t>?3. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 6. novembra 1913.
Lelo II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20’—. polletno K 10’—, četrtletno K 5—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80"—. — Naročnina se «:	pošilja	upravništvu.	:«
k:	Telefon	Številka 118.	:n
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravnifitvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska alica št. 6.
Dopisi se pošqjajo uredništvu. Nefranbirana pisma' se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petlt vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in. zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po* m pust. — Za odgovor je priložiti znamke, nL
m	Telefon	številka 118.	«
Ob morju...
Trst, 31. oktobra.
Najlepši kraji so ob morju. V prozi te lepote ni mogoče opisati. Mnogo pesnikov — med njimi zlasti naš Jenko in Kette — je našlo dosti lepih besedi o krasoti, ki jo podaja iz morja vzhajajoče in v morje zahajajoče solnce. Krasnejšega prizora si človek res ne more želeti. Pa tudi obrežje in vse kar se nahaja v bližini morja, je oblečeno v pesniško obleko.
Mi, ki prebivamo v teh krajih, smo na vse to že tako navajeni, da se nam zdi nekaj vsakdanjega. Drugače je z onimi prebivalci, ki so oddaljeni od moija. Tem se neprestano dviga hrepnenje po njem. V duhu vidijo njegovo lepoto in ne morejo kaj, da se ne bi podali na pot proti Trstu. Za njih je mesto Trst postranska stvar — videti hočejo morje in velike ladje na njem.
Kraji ob morju pa niso samo lepi. ampak tudi važni. To vidimo najbolj v času vojske. Za obmorska mesta se bijejo najhujši boji, ker so važna in ker je resnica, da je včasih od enega samega obmorskega mesta, odvisen razvoj kateresibodi države.
Obmorska mesta so povečini trgovska. Obmorska mesta odpirajo pot v svet. Za trgovino je to velikanskega pomena. In vsaka država si lahko šteje v srečo, če razpolaga s takim važnim trgovskim empori-Jem. Avstrija n. pr. bi bila napol manj vredna, če ne bi imela Trsta. Trst je duša Avstrije.
Če imamo to dejstvo pred očmi, potem nam je lahko razumeti, zakaj se vrši za Trst taka borba. Razumljivo pa nam je zlasti to, zakaj se Nemci toliko potegujejo za to točko. Njihovo stremljenje gre za f"m, da Trst podvržejo sebi In da v n zavladajo. Če bi se jim to posrečilo, je glavni del germanskega programa uresničen.
Kako pa je z nami — Slovenci? Mari mi ne polagamo važnosti na Trst? — Tega ne trdimo, toda resnica ostane pribita, namreč ta, da se za stvar premalo brigamo. 2e res, da Imajo Slovenci in Slovani širom svoje domovine uprte oči na naše mesto. Tudi je res, da smo tržaški Slovenci v gospodarskem oziru že precej močni — saj se je n. pr. ravno pred kratkim beležilo razveseljivo vest, da smo zopet za en velik korak naprej, In sicer z ustanovitvijo splošnega, edino varnega denarnega zavoda na Primorskem, ludi mnogo trgovcev in obrtnikov imamo — le žal, da je med njimi precej takih, ki si niti v dopisovanju ne
upajo pokazati svoje barve. A nekaj pogrešamo, in sicer veletrgovino.
Če grem v obmorsko luko, vidim vse polno italijanskih, nemških in drugih trgovskih parnikov in ladij
—	samo o slovenskih ni duha ne sluha. Slovenski trgovci so odvisni od italijanskih in nemških veletrž-cev. Te podpirajo, tem pomagajo graditi milijone, kapital. Italijani in Nemci odirajo naše ljudstvo in mu pijejo kri; oni ga izkoriščajo, kolikor jim je to le mogoče. Zaslepljenost našega naroda jim je dobro došla; ob njej se pitajo in redijo.
S tem hočemo reči, da je živa in nujna potreba po čim intenzivnejšem razvoju naše trgovine — inale in velike. Ce do sedaj ni šlo, moramo iskati pota, ki bodo ugodnejša, revnejša kakor pa dosedanja.
Naša pot pa ni tako gladka kakor italijanska; s trnjem postlana steza je. Italijani se v trgovinskem pogledu lahkeje razvijajo, ker imajo več trgovskih šol.
Italijani imajo trgovske akademije, Italijani imajo trgovske visoke šole, a ml Slovenci — ničesar. V zadnjem času smo si sicer tudi mi uslanovili trgovsko šolo, ki je velike važnosti, a to je za veliko trgovsko mesto »Trst« vse premalo. Čelo v Ljubljani, Čelovcu itd. so nam enaki v tem oziru, dasi omenjena mesta vendar niso tako važna, kakor n. pr. Trst. Ml rabimo višje trgovske šole, ki bi slovenskemu trgovcu omogočile, da bi posegel v višje sfere, da bi zavzel v trgovini širše polje In važnejša mesta. Kdor opazuje splošen svetoven razvoj trgovine, ta mora priznati, da je to nujno potrebno, ker le v tem slučaju se nam bo mogoče vzdržati na površju. Ker pa smo Slovenci majhen narod, se moramo naslanjati na jugoslovanstvo, ki bo gotovo igralo v gospodarskem pogledu Še veliko vlogo. V združitvi, v sistematičnem in vstrajnem delu obstoju naša rešitev. Glejmo, da postane Trst jugoslovansko trgovsko mesto!!
Slovenska zemlja.
IZ TOLMINA.
Tolmin je napreden, to je pač vsem znano. Tukajšnji župan se pa vendarle premalo zanima za svojo službo. Marsikaj je v tem kraju zanemarjenega. Tako je tudi s tukajšnjo električno razsvetljavo. Bog pomagaj! Te električne žarnice — mora se reči, da so nekaj res modernega. Vsaj tako se zdi, ker se nikdo ne zmeni, da bi se že enkrat uredilo z razsvetljavo. To je vendarle sramota, da zaostaja Tolmin, kar se tiče
razsvetljave. Po-vaseh imajo vsaj poštene petrolejke, tukaj pa bi gotovo bolje izhajali s svečami kakor s to moderno razsvetljavo. Pst! Pst! morda pa vendarle se vam bliža sreča, Tolminci! Misli se namreč ustanoviti tukaj kinematograf, čemu troski za razsvetljavo, ko jo preskrbi »Kinematografar« brezplačno! Kajneda! Ja, ja, to je imenitna misel in na tako misel pridejo le prefrigani ljudje, ki jim je blagor ljudstva v srcu; mislim da se razumemo. Tebi Tolmin pa: mnogo sreče; saj se ti tako bližajo srečni časi! Tujec.
IZ PIJAVE GORICE.
Dne 30. oktobra zvečer je bil pri županu Jamniku zbran ves občinski odbor in se je posvetoval o bodočih volitvah. V tem pride v hišo Reza Zabukovec, po domače Nuščovka in je povedala županu, da ji je njegov, t. j. Jamnikov pastir repo popasel. Jamnik in odborniki se zasmejejo. Kaj pa je njim do tega, če se sosedu škoda zgodi. En odbornik pa plane v žensko — ona ga je pa prijela in vrgla pod klop. Sedaj pa skoči na noge župan in njegov sin in so žensko peljali v njeno hišo. Seveda ko bi župan sam krave pasel, bi ne hodile na tuje njive. Pa on rajše jerebice lovi po koruzi. Ko je bil mlajši, je rad vozil na gostije in ženitovanja ženine, neveste in svate. Zdaj mu je to prepovedano. Pravijo, da mu je žena tudi okna zaprla, da ga jerebice preveč ne vabijo.
IZ IGA.
Odkar rogovili v naši občinski hiši neki »Matija Mencej«, se gode stvari, ki so prava lopovstva, in ne sinejo ostati prikrita širši javnosti. 2e štiri leta traja pri nas prepir zaradi nekega občinskega mostu. Ta most vodi na javni cesti čez potok Ižico, in se je vzdrževal že nad 25 let, odkar se je zvezala cesta s sosednimi občinami, Iz občinske blagajne. Leta 1909. se je nahajal v slabem stanju. Takratni občinski odbor je sklenil, da se napravi nov most na občinske stroške. Most se je v tem letu napravil in je stal 2450 K. Ta svota se je plačala deloma iz občinske blagajne, 400 K pa se je dalo v proračun za leto 1910. med skupne stroške. Ta svota 400 K se je vsled povišanih občinskih doklad več kot pokrila. S tem je bil torej most plačan in stroški pokriti. Takrat je odločevala še napredna stranka v občinskem odboru. Leta 1910. pa so dobili pri volitvah premoč klerikalci. Takoj po nastopu so sklenili, da plačajo stroške mostu posestniki zemljišč, ki most rabijo. V tem ozemlju pa imajo posestniki drugih občin svoje parcele v velikem številu.
Beg iz Avstrije.
