaj v Mi liulovec srez ptujski, Josipu Gaberju, rudar iu v Fohnsdoriu pristojnemu dosedaj v Sv. Jurij ob južni žclcznici in Alojziju Badclka delavk! v Koilagu pristojni dosedaj v Pc-trovče pri Celiu: srez celjski; Ivani Gra-hornik, zasebnici v Sv. Vid pri Špiliu, pristojni dosedaj Na Ranco; Francu Krainer-jn. zidarju v Cmureku, pristojnemu dosedaj v Trate; Francu Buchmeistcrju uslužbencu v \Vildonu, pristojnemu desedai v Gradiško in Rudoliu Šelu, strojevodji v Murau, .pristojnemu dosedaj v Vosek, srez mariborski levi breg: Josipu Pogorevcu, dclavcu v Kapfenbergu. pristojnemu dosedaj v Pokoše Tomažu Ričniku, železolivariu v Miirzzu-schlagu pristojnemu dosedai v Rdeči breg •in Jakobu Viherju. delavcu v Eggenbergu, pristojnemu dosedaj v Spodnje Hoče srez mariborski — desni breg; Lovrencu Pintcr-ju, delovodji v Gradcu, pristojnemu dosedaj v Legen in Alojziju Britovšeku, delavcu v Donavvitzu, pristojnemu v Sv. Vid nad Valdekom. srez slovenigraški: Fridrichn in Valteriu Sommerju v Moosktrchenu, pristoj nima dosedaj v Oplotnico, srez konjiški; Francu Blazini, elektromonterju v Aussee, -pristojnemu dosedaj v Slatino-okolico srez šmarski; Anton Drobtince, srez ljutomerski, Mihaelu Gutovniku, delavcu v Dona\vitzu, pristojnemu dosedai v Tolsti vrli in Aleksandru Maierhoierju, zasebniku v Schwan-bergu, pristojnemu dosedai v Sv. Primož naj Muto, srez dravograjski: Ivanu Smodi-šu, kurjaču v Grunbachu, pristojnemu dosedai v Kraščo, Ani Salamon, vdovi v Neu Tilmitschu, pristojni dosedaj v Flkšince, Fr. Gombocu, vpokojencu v Gradcu, pristojnemu dosedaj v Cankovo, Josipu Mariču, k tre tovalcu v Gornji Purkli, pristojnemu dose- Zelišč zdravilnih miljone je človeštvu danih, najboljša pa za .Florjana* je skupaj zbranih daj v Sv. Jurij, Ivanu Svetectj, delavcu v \Veitzu, pristojnemu dosedaj v Šalovce in Josipu Kosednarju, posestniku v Gosdorfu, pristojnemu dosedaj v Pertočo, srez mur-skosobočki — vsem radi sprejema avstrijskega državljanstva ter Antonu Slancu, trgovcu v Regensbursu, pristojnemu dosedaj v Konjice, radi sprejema državljanstva nemške republike. * Himen. Poročil se je dne 13. t. ni. g. Ivo Pavlič, šolski upravitelj na Keblju, z gospi-co Albino Goleževo, učiteljico istotam- Bilo srečno! * Italijanski aeroplan v Beli Krajini Vsi potniki italijanskega aeroplana, ki je pristal v Rosalnieah pri Metliki, so bili po dvakrat zaslišani po srezkem poglavarju In komandantu vojnega okruga. Na podlagi navodil s strani oblasti je srezki poglavar v Črnomlju izdal vsem intermistično dovoljenje. Snoči so prispeli vodja aeroplana inž Monardi, vodja letališča v Celovcu \Valter Lux in igralka Olga Schumi v Ljubljano, da si preskrbe vizume, pilot I'asquaii in mehanik Holzl pa sta ostala prt aeroplanu. Pokvarjeni levi motor bodo nadomestili z novim. * Pri okrajnem sodišču v Ribnici se odda mesto pisarniškega oticijanta ali pomoč-nika-zvaničnika. Prednost imaio prosilci, zmožni strojepisja in event. stenografije. * Zanimiva zaplemba. Včerajšnji žagreb-ški »Jutarnji list« je bil na zahtevo drž. pravdnika zaplenjen in si-cer radi karikature »Čast in oblaste, ki predstavlja Mussolinija in italijanskega kralja. Toda sodišče je zaplembo razveljavilo, češ da ie po tiskovnem zakonu prepovedano le karikiranje našega vladarja in da dotična karikatura ne predstavlja nobene žalitve. * Iz ministrstva za gradjevine. Minister za gradjevine je podpisal nov pravilnik za polaganje državnih strokovnih izpitov za uradnike v resoru tega ministrstva. Pravilnik ie že stopil v veljavo. Prvi izpiti bodo že tekom meseca novembra. * Jubilej Glavnega prosvetnega sveta. Povodom 1500. sestanka Glavnega prosvetnega sveta, ki je bil osnovan 1. 1S79 na pod lagi zakona tedanjega ministrstva prosvete Stojana Boškoviča, se je vršila v pondeljek v veliki dvorani stare univerze svečana seja. na kateri so govorili: minister prosvete Miša Trifunovič, predsednik Sveta Tihomir Gjorgjevič in podpredsednik Ljuba Protič, ki je opisal delovanje te važne institucije. Minister prosvete je sporočil pri tej priliki, da je kralj odlikoval z redom Sv. Save I. razr. prosvetne veterane dr. V. Bakiča in gimnazijska ravnatelja v pokoju, Stevana Lcvčcviča in Stevana Stojkoviča. * Razpis službe učiteljice za gospodinjstvo. Pri zavodu za socijalno-higijensko za ščito dece v Ljubljani je razpisana služba kvalificirane učiteljice za gospodinjstvo s prejemki II. kategorije državnih uradnikov. Njena naloga bo, voditi kuhinjo zavoda, sodelovati s sestro predstojnico v ostalem gospodinjstvu zavoda ter poučevati goien-ke šole za sestre teoretično in praktično v gospodinjstvu. Prošnje naj se vložc do konca tekočega leta. DANES! DANES! DANES Dunajska opereta v Ljubljani! LEO FALL: Ločena žena V glavnih vlogah: Mady Chri-stians, Marcella Albani, Bruno Kastner, Walter Rilla. DANES! DANES 5 DANES) Elitni Sir o Mat'ca. Edina izdelovalnica & JI BAS InDlBfi, Ljubljana-Moste. 4 Umrl je včeraj v Sarajevu nenadne smrti ravnatelj tamkajšnjega narodnega gie dališča Rade Romanovič. Rodom je bil iz Gorice. Od leta 1912. do 1919 je služi! v redni srbski vojski ter ž uio prehodil Albanijo. Po osvobojenju se jc zopet posvetil gledališču. Njegova smrt pomeni težko izgubo za narodno gledališče v Sarajevu. * Mlekarski inštruktor Anton Pevc se ie preselil iz Radovljice v Škofjo Loko, kjer bo posloval kot strokovni učitelj na drž. mlekarski šoli. * Pogrešanec. Naprošamo vsakogar, ki bi vedel, kje se nahaja uslužben kot hlapec ali delavec Juraj Horvat, rodom iz Podvrka pri Samoboru, da sporoči to na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rodbinska nesreča«. 146 7 * Grozen samomor na železniški progi. Iz Užic poročajo, da so tamkaj na železniški progi našli od lokomotive grozno razmesarjeno truplo rudarja Karla Jančarja iz Vrd-nika na Hrvatskem. Kaj je Jančarja gnalo v smrt, ni znano. * Vlak povozil starko. V okolici Šibenika je mešani vlak povozi! branjevko Pero Ta-lento. Kolesa so ji odrezala glavo. * Očeta umoril z nožem. V Hrastinu pri Osieku je bil v pondeljek popoldne izvršen grozen zločin. Seljak Ivan Ferenc, 4-3 let star, ie z nožem zabodel svojega 71 letnega očeta. Morilec se je zglasil pri občinskem predstojništvu, kjer je izjavi!, da ie očeta ubil v samoobrambi. Njegova izjava pa je^ neverjetna, ker splošno prevladuje mnenje, da se je hotel iznebiti svojega očeta, da bi mu ne bilo treba dajati prevžitka. Izključeno pa tudi ni, da je čin izvršil v nastopu blaznosti, ker je Ivan Ferenc notoričen pijanec. * Najboljše čevlje »Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 23, v trgovini St. Čer- netič. ito 27 zobna pasta najboljša Iz Ljubljane u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se je od 8. do 14. novembra rodilo v Ljub ljani 21 otrok (10 moškega in 11 ženskega spola), med temi 1 mrtvorojenček, umrlo pa je 18 moških in 6 žensk, skupaj torej 24 oseb in sicer: 3 osebe za jetiko, 3 za davico 2 za boleznijo na srcu, 2 za ostarelostjo, 1 za trebušnim legariem, 1 za rakom, 1 za akutno bronhitis, 1 za prirojeno slabostjo, 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzro. kov, 1 oseba pa vsled smrtne nezgode. Izmed umrlih so štiri osebe dosegle starost nad "0 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 6 oseb: 3 na škrlatinki, 2 na davici in 1 na tiiuzni bolezni. u— Društvo za raziskavanje jam ima svoj letošnji c-bčni zbor v sredo, dne 24. t. m. ob 18. uri v univerzitetni predavalnici štev. 90 Po občnem zboru bo predava! dr. V. Bohi-nec »O podzemskem svetu« (s skioptičnimi slikami) Predavanje je vsem članom in prijateljem društva dostopno. u— Šentjakobčar.i ponove v soboto 20. t. m. ob 20. uri Cankarjevo dramo »Hlapci«. Drama je imela na Šentjakobskem odru pri premiieri in prvi reprizi popoln uspeh. — Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu. — V nedeljo 21. t. m. gostujejo Šentjakobčani s »Hlapci« na Viču v Sok. domu. u— Evangeljska cerkvena občina. V nedeljo, dne 7. novembra, je bila po službi božji v dvorani cerkvene občine odkrita slika umrlega častnega kuratorja Ubalda pl. Trnkoczyja. Družina Trnkoczy je pri tej priliki darovala za obnovo občinske dvorane znaten znesek. u— Pozor na razglas v naknadnem re-krutovanju izostalih nabornikov mestne občine ljubljanske in o pregledu invalidov. Razglas ie nabit po mestu. Kadar stokate od bolečin, ki Vam povzročajo jih ožuljene noge, je že prepozno! Spomnite pa se lahko, da Vam bi bilo prijetno, če bi bili obuti v I ene obleke površnike raglane. pder ne itd. z velikanskim popustom Posette rgovino i.i prepričajte se! JOSIP IVANČIČ Ljubljana, Miklošičev« c sta 4 Pat & Patachon I kot mlinarja. 