Poštnina plafana v gotovini, V LlD&ijonl, v nedeljo nne n. decem&ro m. Leto XLDL »SLOVENEC« velja pa u»ti aa »•« itrani Jugoslavije 1» f Mubljant: ■a oelo i*io aapr*| . K 240-— I* pol l*t* m n 120'— s* 6ettri leta a .. „ »8-— M e» mesec a .. „ 20*— Sa lo osamit to oeiol*no K 4S0-. B Sobotna izdaja: & ca 08 0 leto.....K 40 — sa laosamstfo ■ . ... 80- 5 Cene lnseratom:« Enostolpna petima vrsta mali oglasi po K 4-— 1» K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm Vt> Sla* po K 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri večjem naroiUa popust. Izhaja vsak dan lzrztfinll ponedeljka ln dneva po pnu> nlku ob 5. nrl zjutraj. Sesečma prilog* t lastalk JR$t HT Uredništvo |* f Kopltarjavt nllol »tev. 6/111. tte»oplsi s* ■* visčsjo; o*lrr.n!ni denarja*. Odkar je bil ustanovljen ta urad, ki je že na tisoče in tisoče hektarjev zanemarjenega in neplodnega sveta pripravil do plodonosne kulture, se še ni pripetilo, da bi se bila kaka agrarna država za taka dela potreben kapital izposodila pri agrarnem uradništvu, ki kakor drugi državni nameščenci vsled draginje in plačo komaj še životarijo. Morebiti pa misli ministrstvo za poljedelstvo in vode oziroma finančno ministrstvo izplačati ta dolg šele takrat, ko bomo kakor v republiki Avstriji ali pa boliševiški Rusiji v bankovce klobaso zavijali?! Janko Jovan: (K zakonu proti draginji.) Sobotni dnevniki so prinesli vest, da je zakonodajni odbor sprejel novo uredbo o pobijanju draginje. Kaka je ta naredba, iz dnevnih vesti ni posneti, vendar že danes lahko trdimo, da ne bode imela prida koristi, če bode vsebovala le negativne strani in ne bode predpisovala pozitivnega dela. Negativno stran, to je grožnje proti prekoračevalcem cen, so določale že tudi dosedanje naredbe, vendar smo doslej kaj malo uspehov doznali, kajti če je par trgovcev bilo obsojenih na par tisoč kron, živila pa so se splošno dražila, masi konsumentov ni nič pomagalo. Po dolgem času je minister za socialno politiko priznal poslancu dr. Dulibiču. da bode treba Dalmaciji pomagati, ker mu je poznana tamošnja beda, ki je nastala vsled silne draginje otežkočenega dovoza. K temu priznanju lahko pridemo, da niso nič boljše razmere v Sloveniji, ki je v prav istem žalostnem položaju kot Dalmacija. Razmere so danes taktično tak?, da družinski oče ne more rezati več kruha svojim otrokom. Kolikor se da posneti iz predlogov k naredb!, se zdi, da bode zopet nova naredba taktično hodila le negalivna pota, a ne bodo prinesla ničesar, kar bi utegnilo dati širšim slojem upanje, da se prehranbeno razmere zboljšajo. Vsak mora biU proti izkoriščanju trenotno nastale konjunkture. a pri tem ne smemo prezreti, da je izkoriščanje le v posameznem slučaju mogoče, ter da odstranitev posamezuega slučaja šc ne znuči spremembe na bolje. Jugoslovanski klub je predlagal, menda po dr. Šimraku, da trgovčev zaslužek ne sme biti večji kot 25 %. To se očividno nanaša na prodajo na malo, vendar pa ta predlog ne bode imel vpliva, ker 25 % zaslužek tudi danes trgovec na malo — izvzamem posamezne slučaje — ni mogel doseči, tudi če bi hotel. Pa ni treba iskati informacij o cenah pri trgovcu, pojdite danes k producentu, pa bodete uvideli, da niste na boljem. Vsled tega ponavljam, kar sem trdil v svojem članku >0 vzrokih in pobijanju draginje« na novo, da ni trgovec kriv draginje, temveč da povzroča draginjo svetska tržna pariteta, ki je nujna posledica proste trgovine. Naš denar se ni izboljšal, vsaj ne izboljšal stalno, temveč je kazal le trenotno kolebanje pač točk navzgor pa zopet navzdol, tendenca cene žita na svetskih tržiščih pa je čvrstejša kot je bila. Ob času nestalnosti pa stopijo v rezerviranost prodajalci in kupci, to je konsumenije in trgovci in čim dalje tako stanje traja, tembolj se čutijo zle po-sledice. Tudi še danes nam ni mogoče boriti se proli draginji z uvozom iz inozemstva, ker vlada ne le vzdržuje stare uvozne carine, temveč jih je še z zvišanjem agia na zlato povišala. Imam ponudbo za pšenico iz Trsta, datirano 15. t. m. Glasom to ponudbe se more dobiti efektivno blago danes po sledečih cenah: pšenica Manitoba franko vagon Benetke po 140 lir, pšenica llard VVister cif Trst po 5.40 dolarjev vse za 100 kg tedaj bi stala druga vrsta pri današnji carinski in železniški tarifi circa 16 kron kilogram postavljeno v Ljubljano. Ker pa notira danes bačka pšenica pariteta Ljubljana 15 kron 20 vin. do 15 kron 10 vin, stojimo danes še nižje z lastnim blagom, kakor pa bi se mogli kriti iz inozemstva. Trenotno razmere v naši državi so tudi take, da nam ne dajo upanja na znatni povisek kurza našega denarja. Če pa sprejme vlada moratorij, kakor ga je glasom_ >Slovenca< z dne 15. t. m. predlagal finančni minister Kumanudi, potem bo en moratorij napravil več škode, kot bi koristilo deset naredb proti draginji, če zgubimo v inozemstvu še tisto malo zaupanja kot ga imamo sedaj, potem avstrijske razmere niso več daleč od nas. Če sedanja vladna naredba nima še nikakih pozitivnih odredb o boju proti draginji, potem bo vlada sama prisiljena pozitivno poseči vmes, ker ljudstvo sedanjih bremen ne ho moglo več nositi. Če se vlada ne odloči iz socialnih ozirov za omejitev proste trgovine, potem bodo prisiljena dovoljevati iz državnih sredstev pomoč ubogim. Ker pa je dodelitev državno pomoči samo tedaj uspešna, če je smotreno organizirana, zato je zadnji čas, dn se »vedejo zopet javne aprovizacije. Vlada bo morala, ako že sedaj