Sklepalo se je, naj sc stroški pre-računijo na vse udeležence po oralih zemljišč, terjali pa se bodo le delni zneski zunanjih udeležencev; deleže domačih občanov trpi naj občinska blagajna. Hodili so po nasvete v Ljubljano (na gotova mesta!) tam so bili informirani, da tako ne pojde, ker to ozemlje leži skupno v enem katastru in ima ene in iste interese. Pogruntali so jo pa drugače. V seji dne 26. februarja 1910. napravil se je navidezno sejni zapisnik, da imajo plačati stroške za most vsi udeleženci, ki most rabijo, po 12 K na oral. V resnici se je pa mislilo izterjati le zunanje udeležence. Parola je bila, biti tiho, in trditi pred zunanjimi udeleženci, da smo tudi domači plačali svoje delne zneske. In tega so se županstvo in odborniki tudi posluževali. Domačim udeležencem se je pa trdilo, da se ne bo denarja terjalo, ker drugače bi bil pri razglasu nastal takoj odpor, ker je bil most že plačan. Zunanjim udeležencem niso bile razmere znane, zato se tudi niso brigali za kak priziv. In res, županstvo je pričelo terjati zunanje udeležence. A tem se je zdela stvar sumljiva. Pričeli so poizvedovati pri odbornikih, ki so bili v tem prizadeti, če so tudi oni kaj terjani, in če so plačali za most na Išči. Ti so jim pa odločno trdili, da so tudi oni bili terjani in že plačali svoje deleže. Ker pa naša občina še ni Sodoma in Gomora, da bi ne bilo nič pravičnih ljudi, je umljivo samo na sebi, da so zunanji udeleženci izvedeli, da se domači ne terjajo, zato so se pričeli
nekateri vpirati. Županstvo je izročilo terjatev c. kr. okrajnemu glavarstvu za rubežen. V dokaz poslalo je to navidezno napravljeni sejni zapisnik, in površen razdelilni zaznamek domačih in zunanjih udeležencev, ter uradno poročilo, da so že vsi (tudi domači) udeleženci izplačali svoje delne zneske. V resnici pa domačih ni še nikdo terjal. Zunanji udeleženci vložili so priziv, po dr. Švigelju na deželni odbor. Pa bili so zavrnjeni, češ, da se niso pravočasno pritožili in vsled neresničnih poročil županstva. Ko se je pa šel prepričat Anton Zupec iz Iškevasi, varuh mladoletnih Zupčevih iz Iga, k županstvu, da bi plačal njih delne zneske, ga je župan odslovil in mu rekel, da domačih ne bo terjal. Sedaj je bilo vse jasno. Vložil se je vnovič priziv, da, kakor domači udeleženci, tako naj bodo tudi oni deležni tega plačila. Ker je pa bila pritožba napravljena proti terjatvi županstva, je bila poslana v rešitev občinskemu odboru. V seji dne 21. februarja 1911 se je pritožba zopet rešila na podlagi laži, da so se se že vsi domači izterjali. Zunanji udeleženci so dokazovali vse te laži. Županstvo dobilo je od deželnega odbora naročilo, da ima vseeno samo nekatere terjati. Stvar je prišla v zagonetko. Denar nazaj dati zunanjim udeležencem, bilo je presramotno, zato je pa županstvo raztegnilo terjatev še na domače udeležence. Prva terjatev se nam je razglasila javno dne 14. aprila 1912. Razburjenost je zavladala velika. Županstvo opira se
LIST K K
PAVEL BERTNEr.
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
In to je moj zločin, to je kesanje,
ki me bo morilo, da sem rekel sam pri sebi: pustimo naključjem njihov tek, saj se zdi, kakor da se je zavzela za revico dobrota božja.. Pustil sem jo vstopiti v hišo nje, ki ji ni srce nikdar zaklicalo: To je otrok mojega otroka!... In vendar, zelo Je bila podobna vašemu sinu, gospa markiza; sami ste opazili to podobnost!«
Vdova, ki se je starala vidno od minute do minute, mu ni odgovorila. Toda Zak je viknil brezumno:
»Ali je res, babica? Ali je res, kar pravi?«
»Res je.. « je zamrmrala.
»In zdaj,« je dejal Florestan s široko, nehote teatralno gesto, »zdaj veste, kje je. Njen ubogi pes jo je sledil pravkar do kanala, a tam se je ustavil in začel tuliti v slutnji njene smrti... Tam izječejo jutri njeno ubogo truplo, otrplo in mrzlo.. «
»Ah, to je strašno, to je strašno !.... Morilci smo, krvniki smo U
Zaka je premagala bolečina, ki je ni mogel prenašati dalje. Zgrudil se je na kanape v strašni živčni kri-
zi, dočim je klical Florestan z maščevalnim glasom:
»Da, prav Je rekel! Morilci in krvniki! Moje telo je tukaj opravljeno. On že čaka ... Ah, tudi vi boste plakali, gospa markiza ..«
Drhteč od jeze po vsem životu se je obrnil, ne da bi dodal le še besedico, ne da bi poslušal glas grofa d’ Ormož, ki mu je prigovarjal, izkuša je ga pomiriti:
»Gospod Roajanč, s temi čustvi v srcu ne smete od nas. Saj še nimate popolnih dokazov, da se je res zgodila nesreča, ki se je bojite. Morebiti je mogoče še kaj ukreniti, popraševati, zasledovati. Ako vam morem pomagati v čemerkoli...«
»Ne,« Je odgovoril stari dobričina srdito, »ne maram vaše pomoči. Celih dvajset let nisem rabil nikogar, da sem jo vzgojil in napravil iz nje dekle, vredno obožavanja, polno nežnosti, poguma, časti in čistosti. Tako tudi zdaj ne potrebujem nikogar, da jo položim v grob, ki ste ji ga vi izkopali. Pustite me, gospod, pustite me!«
Odšel je iz te hiše, srda pijan in blazen od žalosti.
Na »Lepi Tončki«.
Benedikt Leblan In njegova žena Tončka sta jedla tisti večer juho v mali kabini, urejeni na krmi »Lepe Tončke«, natovorjene s tesarskim lesom in čakajoče, da pride nanjo
vrsta, prepluti poslednje zatvore Senmartenskega kanala ter se zasidrati v pristanu La Rape.
Čolnar, vedoč, da napoči ta tre-notek kmalu, je zalagal s podvojeno vnemo. Kmalu je bil pri zadnji žlici.
Odložil jo je, obrisal si usta in stopil ven.
Bilo je nekako ob šestih zvečer. Zdelo se je, da že spi ta konec Pariza. Tam spodaj, na kanalu je pel nekdo zaljubljeno pesem ...
Zajci pa se je iztrgal Tončki začuden vzklik.
»Benedikt... Ali si slišal?..«
»Celo videl sem. Nekdo je skočil v vodo. Brž ... kavelj... kavelj...«
Že med govorjenjem je skočil brodar v čolnič, odpel ga in zagrabil kavelj, ki mu ga je pomolila žena:
»Tam le bo,« je dejal, kažoč na kraj, odet v črno senco, kjer je bil videl izginiti v vodi človeško telo.
Da, bilo je tam. Voda se je bila že strnila nad obupanko v penastem vrtincu .., Toda ubožica se ni mogla vzdržati krčevitih razmahov, odri-vaje nehote smrt, ki si jo je bila izvolila sama.
S tem brcanjem se je spravila spet proti vrhu in se pojavila za hip na gladini.
»Glej, Benedikt... tam... ali si jo videl?«
»Videl!«
S krepkim sunkom kavlja Je porinil svoj čolnič proti točki, kjer se je bila pojavila na površini nerazločna masa.
Kavelj se je potopil v vodo... enkrat, dvakrat brez uspeha.
Zdajci pa je kriknil čolnar:
»Zdi se mi, da jo imam!...«
V	naslednjem hipu je prijel z roko za plavajoče krilo, ki ga je bil potegnil kavelj k njemu.
»Krilo ... Ženska je.«
Dosegel je njeno roko. Dvigaje utopljenko z veliko previdnostjo, da jo potegne v čoln, ne da bi ga prekucnil. je rekel ženi:
»Nič težka ni...«
Čolnič se je pritisnil zopet k boku neokretne barke.
»Ali še giblje?«
»Ne.«
»Morda pa še ni mrtva... Saj je komaj skočila v vodo.«
»No, videli bomo. Ponesem jo na breg.«
»Ali je mlada?« je prašala Tončka.
»Da, čisto mlada.«
»Potem jo daj najprej na barko.«
»Ampak... ko jo bo itak treba nesti potem na breg ...«
»Pravim, da jo daj na barko, Benedikt. Ali si gluh?«
Govorila je z odločnostjo, kateri se Benedikt Leblan po vsem videzu ni bil vajen ustavljati, zakaj namesto vsakega drugega odgovora je pripel čolnič in vzel v naročje brezgibno, ohlapno telo.
»Če že ni drugače,« je dejal, »potem mi vsaj pomagaj, Tončka.«
Trenotek nato je ležalo telo uto-
pljenke na krovu barke in Tončka je odpenjala dekletu bluzo:
»Srce ji še bije ...«
»Toda diha ne več ...«
»Le meni jo prepusti.«
S spretnostjo, ki je ne bi bil nihče pričakoval od njenih velikih, ozeblih rok, ji je stiskala v enakomernih presledkih život, csvobodivša ga obleke.
Bilo je to neke vrste umetno dihanje, ki ga je nadaljevala, dokler ni začutila, kako je šinila iskra življenja skozi onemogle ude ...
Curek vode se je ulil nesrečnici iz bledih ust.
»Na, vidiš... zdaj sope sama od sebe ... Izmaže se, le verjemi.«
»Po tem takem je treba samo še, da grem obvestit...«
»Nikogar ne pojdeš obvestit.«
»Ali... ta ženska ...«
»Pomagaj mi jo prenesti na posteljo v kabini...«
»Poslušaj, Tončka... ali nisi morda nekoliko prismojena?«
»Ne da bi vedela. Mari ne vidiš, dedec neumni, da je dekle iz dobre hiše — otrok petičnih ljudi? Ta le ura z njenim monogramom, ti čeveljčki, ta obleka... vse to je meščansko. Nobena stvar ne priča v njeni zunanjosti, da bi bila cipica ali kal sličnega.«
»Pa kaj naju briga, ali je meščanska ali cipica?«
(Dalje.)