1 Ker je navil na blagajno zelo velik, se ulj-idno naproša, da si kitojnite rezervirate že popreje. Predstave ob: 3, pol 5, 6, pol 8 in 9. uri Kino Ide^l. u— V »Zahvali« g. Lojzeta de Reggija ie pomotoma izostala še zahvala gg. prirodo-slovcem za krasen venec in članom SPD. U— Policijske prijave Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji, 1 tatvina, 4. prestopki kaljenja nočnega miru, 1 pretep, 1 sum tajne prostitucije, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek hoje po železnici 1 pasji ugriz, 2 prestopka pasjega kontumaca in 13. prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 ni sicer: 1 radi vlačugarstva in 1 radi sploš nega suma. u— Razne tatvine. V r.oči na 13. t. m. sta bili Prabič Frančiški v Rožni dolini ukradeni dve prevleki za pernice, ženska bluza in nekaj robcev v vrednosti 300 Din. — V noči na soboto je neznan storilec odnesel Francu Govediču v Rožni dolini več zidarskega orodja. — Martinu Košaku je podjeten uzmovič odnesel dne 14. t. m. iz Cerar-jeve gostilne na Ambroževem trgu črno suknjo, vredno 300 Din. Ko je Janko Tome naklada! pred dnevi na Miklošičevi cesti na voz pohištvo, mu ie bila iz žepa ukradena črna usiijata denarna torbica v kateri je imnl 30 Din in nekaj važnih zapiskov. u— Micka v luknjo bova šla! Micka Š. doma iz Primskovega se je predvčerajšnjim popoldne zibala pošteno okajena po cesti na Loko. Nakrat pa jo je zapazil stražnik in jo nagovoril tako prijazno, kakor pove naslov. Micka je namreč malo preje zapila dve srajci, bluzo ter nekaj robcev, ki .iih je ukradla iz škaia Angeli Krakar v veži št. 49. na Trnovskem pristanu. Iz Maribora a— Predavanja: V sredo 17. t. n;.: Jela Levstikova o kongresu Ženskega saveza na Bledu; v petek dne 19. t. m. primarij dr Černič o moderni kirurgiji s slikami; v pon deljck dne 22. t. m. primarii dr. Robič o spolnih boleznih; v petek dne 26. t. m. g. Vrabl, višji ravnatelj kaznilnice o izvrševanju kazni nekdaj in sedaj. Prostor: dvorana Ljudske univerze. Začetek ob 20. a— Strossinajerjev večer. Krajevna organizacija SDS je priredila v pondeljek zve čer v zimskem vrtu gostilne Kosič Stross-mayeriev večer. Dvorana je bila nabito pol na. Zabavni večer je otvoril g. Ivan Keižar ki je v kratkih besedah pozdravil navzoče in poda! besedo dr. Kovačiču. Predavatelj je v daljšem govoru orisal najprej življenje viadike Strossmayerja, nato pa podal jasno sliko o njegovem delovanju za jugoslovcn-stvo. Po predavanju se je vršila animirana prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. a— Vodnikove knjige v Ljudski knjižnici. Včeraj je dobila Ljudska knjižnica iz vezave kn.iige Vodnikove družbe, in sicer za en krat vsake knjige po tri izvode. Krasno vezane knjige bodo čitateljem od četrtka naprej na razpolago. V slučaju potrebe bo knjižnica naročila več izvodov. a— Člani Vodnikove družbe s Pobrežja in Studencev, ki so naročili knjige naravnost v Ljubljani, dobe knjige tudi v Ljudski knjižnici v Narodnem domu kakor ostali Mariborčani. Za poštnino plača vsakdo en dinar. V Ljudski knjižnici se sprejemajo tudi novi člani za leto 1927. a— Mariborski gledališki abonenti in ime jitelji blokov se naprošajo, da vplačajo tretji obrok do 20. novembra. a— Iz kulturnega gibanja. Kronika mariborskih prireditev je zadnji čas zelo pestra. Ljudska univerza prireja umetniške koncerte in še po dvoje predavanj vsak teden, ki privabijo njen stalen kader duševnih delavcev. Tudi gledališke predstave so dobro obiskovane. Vmes pa smo imeli še 2 Imenitna koncerta, ki jih ie organizirala pravkar ustanovljena koncertna agentura Glasbene matice, pri kateri čutimo že dalj časa blagodejni vpliv krepke roke glasbenega strokovnjaka, matičnega ravnatelja Hladeka. Matica je riskirala v razdobju komaj enega tedna že drugi konccrt in sicer slavnega španskega virtuoza, violinista Joana Mane-na. Mariborčani so to pot uvideli, da ie treba izrabiti priliko izrednega umetniškega užitka, tedaj, kadar se nudi in so lepo napolnili veliko Gotzovo dvorano. Koncert je bii seve na višini in so bili vsi strokovnjaki mnenja, da tako dovršenega umetnika-vielmista Maribor še ni slišal. Umetnik si je publiko mahoma osvojil in izzval po vsakem komadu brezkončne salve ploskanja. Ob koncu je moral dodajati. Bil je sam gin.ien nad toliko Ijubavio čuteče publike, katero je naravnost elektrizirala pozornost španskega rojaka, ko je na koncu napovedal v slovenščini izvajanje »Špankega plesa«. a— S policije. V torek je bilo vloženih 28 prijav, izvršeni sta bili dve aretaciji. Dve ženski, stari nad 50 let, sta se na domu stepli. Starejša Katica S. ie napadla svo.io sostanovalko R. in ji grozila z nožem, da jo bo zaklala. S. je bila večkrat na opazovalnici v Ljubljani. Radi potepuštva je bila prijeta 65 letna Marija Čuš. a— Tatvina žarnic. S. Adolf in F. Franc sta v kavarni »Evropa« v zasebni sobi krad ta električne žarnice. Sprva sta tajila vsako krivdo, nato pa je S. prizna!, da ima žarnice na domu v Tattenbachovi ulici. Na stanovanju so našli še več drugih žarnic, iz česar sklepajo, da sta se oba že dalj časa pečala s tem nepoštenim poslom, posebno pa še, ker so bi!e v zadnjem času izvršene tudi tatvine žarnic ua ulicah. Iz Celja e— Reden sestanek članov krajevne organizacije SDS za Celje dar.es radi tehničnih ovir odpade. — Istotako odpade ta teden tudi sestanek članov krajevne organizacije za Celje okolico c— Srednješolska ustanova trgovca Antona Kolenca. V ponedeljek, dne 15. t. m. .ie imel kuratorij ustanove trgovca Aniona Kolenca svojo sejo, na kateri je razdelil razpoložljive obresti od naloženega kapitala za enkrat med srednješolce. Kvota, ki pripada srednješolcem, znaša 16 odstotkov od obresti celokupne ustanove. Razdelilo se je na ta način 10.500 Din. Prošnjikov je bilo 64, ustanove je bilo deležnih 46. V smislu pravilnika pridejo pri podeljevanju ustanove v poštev v prvi vrsti revni pokojnikovi sorodniki, ne glede na kraj, kjer se šolajo. Nato so deležni ustanove učenci iz gornje-grajskega okraja in končno iz ostale Slovenije, samo da se morajo ti šolati v Celju. Kot učni zavodi prideio sedaj v poštev državna realna gimnazija, civorazrear.a državna trgovska šola in vse celjske meščanske šole. Ustanove za všokošolce lil za reveže celjskega mesta ter pokojnikovega rojstnega kraja se bodo razdelile tekom prihodnjega tedna. e— Kmetijsko-uadaljcvalna šola za Celje okolico. Veliki župan mariborske oblasti je dovolil, da se otvori kmetijsko-nada-ljevalna šola za Celje okolico ter je odposlal v stalni odbor kot vladnega zastopnika kmetijskega potovalnega učitelja g. Gorečana. Krajni šolski svet Je jzvolil v šolski odbor, ki šteje še 9 članov dosedanjega pripravljalnega odbora, g. Vinko Ku-kovca. Vodja knietijsko-nadaljevalne šole je upravitelj okoliške šole g Fran Voglar, po-čeval bo pa na zavodu g. učitelj Petrak. Z rednim poukom se prične v četrtek, dne 18. t. m. ob 14 uri v šolskih prostorih okoliške osnovne šole v Razlagovi ulici. Nanovo ustanovljena kmeti.isko-nadaljevaina šola jc v dobrih strokovnih rokah ter je samo želeti, da bi rodila za celjski okraj mnogo lepih uspehov ter bi služila kot vzor nada';-ne kmetiiske-nadaljcvalne šole, ki jih je Sirom Slovenije vse premalo. e— Požar v Celju. V ponedeljek zvečer je izbruhnil požar v tovarni iPyrotta< v Zavodni. V sušilnici je nastala mala eksplozija. Vzlic takojšnjemu nastopu gasilcev je sušilnica pogorela do tal. Škoda je majhna. Celjska požarna bratnba se je štiri minute po strelu že rdpeljala z avtobrizgalno. e— Pretep med fanli. V soboto, 13. t. m. zvečer so se na Savi pri Celju stepli fantje. Vzrok, kakor po navadi, ljubosumnost. Delavec I. Mak jc težko poškodoval i nožem N. Lesjaka in Josipa Kneza. Zadnji leži v celjski javni bolnici in se bori s smrtjo. Maka so prijeli hi oddali v zapore okrožnega sodišča. e— Nepremišljeno dejanje. Stanko P.on-gračič, kovač v Zagrebu, je prišel v maju na cbisk v Htrm pri Sotli. Dne 16. maja tu popival s svojimi tovariši v Rogaški Slatini in je v pijanosti po noči izdri vkopan steber z napisom »Pozor na vlak« ter ga položil med postajama Rogatec "in Rogaška Slatina na železniški tir. Ko je zjutraj ob petih privozil viak na doiično mesto, ki ie ravno na ovinku, je to opazil v zadnjem momentu strojevodja in ustavil vlak, a vendar še odrinil steber za kakih 50 metrov. Da ni strojev ;dja opazil pravočasno nevarnosti, b; se vlak g tovo Iztiri! in radi ovinka prevrnil, kar bi imelo gotovo za posledico človeške žrtve. Pongračič je bil kaznovan pri celjskem okrožnem sodišču na 6 mcsecev ječe Ljudje, ki poznajo sv o'o slabo lastnost, oa so v vinjenosti nevr.rnl tujemu imetju naj «e alkohola kolikor mogoče vzdržijo In pijejo rajši malinovec. Enrilo TM79RM Splošno priljubljen kavni nadomestek okusen i cenen. iDobiva se v vse/} dobro asartiraniff kolonifalni6 trgovina Švedska svetsKa marka tfaljača i Naši onstran grame Smrt tiskovne svobode v Italiji