računa s potrebo javne pomoči, to pomoč nasloniti na obstoječs organizacije. Mestni magistrat ljubljanski obeta žo mesece z vspostavitvijo aprovizacije, a je ostalo vse le pri obelanju. Na magistratu obstoji poseben aprovizačni odsek, a zdi se, da ta ne deta ali vsaj dela tako skrito, da javnost o njem ničesar ne zve. Ljubljansko časopisje se krega, kdo jo krjv, da nimamo uprovizacije in ti prepiri se zde, da so zadostno sredstvo, ki naj aprovizacijske posle zamonijo. Rekriminacije ne koristijo in no bodo koristile nikomur; če aprovizacija še ne deluje, naj prično delovati. Aprovizacija ne bode delala čudežev, a potrebna je, če gre draginje val še naprej, da ima vlada vsaj nekam nasloniti rešilno poslovanje. Organizacije, katerih se more vlada posluževati, pa so za člane zadrug te, za drugo prebivalstvo, ki ni organizirano v zadružništvu. javne občinsko aprovizacije. Švica, ki ima eno najboljših valut, je obdržala državno gospodarstvo v prehrani, mi pa smo se postavili na princip svetskega tržnega izenačenja cen; mi moramo v organiziranem prehranjevalnem sistemu ustvariti vsaj možnost, dati državi priliko za javno pomoč, ko se pokaže, da ubogi sloji ne vzlržo več draginje. Trgovina se javnih aprovizacij nima bati, ker dokler ima k njim vsak dostop, tudi sama neovirano posluje dalje. Javna aprovizacija ima biti regulator cen. kot toka se bode morala tudi sama nasloniti na veletrgovino, in bode konkurenca zlasti tam, kjer bo nakup osredotočen, zahtevala intenzivnejša dela. Mala trgovina ima pa javno aprovizacije le pozdravljati, ker sc bode na njihovem poslovanju dokazalo, do so očitki, ki so doslej pripisovati rastočo draginjo kot vzrok trgovine, |>retirani in neresnični. Javnost bode sama, nko vidi, da javna aprovizacija sama no moro dati mnogo večjih ali tudi nič večjih ugodnosti kot trgovec, odvrnjena iskati krivcev draginje tnm, kjer jih ni Če se stanje nenadoma zboljša, tem bolje, če pa se ne, znakov za to vsaj nimamo, pa bodo aprovizacije potrebne, da se osloni vlada na nje. Kakor že rečeno. Besedilo naredbe zoper druginjo ni Je javnosti znano, bal m Je pa, tla btxle vsebovalo le ^grožnje |>roli krivcem drugi-nje, glavnega krivca bo pa prezrlo iu ne V|>eljulo pozitivnega iltla v orgauuiiuui prehrani. Caa pa je. <)a poslanci priiuo razinolrivati b**rutiite. Cand. med. Vilko S p o r n: Dijaške podpore. V »Slovenskem Narodu« od 11. t. ra. je spregovoril odličen gospod iskreno besedo di-jašlvu. Za. njega in za javnost ie važno, da se vživi v psiho današnjega cijaštva, zato hočem razbistrili nekaj t. čk njegovega članka. Gospod vprašuje. ali je storilo dijašlvo svojo dolžnost do države in do naroda. Ali jo današr.je dijaštvo, kar je bilo nekdanje? Ali stoji danes tako odl ično v prednji, najbo'j izpostavljeni vrsti narodnih borcev kot nekdaj? Mnenja je, da dijaštvo ne more zadovoljivo ocgovorili na ta vprašanja in da radi tega nima pravice do podpor, zakaj le izhajajo šele iz storjene dolžnosti Kaj da je storilo dijaštvo preteklih desetletij za narodno^ misel, j.a ljudsko prosveto, o tem naj poroča kulturni zgodjvinar. Napačno pa je, če se današnje dijaštvo meri z merilom, ki je bilo dobro pred 40 leti. Z ujedinjenjein smo dobili pol tično »svobodo laslnj nacionalno državo, povsem so se spremenile naloge dijaštva do države in naro~a. Ni nam treba razdirati nemškutarskih gnezd, ni nam treba koncertov, veselic, plesov ia »narodov blagor«. Naša država ne potrebuje ognjevitih govorni-1*ov, do solz navdušenih patriotov. Taki so j rav po ceni, imamo jih preko glave; pač pa i.am manjka strokovno izobraženih, pošten h kulturnih delavcev. Prepričan sem, da dijak, 'li posveti vse svoje sile strokovnemu študiju, izvršuje najb. Ije svoje dolžnosti napram narodu in državi. V ospredje je stopilo socialno vprašanje, ki pretresa gradbo Evrope od vzhoda do zah«da. Dijak naj se v prostem času socialno orientira, da bo vedel, kakšne pravice in kakšne dolžnosti ima do firveške družbe. Ce mu preostaja časa, naj del* v prosvetnih društvih. Mislim, da je za to tovo prinesel več dozdaj še neznanega. Zanimivo pa je le, kako od evata skozi Conradovo knjigo značaj pokojnega c^sarj" in prestolonaslednika. Conrad je imel zelo težko stališče: Avstrijo sta vladala naravnost dva človeka in on je morrl ko-lebati med obema. Franc Jožef je bil zelo temperamenten; enkrat je s Conradovim referatom z vso silo udaril po mizi. Ne eden ne drugi ni trpel, če so se jima povedale neprijetne reči. Franc Ferdinand izgleda po teh spominih kot velik absolutist z nekaterimi precej nesimpatičnimi črta-; mi. Tako se jc pri najresnejših stvareh za-| nimal za nekatere brezpomembne ms'en-| kosti, n. pr. za to, ob katerih urah naj bi j bil diner v gereralštabnem kvartirju. Conrad odločno trdi, da je bil Franc Ferdinand najintimnejši prijatelj Viljema in vseskozi za zavezništvo z Nemčijo kakor Franc Jožef. Med cesarjem in presto'ona-slednikom pa je sicer vladnla velika napetost. Conradove načrte je preprečeval baron Aerenthal, sploh »civilisti«. Sploh Conrad ni bil vesel svoje službe, katere mu peč nibče ne zavida, kdor prebere njegove spomine. + Najvažnejši svetovnopolitični dogodek zadnjih dni je gla om washingtonske »Associated Press« ta, da se govori o resni nameri Lloyd Georgea ustvariti najnujnejšo predpogoje za ozdravljenje svetovnih fi-r°nc, in sicer misli 1. odpustiti vse dolgova, ki jih imajo Francija, Italija, Belgija, Rusija in balkunske države v Angliji; 2. dol^c.l se odpuste pod pogojem, da tudi Francija briše vse dolgove zavezniških držav; 3. nemški reparačijski dolg Francki se netj zniža na 18 milijard 000 milijonov frankov. — Kakšnega Domena Li Lilo to za budget Jugoslavije, ni potreba posebiS naglašati. + Anarhija v Italiji, Slovenski In socialistični listi v Italiji si od vladne obljube, da bo razpustila fa.