Kupujte le v tobakarnah in trgovinah, kjer se prodaja „DAN“.
na deželni odbor, nekateri odborniki zvračajo krivdo na tiste udeležence, ko niso lagali kot oni pred zunanjimi udeleženci, češ: da bi se ti ne pritoževali. Razdelilni zaznamek pri županstvu kaže 300 oralov ploskovne mere, po sklepu obč. odbora 12 K na oral znaša 3600 K, torej presega iz-terjevalna svota 1150 K stroške mostu, pri tem je pa izpuščeno vse cerkveno in občinsko ozemlje, ki bi se moralo tudi vštevati. — Vložili smo priziv, dokazali vsa sleparstva, deželni odbor ni dal v tem nobenega ugovora, ampak je naš priziv na podlagi § 91 obč. z. kot prepozno vloženega zavrnil. Ker pa je klerikalec hujši kot vrag, ni prav nič čudno, da se v odprtem roku priložili nismo. Torej § 91. obč. z. v tem drži! Ali bodo držali kazenski paragrafi za zapriseženega župana, ko z Iažnjivimi poročili slepi merodajne oblasti, ter dopušča napravljati napačne sejne zapisnike? Poživljamo državno pravdništvo, naj uvede preiskavo, ta bo pokazala v tem še marsikaj. Občinski odbor je pod naprednim vodstvom v letu 1909. v tem delal pravično. Klerikalni občinski odbor napravil je krivico, dolžnost je, da se krivica popravi; denar naj se išče poštenim potom, ne pa na tak način. Večina odbornikov, ki so v tem zadeti, sedaj neče plačati v občinski hiši pa ne store ničesar, ker se ne zavedajo svoje moči. »Matiček« spozna krivico, toda misli si: potem se bodo lahko dobro ra-čunila pota in dijete. ter se prav ko-modno županovalo. Razni nadžupani se pa tiho smejejo, ker bodo največ tega denarja vzeli za svoje ideale.
V	odboru bilo je tudi par trgovcev, ki so si svoje mandate priborili sami. Med temi bil je ved ni raus, radi naklade na opojne pijače. Ti so se smejali »Matičku« in odbornikom, ki so do malega vsi zgolj zemljiški posestniki, ko so si nakladali sebi in svojim volilcem butaro na hrbet. Sedaj vidite zunanji volilci! Vi ste pripomogli pri volitvi v letu 1910., da je prišel »Mencej« do županstva, pa nehvaležneš vam za dobro plačuj hudo. Ko bi imel skrbeti, da se ta krivica popravi, še glavo nosi po-koncu, kakor nekdaj zmagoviti turški paše, ko je odnesel svoje ubogi raji zadnjo ovčico. »Mencej« se je izrazil, da bo proti tem očitkom postopal. Kaj čaka? On ve, da je vse to nepobitna resnica. Čas je, da se opraviči. Sramota za občino, da se gode take stvari.
Štajersko.
Maribor. (Aliasverstvo balona »Steiermark«.) Kot smo že poročali se je dvignil tudi zopet zadno nedeljo balon »Steiermark«. Po precej dolgem križanju in manevriranju vsled neugodnih vetrov, je balon končno v višini 400 m zginil proti Pohorju, koder je pa kmalu Šel v višino in v 14 do 1500 m preletel dele Pohorja. Ker pa so ga večkrat objeli hladni vetrovni toki, se mu je plin kmalu toli skladil, da sta morala 2 pasažirja blizu Ribnice iz balona. Po tej olajšavi, se je balon zopet dvignil do višine 3400 m. Tu pa je zopet prišel v zračni tok, ki ga je gnal — nazaj proti Mariboru in to preko »Mrz-ilega Vrha« ter »Sv. Areha«. Pri Račjem se je nato zvršilo izkrcanje. 'Balon je v pet in pol ure preletel daljavo 80 km. Prihodnji polet bo v nedeljo dne 8. t. m. ob polu 11. uri. dopoldne.
Maribor. (Nehvaležnost je plačilo sveta.) Kot smo že svoj čas poročali, so pričakovali nekateri naši mestni profiti, da dobodo ob priliki otvoritve novega državnega mostu visoka odlikovanja. Za dr. Schmie-dererja so imeli pripravljeno plemstvo, za dr. Orozla in Wastiana pa druga odlikovanja. No, odlikovani so pač bili nekateri — državni funkcionarji in nekaj tehničnega osobja pri zgraditvi mostu, na drugo se je pa »pozabilo«. To pa seveda peče naše gigante in prav posebno menda še poslanca Wastiana, ki je baje samo radi tega sklenil, da gre ščuvati v rajh proti Avstriji in njenim slovanskim narodom. »Der Wastian« je kot pravijo »darob tief gekrbnkt«. No, morda dobi pa po svojem povratku kakšno odlikovanje, za to, da gre »krakhelen« v ono stran črno-žoltih pletilk. Saj pri nas, v naših vi-lajetih, se gode še vse drugačne koz-larile. čudno je le, da smo pri vsem tem, potem še mi Slovenci strmenja vsi zavzeti, če nam po mariborskih restavracijah pripovedujejo naši »Nemci« kadar pridejo nazaj iz izletov v rajhu, da tam govore že splošno, baje tudi ljudskošolski paglavci, o — razdelitvi naše države...
Voltsberška zverina postaja že splošno povod vsakovrstnim šalam in dovtipom. Čudno je pri tem, kako neskončno počasi dela aparat v poštev prihajajočih oblastij, kljub temu, da postajajo vesti o drznosti te roparice, oziroma roparic, vedno bujše In uvaževanja vrednejše. Se-
daj poročajo n. pr. graški Usti, da se je pojavilo v soboto na dveh nasproti si ležečih krajih — Voitsberg in Staniz — kar dvoje roparic. V enem teh slučajev, se je zver približala neki kmetici na — 10 korakov. Kmetica se je zveri tako prestrašila, da se je domu prišedši onesvestila in morala v postelj, koder je zbolela še naknadno na živčni mrzlici. Sledova obeh slučajev pa pričata o veliki mački.
O	poštnem defravdantu Plvonkl
se govore vedno lepše stvari. Sedaj, kroži vest, da je dne 2. februarja letos zginila pri c. kr. poštnem uradu v Gradcu neka mošnja z denarjem, v kateri je bilo 1400 K gotovine. Pi-vonko, ki je imel onega dne službo, sumijo, da jo je vkradel. Kmalu nato je prišel Pivonka v Celje. Dasi je imel samo 90 K mesečne plače, si Je držal stanovanje z 2 sobama. Samo za stanarino je plačal vsak mesec 45 kron, jedel pa je v prvih hotelih Celja ter večkrat.v uradu delil najfinejše svalčice. I udi se je mnogokrat peljal z brzovlakom v I. razredu v Zagreb in Ljubljano. Ob takih sluča-jih je diniral vedno v jedilnem vozu vlaka. Konečno mu je seveda začelo primanjkovati denarja in — kradel je v drugo. Dasi so njegovi predpostavljeni, kolegi in krogi v katerih je zahajal, dobro vedeli, da živi preko svojih uradniških dohodkov, njega niti zaslišali niso, ko je prišlo do preiskav v Celju. Raje so osumljali druge, poštene uradnike in jih nadzorovali Pivonka pa se jim je smejal in živel tudi še nadalje razuzdano in veselo, dokler gan iso ovadili lastni sorodniki. Ko so Pivonko prijeli v Inomostu, ni priznal, marveč tajil tatvino. Na vprašanje, odkod da ima denar, je dejal, da mu ga je dala neka graška aristokratinja, katere ime bo povedal šele v Gradcu. Seveda mu tega nihče ne veruje.
Goriško.
»Pravo manjšin«. Prošlo soboto jc predaval o tej temi vseučilišcni docent dr. Bogumil Vošnjak. Lepo nam je orisal posledice strahovlade, če pride manjšina do veljave in pokazal tudi na Hrvatsko. Za svoja izvajanja je žel burno pohvalo. Poslušalcev bi bilo lahko več, vsaj toliko, kakor pri prvem predavanju. Upamo, da je tokrat občinstvo izostalo le zaradi praznikov in izpolni drugič svojo nalogo kakor gre. — Prihodnji dve soboti predavanji odpadeta, ker sta predavatelja (dr. K. Ozvatd in dr. I. Bučar) zadržana. O prihodnjem predavanju bomo poročaJi. Občinstvo poživljamo, da se teh predavanj tesno oklene, ker so predpriprava za ljudsko vseučilišče, ki se ga bo v primernem času odprlo.
Obeta se nam predavanje pri-ljubljenga učenjaka, prof. Seidla, ki je povsod znan kot izboren geolog. Že lansko leto, ko je predaval o »Geoloških izprehodih po goriški okolici« je zbudil med lanskimi predavanji zelo veliko zanimanje. To predavanje izide letos v publikaciji »Socialne Matice«. Nadalje bo predaval prof. Pavel Grošelj, istotako znan naravoslovec, ki nastopi letos prvič med predavatelji »Narodne Prosvete«. Poskrbite, da ne izostanete!
Samomor. Prošle dni je prišel v Gorico nek Josip Sorč iz Tolminskega, kjer je bil uvrščen med planince. Cez nekaj dni se je ustrelil s samokresom. Prve dni so vojaške oblasti skrivale ime in o samomoru strogo molčale, kakor sedaj pravijo, da ne ve nihče za vzrok. Krogla iz revolverja je obtičala v srcu. Pokopali so ga brez vojaških časti. Bil je sin dobro situirane družine na Bovškem.
Martinov večer goriškega »Sokola« se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. in pol zvečer »pri Jelenu«. Prijatelji društva dobrodošli!
Goriški deželni glavar pri cesarju. Goriški deželni glavar, prošt dr. Faidutti je bil v četrtek v Schftn,-brunnu pri cesarju v avdijenci, in se mu zahvalil za imenovanje za dež. glavarja goriškega.
Goriška porota. Zadnje letošnje zasedanje goriške porote sc otvori 9. decembra. Za predsednike so določeni: dvorni svetnik Cazafura in višjesodna svetnika Mat. Rutar in dr. Alb. grof Coronini-Cronberg. V tem zasedanju pride med drugim na vrsto tudi več tiskovnih pravd.
Dnevni pregled.