Goriški dogodki. — Atentat'v fana. — Kraljev rojstni dan. - sme v Zakon za zaščito fašistovskcga reži-ua, ki ga je fašistovska večina rimskega parlamenta sprejela v oni znameniti seji 9. t. m„ v kateri je tudi uničila poslanske mandate 124 aventinskim opozicijonaleem, sicer še ni stopil v veljavo, ali dejanski se izvaja, vsaj kolikor se tiče tiska, že danes in sicer na tako brutalno strog način, da o kaki svobodi tiska danes v Italiji sploh ne more več biti govora. In to nc velja morda samo za opozicijonalni tisk, temveč istotako tudi za takoimenovani fi-lofašistovski in nič manj za fašistovske-ga samega. Strogo opozicijonalnega tiska pravzaprav v Italiji danes itak ni več, ker je vlada zatrla brezobzirno vse liste opozicijonalnih strank, od glasila republikanske stranke «La Vita Repub-licana», demokratskega «11 Mondo», Giolittijeve *La Stampa» Pa do maksi-malistično socialističnega «Avanti» in komunistične Unita». Ker je obenem posegla po vseli nemških listih v južnem Tirolu, je poleg fašistovskih in filo-fašistovskih listov ostalo v življenju edino le še onih par slovenskih in hrvatskih listov, ki izhajajo v Trstu in Gorici in morajo pričakovati od dne do dne. da jili doleti ista zla usoda, ki .ie doletela glasila nemške narodne manjšine v Trentinu. Kako mukotrpno je životarjenie ju-goslovenskega tiska v Italiji, si ie lahko predstavljati. Vzeti ie le treba v roke ta ali orii list, pa se vidi, kako se uredništva mučijo in trudijo, da ne poročajo ničesar, kar bi moglo zapasti rdečemu svinčniku drakonsko stroge cenzure. Kako daleč gre ta strogost, to se pravi, direktna prepoved poročanja o dnevnih dogodkih, dokazuje n. pr. dejstvo, da tržaški slovanski in tudi italijanski tisk ni črhnil niti besedice o znanih goriških dogodkih po atentatu na ministrskega predsednika Alussolinija v Bo-logni. V Ljubljani, v - Zagrebu, v Beogradu, Gradcu. Dunaju, Pragi. Berlinu, Parizu in Londonu so bili listi polni teh dogodkov, v 50 kilometrov od Gorice oddaljenem Trstu pa jc javnost izvedela zanje iz — graških in dunajskih listov. Jugoslovenski narodni listi v Italijo, kakor znano, sploh ne smejo. Ob isti priliki so fašisti divjali tudi v Pazinu, kjer so štirim hrvatskim trgovcem popolnoma uničili njihove prodajal-nicc, trgovce same pa neusmiljeno pretepli. O tem dogodku ni v nobenem listu niti najmanjše opombe. Isto velja tudi o dogodkih po onem atentatu na faši-stovsko vojašnico v Št. Petru tia Krasu. V št. Petru samem so zaprli skoraj vse moško, kar leze iu gre, in aretacije so se raztezale vse tja doli do spodnjega Krasa in Vipavske doline. Na kak način so ravnali z aretiranci ni treba pripovedovati, saj je splošno znano, da je puljenje celih šopov las in izprebijanje z bikovkami in verigami obče uveljavljeno sredstvo, da bi se aretirancem izsililo priznanje nestorjenega dejanja. Dasiravno nihče ne dvomi, da so vse kraške ječe polne takih osumljencev, vendar vse molči, kakor da bi se ne bilo zgodilo prav nič. Seveda, ker se mora molčati. Objavi v kateremkoli listu bi sledila zaplemba in najbrž tudi obusta-vitev. Kaj pa bi šele bilo. če bi se drznil kak list izpregovoriti tudi le besedico n. pr. o letošnjem praznovanju kraljevega rojstnega dne 11. t. m. in povedati, da .so se po vsej Italiji pripravljale velike svečanosti, da so se postavljale tribune za gledalce velikih vojaških parad, ki naj bi se bile vršile po vseh večjih mestih, kako so že iz vseli manjših garni-zijskili mest prispeli tamkaj nastanjeni vojaški oddelki in ravno tako tudi vsi fašistovski miličniki iz svojih podeželskih brlogov v cliviziiska, oziroma zborna središča, da bi sodelovali pri smotri: pa so bile na predvečer kraljevega godu odpovedane vse svečanosti in so se smotre potem vršile samo za vojaštvo ■v najožjem okviru vojašniških dvorišč in vežbališč! Kaj bi bilo, če bi bil ob tej nriiiki kak list zapisal, da je — strah lepa in dobra stvar?! In dogodek prav zadnjih dni! Hišna preiskava v stanovanju poslanca doktor Josipa Wilfana v Trstu, v njegovi odsotnosti! V sredo. 10. t. m., so premetavali in preiskavah od jutra do večera, pa niso mogli dokončati, ker so bile nekatere stvari zaklenjene. Istega dne pa je bil v Rimu aretiran poslanec doktor Wilfan, sam. dočini so v njegovem stanovanju ostali na straži detektivi, pred hišnimi vrati pa orožniki. Vest o tem nezaslišanem činu varnostnih oblasti se ie sicer hitro raznesla ne samo po tržaškem mestu in okolici ter je šla tudi preko meje v jugoslovensko in vso ostalo inozemsko javnost, ali v Trstu in nikjer drugje v vsej Italiji je ni objavil niti en list: cenzura je kratkoinalo strogo prepovedala objavo vesti o tem dogodku kakor je vobče prepovedano objavljanje vesti o mnogoštevilnih areta-r ciiah italijanskih opozicijonalnih poslancev, katere je zbornica 9. t. m. oropala poslanskega mandata. Dr. Wilfan ni pripadal aventinski opoziciji in mu tudi zbornica ni odvzela mandata. Bil je torej pod polno zaščito poslanske imunitete, pa so vendar izvršili celo v njegovi odsotnosti hišno preiskavo v njegovem stanovanju, njega samega pa aretirali. Tisk pa je k vsemu temu molčal, ker je moral molčati, ker je oblast svojo vne- Št. Petru. — Aretacija dr. Wil-Noben jugoslovenski list ne Italijo. bovpijočo nezakonitost hotela zakriti pred javnostjo z nagobčnikom, ki ga mil je nateknila. In še danes, ko je poslanec dr. Wilfan zopet svoboden — aretirali so ga o dolinah. Govori se že dolgo o regulaciji reke toda vse obljube so do. slej ostale prazne. Voda izstopa in kmet trpi. Tisti odbor za regulacijo naj ali kaj , doseže ali pa izgine. Šport Lahkoatletski miting v Ptuju V nedeljo se je vršil v Ptuju lahkoatlc« tični miting, ki ga je priredil SK Ptuj. Po« leg domačih klubov so sodelovali ie SK Ilirija iz Ljubljane, ki je poslala na miting le par atletov, ISSK Maribor in SD Rapid iz Maribora. Skupno je startalo 39 atletov, od teh samo od Ptuja 27 V metih so bili doseženi jako lepi rezultati, pa tudi v te« kih na daljše proge, dočim so rezultati v teku na 100 metrov bolj slabi, ker so se morali tek»či boriti z jako močnim proti, vetrom. Posamezne discipline so izpadle sledeče: Tek 100 m (finale): 1. Stepišnik (Ilir.), 2. Pavšič (Ptuj), 3. Jeglič (Rapid). Tek 400 m: 1. Jeglič (R) 61:1, 2. Valner (P). 3. Uršič (P). Tek 3000 m: 1. Kovačič (Maribor) 9:16:3, 2 2gur (M) 9:16:4. Skok v vis: 1. Koren (M) 1.54, 2. Baum« gartner (P) 1:49. 3. Skoko (P). Skck cb palici: 1. Štrekeli (I) 2:80, 2. Pavšič 2:70, 3. Hreščak (M) 2.65. Met diska: 1. Skoko 31.60, 2. Mura (P) 31.45, 3. Stepišnik 27. Met krogle: 1. Jovičie (M) 11.21, 2. Sko* ko 10.92, 3. Murn 10.26. Met kopic: 1. Skoko 44.20. 2. Orehek (II.) 42..%, 3. Koren (M) 37.50. Prvo mesto je dosegel SK Ptuj, drugo pa ISSK Maribor, ki zaostaja za Ptujem le za 5 točk, Ptuj jih ima 21, Maribor pa 16. Kot podsavezni delegat je fung;ral g. Cizel iz Maribora. Ponovna izredna glavna skupščina I-NP. Upravni odbor JNS je na svoji seji 15. t. m. razpravljal o dogodkih na nedelj, skem občnem zboru LN'Pa. Po obširni de« bati je upravni odbor JNSa sklenil, da sc mora izredna glavna skupščina LNPa po* noviti, in sicer 28. novembra Odredilo se bo vse potrebno, da se bo mogla skupšeis na vršiti brez incidentov. Za savezna de« legata na tej skupščini sta določena gg. dr. Pajnič in Riboli. Kaj je Savez sklenil glede sprejema novoprijavljenih klubov, še ni znano. SK Jadran. Sestanek gospodarskega odseka danes ob 20. uri pri Mraku. Pozi. vajo se gg. šaplja. Smole. Matjašič, Černe, Kandare. — Tajnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). V četrtek 18. novembra ob pol 15. uri trening prvega moštva in rezerve na dva gola. Za> radi predstoječih tekem prisotnost vseh igralcev obvezna in nujna. — Načelnik. ASK Primorje. Na podlagi sklepa upr. odbora z dne 28. oktobra sklicujem redno glavno skupščino na dan 5. decembra s sledečim dnevnim redom: Otvoritev, poro. čila funkcionarjev, izprememba pravi!, vo. litve novih odborov, slučajnosti. Lokal in pričetek skupščine bo objavljen pravočas« r.o potom časopisja. — I. podpredsednik. Razpis nacionalnega cross:country=ja. ASK Primorje razpisuje na 19. decembra t. 1. ob 14. nacionalni cross«country na 5000 metrov za poedince in moštva, sestoječa najmanj iz 4 tekačev, izmed katerih mora« jo trije prispeti na cilj, ker se po plače, mentu poedincev določi klasifikacija mo« štva. Start in cilj na igrišču ASK Primor« je, Dunajska ccsta. Proga teče po ljub« Ijanskem polju. Prijave s prijavnino za po. edince 10 Din, za moštva 30 Din, je vpo. slati do 12. decembra opoldne, na naslov Franjo Baltič, Dunajska cesta 31/11. nadstr. Naknadne prijave se sprejemajo do 16. decembra opoldne z dvojno prijavnino. Tekmuje se po pravilih JLASa. Pravico starta imajo vsi klubi, člani JLASa z ve« rificiranimi atleti. Nagrade: a) za poedin« ce: I. mesto kolajna in priznaniea, II. in III. mesto kolajna in priznaniea. b) za mo« štva: I. mesto plaketa in priznaniea za klub ter priznanice za poedince moštva, II. in III. mesto kolajna in priznaniea za klub ter priznaniee za poedince moštva. Nogomet na Vrhniki. Športno društvo Vrhnika je v nedelio porazilo moštvo SK Orel s 3 : 0. Vabimo vse športnike in ljubitelje naravnih lepot, da si ogledajo danes ali jutri velefilm o srcu Evrope, o zemeljskem raju, o dišečem perivoju o naši mili švicarski! „RAJ EVROPE" je pesem narave in moči razuma človeka! Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Kino «Dvor» Telefon 730 OBLEKE astnega izdelka Vam nud 67 NHJCENEJE Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. Poslano Javno vprašanje na L. H. P. Vsled nerednega poslovanja LHPa v Ljubljani smo primorani staviti nanj javno vprašanje, ker so se dogodile stvari, na katere kljub povpraševanju nismo dobili odgovora in ki se nam zde nepravilne. Od« igrati b: se namreč morala finalna roko. metna tekma za mladinski pokal Doslej so se že odigrale vs tekme, le finalna še ne. V finale prideta SK Ilirija in pa SK Mura. Dosedaj sta bila stavljena oziroma določena za to finalno tekmo, ki sc mora odigrati v Ljubljani že dva termina, in si« cer eden prošlega meseca, drugi pa 1. no. vembra. Toda oba termina sta bila nena. doma odpovedana, nt da bi LHP interpre. tiral to svoje postopanje napram Muri, ki je bila obakrat pripravljena odigrati v Ljubljani na določene termine finalno po« kalno tekmo. Ker si tega na noben način nc moremo razlagati in ker smatramo, da tako postopanje n: v zmislu pravil, stav. ljamo na LHP javno vprašanje, kako in na kak način si dovoljuje staviti termine in jih kratkomalo odpovedati, ne da bi zato imel kak važen razlog. Pripommjmo, da pri hazeni ni tako lahko kakor pri nogo. metu, kjer se morejo tekme poljubuo od« goditi na zimski čas, ker nogometaši lažje igrajo po zimi v poljubnem vremeuu, do« čim z ženskami ni kar tako razpolagati in ne morejo igrati v poljubnem vremenu, pa šs v zimskem času! FRAN KEMENY ta S. K. Muro. Murska Sobota. Gospodarstvo Slovenija davčno najbolj obremenjena pokrajina Jugoslavije Po službenih podatkih se je pobralo v debi od 1. januarja do SI. julija 1926 na neposrednih davkih i u d ok 1 a-d a h (brez invalidskega davka, davka na poslovni promet, izrednih doklad '500 odstotkov in 30 odstotkov, koanorske doklaJe in vojnice) 366.263.852 Din (po državnem proračunu predvideno 462.58 milijona Din) proti 496,913.853 Din v enakem času lanskega leta (predvideno 361.20 milijona Din). Letes torej v omenjenem času proračun ni bil dosežen, dočim je bil lani znatno prekoračen. Na posamezne pokrajine odpade (zaokroženo navzgor v milijonih dinarjev; v oklepajih po proračunu predvidene vsote): na Hrvatsko iu Slavonijo 90.23 (85.551: Bosno in Hercegovino 30.08 (50,05); Vojvodino 104.43 (128.56); Slovenijo 48.59 (54.99); Dalmacijo 14.78 (13.321; Srbijo in Črno goro 97.56 (130.07). Kakor vidimo, ie bil proračun prekoračen v Hrv.it.~ki in Slavoniji ter Dalmaciji, dočini v ostalih pokrajinah ni bil dosežen. Ako računamo da šteje .7 ne a,-lavi ja okrog 12 milijonov ljudi, je prišlo v prvih 7 mesecih na eno esebo povprečno 32 Din teh davkov, a računsko samo za Slovenijo je znašal povprečni donos na eno osebo 46 Din. torej 14 Din več, kakor je plačal povprečni juioslovensski državljan. V ostalih pokrajinah pridejo naslednje povprečne vsote na eno osebo: (po ljudskem Štetju iz 3921): v Vojvodini 75 v Sloveniji, kakor rečeno 4(5. v Hrvatski in Slavoniji 33. v Dalmaciji 24, v Srbiji in Črrii gori 22, v Bosni in Hercegovini 16 Din. Slovenija je. kakor vidimo, na drugem mestu. Ce upoštevamo veliko bogastvo Vojvodine. s katerim se Slovenija niti od daleč ne more meriti, moramo ugotoviti. da je naša oži a domovina na teh davkih razmeroma najbolj obremenjena pokrajina v drzaTi. D a v e k n a p o s 1 o v n i p r o m e t ie v enakem času vrgel v vsej državi 99,367.565 dinarjev (predvideno 123.33 milijona Din) proti 126,190.583 Din v enakem času lanskega leta (predvideno 116.66 milijona Din). Na posamezne pokrajine odpade (v milijonih Din zaokroženo navzgor): na Hrvatsko in Slavonijo 35.01 • TVspo in Hercesrovmo 9.75; Vojvodino 20.66: Slovenijo 22.8!; Dalmacijo 3.04; Srbijo in Čnio fforo 17 36. Na eno osebo pride: v Sloveniji 22, v Vojvodini 15. v Hrvatski in Slavoniji 13. v Bosni in Hercegovini 5. v Dalmaciji 5, v Srbiji in Črni gori 4. a v vsej državi 8 Din. Slovenija plača lorej največ po~lovnopro-metnega davka in prekorači za 14 Din vso-'o. ki jo plača povprečni jugoslovenski državljan. Dohodki invalidskega davka so znašali v omenjeni dobi v vsej državi 71.037.693 Din (predvideno 71.74 milijona Din) proti 48.829.382 Din v enakem času lan. leta (predvideno 45.97 niiliiona Din). Od tega so plačale posamezne pokrajine (v milijonih Din zaokroženo navzgor): Hrvatska in Slavonija 24.21. Rosna in Hercegovina 7.17. Vojvodina 13.94. Slovenija 12.27. Dalmacija 3 98. Srbija in Črna gora 9.46. Zneski na eno osebo so: v Sloveli i j i 12, v Vojvodini 10, v Hrvatski in Slavoniji 9. v Dalmaciji 6. v Bosni in Hercegovini 4. v Srbiji in Črni gori 2, v vsej državi 6 Din. Tz vseh navedenih podatkov ie iasno razvidno, da je Slovenija slede na svoje stavilo prebivalstva z uvaževanjem, da jo njeno prebivalstvo povprečno siromašno, davčno najbolj obremenjena pokrajina naše države. Približno enako bo razmerje tudi pri ostalih davkih, o katerih sicer nimamo na razpolaeo podrobnejših podatkov, a se razmerje napram lani gotovo ni i boljšalo v prilog Sloveniji. Zelo močno je nadalje obremenjena Vojvodina, ki na je najbogatejša p°krajina Jugoslavije. Njej sledita po davčni obremenitvi Hrvatska in Slavonija. Ni torej čudno da se bnš Sloveniji in Vojvodini najbolj mudi z izenačenjem neposrednih davkov, sai pre kombinirana, 1 vason 455. Otrobi: sremski, 1 vagon 118.50. Tendenca nespremenjena. = Obtok novžanic zopet preko C milijard. Po izkazu Narodne banke od 8 t. m. se jo v prvem tednu t. m. povečal obtok novčanic m 81.92 milijona na 6001.50 milijona dinarjev. Kovinska podloga je v istem času oslabela za 16.88 milijona na 439.23 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Posojila so padla za 12.70 milijona na 1501.31 milijona dinarjev. = Dva konkurza. Nad imovino Leopolda Kneza, trgovca v Radovljici, ie razglašen konkurz. Prvi zbor upnikov pri okraj, sodišču v Radovljici bo 27. t. m. ob 10. _ Poročali smo že. da je nad imovino ljubljan- skih trgovcev Franca Kralja in Ivana Bolhe (tvrdka Kralj in Bolha, ageutura iu komisijska trgovina z moko, žitom in poljskimi pridelki v Ljubljani) i a/plašen konkurz, ki je posledica težav, ki jih vobče imajo uaši izvozniki z italijanskimi odjemalci. Ob tej priliki ponovno opominjamo naše izvoznike. da se o vsakem italijanskem odjemalcu, katereea ne jiaainjo dobro, poprej tc-meliito informirajo, proden *lnp';o z njim v kupčijske slike. Prvi zbor upnikov tvrdke Kralj in Rol'"a pri -šulinu. Za Treh Tlf.. Vodovodna ulica 12. Pred likvidacijo manjšega !iiihl'nnr.k<'-S.i ilenarnesra zavoda. Dne 2. decembra t- I. ob 4. popoldne bo imel ,lu«oslovanski kreditni zavod v Ljubljani, registrirana zadru-ca z o. z., izreden občni zbor. Na dnevnem redu bo med drugim tu li sklepanje o eventualni likvidaciji. — Nove tcil.-nče sledo imenovanja guvernerja Narodne banke. Iz Beograda poročalo, da so nastale v tem vprašanju uove težkočo. Vlada nikakor noče uvaževati kandidatov Narodne hanke in hoče imeti puvernerfa m svoji želji. Razen tega pa nameravajo radi. revci zahtevati, da naj bo viceguverner ra-.li-čevec. — Posvetovanja srednjeevropske industrije železa na Dunaju, Po časopisnih vesteh se vrše ta teden na Dunalu po-vetov.mia mri češkoslovaškimi, avstrijskimi in madžarskimi železarnami glede določitve pogojev -*ri pristop k zapadnoevropskemu železarskemu kartelu. Posvetovanja ki se vodiio in bazi, naj bi se dodelile srednjeevropskim obratom samostojne kvote, so zelo oteži;ocena zaradi neeuolnrga nastojKi češkoslovaških železarn. Borze 16. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčii-fki zaključki.) Vrednoto: investicijsko 75—0, Vojna škoda 326—0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194—198, Ljubljanska kreditna 140 -0 Merkantilna 100—100 (100), Praštediona 863 do SC8, Kreditni zavod 165—175, Stroju"* 100—0, Trbovlje 330—0, Vevč? 105—0, Stavb na 55—65, šešir 104_0. — Blago: Brez zaključka. Povpraševalo se je ]K> bukovih hrastovih drveli, bukovih plohih, hrastovih hlodih in lauenem semenu brez ponudb. Ponudbe običajne. ZAGREB. V zasebnih papirjih minimalen promet. Vojna škoda je krepkejša. Promptna se je trgovala v začetku po 332. proti koncu pa je bil denar 333, a blaga ni bilo pod 333. V terminih ui bilo prometa. — Italija jc v Curihu ponovno [»pustila. V Zagrebu se je v začetku trgovala po 234, proti koncu pa je nazadovala ua 231.50, na kateri višini je ostal tudi denar. Dunaj je čvrstejži, dočim j« Berlin malo popustil. Druge devize brez ?pr<-memb. Skupni promet v devizah jc do38g~l 7.9 milijona dinarjev. Nolirale so devize: Dunaj izplačilo 797.92—S00.92, llerlin i/plačilo 1345.89— 134S.S9, Budimpešta 0.07938 do 0.07968, Italija izplačilo 23t.75—233.75, London izplačilo 274.65—275.45, Nevv York ček 56.53—56.73 Praga izplačilo 167.69—168.50, Švica izplačilo 1092.75—1095.75; efekti: bančni: Eskomptna 100—100.5. Kreditni Zagreb 100—101, Hipo 56.25—57. Jugo 95 —97, Obrtna 45—30, Pra.štedioina 865—867.5. Ljubljanska kreditna 142—130, Narodna 4250—0; induslriiski: DubrovaSka zaključek 410. Gul-mann 245—235, Isis 45—16, Slavonija 35—36, Trbovlje 330—350, Vevče 105—0, Sereran i Osijek 400—420: državni: investicijsko 75 do 77, agrarne 43.75—44, Vojna škoda promptna 334—335. za november 332.5—331, za december 336.5—338. kasa 333—335. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2272 do 2274. Dunaj 798-799. Berlin 1347-134S, Budimpešta 0.0797—0.0798 Bukarešta zaključek 31. Italija 231—232, London 275—275.05, New York 56.61—"56.63, Pariz 187.5—188.5, Praea 168—168.1, Švica 1094—1094.25. TRST. Devize: Beograd 43.50—14.23, Dunaj 345—360, Praga 72.25—73.25, Pariz 82—S3, London 118.23-119.23, Nevv Vork 24.35—24.60, Curih 465—473. Budimpešta 0.0335—0.0350. Bukarsšta 13—14; valute: dinarji 43—41 dolarii 21.20 "4 50, '20 zlatih frankov 97—102, zlata lira 478.32. CURIH. Beograd 9.14. Berlin 123.10, Nevv York 518.50, London 25.15. Pariz 17.10. Milan 21.125, Praea 15.85, Budimp^la 0.007255 Bukarešta 2.8625. Sofija 3.7423, Dumi i 73.073. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4S73 Jis-* V 0/c Smer vetra in brzina v m Oblačno;: 0—10 t L 773-1 106 V4 SW 0.5 10 Ljubljana 8. 773-1 12-C 8i mirno 10 (dvorec) 1 14. 770-9 14-8 81 S 0.5 4 l 21. 77f7 11-4 92 tnirno 10 Maribor . m • 8. '7731 S*C 9S N\V 5 10 Zagreb . • 8. 1772 7 12-0 94 mirno s Beograd . • • 3. '773 8 9 C 80 mirno o Sarajevo . • • 8. : 771-2 8-0 SI mirno 0 Skoplje . • 8. 1774 4 11-0 76 mirno 0 Dubrovnik • • 1. 110 H 17-0 49 E 1-5 0 Split . . • • 7. 771-7 140 83 NE 1.5 3 Praha . . • • 7. 772-3 8-0 — WSW 3 5 Vrsta padavine oi iioazovsniii v mm cv • ur*! mecla | mejila megla Solnce vzhaia ob 6-58 zahaja ob 16-31 una vzhaja ob 15 13 zahaja ob 2-34 Najvišja temperatura danes » Ljubljani 15 9. najnižja 10 0 C. Povprečni barometer je danes v Ljubljani višji za 0 4 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za sredo: Milo vreme bo trajalo dalje. V višinah hladno večinoma jasno, na tleh megla. Triaška vremenska napoved za sredo: Razni lahki vetrovi, nebo oblačno in megleno, nato spremenljivo, temperatura od 13—15', morje mirno. življe Odkritje nove mumije v Egiptu Dva Američana sta našla grobnico Ke-opsove matere. Mumija je baje 1500 let starejša kakor Tutankamnova! Iz Kaira poročajo: Dr. Reisner in \Vheeler. ki že od po-čctka lanskega leta preiskujeta po nalogu harward.se in bostonske univerze jzkopnine v bližini Gize, sta našla vrlo interesantno grobišče. Odkrila sta bal-dahin in pod njim alabastrov sarkofag. Učenjaka menita, da predstavlja mumija kraljico Heteferes. mater faraona Keopsa (po katerem se imenuje najvišja egiptovska piramida) in ženo Senofru-ja I. iz četrte dinastije. Ce ie niuna domneva resnična, je novo grobišče najstarejša izkopnina, kar so jih doslej dobili v Egiptu. Zakaj kraljica Heteferes je živela 1500 let pred Tutankamnom. 11.2 km na sekundo ter bi v 97 urah dosegla mesec, ki je od naše zemlje oddaljen približno 400.000 km. Kupčija je kupčija V Kaliforniji so pri zadnjem glasovanju zmagali «suhi» nad robno pesmijo, globoko modrostjo in ostro kritiko predramil mnoga in mnoga srca v Aziji, v Evropi, na vsem svetu. Preden izgine ta častitljivi starec v plodno zemljo svoje daljne Indije, so ga hoteli videti in slišati. Rad; teh je prišel med nas. 2e je udarila ura pol enajsto. Iz prve vrste se je videlo skozi odprta vrata v pročelje majhne stranske sobe. Tam se je najprej pojavila mlada Indijka v narodni noši. Nato pa sem opazil v profilu njegov obraz Bela brada in mir Sedel je pokojno, ne meneč se za okolico. — govoreč — ka« kor vedno — samo s svojo notranjostjo. Čez nekaj časa je dvorana vzvalovala in zabučala. Na podij je stopil Rabindranat Tagore s spremstvom. Šel je mirno, ka= kor da gre v domači vrt in se ie vsedel na pripravljeni stolec. Vsi pogledi so se za« pičili vanj. Nosil je dolgo črno obleko, podobno sutanam naših duhovnikov Črn filozofski plašč. Ničesar ni bilo na nji ras zen verižice, ki mu drži ščipalnik. Zato je na tej visokorasli postavi markantna samo glava Označujeta jo čelo misleca in dob ga, siva brada Nos je f:n in plemenit, oči blage in polne sijaja. Ko si je podprl gla« vo s komolcem, da so mu prsti lepo izobli« čene roke obtičali pri laseh, so se poteze na obrazu zostrile in se mi je zdel v profi« lu kakor Michelangelov «Mojzes» Ali le za hip V naslednjem trenutku je zasijal iz njega pesnik, ki piše « eziji. Spoznal sem jo kot življensko silo, kot sintezo umetnosti. V bengalščini ima ^Vrtnar® rime. V pre« vodih so neznane Koliko čudovite lepote sc je moralo izgubit' s prevajanjem iz te« ga jezika v angleščino in odtod v druge jezike. Koliko pristnosti! Končal je. Stisnil je obe roki in zaprl prste. Nasmehnil se je blago in radostno. To je bilo slovo od nas, ki ga poslej ne bomo več videli, zakaj vrača se z zadnje poti v Evropo Bržčas pojde samo še na Rusko, v domovino svojega duhovnega bra ta Tolstega. Vabijo njega, idealista, pan« teista in nasprotnika nasilja, boljševiki — tak je njegov sloves, taka je sila Takur« jeve osebnosti. Odr°' je od nas, da se vr« ne čez morja in ocean v Indijo, deželo pr« ve modrosti. Ved in Upanišad. deželo, k a« mor je romal baje tudi Kristus mimo Alc« ksandra Velikega in drugih osvojevalcev. Tam. v tišini Tantinikelana. s pogledom na lotosovo reko, na modre gore in na cvetlična polja, bo ob šumenju dežja pre« motril svoje dojme in spisa! novo knjigo o Evropi Mi pa. ki smo ca videli in sli« šali. bomo nosili v sebi do smrti njegov živ obraz, pogled in smehljaj, ki ga ne mo« re podati nobena slika In iz njegovih spi« sov se bomo učili, — morda nikdar ne do« volj naučili — da st v živlienju Dobrota in Lcnota ena in ista luč na temačnem oknu božanstva . . B Borko. Darujte za dijaške kuhinje ijf^ <5 «» Dopisi RADOVLJICA. Po igrah -Krpan mlajši« in »Veleturist« je priredilo sokolsko gledališče dne 7. novembra igro »Dano Petrovičevo«, ki je bila trda preizkušnja za zrelost in resnost naših igralcev. Preizkušnjo so vsi sodelujoči nadvse pričakovanje dobro prestali. Splošen utls le bil, da ne nastopajo na odru diietanti, temveč poklicni igralci in se tudi večjemu odru ne bi tre-balo sramovati pred tako izvedbo. Naslovno vlogo je igrala s. Spicarjeva. Njen glas in mimika sta izražala globoko notranjo borbo med občutki .jubezm in strasti. Izvrstno kreacijo je ustvaril br. Vizjak v vlo-Ki Nadinega moža Da je ta igralec dober in poraben pri vsaki igri, je bilo znano, v zadnji igri pa je prekosil samega sebe. Br Spicar je imel sicer krajšo vlogo Nadinega očeta, toda tudi tu je izklesal izvrsten tip starega bonvivana Pri igri je kot gost sodeloval br Klavora, star znanec sokolskega glediiišca. iz prejšnjih let, v vlogi Andorja, ki jo je podal zelo realistično Tudi s Pezdxeva (mati Petrovičeva), g. Zavrtanikova (Pandurjeva žena}, br. Horvat (pandur) in br Potrata (zdravnik) so rešil? svoje manjše vloge zelo zadovoljivo ter pripomogli, aa jc bila podana i?ra zaokrožena ce'ota. — Sokolsko dru-štvo v Radovljici ie spremenilo svojo društveno knjižnico v javno. Vsled tega Je knjižnica postala dostopna tudi nečlanom. Cim večji bo obisk, tem bolj se bo knjižnica izpopolnjevala in služila splošni pro-svcti. KRANJSKA GORA. Tu smo praznovali posebno prijetno martinovo uedeljo. V manjših gostilnah je brnela harmonika, v hotelu Slave pa so priredili radi lepega petja po vsej Sloveniji sloveči tržiški pevci, člani bralnega društva, res lep koncert 17 pevk in 15 pevcev je zapelo pod vodstvom znanega pevovodje g ravnatelja La-jovica več Adamičevih, Aljaževih, Devovib in Lajovičevih zborov. Ženski zbor pa je prednašal nekaj skladb tujih glasbenikov. Koncert je bil dobro obiskan, poselili so ga domačini in okoličani. Okrog 150 obiskovalcev je pričalo, da se tudi naši podeželani zanimajo za lepo pesem. V imenu domačinov je pozdravil pevce sodni predstojnik dr. Kotnik. Da je prireditev tako lepo uspela, se je zahvaliti tudi posestniku hotela g. Zoretu, ki