šistovske >squudre d* azione« in podobne oborožene tolpe, ne obetajo veliko. Predaleč je sedanji sistem sam zagazil v brezzakonje, ker njegovi funkcionarji uporabljujo ali pa prezirajo zakon čisto samovoljno: eden sme kršiti zakon kolikor hoče, pa ne bo kaznovan, drugi se za najmanjši pregre-šek kaznuje kar najstrožje. Dokler oblast sama ne bo spoštovala zakonov, jih tudi tisti ne bodo, ki jih zakon pri njihovem delu oviro. Požgani Narodni dom v Bar-kovljah priča o tem. Sicer pa »Edinost« na drugi strani priznava, da so organi j8\ne varnosti v ponedeljek zvečer preccj energično odbili nameravani napad na tiskarno in uredništvo »Edinosti«. + Začetek razorožitve na Japonskem in t AnierikL Dunajski listi javljajo, da je odredila japonska vlada, naj se 10 admiralov »častno« vpokoji. Iz istega vzroka je velika japonska jeklarna »Murovo« odpustila iz službe 3000 delavcev. Omenjena jeklarna iz.deluj"e v prvi vrsti materijal za vojne ladje. Slične ukrepe so sklenile tudi ameriške ladjedelnice, ki izdelujejo vojno ladje. Te so odpustile nad 10.000 delavcev. -f PoJi.itua zahvala in — reklama. V »Samoupravi« od 15. t. m. priobčuje g. dr. Ivan Sajovic zahvalo za sprejem na kongresu radikalne stranke in dela obenem lepo — reklamo za radikale. — Če bo le pomagalo. -f- Anglija in Rusija. Angleška vlada namerava imenovati lorda beaverbrooka za svojega finančnega zastopnika v Moskvi. Ljenin resno računa na to, da Anglija prizna sovjetsko vlado. Lloyd George se zadnji čas veliko posvetuje s Kra-sinom in je baje izjavil, da bi bilo vprašanje Nemčije in Rusije že davnej rešeno, če bi ne delali težave Francozi. + Egiptovsko vprašanje. Če se Angliji posreči spraviti s sveta irsko vprašanje, se bo morala baviti z egiptovskim. Kakor znano, so se vršila novembra meseca v Londonu pogajanja med egiptovsko delegacijo pod vodstvom Adly paše in angleško vlado. Lord Curzon je končno stavil Egiptu sledeče predloge: 1. Angleški protektorat nad Egiptom se ukine. 2. Egipt postane neodvisna država pod svojim sultanom, mora pu skleniti z Anglijo ča.ovno neomejeno pogodbo miru, prijateljstvu in zveze. 3. Egipt bo imel bvojega lastnega ministra za zunanje zadeve, ne bo pa smel skleniti s tujimi državami nobene pogodbe brez vednosti in odobrenja visokega komisarja angleške vlade. 4. V svrho obrambe imperija bodo angleške čete uživale v Egiptu vse potrebne in zahtevane svoboščine. 5. Egiptske finance bodo pod kontrolo angleškega finančnega komisarja, brez katerega se tudi ne bo smelo najeti nobeno inozemsko posojila 0. Suvereniteto nad Sudanom izvršuje slejkoprej Anglija. — Adly paša je odklonil vse te predloge in priznava Angliji samo pravico vojaške kontrole nad sueškim kanalom. Kako se bo to vprašanje razvijalo, se bo kmalu pokazalo, ker je rešitev za Anglijo pereča. Colomba. Profp^r M^rim^e. — Poslovenil — I—. 20 »Dobro, dobro! — Toda pri vseh vragih, poberite se in naju pustile, da nadaljuje /a j)ot.« PaJirji so se končno vdrdi in zavili v velikem loku preti vasi. Sen intja pa so ee pojavljali po vzvišenih točkah in motrili, ni li skrita kje kaka sovraiina posadka. — Držali so se vedno dosti blizu Or-sa in sestre, da bi v potrebi lahko hitro pomigali. Stari Paolo Griffo pa je razkladal svojim tovarišem. »Razumem ga, prav dobro ga razb nem! Ne govori o svojih načrtih, pač pa jih izvede. Prava slika očetova. Prav, kar reci, da nikogar ne sovražiš, saj velja prav toliko kakor če se zaobljubiš sv. Ne^i.1 Dravo! Niti fige več ne dam za županovo kožo, kajti preden mine mesec, bi ne mogel uiti mehu napraviti iz nje.« Naznanjen od te drltali poizvcdoval-cev, je Orso, potomec slavnih della Rebbia, dospel v domačo vas in stopil v stari grad jcaporalov«, svojih prednikov. Rcb-bijanci, ki jim je tako dolgo manjkalo glave, so se mnogoštevilno udeležili sprejema. — Pa tudi nepristranski meščani so prišli na svoje hišne prnge, da vidijo sprejem. Barriciniji pa so opazovali prizor 6kozi špranje pri oknih. » Svelnti-e Nege » koledarja nt. Pri njej m rotili, pomeni skrivati svoie mnenj*. Knkor vse korzlške vasi je tudi Pic-tranera zidana zelo nepravilno. Če hočeš priti do ce-sle, moraš v Cnrgcse, ki ga je zidal Marboeu. — Hiše so razmetane popolnoma slučajno, brez vsakega reda po mali visoki planoti ali bolje ravnici. — Nekako sredi vasi stoji zelen hrast in pred njim vidiš graniten vodnjak, kamor dovaja vodo le en žleb iz bližnjega studenca. Ta obče koristna naprava je bila zgrajena na skupne stroške Barricinijev in Rcbbi-jancev. Motil pa bi se, kdor bi v tem iskal znakov stare sloge med obema hišama. Prav nasprotno, vodnjak je sad tekmovanja v plemenitosti med obema hišama. — Polkovnik della Rebbia je namreč poslal svoj Čas gradbenemu oddelku občinske uprave malo svoto v namen, da se sezida ta vodnjak. Odvetnik Barricini je bil seveda vsled ljubosumnosti prisiljen darovati podobno svoto. Prazen prostor okrog vod-! njaka imenujeio trg. Tu se zvečer zbirajo brezdelneži. Včasih igrajo tu karte in enkrat v letu, namreč na novega leta dan, tu tudi plešejo. Na obeh koncih