Tudi Grška se noče pečati z Avstrijo in Italijo. Italijansko-avstrij-ska demarša se v Atenah čisto mimo presoja. Pač vzbuja začudenje, ker sta se obe velesile dotaknile vprašanja, ki ne spada v kompetenco ene ali dveh velesil, temveč vseh šeste-rih velesil. Zato se v uradnih krogih izjavlja, da Grška nima nobenega povoda razpravljati in pečali se z Avstrijo in Italijo, Kar se tiče vsebine
avstro-ogrske - italijanske note, je že minister zunanjih zadev Panas dal ustmen odgovor, s katerim je opozoril, da lokalni uradi ne delajo mednarodni komisiji nikakih težkoč, nasprotno, da ji delo celo olajšujejo, kakor je to priznal angleški član komisije v depeši na svojo vlado. Proti izražanju grškega prebivalstva pa grške oblasti ne morejo ničesar storiti. V tem smislu bo sestavljen tudi oficielen odgovpr vlade, ki je danes odposlan velesilam. (Kakor znano, se je tudi Srbija v albanski zadevi obrnila, ne na Avstrijo in Italijo, temveč na velesile.) Sodi se, da se s tem odgovorom ne zadovole Italija in Avstrija, ter da bodo vsled tega napravile svoje korake. V Atenah mislijo, da pa tega ne pripuste velesile.
Skerlecz ne misli še v pokoj.
Baron Skerlecz, veren naslednik tirana Čuvaja, je prišel te dni v razgovor z nekim časnikarjem. Ko ga je slednji vprašal, kako je s komisari-jatom, mu je odgovoril Skerlecz, da so vse vesti o odpravljenju istega doslej prenagljene. Njegov cilj je sicer, da pride zopet na najvišje mesto v kraljevini Hrvatski ban. Toda razvoj prilik ni še tako napredoval, da bi se moglo za sedaj komisarijat odpraviti. O tem se je tudi razgovar-jal že z ministrskim predsednikom Tiszo, toda rešitev še ni gotova. — Istemu časnikarju je izjavil tudi nek član kabineta, da so vse vesti o odpravi komisarijata neresnične. (Pa so res zanesljive te ogrske korespondence! Približno tako, kakor tisti albanski listi, ki v posebnih izdajah dementirajo vesti, ki so jih prinesli v rednih!)
Ferdinand Koburžan pride in pojde v posete. Sedaj je torej že ugotovljeno, da obišče bolgarski car našega vladarja. Iz Dunaja se popelje v Berlin, kjer se sestane z Viljemom. Važnosti na ta obisk ne polaga nihče, ker se Viljem in Koburžan iz zadnjih dogodkov precej dobro poznata. Ferdinanda bo spremljal zunanji minister Ohenadiev.
Bolgarom ne ugaja. V Sofiji so zelo nezadovoljni s Pašičevitni izvajanji v skupščini. Listi vidijo, da hoče Pašič seči celi stvari do dna in razkrinkati umazanosti, ki so se skrivale v času druge balkanske vojske v ozadju, kar pač ne vzbuja nad, da bi srbsko - bolgarski odnošaji postali prijetnejši. Mi to r2di verujemo, ker vemo, da razkritja Bolgarom ne dišijo nič kaj preveč.
Neprijetna razkritja. Torej gre pot od »Cartadian Pacific« že do »Austro - Američane«. Govori se
namreč, da so še odkrili novi škandali tudi pri tej izseljeniški družbi. Lepe reči! Se ni končana afera prvih sleparij, že nastopajo drugi škandali. To jv. res vrsta pisanih dogodkov, ki kažejo kontrolo pri nas v pravi luči. Revizije so tudi redne in pravične seveda. Bomo videli, kaj nam še povejo.
Preiskava proti Johanci. Po Jo-
hančini aretaciji so se sedaj pričele preiskave o podrobnostih njenega delovanja. »Riečki Novi List« piše: »Stvar, ki sedaj najbolj zanima, je ta Kdo je Johanco naučil in navedel, da je varala ljudstvo s svojim krvavim znojem? Znano je, da je Johanca bila služkinja pri gostilničarki Sorko na Reki, kjer je bila pa iz službe odpuščena, ker je vedno tičala v cerkvi. Znano je tudi, da je Johanca živela v kapucinskem samostanu. Kapucini so sedaj v svojem »Ouarne-ru« to potrdili z opazko, da je bila Johanca gost Marijinih devic, ki ima svoje prostore v kapucinskem samostanu, ter ne ... kapucinov. Nekatere Marijine device pripovedujejo, da so videle Johanične predstave ravno v kapucinskem samostanu. Nadalje je znano, da je Johanca dalje časa živela pri nunah na
1	odmurvicah in tam jo je fotografiral reški fotograf Kovačevič. Dalje je Johanca dajala predstave v naj-pobožnejši rodbini na Trsatu, pri peku Moži. Županstvo iz Kastva bi lahko potrdilo, kako je reški pater Ciril (Peregrin v »Vodiških čudežih«) neke nedelje julija minulega leta pripeljal Johanco v procesiji Marijinih devic iz Reke v Kastav; potrdilo bi lahko, kako je koncem avgusta minulega leta Johanca trpela Kristusove muke pri Jelici Vlah v Kastvu. Ravno tako je dajala Johanca predstave pri kapelanu v Ru-kaveh, Sv. Matevžu v Klani itd. Vse to kaže, da se je Johanca sukala edinole med patri, fratri, duhovniki, nunami, Marijinimi hčerami (in kranjskimi klerikalci). Ker je izključeno, da bi bila ona, navadna služkinja, vlekla za nos vse te svetnike in svetnice, patre, nune in duhovnike med katerimi je živela, zato je jasno, da so jo samo oni pripravili in naučili švindlarijo in da je le z njihovo pomočjo in z njihovim blagoslovom varala in slepila prosto ljudstvo. Zato so edini krivci te škandalozne klerikalne afere oni duhovniki, nune, patri in Marijine hčere, kranjski klerikalci, ki so si izmislili to sleparijo.
jo prtKrivait in simi med ljudstvom v goljufive namene. Johanca je delala tako, kakor so ji klerikalci ukazali.
Na zatožno klop in v ječo spadajo z Johanco vred kranjski klerikalci, ki so Johanco izučili, da je ljudi farbala. In ljudje, ki dajo še kaj na čast, ne bodo volili takšnih, s katerih privoljenjem je dajala Johanca nevednim piti staro telečjo kri.
Žalostni zaupniki klerikalne stranke so plašili včeraj po ljubljanskih ulicah. Vsem je videti na obličju, da jih Johanca »šraufa« po želodcu. Duhovniki so z njimi, toda nobenega navdušenja. Krek in Johanca, ta dva sta ix>kopala vse zlate gradove, ki so jih zidali klerikalci z denarji slovenskega kmetskega ljudstva.
Ali je vodiški župnik res verjel v »Johaničine« čudeže? Pred dvema dnevoma smo pisali, da je vodiški župnik, ko je dojmščal Johanci uganjati v župnišču »čudeže«, delal v dobri veri. Ljudje, ki Vodiškega župnika dobro poznajo, opozarjajo nas, da to nikakor ne odgovarja resnici. Vodiški župnik je marveč prav dobro vedel, kakšne sleparije Johanca uganja in je to trpel iz razlogov, ki so na dlani. To mnenje potrjuje v resnici okolnost, da je župnik vselej, kadar so hodili ljudje »zamaknjeno Johanco« občudovat, sedel poleg njene postelje ter da je strogo za-branjeval, da bi se Johanci kdorkoli približal. Logično je, da je tako ravnal zato, ker se je bal, da bi kdo Jo-haničnega početja ne razkrinkal; kajti ko bi bil on sam prepričan o čudežih, bi pač ne imel povoda tako skrbno paziti, da se Johanci kdo ne približa.
Kje je Johančin aparat? Najvažnejši dokaz za vodiške sleparije bo gotovo Johančin aparat. To mora biti poseben aparat iz gumijevih ce-vij in bo zelo zanimivo, ko ga bodo natančneje preiskali. Pokazalo se bo, ali ga je Johanca sama sestavila, ali so ji ga drugi naredili. Po tem se bo tudi videlo, ali je Johanca sama vedela za svoje skrivnosti, ali so zanje vedeli tudi drugi. Zato se je ob času, ko so Johanco prijeli mnogo govorilo o tem, kje je aparat. Nam se zdi, da imamo za njim prvo sled. Že zadnjič smo prinesli zanimiv pogovor, ki se je vršil v železniškem vozu. Poroča se nam, da se je pri tem res imenovalo ime gospe češno-var iz Kolodvorske ulice. Reklo se je tudi, da je Johanca pri tej gospej pustila svoj aparat in da je Salezijanec gospej naročil, naj aparat dobro spravi, da bo služil za dokaz o slepariji. Koliko je bilo pripovedovanje ženice resnično, ne moremo reči, vendar se bo dalo tem potom morebiti priti do čudotvornega aparata, ki so ga na Kranjskem po božje častili.
»Zmagati moramo«, — tako je rekel dr. Šušteršič včeraj na shodu
—	»zmagati moramo, to veleva interes celega slovenskega naroda In dežele Kranjske! Interes torej zahteva, da zmagajo izdajalci in zapravljivci. Mi pravimo, da ta interes zahteva — da propadejo!
»Cel svet, cela država bo gledala na naše volitve«, tako je rekel dr. Šušteršič. Res je, zato bo tem bolj važno, da propade S. L. S.
jKlavrni odpadki — so po izreku dr. Šušteršiča oni, ki so proti klerikalcem. Teh odpadkov pa je toliko, da se jih dr. Šušteršič — boji.
»Mesta moramo zavzeti«, je vpil dr. Šušteršič. Ni dovolj, da izse-. sava deželo — še mesta bi rad.
»Dajte nam priliko, da nadaljujemo svoje delo« — je prosil Šušteršič zaupne može. Rad bi še naprej deloval za svojo korist.
»Napake imam« je rekel g. aež. glavar, drugi pa so se smejali. Menda so že vedeli, zakaj.
»Za stranko gre, ne za osebe,« Je rekel dr. Šušteršič — ker je vedel, da so ljudje že siti klerikalnih oseb.