je poskrbel, da Je bila tudi okolica pravočasno m zadostno obveščena in da so bili pevci kakor poslušalci dobro postreženi Želeti b' bilo, da bi tudi še po drugih krajih vrli pevci nastopili tn seznanili naše deželane z lepo našo pesmijo. VRHNIKA. Ker je bilo prvo predavanje v nedeljo 7 t m vsled pogreba ge. Marije Oblak odpovedano, se bo vršilo prihodnjo nedeljo 21 t m. ob 15. (3. popoldne) v dvorani bivšega »Jantarja«. Predava strokovni učitelj g. J. Zupančič o temi: »Ljubezen do bližnjega v luči sv. pisma«. Glede na to, da je g. predavatelj poznan pri nas kot iz-boren govornik, upamo, da bo dvorana polna. Nameravana so zopet redna predavanja; odvisno pa je vse od zanimanja. Zato agi-tirajie Vsi za veliko udeležbo. Kr. org. SDS. TR2IČ. Zimsko prosvetno delo je pri nas v polnem teku. Zveza kulturnih društev ie priredila že par prav lepo obiskanih predavanj, gledališke pozornice so odprte, pevske vaje se vrše redno in ob dobri udeležbi. Pevski zbor Slov. bralnega društva je po-življen s precejšnjim številom novih pevcev in pevk. Svojo voljo in napredek bodo pokazali že v najbližnjih dneh. Pevski zbor izleti namreč sicer malo kasno, toda zato živahno na svoj letni izlet v Kranjsko goro, kier priredi v nedeljo dne 14. novembra ob 3 popoldne v dvorani hotela »Slavec« velik pevski koncert proti mali vstopnini. Na sporedu so poleg številnih narodnih pesmic v Devovi harmonizaciji tudi skladbe E. Adamiča, Aljaža, Ocvirka, Jenka in Foersterja. Za koncert vlada med prebivalstvom veliko zanimanje, saj so poslušali tržiške pevce pred kratkim, ko je kegljaški klub napravil svoj izlet, katerega se je udeležilo pa le par pevcev, med tem, ko nastopi sedaj ves pevski zbor okoli 40 po številu. S prav istim sporedo-n izleti -pevski zbor naslednjo nedeljo. to je 21. novembra, na Golnik, kjer Priredi na prijazno povabilo zdraviliške uprave koncert za zdraviliške goste in okoliško prebivalstvo. Tako vrši pevski zbor svoje kulturno delo med narodom, ki se ga vedno bolj oklepa in ga ve ceniti. — Škoda po zadnjih nalivih se povsod popravlja. Naš trg dobiva zanimivo sliko. Stare hiše na tigu se popravljajo, pritlični lokali se izpre-nmijaio v moderne obrtne poslovalnice po zgledu mesarja Jegliča in Belhar.ia. Bidlnova hiša sprejme pod svojo streho novo mesarijo novega gospodarja Godnova in nov brivski lokal od tega brata. Tržiški dobro-tiehiik pripravlja in napoveduje novo dobro gostilne »pri Jošku«. Kdo je ta tržiški dobrodclnik, vam že ob priliki povemo. Za danes le beležimo suho dtjstvo, da do danes nimamo v Tržiču dobre gostilne. NOVO MESTO. V soboto, 20. in nedeljo, 21. novembra nas zapet posetijo naši napredni akademiki iz Ljubljane. V sokoljem gledališču v Narodnem domu gostuje po daljšem presledku dramska sekcija Jugoslovanskega naprednega akademskega društva »Jadran«. V soboto 20 t m. vpri-zorijo zanimivo dramo dunajskega dramatika Drejerja »Ljubezen sedemnajstletnega«, drugj dan pa zabavno Nicodemijevo komedijo: »Scampolo«. Dramska sekcija »Jadrana« je že v mesecu maju gostovala v Novem mestu s komedijo »Faun« in dosegla popoln uspeli. V Novem mestu vla-vlada za gostovanje »Jadranove« sekcije veliko zanimanje in novomeška publika bo gotovo zopet napolnila dvorano do zadnjega kotička. Spominjajte se nesrečnih poplavijencev! Sokol Zbor župnih statističarjev in prosvetarjev V Beogradu se je vršil dne 24. oktobra precej dobro obiskan sestanek prosvetarjev in statistikov sokolskih žup, združenih v JSS. Letos je bil to prvi poskus, da se priredi razen prednjačkih tudi sestanek drugih istovrstnih sokolskih delavcev, ki je razmeroma prav dobro uspel. Ne samo da je narekovala potreba zbor prosvetarjev in statistikov nego že radi Spoznavanja člnovnikov samih je bilo na mestu, da se pogovore o odnoša-jih v_ poedinih župah ter da s primernimi sklepi poenotijo, poenostavijo in urede njihovo delovanje. Saj je znano, da se na sestankih primerno porazpravlja mnogo več zadev kot pismenim potom in se tudi vedno doseže mnogo večja jasnost v vseh ozirih, tako da |>otem odpade mnogo pisarenja iz Saveza v župe in obratno. Sestanek je otvoril namestnik saveznega staroste br. G jura P a u n k o v i č iz Beograda, ki je ugotovil sklepčnost zborovanja, pozdravil vse navzoče ter brez daljših formalnosti razdelil zbor v prosvetno in statistično sekcijo, ki sla takoj pričeli z delom. Videli smo zbrane na sestanku brate iz vseh krajev naše domovine. Posebno je razveseljivo dejstvo, da je bilo Sokolstvo iz južne Srbije in Sumndije prav lepo zastopano, pa tudi i/, ostalih žup je bilo precej delegatov. Seveda je bil to letos prvi početek. drugo leto bo obisk gotovo še večji. Sekciji sta namreč med drugim tudi sklenili, da naj se vrši vsakoletno slični sestanek v Beogradu. Zbor prosvetarjev je pod vodstvom brata .Terasa, saveznerra prosvetnega predsednika napravil sledeče sklepe: Na predlog župe Tuzla se Ustanavlja minimalna sokolska knjižnica z najpoglavitnimi sokolskimi knjigami (30 knjig in 8 sokol, listi). — Skupna cena znaša nekako 340—400 dinarjev. Tako knjižnico si mora nabaviti vsako sokolsko društvo. — Župa Novi Sad je predložila 25 nalog za sokolske govore v telovadnici pred dvoredom, ki so bili soglasno »prejeli. — Po predlogu društva v Dubrovniku se sklone izdati za naraščaj prosvetno sokolsko knjižico v obliki vprašanj in odgovorov. _ Sprejme se protest Saveza proti odločitvi ministrstva prosvete, da naj se zmanjša število telovadnih ur v četrtem letniku učiteljišč. — Sklene se. da se imenuje dosedanji savezni dan 1. decembra vsakega leta od sedaj naprej sokolski dan. Za letošnji sokolski dan 1. decembra se določi kot prodava! ni tema: Sokolski naraščaj kot narodna in državna bodočnost. — Kot minimalen program za bodoča zimska predavanja veljajo razen pro>''. »Češkoslovaška Oboe Sokolska« prireja, odkar ima Tyršev dom prednjačke tečaje enega za drugim. Navadno trajajo do šest teduov. Vodstvo tečajev je v rokah kompletnega predavateljskega zbora, ki mu pripadajo najboljši sokolski teoretiki in praktiki. Zadnja dva tečaja, moškega oziroma ženskega, je obiskovalo 52 članov in 50 članic. Prirejen je bil v praksi bolj za ameriško predujaštvo, pa tudi za ostale Slovane. Ame-rikancev. ki so ob zletu poselili domovino je bilo v tečaju 10 moških iu 21 ženskih članov. Iz našega Sokolstva eo obiskovala moški tečaj dva brala. Češkoslovaška sokolska zveza nam je pre.l kratkim časom poslala podatke o stanju te največje sokolske organizacije ob začetku leta 1926. Tedaj je štela ČOS skupno 53 žup t. 2693 društvi in 441 odseki, število članstva ie ogromno saj je članov 243.061 in članic '91.657, skupno tedaj 334.730 oseb Od teh je povprečno vpisanih 47.010 telovadcev iu 26.137 telovadk. ki vežbajo pod vodstvom 13.106 prednjakov in 8245 prednjačic. ČOS ima tedaj- več prednjaštva kakor JSS telova-dečega članstva vobče! Naraščaja je moškega 37.125. ženskega 33.281 in dece 60.572 dečkov ter 76.559 deklic. Lastni Sokolski dom ima 580 društev, letnih telovadišč in igrišč pa je 119S. Starosta poljskega Sokolstva. brat Adam Zamojski je bi) od našega kralja odlikovan z redom sv. Save I. reda. Br. Zamojski se je takoj od početka njegovega starostov«nja poljskemu Sokolstvu zavzel za ustanovitev slovanske Sokolske zveze ler je tudi vsesplošno v poljskem Sokolstvu velik pobornik čim ožjega in istega delovanja z ostalimi sokolskimi zvezami. Poljsko Sokolstvo šteje v 7 velikih župah 75 okrožij z 886 sokolskimi društvi, ki bro-jijo 52.466 članov. Zanimivo je to, da se nahaja sedma župa v Franciji, kjer je 10 okrožij z 115 društvi in 3457 člani. Sedež te župe je Pariz. Linija francoskih simnastov ima letos svoj kongres v Parizu dne 20. novembra. Otvoril ga bo M. de Selves. prezident francoskega senata. — Prihodnja. 49. zvezna slavnost se vrši 1. 1927. v Anversu 5., 6. in 7. junija. — Tekmovalo se bo v lahki atletiki. Za Miklavža želijo naši malčki novo slikanico Jtfarije Grošeljeve: Čebelica brenčelica. Večbarvne slike iz otročjega in živalskega življenja s pesmicami. Cena Din 30, s poštnino 33 50. Naročila sprejema Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. 271 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjit znesek Din 5»—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I"—. Najmanjši znesek Din tO*—s Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer v Ljubljani, Valvazorjev trg 266 Lastni Izdelki! Nizke cenel Smučarske obleke kompletne po 850 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon za gospode priporoča o ob-fiinstvu in društvo tvrdka Brata Capuder prej Pero Capudei Ljubljana. Vegova ulica 248 T. RABIČ \C>, Ljubljana '^orskn0^ Trajno kodranje, vodno ondulacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani. 243 LUTKE in druge igračke popravila trgovina 11691 l Koler. Stari trg 6 dobe Vpokojeii železničar ali orožnik, pošten, Se dela zmožen, dobi mesto hišnika na Gorenjskem Naslov Pove oglasni oddelek .Jutra* S4357 Ekonom zmožen vseh vinogradniških in kletarskih poslov, neože-njen, vojaščine prost, se sprejme. — Ponudbe « natančno navedbo dosedanjega zaposlenja pod cLj 14» na oglasni oddelek cJutra*. S4S41 Prekajevalskega pomočnika samostojnega specijslista v Izdelavi kranjskih klobas, * dobrimi "pričevali, sprejmemo Naslov v oglasnem oddelku cJutra.. 