trga vidiš stavbi, ki sta višji knkor široki in zidani iz granita in skrila To sta sovražna stolpa Rebbiancev in Barricinijcv. Gradbi sta enolični, v višino sta enaki in vid' se. da so je med tema dvema družinama vedno vzdrževal bo', ne da bi ucoda odločila na eno ali drugo stran. Mord" umestno, da razločim, knj je to pravzaprav sto! p. To je kvadratna, kakih 40 č.nljcv visoka zgradb", ki bi Jo drugje prav primerno imenovali go! \-njak. Do vrat, ki so kakih 8 čevljev od tal, vodijo zelo strme stopnjice. Nad vrati je c'..ence, zavarovano r ';alkonu podobnim predz.idiiom, ki je imel prelukr jana tla, skozi katera si se lahko b: 2z lastne nevarnosti ub. il nepoklic. nega go. iki je storil na stopnjice. — Med vrati in oknom sta imeli zgrrJbi grbe. Eden je^nosil nekoč kr!2 Gcmčarov, a je djrc~ t°ko okru-štn, d' je razumljiv lr še starinoslovcem. Na dnrem pa si videl lastnikov družinski znak. V izpopolnitev okrasja si dodaj še sledove krogci na grbih in oknih. Tako imaš t-.ed očmi sliko srednjeveškega kor-z-škea"1 stolpa. Dodati bi bilo še, da ro stanovanjska poslopja zvezana s stc'pom največkrat po ootranjom dohodu. Stoln in hiša Rebbiiancev sta na zgornjem t. j. severnem koncu trgi, EarricM-jeva pn na nasprotnem. Od severnega stolpa do vodnjaka je bilo ?eta'i?če za hišo della Rebbia, za Barricinije enako na nasprotnem koncu. Odkar so pokopali pJ-kovnlkovo ženo, ni nibče pre topil kakor po nekaki tihi pogodbi do'očene meie trga. Da bi se ognil ovinku, se je Orsu zdelo čisto naravno, da gre čez trg mimo županove hiše. Sestra pa ga je opozorila na navado in ga prLilila, da jc krenil po stezici do 8vo!e hiše. »Čemu se ogibati?« Je nevoljno rekel Orso; "-ali ni trg skupna last vseia <*vpta? »Junaško srce«, si Je tiho rekla Colomba. »Oče moj, kmalu pride maščevanje.« Ko sta dospela pred hišo, je Colomba stopila -"cd obe hiši, bratovo in Barricinijev. Njeno oko jo venomer motrilo sovražna okna. Cpazila je, da so pred kratkim zapita. Zavarovali so se namreč z velikimi pole^! r> ozi katere so gledale v svet strelnim linan "odobne odprtine. Zcto se tako, kadar se boj6 napada; skozi špranje pa lahko itrcija na nn^drlea. »Cojazljivci!« je kriknila Colomba. »Poglej, brat, so se že začeli skrivati. Utrjujejo se; pač mora priti dan, ko pridejo na plan!« Orsova navzočnost na južnem konci trga je vzbudila v Pictranen veliko pozornost. Mislili so, da je to znak drzno-ti, ki že meji na neprevidnost. Nepiictranr :m pa je L M to povod najrazličnejših razlag in razpravljanj brez konci in I.raja. »Sreča njegova«, so govorili, »da se še nista vrnila oba Barricinijcva sinova, kajti ta sta še nestrpljivejša kakor stari odvetnik. Mor ki bi nikdar ne trpela, da sovražnik gre čez r"'bov svet, ne da bi plačal svoje nagajanje.« »Pomni'3, T.aj vam rečem«, je dostavil starec, ki je bil tudi vaški p erek. »Fanes sem opazoval Colombo. Videl rem, da ji rek"' i no glavi. V zraku vonjam smodnik. V kratkem bomo imeli poceni meso v mesnici Pietrnnera.« — Telefonska vez med Bel idom in Zagrebom je bila sinoči na obi progah pretrgana, vsled česar so izostala belgrajska poročila, kolikor jih nismo prejeli že dopoldne. -— Cenjene inserente opozarjamo, da sprejemamo naročila na oglase za bo-i i 6 n o številko do prihodnjega petka zvečer, novoletna naročila v poljubni obliki (50 K in višje) pa do všlevši 80. decembra. Zelo pa nam bo ustreženo, ako 8e posebno z večjimi oblikami ne odlaša do zadnjega dne. — Naša vojska na umiku iz Albanije. Belgrajska »Politika« poroča, da je naša vojaka pri odhodu iz Albanije pustila na licu mesta mnogo raznega blaga, kakor svoj čas, ko se je' morHa umakniti tudi iz Baranje. Albanci plenijo po izpraznjenem ozemlju in ogrožajo celo Debar. Iz navedenega je razvidno, kako labkomi.elno postopajo naše oblasti, ker ne poskrbe pravočasno, da bi rešile blago, ki je stalo davkoplačevalce mnogo milijonov. — K ine*u tudi prikulm. Že včeraj smo poročali po hrvnt-kih listih, kako je dr. Kukovec prodal hercegovinskim trgovcem pod slepo ceno grah, ki ga bodo sedaj prodali z ogromnim dobičkom v tujino. To je popolnoma v rodu! Ce je minister Pucelj prodal v inozemstvo vole, zakaj bi naj njegov tovariš ne preskrbel k pečenki tudi prikuhe. — tasn^arii in tasniki. Italijanski listi poročajo: Državra zveza italijanskih časnikarjev je sprejela resolucijo, s katero se odobrava dosedanje prizadevanje izvršilnega odbora, da bi se dosegla v sedanjih bojih popolna nedotakljivost časnikov in časnikarjev. Posamezne časnikarske zveze m* pozivajo, naj izključijo tiste izmed nvojih članov, ki bi odkrito ščuvali k nasilju proti časnikom in časnikarjem kakršnekoli politične stranke. —■ Uolmvost ozdravljiva. Misijonarji Piepus-družbe. ki delujejo med goba\ci na otoku Molokai kot nasledniki znanega apostola P. I>amiana. sporočajo, da je strašna gobava bolezen vendarle ozdravljiva. Z ubrizganjem in delnim vživanjem izboljšanega olja: (Jhonmagnana, je bilo ie več bolnikov ozdravljenih. Upajo, da bo možno tekom nekaj let opustiti vse naselbine gobavcev. — Streljanj«- t ljubljanski okolici. H t'jan in Videruar tla it. »ep'eu'bra v Zadobrovi streljala t vojaško puško * nabitimi naboji. Bila sta obsojena v itak na tri stra izdaialelia »Delavskih Novic«, g. Emi'a Ste-fenoviča. Naj v miru počiva! — Ve'ik Izgred t Kamniku. Janez Trobev-Sek. Miha Žagar in Anton Trobevšek Iz Bistričice so popivnli v Kamniku Ob 8. uri popoldne so pri-ili na Grabnu v gostilno Ivana Potočnika, k er ko pričeli razbijati steklenice Gostilničar je ihmIhI zato po stražnika Miroslava Ludvigerja. ki je prišel in skočil med pre epače. da bi iih pomiril. Proti stražniku je nastopilo nalo 6 mož z odprtimi noži in so kričali na njega »Zdaj te pa imamo! Dol z njim!