Varstvo vere! Pri nas je dandanes že vsaka malenkost, ki se tiče vere, strogo kaznjiva. Ako se ne odkriješ v cerkvi, ali če ne počastiš duhovnika... itd. vse to je »motenje vere« in »norčevanje iz svetih stvari«. V Vodicah so se pa javno norčevali iz Kristusovega trpljenja in delali razne čudeže, ki motijo stvarstvo Boga in nikogar ni bilo, ki bi bil nastopil. Ali zato, ker je to neslo denarja? Ali je klerikalcem dovoljeno, da se iz svetih stvari norčujejo?
Uboge duše v vicah so tudi menda le za to tu, da polnijo duhovnikom žepe. Tako se Je n. pr. na kmetih udomačila navada, da se na prižnici molijo očenaši za verne duše v vicah. Tak očenaš stane eno krono. Cela fara moli — duhovnik pa dobi krono. Da pa ni več očenašev, denejo duhovniki tudi po več duš na en očenaš. Po nekaterih krajih n. pr. so dobili te dni bogati duhovniki po 200 kron od ubogih vernih duš v vicah. Ker bi 200 očenašev predolgo trpelo — so jih dajali po 20 na en očenaš. Ubogi
kmet moli za verne auše — gospod pa pobira krone. Tako morajo mrtvi skrbeti za žive. — Kdaj se bodo ljudje izpametovali!
Dr. Kreka so postavili klerikalci v kamniškem okraju za kandidata zato, da bi se ga na ta način prav lepo iznebili iz svojili vrst. Oni namreč dobro vedo, da je dr. Krek sedaj nemogoč pri kmetskem ljudstvu kot poslanec in ker ga sami težko vržejo iz svojih vrst, zato so ga postavili za kandidata, da ga ljudstvo samo požene. Vse kaže, da se bodo klerikalni upi izpolnili in da Krek propade. Niti slepi pristaši S. L. S. ga že ne marajo.
Od oseb, ki potujejo dosti po železnicah, dobivamo sporočila, kako se klerikalni agitatorji besni vračajo iz svojih ponesrečenih agitacij. To vse kaže, da jim ljudstvo nič več ne veruje, in da jih izganja. Bliža se konec, gospodje iz S. L. S.
Nov grb občine Ribnica. Ribniški župan je zadnjič neko listino štemplal s klobaso. S tem je izpre-menil ribniški grb in upeljal novo štampilijo. »Dan« bo kmalu prinesel o tem primerno sliko.
Škofja Loka. Gospod urednik! Da boste videli, v kako imenitnem slogu znajo sestavljati razglase na našem rotovžu, Vam pošiljam enega da to izve tudi širša javnost. Drugi ki je temu čisto enak, je pribit poleg tega na rotovških vratih, kjer se vsakdo lahko prepriča o resničnosti. Evo vam prvega: »Razglas. Volilna kurja mest in trgov. Podpisano županstvo daje na znanje, da je za na dan 16. decembra 1913 razpisana volitev enega poslanca v deželni zbor vojvodine Kranjske iz volilskega razreda mest in trgov v volilnem okraju §3:3 volilnega zakona z dne 26. avgusta 1908., dež. zak. št. 15 Kranj —■ Škofja Loka od nedelje 2. novembra 1913 naprej skozi osem dni, tedaj do vštetega 9. novembra 1913. javno razgrnjen vsakemu na vpogled, v občinski pisarni, in da smejo tisti, ki imajo pravico voliti v tej volilni skupini, pri podpisanem županstvu ustno ali pismeno vlagati ugovore o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice, ali da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico voliti.
—	Županstvo občine Škofja Loka,
1.	novembra 1913. — J. Hafner.
Koncert priredi podružnica S. P. D. v Kranju v nedeljo, dne 9. novembra v sokolski dvorani v Kranju s prijaznim sodelovanjem gospice Pipce dr. Tavčarjeve, g. Ant. Trosta in pevskega društva »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
»Gledališko društvo« na Jesenicah, naznanja, da uprizori v nedeljo 9. t. m. ob 3. uri popoldne veliko detektivsko burko »Olimpijske igre« ki je v prvo izzvala salve smeha in vsem udeležencem izredno ugajala. Igra se v dvorani pri »Jelenu« na Savi. Kdor se hoče enkrat zopet iz srca nasmejati, ta ne bo zamudil te velezabavne igre.
Medvedi. Kakor se čita v listih, so razsajali v zadnjem času v radovljiškem okraju medvedi, ki so doslej raztrgali šest ovac. Dva lovska čuvaja sta jo morala pobrisati, ko sta zagledala medveda. Imela nista namreč v puški nabojev. V tamošnjem okraju so napravili lov na zverjad.
Ogenj. Pretekli petek popoldne je pogorel kozolec posestnika in tovarniškega delavca Janeza Habiča v Grade upri Litiji. Ogenj je vpepe-lil tudi vso krmo in dva voza, ki sta se nahajala pod kozolcem. Ko je gorelo, je spal neki delavec na kozolcu. V zadnjem času se je rešil iz ognja. Kozolec ni bil zavarovan. Posestnik ima škode 600 K. Ogenj je povzročil pet in pol leta star deček, ki je vrgel gorečo vžigalico pod kozolec.
Tatinski uslužbenec. 161etni Andrej Kočevar iz Starega trga je bil že od lanskega leta uslužben kot trgovski vajenec pri tvrdki Ivan Lavrič v Cerknici. V teku tega časa je ukradel svojemu gospodarju različnega blaga v skupni vrednosti 200 kron. Tatinskega Kočevarja je orož-ništvo aretiralo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Cerknici.
Najstarejša žena na Kranjskem. Te dni je umrla v Dolgi vasi na Dolenjskem Magdalena Widerwol v starosti 118 let. Bila je šestkrat omo-žena. V Dolgi vasi je imela gostilno.
Dvanajst oseb umorjenih. V n-ni na Poljskem je umorila roparska tolpa židovskega trgovca Monczew-skega in njegovo rodbino, skupno 12 oseb. 20 sumljivih oseb so aretirali.
Igralka se zastrupila. Igralka Pavla Specht v Draždanih se je zastrupila radi nesrečne ljubezni.
Med igralkami. V Draždanih so aretirali dunajsko artistko Marijo Lewandovsko radi velikih juvelnih sleparij.
Rodbinska drama. Tovarnar za sukno Skorkovski iz Prage, ki ie mnogo inseriral tudi v slovenskih časopisih in se je te dni izselil iz Humpolca v Prago, je dne 5. t. m,
T i	,	a,	a	Predvajanje	te	velikanske	zgodovinske	zgrdbe	~rjr»	TTlP	A	T	T	•	v	v	•	•
In nOC Slano VinCGS! P<*ka dne 7. do četrtka 13. novembra V JVlIlO-ilJJliAL VLjUbljaill
...	»,	.	•*	V*	»*”	«>	'-3.	3-5.	7—9	od 9—II.
znamenju bodeš zmagali |U^y^v 1 ima iuAl slovenske nanise.
Novo! Ta slika ima tudi slovenske napise.
a. Angeli
se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo.
7 rini f v nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj. UI1I* Cene: K 1.90, 1-60, 1 30, 1, - 60.
7 dni!
ponoči v hipni blaznosti ustrelil svojo ženo, hčerko Miloslavo in sebe. Starejšo hčer je težko ranil.
Velikanska železniška nesreča na Francoskem. Na progi Pariz -Marseille je trčil dne 4. t. m. ob 11. uri pri postaji Melun ekspresni vlak Nizza - Pariz v polnem diru v poštni vlak Pariz - Marseille. Oba vlaka sta začela takoj goreti. Nad polovico voz je popolnoma zdrobljenih. Število ranjenih in mrtvih še ni dognano. Reševalna dela so bila vsled požara zelo težavna. S temi deli so mogli pričeti šele ob 2. zjutraj. Do 4. zjutraj so potegnili izpod razvalin 29 mrtvih. Skoraj polovica mrtvih je popolnoma zgorela, tako, da jih ni mogoče spoznati. V improvizirano bolnišnico so sprejeli 54 zelo nevarno ranjenih. Nesrečo je zakrivil strojevodja ekspresnega vlaka, ki je kljub nasprotnim signalom zapeljal na tir, na katerem je stal poštni vlak. Strojevodjo so aretirali. Oba vlaka sta bila po zatrdilu rešenih sprevodnikov prenapolnjena s potniki. Cenijo jih nad 350. Od teh se je javilo do sedaj komaj 200. Ranjeni in mrtvi so večinoma Francozi.
Ljubljana.
— Johance je zmanjkalo včeraj
—	pa ne v zaporu — ampak v »Učiteljski Tiskarni«. Takega navala že dolgo ni bilo. Do opoldne je bilo razprodanih 4500 izvodov — popoldne pa smo z vsemi silami delali, da smo mogli postreči novim naročnikom. Tako so v pravem pomenu besede tudi pri nas stroji in ljudje »švicali«, da smo mogli zadostiti prvim naroč-bam. Po trafikah je takoj zjutraj zmanjkalo »Vodiških čudežev«. Zopet in zopet so prihajala nova naročila. Ker je bil ravno semenj, so si ljudje kupili za spomin »Johanco«. Skoraj vsak jo je nosil v žepu. Brali so jo po gostilnah in po ulicah. Vse se je veselilo in smejalo. Marsikdo je kupil po več izvodov, dajo odnese domov med svoje znance. — Saj je cena 10 vin. tako nizka, si jo res vsak lahko kupi za spomin!
< — Naše naročnike čitatelje In prijatelje prosimo potrpljenja, ako niso dobili »Johance« takoj prvi dan. Pridejo vsi na vrsto. »Vodiški čudeži« bodo vse bodoče dni do št. 680. priloga »Dneva« in si jo z listom vred lahko vsak dan kupite. Vsi ljubljanski in drugi naročniki dobe po en izvod, ako plačajo sedanji mesec
10	vinarjev več. Kdor je naročil več izvodov, jih dobi posebej po pošti.