84204 Postrežnico za nekaj ur dnevno sprejmem v Šiški. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. nita ulica Str. 5. S4043 Kuharico katera bi samostojno vodila gospodinjstvo na deželi v večjem industrijskem kraju, sprejmem takoj* Naslov v oglasnem oddelku < Jutra* 84128 Poslovodkinjo samostojno — e primernim kapitalom, sprejmem za tovarno damskega perila. Ponudbe na oglas oddelek cJutra* pod šifro cPoslo-vodkinja*. 34350 Saldokontista mlajšo, a le prvovrstno moč išče za takoj tvrdka v Ljubljani. Ponudbe s podatki na oglasni oddelek cJutra* ood «Saldokontist* 34402 Komercielnega ravnatelja iSfc* tovarna »Konoplja* v Bački Ponudbe t navedbo dosedanje prakse na oglas oddelek «Jutra» pod Šifro cKomercielni ravnatelj ~ Bačka*. S4399 Kuharico ki sna dobro kuhati m samostojno voditi kuhinjo sprejme gostilna pri Stefa nu Miklošičeva cesta št 4 34408 Zastopnika dobrega, inteligentnega in zgovornega išče proti takojšnjemu uastopu za svoje podjetje v Ljubljani svetovna tvTdka. — Zaslužek dober Oferte na oglasni oddelek cJutra® pod šifro cZastopnik 30». S4410 Kdor si želi dobrega, lahkega zaslužka, to je z razpečavanjem vsaki stranki koristnega predmeta, pripravno za vsakogar. naj blagovoli napraviti ponudbo na oglasni nddelek «Jutra> pod šifro «Sanita». 34m97 Prodajalko samostojno, s 5—10.000 Din kavcije iščem sa galanterij sko-manufakturno trgovino Naslov v osrlasnem oddelku «Jutra*. 34329 Potnike (ce) za Slovenijo, sposobne gospode in tudi gospodične, iščem za stalno ob visokem zaslužku. Upravitelj velike tvrdke se rnihaja v Celju, Gosposka ulica — hotel «Zvazda» soba St. 2. kamor se j" obrniti v svrho informacij. 34115 Samostojen trgovec s 5 trg. pomočniki, z dobro idočo trgovino v sredini Zagreba. išč« poltenega in marljivega blagajnika ali blaga]ničarko za trgovino, z jamčenjem od 100.000 Din v denarju Z» vloženo vsoto primerne obresti Prednost imajo gospodične, vdove aH starejši gospodje. Ponudbe na naslov: t. Kampuš, Zagreb. Kame-34422 sščejo Pridno dekle želi mesta pri šivilji, kjer bi se Izučila v šivanju. — V prostem času bi pomagala pri gospodinjstvu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra» 84353 Natakarica začetnica, vešča tudi šivanja, išče mesta Opravljala bi tudi druga hišna dela Nastopi lahko takoj Ponudbe na oglasni oddelek men? ponudbe oa oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Samostojno vod. stvo 1». 34280-» Vajenec išče učnega mojstra za strojno ključavničarstvo ali mehaniko. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». S41ES Mesto gospodinje pri samostojnem gosji^u ali vdovcu išče ta. inteligentna, dobra In v— ljiva gospodična Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod značko 34412 Stikalna plošča marmornata za 220 Volt In 80 Amper, trofaznlm stikalom in varovalni naprodaj pri (V. St«»*"a. Ljubljana. 34139 Dvosedežni avto nrv stroj in prestave, prodam za iO.000 Din. Kaslov v oglasnem oddelku Jutra. 34S92 Emajiiran štedilnik skorc nov, 85 X 60 om. naprodaj za 1S00 Mu Naslov pri slugi Ljubljanskega kluba «Kazina». 1. nadstr 34394 Ponos hiše so okusno okrašene stene, privlačne slike, elegantni okviri. Moderne, svetniške slike, ikone, kraljeva sli ka, pokrajine, ženske slike, zgodovinske in umetniške slike, oljnati tiski itd — Tudi okvirjenje najceneje pri Brača Jenič. Zagreb, Ilica 48. 265/1 Austro-Fiat sedemsedežni. 24 HP. v dobrem stanju, takoj za voziti. nova pneunutika, pripraven za tak«*metar ali lahki tovorni >vto, po ba* S-*— cen- naprodaj. — gle4 pri Barešiču na Dunajski cesti 12. 34407 Blagajničarks dobro izvežbasa, i»ii službo v kavarni ali res***v& Rabljene citre ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 34400 Na domačo hrano dobro, sprejmem več boljših gospodov. Na-lov v o .-'i s oddelku cJutra*. £-1333 Branjarijo s stanovanjem v Mariboru sredi mesta, dnbro idočo, proda lielak, Vrtna ul. 17. 34424 Otroka ne pod 4 leta starega v?.i-me v dobro oskrbo boljša rodbina. Naslov pri podružnici «Jutra* v Mariboru. 34427 Najstarejša parketarska tvrdka Ferdo Primožič LJUBLJANA, Trnovski pristan 4 se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih parket, hrastovih in bukovih deščic. Popravila in struženje starih podov Delo solidno 18° Cene zmerne POZOR, Zopet znižane cene! Josip Šlibar POZOR, Zopet znižane cene! Ljubljana, Stari trg 21, — poleg Zalaznika Cisto volneno blago za ženske, široko 110—130 cm Din 40.—, 70.—, 120.— Prima moški štofi lodni, kamgarni, velour.il Din 90.—, 200.—, 300.—. Kovtri klotasti Kontenina za rjuhe Angleški Sifoni Robci, tucat od Din 1S5 naprej Din 27.—, 29.—, 34.— Din 12.—, 15.—, 19.— Din 48.—, 70.—, 90,— Angleški popleni za bluze in srajce Različno blago za ženske obleke 1-:195 a Vsako sredo in soboto prodaja ostankov. Din 36.—, 40.—, 45,— Din 9.—, 16.—, 32.— M, Zevaco' 9 Papežinja Favsta Roman Polkovnik je srdita zaklel. Z obrazom spačenirn od togote je »iuise izdrl svoj težki meč, iščoč z očmi predrzneža, ki ga je opsoval z izdajalcem... Zagledal jc mladega moža, ki je z brezmejnim zaničevanjem pahnil švicarskega polkovnika s pot; ter se postavil predeni in izzivalno prekrižal roke. V smrtni tišini, ki jc zavladala vse na okrog, sc jc spe: začul iniadeničev gias: -Henrik Lorenski, vojvoda Guiški! Morilec mojega očeta, dvakrat upornik, dvakrat izdajalec! Jaz, Karel Angoulemski, sin Karla 3X„ kralja francoskega, te proglašam za izdajalca in te pozivam na mejdan, bodi z mečem aH z bodalom, kjerkoli in kadarkoli se upaš!.. Dvajset plemičev jc še tisti trenutek z dvignjenimi bodali planilo na Karla. Toda Guise jim je mahnil, da ne. Njegove oči so bile zalite s krvjo, usta so sc mu penila. Iskal je psovke, da bi io vrgel mlademu možu v obraz, preden bi ga prepustil tolpi... Sprejmem tvoj poziv, Karlov sin!« je izpregovoril komaj dihaje. »Toda, ker je strahopetnosi dedna v tvojem rodu in ker se bojim, da mi ne bi pobegnil, te hočem skrbno čuvati vse do dne, ko bo Brazgotinec utegnil misliti nate.. .c : \e Brazgotinec, Visokost!« je zakiical mož, ki se je z jedkim -'a^mehom na ustneah in z bodečo iskro v očeh postavil ob Karlovo stran... Kdo ie ta? jc zatulil Guise. iKJo ste?.. Pardaillan pa je iztegni! pest proti njemu- rekoč: Nc gre za to. kdo sem jaz, Visokost, ampak za to, kdo ste vi! Pred šestnajstimi leti, na dvorišču nekega dvorca v Bethisyjski »V Bethisyiski ulici!s je zamrmral Guise in njegove hči so se z grozo uprle v Pardaillana. i Oh, gorje ti, ako si tisti, ki se mi zdiš. da si!...« >Tik po tem, ko ste umorili admirala CoIignyja in ste stopili njegovemu truplu na okrvavljeni obraz, vas je ta roka, evo. ta moja joka. Visokost.. Tako govoreč je odprl pest in pokazal dlan ... >Ta roka, Henrik Guiški, vas je udarila v lice in od tistih dob se imenujete Okloiutanec!.. 3Ti si!« je zariul Guise sredi besnega kričanja množice. -Primite ju oba! Primite! Živa! Živa ju hočem imeti!. ..c Ljudsko morje je zahrumelo naiik vodi, kadar podira jezove. Criiion je odletel prav do svojih čet. švicarski polkovnik je bi! prvi, r.: je surovo položil roko na rame vojvode Angoulemskega... Pri t:'-ti priči se je zruši! mrtev: Pardaillan, ki je po bliskovo izdri rapir mu je razbil glavo z ročnikom.. s-Guise!« je kriknil Karel. i-Pomni, da si sprejel moj poziv!« Živa ju hočem! Živa!« je tulil Guise... Vse je vpilo, grozilo, mahalo s pestmi, namerjalo helebarde, vihtiio bodala in meče. Edina, ki je mirno zrla na to sliko živega pekla, je bila Favsta na svojem oknu... Še tisti mah, ko je pobil švicarskega polkovnika, je Pardaillan z levico objel Karla okoii pasu in planil z njim proti gardi, ki je bleda in prepadena drevenela na mesta. Z rapirjem,.ki ga je drža! v desnic za rezilo kakor bojni kij. je odbijal sunke in udarce; tako si je utrl vzlic navalu Guisevih plemičev pot do Crillona. ;Predajte se. Criiion!- ie viknil Mainville, eden najbolj vnetih pristašev ,sinti Davidovega'. ^Predaj mi ta dva,< je zarjul vojvoda Guiški. »Predaj mi oba, pa ti dam oditi z vsemi tvojimi vo.iniki. kamorkoli vam drago!