« Ivan Tiebovšek je zgrabil Lt"'vl-gerja za vrat. dri gi pa za obraz in sabljo. Skušala sta ga vreči in mu iztrgati sabljo. Z gostilni-čarjevo pomočjo se ie stražnik rešil nasilnežev, ki so še vedno tiščali v n ega. Polegnil je sabljo in vsekal Trobevška no glavi. Vsi so nn to stražnika obkolili. S ražnik se jim je umaknil v kuhinjo. napa-lalci so pa mi«'eč da je odšel na cesto, hiteli za njim; medlem je pa gostilničar že vrata zaklenil Ko sc razgrajači opazili svojo zmoto, so pričeli razbiiati in razbili dve šipi. Sele. ko so se približali orožniki, so razgrajači pobegnili. — Tlelczniška nesreča Pred par dnevi Je skrčil s lira vlak, ki je vozil iz Mostara v Sarajevo. S tem vlakom se je vozil minister dr. Ka-a-. ntohmedovič s svojo rodbino. Po čudnem slučaju ni bilo nobenih ljudskih žrlev. — Protje kradel e Anion Novak iz Snodnje Zadobrave g. Ignaciju Mrcinu. Obsojen je bij za to ne 4ti ur zapora. ^^'cr^tiro pmuito 8 Proslava kraljevega ro'stnega dne. Rolstni dan kra'.;a Aleksandra se je proslavil v Mariboru s poiiMfikalno mašo, katero Je radi bolezni knezo-šknfa dr. Napotnika daroval stolni prošl dr. Matek. S!avtiostni službi božji so prisostvovali načHniki državnih in avtonomnih uradov z uredništvom, častniški zbor, zastopniki društev In korporacij ter mnogobrojno občinstvo. Javna kakor ludi ra/.ua zasebna poslopja so bila v zastavah. Trgovine so bile vsled sklepa trgovskega gremlja dopoldne odprle. dočim Jc v državnih uradih ln obratih počivalo delo. Svečana proslava dneva se je vrllla tudi v raznih lolah. Rojstni dan kralja Je proslavila zvečer tudi vojaška godba, kl Je svoj krasno uspeli X.. slnfonični koncert uvedla s himno »Dole Sruvde«, katero je ninogobrojno občinstvo poslu-llo stoje. š Davek na luksi« v Maribora. Pokrajinska vlada ie oadcu na Ha dobili težke poškodbe. Martinu Webru je odtrgalo levo roko. Umrl je vsled Izkrtavenja na prevozu v bolnico v Celju. Ostali trije so dobili težke ožgaline po obrazu, prškodbe na udih, so oglušeli in imajo pretresene živce. 0lTT0 letni?!! hc?s';eqa odra. Danes p-aznuje iiralskl zbor Ljudskega odra desetle nico svojega obšlo a. Ljudski oder je delo vseobsegajočega duha dr. Kreka Več kot pred tO leti >e navduševal mlade talente »a dramatsko umetnor.l. Tako je že pred 1. 15)10 nastopil nekak Ljidskl '••ler. ki je igral v g e tališču Roršlnikovo drame »Stari tlita '. Ljudski oder pa se je kmalu razšel. Zato se ie na dr. Krekovo iniciativo ustanovila že tistegp lea zadruga po<' imenom »Ljudski dom«, ki je pod načeMvpm kanonika g. Šiške začela 7 adaptacijo znto kupljeneca »Starega strelišča'. V I. 1011 so bila dela gotova. V novem vzhodnem traktu re bil montiran prostoren / moderno tehniko opremljen oder. 2e za časa adapciiskih in popravljalnih de! se je sestavila prvB tprava Liudskega odra. ka-leri je naieloval vIč. g. l*ika Smolnikar, Čbini ra so bili gg.: Fr. S. Fin*(>ar. Peter Jane, prof. dr. Jos. Debevec prof 1 Dolence urednik Slefe, kot upravnik pa prof. Adolf Robida. Pod prvo upravo ie oder dobi! v«o za do-vršeno udejstvovanje na odru potrebno opremo: bogat svelloben aparat in najrnznovrstnejši «ce-nični materiial. Oder. dvorana In stranski postori s."> dobili lastno centralno kurjavo in cl/>k-trično centralo. Skra ka- V 1. 1011 MU v Ljudskem domu izvršeni vsi pocoll ki jih stavi moderna tebnika na stalno gledališče. Vzporedno r tehničnimi pripravi alnimi deli jr rprnvo rri-pravljala nnsambl jn renertoire Že.fela ie zbrati mlade moči. prlursfitene in zmožne 71 oder. Koncem epriln I 1011. ie ntverila v dveh lečnli*' dm-matično šolo. I'I sta jo vodila prof Adolf RoMda in dr. Ivcn Robida. Število gojenecv In goienk dramatične šole je znpJa1o okoli SO. — D"e 8. septembra istejra le.a se |e vršila na ee--eti o"»* -. lj Kraljev rojstni dan. V pro lavo kraljevega roj tnega dne je bila Ljubljana včeraj okrašena z zastavami. V:-:e trgovine so biie dopoldne zaprte. V stolnici je bila slovesna služba božja, ki jo je služil knezoškof dr. Jeglič ob asistenci številne duhovščine. Svečanosti so prisostvovali pokr. namestnik g. Ivan Hribar, general Dokič, general Majster, župan dr. Perič z občinskim zastopom, načelniki uradov, šolstva in zastopniki kulturnih institucij. Na korit je svirala godba dravske divizije. — V pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišiča je bilo od 9. dop. svečano blago-darenje, katerrmu so prisostvovali pokr. namestnik g. Ivan Hribar, general Dokič s častniškim zborom in zastopniki civilnih oblasti. lj Poročila se bosta danes popoldne v trnovski cerkvi g Avgust Bercieri, uradnik »Gospodar. Zveze« in gdčna. Pep-ca Požene lova, l.čcrka našega vrlega som.šljenika in strojnika Jugoslov. tiskarne. Bog daj obema poročencema obilo sreče! lj Umrla jo včeraj gospa R o z a 1 i j a Wester, roj. Pogorelec, mali nadzornika srednjih šol g. Josipa \Vestra. Pogreb bo v ponedeljek ob 4. popoldne iz dež. bolnice. — Istega dne je umrla v Ljubljani tudi ga. Marija Skale, roj Druško-vič, soproga ravnatelja medne klavnice. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne iz Leoni-šča. Naj v miru počivata! lj častnik obkolil z vodom vojaštva policijsko ravnateljstvo. Včeraj zvečer sla se v »Narodnem domu. nahajala v restavraciji med civilisti tudi dva kapetana. Ko te prišel stražnik napovedati policijsko uro, so civilisti, kakor se spodobi zavednim državljanom, mirno odšli domov, omenjena kapetana, katerih imena žal Se nismo izvedeli, pa sta kričala na stražnika: »ma-garacl« in ga psovala ie z drugimi neolikanimi priimki, tako da je bil policist pri-moran.enega izmed njih aretirati. Naln je drugi kapetan hitel v vojašnico, tam »bruhal ceii vod 30 mož in sam z njim na čc'u prikorakal pred Kraljevo policijsko ravnateljstvo! Moštvo je bilo seveda oboroženo s puškami, je obkolilo policijo in kapetan je zahteval, da se tovariš tako '"p'tsli. Dobil je odgovor, da ie policija knpetana že prej izpustila. Nato je z moštvom odšel. lj Opozarjamo na dražbeno prod:tjo zapuščine rajnega stolnega dekana Kolar-ja, ki bo v ponedeljek 19. decembra ob 8. uri v stolnem župnišču. Prodajalo se bo pohištvo, namizna posoda, perilo itd. lj Scntp*terska rrn4V',ta. Danes zvečer ob 6. uri bo zanimivo predavanje s skioptičniinl slikali. PredpV8l bo g. kanonik Ivan Sušnik. K Vstopnice «a koncert »Kola« se prodajajo danes, v nrdri blagajni ▼ Unionu. Slovenci, poselite koncert bruto r Hrvs ov! . lj Klub Primork napravi veselje marsikateremu dijaku i* 7isedene»a ozemlja in lo danes ob 4. uri pop. pri božiču ici v Narodnem donni. Krasen, zauinih spored, ki ga izva.ia mata deca bo rudil mnogo duševnega užitka. Tedaj pridite! lj Predavanje v Rokodelskem 'Inmn. V ponedeljek, 19. t. m., bo predaval g. Msgr. Viktor S les k a v dvoreni Rokodelskega dopin o zelo važnem dogodku iz naše domače zgodovine. Naj ne zarrwdi nihče Izmed članov in prijateljev driitva zanimivega p-edavanja. Pričetek jo točno ob S. uri zvečer. lj V fišenskem Prosvetnem društvu predava v ponedeljek dne 10. t. m. starešina 21 do 1". ure opoldne v mestnem gospodarskem uradu. Ij Jajca xa Ljubljano. Mestni anroviza< ija Je nabavila za Ljubljano vagon jnj'!. Razprodaja se prično v sredo, dne 21. deccmbra na Poljanski rc-sli št. 15 in nn ir.:U. Ij Smrtna tramvajska nesref.a. Včeraj okroo 1. uro popoldne je tramvaj na klancu preči gostilno Kalfcž v Fleriiacski ulici povo/il neznano strrn ženo iti ji zmečkal gornii del lelefa. 2eua je vsled zadobllenih poškodb umrla. 1'redno je izdihnila, ii je kaplan Kogovšek podelil sv. poslednje olje. £ena je bila oblečena v oriprosto obleko m je najbrže iz liubriinske okolice. Ij Umili so v Ljubljani: Katarinu Lenarčič, vžitkarica, 78 let. — Matija Tekavec. kočar, 29 let — Fran Vončina. trgov, akademik, 21 let. — Marija Gre^orec, sirota 14 mesecev. — Jakob Za'n7Tt'k. užitknr, 77 let. — Hedvika Plantan, notarjeva vdova, 65 let — Ludovik Oabvšek, slaščičarski pomočnik. 4P let. — Fran Pantar, vrvar-jev sin, 15 nieseccv. — Anton Lešnik, nočni ču. vaj. 43 let — Ivan Kikel, berač, 82 let -- Marija Vovk. dekla. 20 let. — Marija Jenko, zasebnica, 71 let lj Nesreča ns glavnem kolodvoru. Leon Ma-cora ti nadzoruje ha glavnem kolodvoru stavbe. Ko so popravltali premogovno lopo, so znižali oder in ob tej priliki je padel t njega delavec Simon Goljat 6.5 m globoko, ko je odtrgava) neko desko. Macoral i se ie zaradi nezadostnega nadzorstva zasovarial pri okrajnem sodišču, ki je Ma-corntlija oprostilo. lj Vlom pri Mencingerju. Znani invalid Jože Dacar |e zelo predrzen tat in vlomilec. Sedel je že nn obtožni klopi l ubljanske porote, kjer jo pa bil oproščen, ker se je porotnikom smilil. V noči od petka ni- soboto je v družbi dveh tovarišev zopet izvedel dva predrana zločina. Tvorni-čarju Golobu na Viču je troperesna zločinska deteljica ukradla konja in voz. Z ukradenim vozom in konjem so se peljali v Ljubljano, kjer so na Sv. Petra cesti vlomili v Mencingerjevo trgovino, iz katere so odnesli dve vreči kave in vrečo rozin, naložili ukiadeno blago na voz in se odpeljali proti Martinovi cesti, kjer jih je pa ustavil stražnik, ki ie areliral Dacarju in enega njegovih tovarišev, iretji je pa pobegnil. lj Zartidi pijunosti so bile v noči od petka na soboto aretirano tri osebe. Ij Ker je kradel uanje v Pollakovi tovarni, je bil Leopold Košenina obsojen na tri dni zapora Ukradeno usnje mu je bilo odvzelo. lj Koncert r hotelu >Tivoli< v ne-leljo dno 18. t m. od 15. do 20. ura Domače jetrne, krvavo In mesene klobase. Vstopnina prosta Sc priporoča Vek. bolničar. 4003 Našla se je denarnica 7. manjšo vsoto denarja in z listkom za zdravila. Dobi sc v upravi »Slovenca«. rs R Kavcije, kl jih polagalo nabavljatelji odnosno podjetniki, se morajo dvignili po 15 dneh, sicer se mora plača i od vsakih 100 Din. 1 Din. hranilščine. 1'odrobnosli v »Uradnem lis u« številka 100. g Finančni položaj mesta Reke Reška »Voce del 1'opolo« due 14. I. m. primerja dunajski in reški finančni položaj. Dunaj, ki šleie blizu dva milijona prebivalcev, kl ga obremenjujejo (olik! vojni dolgovi, reparacije in kontrolne komisije. Izkazuje U l 1022. sedem in pol milijona primanjkljaja. Reka pa • svojimi pol stolUoČ prebivalci, ki je ne Obremenjujejo iicbene reparacije in Uonlruine ko-niiMje, izkazuje 20 uiilijouov lir primanjkljaja, kar znaša v avstrijskih kronah 9 milijari in 100 milijonov kron. g Nervozno*! nemške marke. V zadnjem času smo žt večkrat opozarjali na zakulisni boj med angleškimi in francoskimi vplivi, ki se tiče preložitve nemških reparacijsklli izplačil. Ker se Je špekulacija z nemškimi markami v zadnjih par letih zelo razširila ne le po iivropi, ampak tudi (>o Ameriki, najširši kro^i z veliko pozornostjo zasledujejo gibanje mnrkinega kurza, ici se zdai dviga, zdaj pa zopet pada, kakor pač mednarodni trg čuti, .'h prevladuje angleški ali francoski vpliv, čimbolj marka pada. tembolj je angleški trg kliub vs.