Danes se dobijo »Vodiški čudeži« po vseh tobakarnah, tudi po deželi, kolikor so naročile. Druge trafike, naj nemudoma naroče!
— »Johanca grozno škoduje stranki«, je zdihoval včeraj neki klerikalec. Zato naj naši čitatelji širijo med ljudstvo »Vodiške čudeže«, da se bodo ljudje zabavali — pri tem pa spoznali klerikalne sleparije.
— Oni, ki so naročili po več izvodov »Vodiških čudežev«, jih prejmejo v par dneh. Tehnično je bilo nemogoče naenkrat vse razposlati. Kakor se vidi prvotno določeno število daleko ne bo zadostovalo, ampak bo treba tiskati najmanj še enkrat toliko. Zato bo treba par dni počakati. Do nedelje bo razposlana na vse strani. V Trstu in Oprici bo v soboto in v nedeljo kot priloga.
— »Johanca« v žepu klerikalnih zaupnikov. Klerikalni zaupniki so včeraj imeli prav žalosten dan v Ljubljani. Še le, ko so se gospod župnik ali kapelan od njih odstranili, je sedaj ta in sedaj ta skočil v toba-karno in kupil »Dan« vsled priloge »Vodiški čudeži«. Tako so si klerikalni zaupniki nabavili »Johanco«. Pravili so po vlakih, da se jim je z »Johanco« vsaj malo dolg čas kratil. Čitali so »Vodiške čudeže« in se norčevali iz svojih duševnih pastirjev.
Ministrstvo proti deželnemu odboru glede Završnice. Predvčerajšnjem je prejel g. T. Pavšlar odlok iz niinistrstva, v katerem se določa, da se more električni obrat Iz Završnike vršiti le v soglasju z drugimi Interesenti, t. j. tvrdko Leykam in Pavšlarjem.
— Hrvaška opera. Kakor vse operne predstave, tako je tudi sinoči »Tosca« krasno uspela. Gledališče je bilo razprodano. Goste so hvalili burni aplavzi. (Vsled pozne ure ni mogoče podati daljšega poročila.) Jutri se igra: Tekma.
— Klerikalni matadorji, ki gospodujejo danes v deželnem zboru lil deželnem dvorcu, so prišli pred šestimi leti do svoje večine in oblasti vsled naše popustljivosti. Klerikalci izrabljajo zdaj svojo moč in
»žto« deželni denar in zapravljajo, da bi jih bilo treba dejati pod kura-telo. 52.000 K — požreti, deželi samo na dijetah in vožnjah (z deželnim avtomobilom!) na volilne shode in v privatno zabavo, to je čisto navadno poneverjenje. Zaradi ošabnosti so morali potem prenoviti tudi dr. šusteršičevo (glavarjevo) stanovanje, kar je požrlo deželni blagajni zopet okolu 50.000 K; kje so pa drugi zapravljeni tisočaki? Ali se ne pravi to deželi denar krasti? Zdaj pa ti klerikalci pišejo in vpijejo, da napredna stranka ničvredne ljudi podpira. Res, takih falotov ni kmalu dobiti v Evropi kot so kranjski klerikalci.
— Ošabni ljudje so pri deželnem odboru In mogočni. Dokler si niso žepov polnili z deželnim denarjem, so se še toliko ponižali, da so na pozdrav odzdravili, zdaj te pa niti ne pogledajo, če jih kot naprednjak iz uljudnosti pozdraviš. Tak ošaben možakar je dr. Zajec, pa bo kmalu konec te ošabnosti.
— Prihodnja redna seja občinskega sveta bo v petek 14. novembra t. I. ob 6. uri zvečer.
— Sestanek zaradi civilne godbe bo danes zvečer ob 8. uri v hotelu Tratnik.
— »Ruski kružok« naznanja, da se nadaljuje vpisovanje v petek ob 7. uri zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«. Obenem se prosijo vsi oni, ki imajo izposojene učne knjige, da jih vrnejo. — Odbor.
— Trgovsko obrtna banka v likvidaciji. V nedeljo dne 9. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne je v »Narodnem domu« pritličje, levo, v Merkurjevi dvorani zaupen, važen pogovor delničarjev te banke, katerega naj se isti v lastnem interesu zanesljivo udeleže.
— Po milosti božji in od Boga poslani so po »Slovenčevih« kritikah večinoma vsi hrvaški pevci. Tenor je pevec po »božji volji«, sopranistka je pevka »od Boga poslana« itd. Tako smo čitali zadnjič. Mislimo, da smo imeli že tudi mi ljudi po božji milosti in od Boga poslane, pa jih je razgnala po svetu klerikalna pest, ki je uničila naše gledališče. Sploh je trikolonska reklama in pozivanje »Slovenca« za hrvaške goste — skoraj sumljivo. Nas veseli, da so hrv. operne predstave tako dobro obiskane in da imamo priliko slišati
opero prve vrste — toda slovenska Talija Je mrlič, ki leži pri vsaki predstavi pred ložo dr. Šušteršiča.
— Volilni .imenik v Mostah je razpoložen do pondeljka vsaki dan od 3. do 5. ure popoldne. Volilni imenik je tako pomanjkljiv, da niso vpisani celo posestniki, ki plačujejo visoke davke in so že imeli pri zadnjih občinskih volitvah pravico voliti. Volilcev je v splošni kuriji 401 in v kmetski skupini pa samo 261. Pri zadnjih občinskih volitvah je bilo v Mostah moških volilnih upravičencev 465, čeravno je bila volilna doba tri leta. Sedaj je volilna doba samo eno leto in zatorej bi moralo narasti število volilcev čez 500. Ako smo v resnici tako nazadnjaški, je to krivo klerikalno gospodarstvo in Oražmov terorizem, da bežijo ljudje trumoma iz Most. To pa ni nič čudnega, ako pomislimo, da imamo na čelu občine moža, ki Je vse kaj drugega, nego župan. Oražem dela mo-ščanski občini samo škodo in zato se ga ljudje ogibljejo in bežijo iz občine. Ako pogledamo volilni imenik, zapazimo takoj, da je to delo moža, ki zna delati z imeniki. Niti enega klerikalca niso izpustili, dočim so izpustili celo vrsto naprednjakov in socialistov. Pri sestavljanju imenika so najeli klerikalnega pismonošo, da jim je mišljenje tega ali onega posebej še raztolmačil. To je bilo klerikalno delo pri sestavljanju imenikov. Mo-ščanski naprednjaki, vaša dolžnost je, da se pobrigate za vaše pravice in jo reklamirate. Reklamirajte pa tudi vaše prijatelje ali jih vzpodbudite k zavednosti, čas je kratek in potem je vse zastonj. Naprednjaki, pokažite moščansko občino v napredni luči.
— Naprednjaki v Mostah. Večina vas ni v volilnem imeniku. Reklamirajte, dokler je čas, pozneje bo vsak izgovor zaman! Tisti, kdor je v volilnem imeniku, bo dobil glasovnico, ako ni v volilnem imeniku, je ne dobi. Pokažite svojo zavedništvo in storite vašo dolžnost.
— Pri torkovi predstavi je bilo skoraj smešno, kako sta hoteli obe loži, vladna in deželna, pokazati svojo ljubezen do hrvaškega gledališča. Posebno dr. Šušteršič se je hotel menda s tem prikupiti prava-šem, da je navdušeno ploska!. Ko bi ti faktorji imeli tako ljubezen do na-
šega domačega slovenskega gledališča, bi lahko tudi mi imeli — kakor smo že imeli — lepe predstave. Toda oni sovražijo vse, kar je naše, kar je slovensko in hočejo s hrvaško masko skrivati svoje — sovraštvo.
— »Čudno, da je še kaj ljudi na Kranjskem« — je rekel nekdo, ko je gledal množice pred ljubljanskimi agenturami. Res, množice izseljencev se vedno bolj množe. To kar se vidi pri nas na ulici in na kolodvoru je — izseljujoča se domovina. To kaže tudi naša današnja slika. Prinesemo še nekaj takih.
— Nov odvetnik. V imenik odvetnikov v Ljubljani, je vpisan g. dr. Josip Ažman, ki otvori svojo pisarno na Dunajski cesti.
— Prihodnji koncert »Glasbene Matice« v soboto dne 8. novembra ne bo le znamenit po velikem umetniškem užitku, ki bo izviral iz skladb ampak tudi vsled sodelovanja dveh veleodličnih reprezentantov jugoslovanske glasbe — umetnika-velikana Marka Vuškoviča iz Zagreba in idealne umetnice Jelene Dokičeve iz Belgrada. Vspored koncerta združuje idealno višino klasične glasbe, reprezentirane po Beethovnu, moderno - romantične dobe po Rubin-steinu in Chopinu in najnovejše moderne posebno znamenite slovanske glasbe po skladbah, ki so jim stvaritelji ruski in poljski mojstri: Rahmaninov, Kalinkov in Paderewski. Gdč. J. Dokičeva goji poleg klasikov tudi romantično strujo svetovne literature, posebno pa še slovanske skladbe rajnovejše moderne dobe, predvsem ruskih mojstrov: Čajkovskega, Arenskega, Kalinikova, Kjuja, Rahmaninova, Rebikova in Poljaka Pa-derewskcga. Posebno opozarjamo občinstvo na interesantne nove skladbe, med njimi na izrazito »elegijo« Kalinikovo. Kdor pozna življenje Kalinikova, kdor ve o njegovi neozdravljivi bolezni sušici, o njegovi smrti od glada, ta bo popolnoma razumel dušo izmučenega umetnika v tej divni elegiji, iz katere diha tuga, da nikdar več ne bo videl lepega solnčnega žarka. Isto idejo v drugi obliki je izrazil Kalmkov v svoji skladbi »Chanson t-iste«, t. j. v bolni pesmi nesrečnega umetnika, ki daleč nekje pod južnim solncem plaka, dokler mu polagoma bolezen ne izpije življenja in ga iztrga iz sveta. Rahmaninov, eden mladih ruskih skladateljev, je zložil čudovito lep koncert v C-molu. Od tega skladatelja igra Dokičeva »Preludij«, ki je prav interesanten, osobito po svoji harmoniji in v svojem poluoglasju. Kritike o koncertnih nastopih J. Dokičeve vseskozi hvalijo, da ima občinstvo izvanredno uživanje pri njeni igri, da vrlo dobro svira, da ima odlično tehniko in da kaže divno razumevanje in toplino osječanja. Sonata Beethovnova napravi na glasbenika seveda največji vtis. Tako kritik. Drugi zopet piše o znamenitem pianističnem talentu Dokičeve, o njeni tehniki, o interesantnem fraziraniu, o inteligentni interpretaciji in da Dokičeva občinstvo brezdvomno prepriča o svojem velikem znanju.