« Tedajci se je Pardaillan vzpel na prste in dvignil svoj rapir visoko proti nebu. Raztrgan in krvav, toda žareč od smelosti in divjega posmeha, se je za trenutek pokazal nasprotnikom v luči solnca, ki ga je venčalo s svetlo glorijo. Nato pa. baš tisto sekundo, ko se je garda zamajala od naskoka in ko je sam Criiion izgubil upanje v častno rešitev. Guise pa ie pravkar odprl usta da bi za-vrisnil od zmagoslavja, se je preko vsega trga grme razlegel vitezov glas: »Trobentači! Zatrobite kraljevsko koračnico!.. .c ln garda, mahoma ažgana po blisku njegovega junaštva, je za-oriia za njim: : Živel kralj!.. .e Ob bodrih zvokih kraljevske koračnice so se naiik klinu zarili med drhal. Vsem na čelu. med Karlom, katerega je vleke! s seboj in med Crillonom, ki se ni mogel osvestiti od strmenja, je stopal vitez de Pardaillan z dvignjenim mečem v roki. podoben starodavnim junakom Homerjevih epopej... Arkebuze so pokale, tolpe meščanov so se z arkebuzami zaganjale v Crillonovo četo: toda kraljevska koračnica se je zmagovito vzpenjala nad njihovo besnenje in Pardaillanov klic je rezko zvenel na vse strani: Naprej! Naprej!.. »Kje so moji vo.iniki! Moji liga rji!* je stokal Guise. omahujoč od besnega gneva ... Bojna moč Lige je bila razkropljena po vseh Koncih Pariza: ni je bilo od nikoder in Crillonova vojska je skoro da neovirano ostavijala pozorišče! Meščanske trume so se razmikale pred to železno kačo, pred temi ranjenci, ki so z naperjenimi halebardami te"ko in umerjeno korakali svojo pot... Pardaillan je bil spravil meč v nožnico. S trdim korakom je stopal na čelu in klical: -Prostor za kralja! Prostor za kralja!...« V njegovem glasu je bilo nekaj tako porogljivega, da nihče ni vedel, katerega kralja misli vitez in ali mu res baš zaradi kralja tako plamenijo oči! Samo nekaj minut je trajalo, pa je imela Crillonova četa Grevski •rz za seboi in ie krenila po nabrežju naravnost proti Novim vratom med tem ko je za njo, na desni in na levi čedalje glasneje hi ume! ves razjarjeni Pariz... Tisti trenutek je v teku prispelo od Bastilje tisoč Ugarjev pod poveljstvom Bussija-Leclerca. oboroženih z nabitimi arkebuzami. pripravljenimi za strel. ^ Vendar že!< je z divjo radostjo zavpil vojvoda Guiški. A baš ko je hote! planiti k Bussiju. mu je nekdo položi; roko na komolec. Srdito se je ozrl in je zagledal plemiča v črni baršunasii obleki, ki se je zdel čudno mrk in miren sredi teg3 besnenja razjarjenih množic. »Kai hočeš?^ je zarohneL sPoišči me jutri!« 5Za!, visokost,- je deial plemič, moleč mu zapečateno pismo, a Jutri bi biio prepozno. Citajte to pismo takoj, zakaj pošilja van ga princesa Favsta!...« Vojvoda je vztrepetal. S spoštovanjem in kakor s skrivnostno grozo je pograbil list. odtrgal pečat in prečital pisanje.. Omahnil je. Obraz mu je posivel. Hripav vzdih mu je planil ;z grla in kakor nevede si je z roko obrisal znoj. ki mu je mahoma orosi! čelo. Vsebina pisma je bH3 tale: *Grof de Loignes ni pobegnil s Herodom iz Pariza. Vojvo-din.ia Guiška. o kateri mislite, da je na poti v Loreno. in ki s:e jo pred dvema dnevoma sami spremili do Lagnyia se je pravkar vrnila v Pariz. Nekdo Vas pričakuje v Vašem dvorcu, da Van pojasni ta dvojni dogodek.-* >^Ka.i ukazujete. Visokost?« je kliknil Bussi-Leclerc. ko je obsta'. pred Guisem. Vojvoda pa je krvavo pogleda! okoli sebe in jekni! z zamolkli, j glasom: »V dvorec, gospoda! Siedite mi v Guiški dvorec!...c In je odiahal s vojim osuplim spremstvom kakor da ne miši: ve. ne na Bussiia-Lederca in njegove vojnike ne na Crillona. ne na Pardaillana in vojvodo ansrouiemskega ne na Belgodera. kateremu hote! sporočiti svojo voljo... da. niti ne na Violetto!... IftCfD V ID A IV špecijalna trgovina Ivr^lJK UIV^II^ božičnih okraskov Lubljaaa, Mestni trg 11. Papir • sv.ien. tsietni, zJat m srebrni, škreocči m Krep Ziata ;r. srebrna p?r,ca Ž:ca za rcie Ž;ca za obešanje okraskov Bnljantna vrvica, svečke držke za svečke, čudežne svečke Pročfci za « kot. res fcrasn: in prccn:. 2o vzorcev :n veličin Obrate (Krtppenbtlder). ro-stva (štahce . iameta, ^irianie od smete grrlanče papirnate, ingeisk: iaski Feenhaar) Razglednice blok' tn hrbričk- za koledarje. knnke s i lampi-om Listič za rcže. prašniki Potzeln) cmetne cvetlice in venci za neveste Velikanska izbira vsakovrstnih ste-Klenih bcž'čnih okraskov v oblik- ptičKov, evončkov, roožičkov sadja buntoc. špice. okraski oa iamete tet Blasnikova in dru-'61 žinsfca eratika itd., itd in najbolje kvalitete in najceneje nudi Posavski umetni mlin Sisak. ■ i e : II cve ia bukove dobavljam ia paklačaai v vsaki znnož!ai I JOS. R. PUH, Ljubljana, \ t Gradaška ulica 22, telefon 51-3. * 1131 Ča!no presno maslo kg Din 45-— la polumastea domači trap stovski sir kg Din 25*— la domači trapistovski sir kg Din 20-— Ia grojer in tilziur kg Din 25-— ementaler v hlebcih 5—6 kg Din 35 — la sir za struganje kg Din 25'— pošljem po pošti povzetju m železnici \ vsaki koli ini US74-; MMm Kotio LaznicKv Dežanovac. H9 ( Ana Subičeva ro, \Vrlscher naznanja v svo em ter v imenu svojih otrok Vere, Nade in Ljube ter ostalih sorodnikov ore užno vest, d* e njen dragi, ljubljeni m nepozabni soprog, oz oče, gospod Slavko Subic revideni drž železnice včeraj, 15. novembra ob 23. uri po doki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu 'asoai. Pogreb predragega ra nkega bo v sredo, 17. novembra 192t> ob poi 5. pop. iz h še žaiosii. Stari trg 2 na pokopališče k Sv Križu Sv maša 'adušmca se bo daiova a v petek, 19. t. rn ob 10. dop. v sto ni cerkv; Sv. Nikolaja. V Ljubi'am. dne tb »o^emora lV/fi Žalujoče icdb ne Subičeva, Likarjev^ irt Wrischerjeva. BHiiiiiiiinmiii ■ Priporoča se s B ■ 5 mm iufidja is msoo m f I T. Kune i 5 Mestni trg LJUBLJANA ^od Trančo S SREČKE državne razredne loterije nud.jo nedvomno največio možnost dobitka, ker je \sa-3.ulO Din vtož-tr ahko proti ugodner.-obresovaaju, eventuelco lahko pretopile ko: tih druiaDmk Kaa tet bo vootablien v ivrbo razš rtenja ' govme ; Jonudbe pod .,Popolna varnost1' na og!. oddelek .Jutr^' U925 prvovTstno nc-vo tobo popolnoma dozorelo dsfcfte povsod Prva hrvatska tvornica salame, s-šena mesa i masii immti mm i P E T R I N J A Glav. zastoj za Slovenijo: - R. BUNC in DRUG Ljubljana Celi« AhlibL-K/ ANA RAZPAD CARS1VA Uskar tiabicfu ki ie izhaja v po£l stk-j ^Slovenskega Naroda" ie pravkai iz>e! Vsebina otnaaa e skuzinzko/ zanimiva in slika . najrestrejš h barvah ži\ 1 enie na Habsburškem dvoru Kciga -e naroča on p:av .JUTRA" in stane broširana Din 40-—. vizana P3 Din so - Po -\5-t' Dir 4 - ' eč lis ev td. f. B. L .ka cesta u <.au ccitt i .a vev t »kisu cedvo^oies motorjev, otroški t .oi čkov ivalni >tro e\ vsa trstaih ladorr.estnih o < ov cneumatikc osebn ddele = za iopo'no opravo ma;lira nje n ion klan t dvokoies 3tr :-4 vas "ot e avne nt.i> ; „ I R ■ B U I obiana Ci i« (f (« ct « C€ (i f* š m c« m m m m u Razpis. Krajni šolski svet v Šoštanju razpsuje oddajo gradbenih del I orizidka pri obstoječi osnovni šoli v Šoštanju (4 šolske >obe, 2 sobi za ročna dela 2 sobi za učila in stranišča).' Načrti, proračun n ^tavDem oogoji so na vpogled v j jisarm šolskega uprav telia v Šoštan u, kier se izvejo tud j vse Irug' podro nost. Rok za pred lož lev pismentb poi udb poteče 4. de-| cembra 1926. Skuona prnračunjena stavbna svota znaša Din 480000 Kra ni šolski svet si pridtžu e pravico, oddati delo ne ; ilede na višino ponudbe. Krasen zaslužek se nudi v-akomHr, ki je v tre. in mdustnj-skib po-ijetjib dobro vpeljan, z izpeljavo nove reklame. Potrebni obratni kapital Din 20C' . i£Tjoeto;iiE eksistenca Dopisi aa: Lavrir ^ Cie_ C. P 30. Strailrtjurr I ranriia i 11965 Krajni šolski svet v Šoštanju Načelna: Franc Vrečko. xi KOi oven entv-rtik-j m drug h virih orired Jave Kuna ver ie ziia n si lob eat i TISKOVNE ZADRUGE i uubttan. Prese»7»ova ulica »asato glav ,.os-t Broiitana »njiga •itant ii - Din, vezana ^ — Din 'o -o ' - On več Stanje vloženega denarja dinarjev 720 milijonov kron. nad 1Š0 milijonov a'ii Sprejema vloge na hranilne knjižice kako: .ud: na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestov anju. Hranilnica plačuje zlasti ta vioge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računa najvišje mogoče obresti. Telefon štev. 16 Ustanovljena I. 1889 Poštni ček 10.5S3 Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) LJUBLJANA, Prešernova ulica. Jamstvo za vse vioge m obrest:, tudi ekorega računa, ie veqe koi kjerkob drugod, sei amo zan;e poleg lasinega brantimčnega premožema mesto Ljubljana i vsem premožemem et davčno močjo Vprav i-ad ega naiaeaio pn nje sodiič* dena nedoietnib, ttnilski uradi cerkven' m občine občinski denai 3*- 1 "S 3 | Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnica, ke; ;e denar tu popolnoma varen. 4raBittic> toie o« «zk rtrestn m a» a»e5t¥a a aernu I J Urejale Frtac Poc. izdaj« za Kcssorcij »Jutraa Adoii Ribniii Za Narodni csi^arao dd tot osk»rnarj* trar lezeršei. L* insctata, da ft jdgo»ofet Aiojaj No»«i Vs • Ljuhtjani