-m umetnim zaprekam preplavljen ■ nemškim blagom, dočim je seveda prodaja angleških proizvodov v Nemčiji lakorekoč nemogoča. Zato je g'Misijonstvo po nemških dekanijah se vrlo razvija in ima lepe uspehe, v slovenskem delu Korotana je pa pomanjkanj'e misijonarjev, ki bi hili zmožni slovenščine, doslej nepremagljiva ovira.« Torej vendarle priznanje, da je na Koroškem še veliko Slovencev, ki potrebujejo domačih, slovenskih lušnih pastirjev in misijonarjev. c Konknrz z« mcsia stalnih vojalkiti duher* nikov »Uradni list« št. 150 objavlja konkurz za mesta stalnih vo aških duhovnikov, med njimi 6 rimskoki»toli-ke v°re. c Marijina kongregacija za mole pri sv. Jožefu ima v ponedeljek, dne 19. t. m. svoj redni shod ob pol 8. uri zvečer pri 00. jezuitih. Polnoštevilno! e Staršem in T?gn|lteljem. ki kupujejo gojencem in otrokom masne knjižice, bodi (>ov». dano, da je »Šolski molitvenih razprodan: prav lako »Večno življenje«-. Ker bi bil ponatis pro-•'rng, je avtoV poskrbel za manjši mol i I ven i k, w"ri Jezusu'. -Prva izdaja bo tudi kmalu pošla. (Čem izvodu, vezanemu v pia no 12 kron.) Druga izdaja je pomnožena za 2 |»oli. tiskana aa lepši papir in vezana v pegamoid. Stane 16 kron. To v po asnllo če bi otioci prosili za nov molitvenik in st pri tem izmišljali, Češ. da kntehet pri|x>roČa novo molitveno knjižico. Dobi se tudi skrajšana izdaja r. najpotrebnejšimi molilvami »Molitve za šolsko mladino« Slane vezana v platno 8 kron, broširana samo 1 krono 20 vin. poišče. Drama. Nedelja, 13. doc.: »Pampoliška«, popoldne ob treli. lr.vea. Nedelja. 18. dec,- >Polni.:?anje v dolini šent flor jan- janski«, zvečer ob 8. uri. Izv. Ponedeljek, 10. doc.: »Koza Berudova«. E. Torek, 20. dec.: Zapivo. Opera, Nedelja, iS. dec.: >Wer«lert. Izv. Ponedeljek, 19. dec.: Zaprlo. Torek, 20. dec.: »Boris iiodunov«. B. Pr^^vfltsi. pr France Bevk: Pečmi. V Gorici 1021. Samozaložba. France Bevk si je kot pesnik pridobil že prav dober sloves in so njegove |>esmi, ko so izhajale v »Doin in Svelu«. ».Mladiki« in drugod, vzbudile splošno pozornost. .Marsikdo izmed fitaleljev si je želel, da bi izšle v posebni knjigi. Avlor je iej želji ustregel iu 'zdal del svojih peBmi v knjigi, ki se dobi v vseli knjigarnah. Obžalovati je le, da je naslovna slika Fr. Kralja lako neokua-na. Nevezan izvod stane 32 K, vezan 40 K. pr Božična umefnihka ratstara slovenukih umetnikov. Včeraj ob 11. uri do|mldne olvorila m jo v Jakopičevem paviljonu razstava slovenskih umetnikov v prisotnosti rektorja naše univerze g. dr. (.lojiniir Kreka, lektorice Miss Copland in par naših inleligentov. Razstava ostane odprla do 2. ja-nuurja 1922 in sicer dnevno od 10. do "ol 4. ure brez prekinjeujn. Nn občinstvu je sedaj, da z mno-gobrojnim poselom pokaže svojo kulturno zrelost pr Novo delo F. M. Dostojevskega. Nedavno so v Moskvi odkrili nova dela F. M. Dostojevskega. So lo razna pisma, dnevnik, načrti za razna dela iu komentarji ler razlage romana ^Razkolnikovac. Uieditev teh rokopisov je poverjena literarnemu zgodovinarju Fričeju. pr »Luč«, glasilo Jug. kat. dj. Lige. Izšla je prva številko tega dijaškega alasila Vsled ea-poslelioo.i tiskarne sicer nekoliko pozno, a vendar nas je v svoji novi obleki razveselila. Navajamo vsebino: V uvodu prinaša v angleškem in hrvatskem jeziku pismo, ki ga je pisal dr. Ma-rakoviči vsei č. prof. C. C. Martindale S. J. — Marko Soljačič: Danle Aligbieri. — Milan Pe» trovif: ln hoc signo vlncesl — Tine Debeliak: Pastirček s piščalko. — Dr. A. Juretič: Naš socialni študij. — Mari ana "Kralj: O ženskam pitanju. — D. Suilela: Ptice sprovode. — Anton Vodnik: Zadnja vigilija. — Janez llanič: Nnša akademska društva. — Ani Vodnik: t Jože Piber. — listnk: Za duhovnu ohnovu. — Osvrti I prikazi. »Hrvaška Prnsvjeta.« — Bilo J«... — »Vrelo.« — t Jože Piber. — Internacionuia. — Is slavenskoga sveta. — Socialno gibanje (internacionalni krščanski zadružni kongres). — Nanj ta-stauci. — List toplo priporočamo prijatel em dijaštva. Naroča se na naslov: Uprava >Luii«, Zagreb L, poslanski pretinac 100. Žepni koledarček 1922 je izdala tudi Ido« Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani v prav lični in priročni izdaji. I.eloŠn|a izdaja se ra/.Hkujc od prejšnjih let po jako linem papirju s perforiranlml i isti Iu so žo popisani blok lahko zamenja t novim, Cena najboljši pegamoid vezavi jo 24 K, priprosti a trpežni IH K slavnemu občinstvu, da sem prevsel In na novo preuredil xr.a:,o trgovino z urami, zlatnino in optičnimi predmeti F. K. . uoftolzer. Velika izbira božičnih tn novoletnih daril po zelo zm. muh cenah. Za obilen obisk se priporoča EDUARD ŠKOPEK, urar absolvent urarske tehnične Sole. Lobitia strukovna delavnica. BoZKna darila! Novoletna darila I v/* na veliko — na drobno. Tehnične potrebščine. Setlobni prozorni in dr. pap rji. — Rektif.ciranje geodet, instrumentov. — BruSe jersaln h peres. Vsa poprovdu toCno v delavnici ta precizno mehaniko VIL. SEOUA. BT Ljubljana, Dalmatinova 3 ali v proda alui B. S * OPEK, urar . Ljubljana, Mestni trg 8. S€L____J K otrokom za varuhinjo žaga tračnica (SSa,T' proda po ugodni ceni, ker se je promcnil obrat. Več pove upravništvo »Slovenca« pod šifro: »Tračnica«. sprejmem priletno ionsko. Biti mora po Stena in imeti ljubezen do otrok. Plača bo dogovoru. Naslov pove upravništvo >SLOVENCA< pod St. 4587. Sprejme se tajnik, kZiie tudi knjigovodstva. Ponudbe na elektrarna Zagrar v Višnjigori. 