— Sobotni koncert »Glasbene Matice« se vrši zopet v »Mestnem domu«. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici.
— Tečaj za hrvatsko - srbski jezik. P. n. dame in gospodje, ki se žele udeležiti tega kurza, naj se bla-govole potruditi danes, v četrtek ob 7. uri zvečer v Mestni dekliški licej, da se dogovorimo o času pouka.
— In hoc signo vinces! V tem znamenju boš zmagal! Dunajska »Zeit« piše: Dejanje te filmske novosti je boj in zmagoslavje krščanske misli, ki jo zastopa cesar Konstantin nasproti propadajočemu poganskemu svetu, kar je dalo lepo priliko za razkošne in ginljive prizore filma. Vidimo n. pr. razvijati se rimski ba-kanal in preprosto krščansko bogoslužje v Filipinskih vrtovih in muče-niško smrt v areni, vidimo Koustati-nove galske legije prehajati čez Alpe in odločilno bitko z Rimljani v znamenju križa. Ta film se bo predvajal od petka 7. do četrtka 13. t. m.
v	Kino »Idealu« vsak dan ob 1., 3., 5., 7., 9. Priporočljivo šolski mladini. Blagajna odprta vsako jutro od pol
11.	do 12. ure dopoldne. Za ta film so se napravili posebni slovenski napisi.
— V koncertnem delu »Slavče-vega« Martinovega večera nastopi društveni pevski zbor v sledečih skladbah. Moški zbor v dokaj težki, a krasni P. Križkovskega »Utopljenki«, nadalje v ljubki pesmici P. Jereba »Jutro« in karakteristični O. Devovi »Še ena« (zaljubilo se je
solnce), obe iz »Novih akordov«. Pr-
vi	nastop društvenega ženskega zbora v dveh mešanih zborih in sicer v St. Mokranjčevih priljubljenih xSrbskih narodnih pesmih«, drugi šopek ter v L. Pahorjevi znani slovenski narodni pesmi »Vse mine«. Med posameznimi točkami in pri plesu sodeluje orkester ljubljanskih godbenikov.
— Nočni napad. Preteklo soboto okrog desete ure zvečer so trije možje napadli v Metelkovi ulici hlapca Jakoba Gabra in so ga tako pretepli, da je revež obležal in da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Napadalce je policija že prijela.
— Umrli so v Ljubljani: Ivan Černivec, delavec, 64 let. — Frančiška Martelak, žena delavca, 27 let.
—	Franc Repovš, rejenec, 4 dni. — Anton Rovan, tovarniški delavec, 66 let. — Štefanija Živec, hči zidarskega mojstra, 3 mesece. — Marija Der-novšek, delavka tobačne tovarne v pokoju, 74 let.
— V kinematografu »Ideal«. »Črna smrt«, ta krasni Nordisk film je vsem splošno ugajal. Igra, inscenacija, vsebina, vse je na vrhuncu; danes zadnjikrat na vzporedu. V petek: »In hoc signo vinces!«
— Loterijske številke. Trst: 18, 55, 71, 19, 59.
Trst.
Boj za Italijansko univerzo v Trstu. Dne 8. in 9. t. m. priredijo italijanski visokošolci veliko število shodov v Trstu in sicer z zahtevo po italijanski univerzi v Trstu. Podobne shode so v zadnjem času že uprizorili po več krajih — sedaj jih pa hočejo uprizarjati po Trstu. Po ulicah so pustili nabiti velike lepake, v katerih poudarjajo, da traja njihov boj za italijansko visoko Šolo že od leta 1848. in da bodo sedaj — ker so se že naveličali večnih prošenj — ostro nastopili. Italijansko ljudstvo se poživlja v lepakih, naj v ogromnem številu poseča napovedane shode. — Tako torej italijanski visokošolci! Oni se trudijo neprestano za svoje zahteve; njim je delo za narod pri srcu. Kako žalostna slika se nam nudi, če primerjamo ž njimi — kar se tiče dela za narod, posebno pa za univerzo — naše slovenske visokošolce. Ti spijo spanje zaspanega, k večjemu tu in tam kak korak okoli knjižnice — in to je tudi vse. Silno žalostno je to. Ob tej priliki, ko so planili italijanski visokošolci s tako veliko strastjo na delo za svojo univerzo, apeliramo tudi mi na slovenske visokošolce — kakor je n. pr. apeliral ravno ob tej priliki na hrvaške visokošolce »Ob-zor« —- naj se vendar zganejo in naj odločno povzdignejo glas za slovensko univerzo.
Naše gledališče. O praznikih je priredilo naše gledališče štiri predstave, izmed katerih je najbolje uspel »Otello« (Beneški zamorec), katero žaloigro je spisal Shakespeare.
V	glavnih vlogah so nastopili: gosp. Toplak (Otello), g. Dragutinovič (Jago) in g. Mitrovičeva (Desdemo-na), ki so izvršili svoje vloge zelo izvrstno. Igra je uspela sijajno; udeleženci so imeli od nje velik duševni užitek. Želeli bi, da bi se še parkrat ponovila.
Koncert v Sežani. Iz Sežane nam pišejo: Prihodnjo nedeljo se bo vršil pri nas v hotelu pri »Treh kronah« koncert, ki ga priredi godbeni odsek Narodne delavske organizacije iz Trsta. Začetek bo ob 3. popoldne. Po koncertu se vrši ples. Vabimo Sežančane in okoličane, da se v čim častnejšem številu udeleže tega koncerta.
Gostitelja je dal aretirati. V ponedeljek zjutraj je bil aretiran na postaji južne železnice Karel Traber. star 37 let, stanujoč v ulici Giovan-ni Boccacio 2. Aretirati ga je dal neki podčastnik, s katerim je bil Traber nekoliko minut poprej v kavarni »Viena«. Podčastnik je zatrdil stražniku, da je Traber govoril raz-žaljivo o cesarju. — Traber, pripeljan na policijo, je zanikal, da bi bil razžalil veličanstvo; izrekel je sicer par psovk, a te so šle na račun podčastnika, ki ga je poniževal prav po oficirsko, čeprav mu je plačal par »štamprlov«. — Traber se je tudi opravičeval, da ne more izpovedati vsega razgovora dobesedno, ker je malo vinjen. — Vsi izgovori niso pomagali prav nič. Odpeljan je bil v kriminalni zapor, od kjer pride pred sodišče. — To sicer ni nič kaj posebnega, zakaj slične aretacije so prav goste. Toda ravno zato bi bil že čas, da se ljudje izpameuijojo in ne govorijo o stvareh, ki so vzviše-
ne. Posebno pa naj pazijo vinski bratci, da ne bleknejo v svoji nepremišljenosti besedo, za katero bi se morali pokoriti prav trdo.
Smola. Dalmatinec Butkovič ima gostilno na trgu Goldoni. Gostilna se nahaja v pritličju in ena vrata vodijo iz nje na dvorišče, kjer so stranišča. V nedeljo zvečer je zaprl krčmar krčmo kakor po navadi, in prav nič ni opazil, da je zmuznil eden izmed poslednjih gostov na ono dvorišče, kjer je tudi ostal. — Ko je prišel krčmar drugo jutro v krčmo ter se podal slučajno na dvorišče, je zagledal v nekem kotičku skritega človeka. — Krčmar se je čudil, kako je prišel ta človek v njegovo dvorišče, ki nima nobenega drugega izhoda, kakor onega skozi krčmo. Krčma pa je bila zaprta. Na vprašanje, kako je prišel na dvorišče in kaj je počenjal tu, je dobil odgovor, da je prišel na dvorišče skozi krčmo in da je tu spal. Krčmar je pogledal naokrog in na tleh je zagledal razno vlomilno orodje. Tudi je opazil na vratih sledi, ki so kazale, da se je poskušalo odpreti vrata s silo. — Neznanec je hotel namreč izvršiti tatvino, ki pa se mu ni posrečila. Mislil je namreč, da ne bo težavno vlomiti vrata, ki peljejo iz dvorišča v gostilno, kjer bi se lahko pogostil z jedjo in pijačo in z denarci. Iz gostilne bi mu ne bilo težko priti na ulico. Imel pa je smolo.
—	Gospodar je poklical stražnika, ki je odvedel tata na policijo. Tam se je izvedelo, da je ta človek Ferruc-cio Reimotti, 24 let star, težak, stanujoč v ulici Fabrica 7.
Pretekle praznike je bilo vse živo tia tržaškem pokopališču. Nepregledno dolge vrste ljudi je prihajalo in odhajafc na pokopališče. Na milijone krizantem je bilo položenih na grobove. Na pokopališču in na cestah, ki vodijo do njega (posebno na istrski cesti), je bilo toliko vrvenje, da se je bilo bati nesreč. Po ulicah so morali delati zaradi tega red stražniki (peš in na konjih) ter svariti ljudstvo ter opozarjati neštevil-ne kočije in avtomobile, ki so drdra-
li	neprestano gor in dol. Na pokopališče so vozile poleg kočij in avtomobilov tudi običajne »žardinjere«. Novi tramvaj, ki Je peljal mimo pokopališča, je bil vedno nabito poln. Ljudje so se kar trgali za prostore. Zato je moral stati pri vsaki tramvajski postaji stražnik, ki je pazil, da se vrši vse v redu. Na pokopališču so bili določeni vhodi in izhodi. Tudi tu so skrbeli stražniki za red. ~ Vse poti ogromnega pokopališča so bila pokrita z neprešteto množico ljudi. Koliko ljudi Je obiskalo pokopališče, ni mogoče povedati natančno. Sodi pa se, da je bilo v teh praznikih vsak dan od 50—70 tisoč ljudi na pokopališču.
Mrtvi lasje.
Pred nekaj časom je izvedela graška policija, da uslužbenci anato-mičnega instituta v Gradcu, režejo mrtvim ženskam lase in jih prodajajo frizerju Stoklasu, ki dela iz njih kite in jih prodaja ženskam za drage denarje, ne da bi povedal od kod so lasje. (Taki lasje so lahko thdi zdravju nevarni in se z njimi lahko širijo bolezni.)
Policija je poizvedovala naprej in je izvedela, da je pred leti frizer Stoklas vprašal slugo Baureisa, ki je bil pri mestnem pogrebnem zavodu, če ima kaj ženskih las na prodaj. Ko sc je sluga temu začudil mu Je baje Stoklas rekel, da je od prejšnjih slug vedno dobival lase.
Neki gostilničar je povedal, da je Stoklas yečkrat pri njem pil z uslužbenci iz bolnišnice in da je Stoklas navadno celo ceho plačah
Dva od teti uslužbencev sta že preje izvršila samomor — živ je sa* mo še Steiner, ki je pretekli teden s Stoklasom stal pred sodiščem v Gradciu Obravnava je bilk zelo zanimiva, ker je pokazala, kaj vse se godi z mrliči.
Uslužbenci so jemali mrličem obleko in jo prodajali za cunje. Trupla onih, za katere se nihče ne briga, se pokopljejo brez obleke. Dr. Eppin-ger je dal več trupel skuhati, da je dobil skelet (okostje.) Uslužbenci so torej naravno smatrali, da smejo rezati mrtvim ženskam lase in jih prodajati.
Frizer Stoklas je priznal, da je res dobival lase od uslužbencev — porabil pa jih je le za izložbo. Plačeval jih je baje po 4—5 kron.
Ker so glavne priče mrtve, se Stoklasu ni moglo nič posebnega do-
K. JURMAN
optik in Specialist
LJUBLJANA
Šelenburgova
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči! — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
kazati. — Obsojen je bil na 14 dni zapora — zaradi udeležbe pri tatvini. Vsekakor zanimiva obtožba in obsodba.
Najnovejša telefonska in brzojavna poroči!a.
AVSTRIJSKA POLITIKA DRŽAVNIKOV.
Dunaj, 5. novembra. Današnjo sejo je izpolnil obstrukcijski govornik. Rusini bodo obstruirali tudi jutri; tako, da ni nobenega upanja, da bi se situacija zboljšala. Posvetovanje se jutri prekine in se nadaljuje v torek.
Med tem se bodo pa v Lvovu vršila nadaljna pogajanja. Po današnjih poročilih iz Lvova se situacija še ni nič spremenila. Voditelji prav pesimistično presojajo situacijo.
Češko - nemška pogajanja.
Dunaj, 5. novembra. Vprašanje češko - nemških pogajanj je stopilo v nov štadij s tem, da so Nemci odrekli soudeležbo pri spravnem pogajanju, to pa zato, ker nočejo zasedati ob enem s cesarskim namestnikom Thunom. V tem smislu bodo predložili Stiirgkhu pismen memorandum.
KLERIKALCI PORAŽENI.
Brno, 5. novembra. Pri ožjih volitvah, v okraju, k]lr je bil dosedaj poslanec klerikalec šlllnger, so bili danes klerikalci pri ožjih volitvah popolnoma poraženi. Izvoljen je bil naprednjak Malik z 7273 glasovi.
PREISKAVA V KRAKOVU.
Krakov, 5. novembra. Danes se je vršila zopet preiskava v stanovanju patra Sponderja. Ko le vstopil policijski komisar v njegovo sobo, je pater Sponder bliskovito potegnil nož in si ga hotel zasaditi v srce. Policijski komisar mu Je še v pra-Irem času potegnil morilno orožje iz rok, na kar je bil Sponder aretiran ln oddan v zapor.
Pri preiskavi so našli vse polno obtežilnega materijala ter veliko množino kmetskih oblek, ki jih je Sponder rabil za to, da je v nje preoblekel one, ki bi morali zadostiti Vojaški dolžnosti ter jih preoblečene pošiljal čez mejo — kapitalistom v žrelo.
FERDINAND KOBURG.
Sofija, 5. novembra. Danev je na nekem shodu proglasil, da je voj-ho med Srbi in Bolgari povzročil za hrbtom vlade in glavnega poveljstva — Ferdinand Koburg.
Dunaj, 5. novembra. Ferdiiiu.... Koburg pride Jutri na Dunaj, kjer bo 8e tekom dneva konferiral z — Berchtoldom.
BOLGARIJA.
Sofija, 5. novembra. Od včeraj je Bolgarija prosta kolere.
Sofija, 5. novembra. Uradno se poroča: Ker srbske vojaške oblast-nije zahtevajo vzhodno od Krive Palanke nekatere kraje in se tudi pripravljajo, da Jih zasedejo, se je bolgarska vlada obrnila na ruskega poslanika, da napravi v Belgradu potrebne korake, da se nedogledne posledice tega poskusa odvrnejo.
SRBIJA.
Belgrad, 5. novembra. V današnji seji skupščine se je govorilo tudi o vojni upravi in se je izjavilo,
da je to le prehoden režim in da ne bo dolgo časa trajal.
Pariz, 5. novembra. Oficielno se poroča, da bo Srbija sprejela vse pogoje, ki jih je Francija stavila Srbiji pri dajanju posojila, toda le s pridržkom, da bo Franclja tudi pri ostalih balkanskih državah, ki bodo iskale na Francoskem posojila, ravno tako postopala.
IZVOZ ŽIVINE IZ SRBIJE.
Belgrad, 5. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Ministerski svet je sklenil preklicati prepoved izvoza živine preko Soluna.
BOJKOT AVSTRIJSKE PARO-BRODARSKE DRUŽBE V SRBIJI.
Belgrad, 5. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Prebivalci Zemuna (Obmejno mesto na Hrvatskem, nasproti Belgradu. Op. ur.) so razširili po Belgradu oklice v srbsko - hrvatskem jeziku, tiskane v latinici, v katerih poziva Belgrajčane na bojkot parobrodov asvtrijskega donavskega parobro-darskega društva, ki ne stavlja na razpolago dovolj parobrodov za promet z Belgradom in je tudi cene zvišalo. Bojkot se izvršuje uspešno in je tudi raztegnjen na blagovni promet.
DEMOBILIZACIJA V SRBIJI.
Belgrad, 5. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«) »Tribuna« javlja, da se demobilizacija srbske armade ne izvrši vse dotlej, dokler se ne obnovijo redni diplomatični odnošaji z Bolgarsko, in dokler ne preneha prehajanje bolgarskih četašev preko meje.
PROSLAVA MILANSKEGA EDIKTA V SRBIJI.
Belgrad, 5. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Niški škof Dositej je predložil nauč-nemu ministru predlog, da se priredi v Nišu proslava 1600 letnice milanskega edikta 23. novembra, ker se v avgustu radi vojnega stanja ni mogla proslava izvršiti.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Kupi se lepo ohranjena, bela, otročja postelja. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1075—3.
Mirna stranka išče lepo sobo s kuhinjo. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. ________________ 1082-3
Išče se nemeblovana, srednje-velika, snažna ter zračna soba. Sprejme se le neposredno od hišnega gospodarja. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1070-2
Proda se leseno steno 4 m dolgo in 2 m visoko, peč za s koksom kurit in dobro ohranjeno zimsko suknjo po nizki ceni. Več se izve pri Josipu Ahčinu, krojaču, Jurčičev trg štev. 3.	1086-3
Gostilna pri
»Veselem Štajercu1'
se radi odpotovanja takoj odda. Trst, via Belvedere štev. 37.
!! Čudovito po ceni!!
710 kosov za samo K 8*75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31ctno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna Igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih Žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imlt, dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentnl foto-
§raf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 amska broša novost , 1 par gumbov za manšete double-zlato .Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih nailepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni kolji iz orlentalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov ln Se 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3'75. Pošilja po po-vzetm » V portna trgovina „Jjonor«“
F. Windiscb, Krakati štev. M/22.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Modistinja
| MINKA HORVAT
| Ljubljana, Stari trg št. 21.
■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu-L kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
S Popravila se točno in najcenejše izvrše.
|
l
0
L
Modni salon
Stuchly-Masehke
8 Ljubljana, Zidovska ulica 8
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno In ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi. Pilzneno d.ot>ro "blag1© __ -n i rrice cene.
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
= v modni in športni trgovini =
P. Magdič, Ljubljana, =pr$t?=
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konštrukclji, dobrem materjalu in najnovejšem’ lastnolzumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu,-preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov.
n
r
najnovejie dobrega najboljše 1
Lovski
klobuki, čepice -pletene telovnike sviterje, gamaše, dokolenice - - - -
......nogavice
rokavice - - - - -- - - nahrbtnike i. t. d.
Specijalna modna in Športna trgovina za : gospode in dečke :
J.Kette
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
VsaKi dan
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
»kavin pridatek pravi :Franck:* s tovarnliko znamko »kavin mlinček".
Več tisoč
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16"—, sedaj K 8*-—.
;	Moških	klobukov	—
vsakovrstnih fason, poprej K 6'—, sedaj K 3'—.
= Klobukov za dečke	-
poprej K 4*—, sedaj K 2*—.
= Klobukov za otroke	—
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
— za dame in gospode -------------
poprej K 20 —, 80*—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.