45U1 Josip Wcstor, nadzornik srednjih Sol, naznanja v svojem in v imenu svojih sester En«e, Franje in Ane, omož. Bučar, vsem sorodnikom ln drugim dobrim ljudem žalostno vest, da jim je danes ob 5. uri pop. po večmesečni mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, izdihnila za večno preljuba mati. gospa Rozalija Wester roj. Poeorelec t 73. letu svoje življenske dobe- Pogreb vsega trpljenja rešene rajnice se bo vršil v ponedeljek, 19. dec. ob 4. uri pop. izpred mrliške veže v dei. bolnici, Zaloška cesta. Maša zadušnica se bo či-tala v trnovski cerkvi. Blagi pokojnici blag spomini Ljubljana. 17. dec. 1921. Namesto posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod. ŠSH Prod. se omara za jS£{j|njC0 z marmorjem in ogledaloma, miza, perilo in obleka v dobrem stanju. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4599. Zahvala. Vsem spremljevalcem naše neizrecno ljubljene, nepozabne mame, oziroma stare mame, gospe Marije Gddererjeve k večnemu počitku, kakor tudi darovalcem cvetk in za izražena sočutja se prisrčno zahvaljujemo. Na Ortneku, dne 17. decembra 1921. lepota kol« obraza. Trotu, rok, kakor irdl lena raat laa aa aauiore dosoči samo a razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, je doaieio o od vat h dežel sveta za lekaruaija Felier. • EUsa« ili.-jno nil>čno m lo. najbolje blago, najfinejšo „mi: o lepote ' 4kosi z zamotom m poštnino 98 K. >E'sa« pomada ca obraz odstrani vsa-o nečistost kože. solnčne pege, znje-dance, Miibo i. t. d*. S porcelan, lončka z sramotam *n poštnino 62 K. »Elsa« Tanoch»nn pomada za iri) las krepi ko o p lave, prepreft' izpadanj«. < mljonle in cep tev la*, zapreči pi hute in pierano osivel st i. t. d. 2 porcelan. I< nčka z zamotam in poštnino K. PROuAJAid uko naroče iih manj 12 kosov od enega predmeta dob6 popust v naravi. Raino: Ivilijno mleko is K: m»«ilo t« brkoS K ; iih|iiov«|(i h"kii-puder ar Klufjora v tot. oricin, fkatljah SO K nnitinoSi Hcgu r,ol>ni [iraHok t pat-nt. -knili.h SO K; podvr;.« KOspe ' vie< i<'»h J K; nebni |.ifts«k v «kntl.ia'i 7 K; v vrečicah "i K; Sai Het 00 K ali po dogovoru. Ponudbe trpba poslati na naslov: Ljubica Hinič, kapetana soproga. Osijek III. Crkvenn ulica 21. 4600 Trgovski pomočnik izurjen — v fepe- ceriji in železnini. sc sprejme takoj. Ponudbe na: Friderik Homan, Radovljica. žalujoči. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga in predobra mati, gospa soproga ravnatelja mestne klavnice v soboto, dne 17. t. m. ob V2 10- uri, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bo v ponedeljek, dne 19. t m. ob pol 4. uri popoldne iz Leonišča na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 17. decembra 1921. Pavel Skale ravnatelj mestne klavnice Danica Skale soprog hčerka Trgovski nastavljena zeteinar in 1 vajsnec lahko takoj vstopita pri tvrdki ERJAVEC & TURK, trgovina z železnino, Ljubljana. Več strugarskfh pomoč- llkni/ sPrri"10 »POLET«,fabrika galan-jllftlflV terjjske robe v Doboju, Bosim Stalno msfelovano sobo šče soliden bančni uradnik zase (in ev. za brata) s L januarjem. Plufa najbolje. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod-»T. S. Soba« 45G1 do 20. decembra t. 1. Kupim posestvo mlinom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Žaga« 4519. Janko Skale bančni uradnik sin Mestni pogrebni zavod. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sestrica, nevesta in svakinja PAVLA STEFANOVIČ danes ob pol 7. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v najlepši dobi svojega življenja izdihnila svojo blago dušico. Ostanki drage pokojnice se prepeljejo v Novo mesto, kjer se polože v nedeljo popoldne na pokopališče k njenemu blagemu očetu. Počivaj v miru duša zlata I Noto mosto — Gorica, dne 17. decembra 1921. Hi. Jožefa Stefanovič, mati. Zora, Jlira, Draga, Darinka, sestre. Emil, Ljubomir, Danilo, bratje. Eli Perko, zaročenec. Dr. Rudol! Ravnik, Matko Hrovatin, svaka. m 0 o >N O N >oi O <0 C •a* M ® aj O va v ozicna Za bližajoče se božične praznike in novo leto priporočamo vsakovrstna zelo prj jsra J na dar.i a, osobito razne p Cien.^e. kakor jop c b uze, če-p ce, dakaien cz, na^^a.cs različno trš- ko.ežo fino psr.lo in žep^te rob e za dame iu gospode, dalje najnoveiše bJsizs in prsd^sn ke, T&tra-pzr.lo, tCiDJa^ts in športne polreb čtne. Ra vnokar Ce <3o3'a a m ioži.na soiterleo n tejiic za ggS te n dek. ee po rz.o cenah. 8wS r Snemalna ir jv m u p elenine, lrikolažo io perilo LiuMi^fi^, trn št. 10, o IO e 0 « 3 01 W( 0 O N< O O : Slovenska gradbena : družba z o z.»Ljubljana (Tehnična pisarna v tovarni Keršič) SPODNJA ŠIŠKA TELEFON 1SU izvršuje vse vrste vi-okih in globokih stavb, betonske in železo-betonske gradbe, vodne gradbe, železobeton ke tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske zgradbe, »silo«, mostne gradbe. Posebnosti: bijologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo, leseni polnostenski 110: ilci za strehe z velikimi razponi do 35 m, lesena in kombinirana skladišča. IZVRŠITEV TOZADEVNIH NAČRTOV IN PRORAČUNOV. B k c*Gf LJUBUflflfl NASPROTI QLflVNE POŠTE DOSPELE ZADNJE N0V05TI svilene triko-obleke od K 2600 — volnene obleke . . kostumi...... plašči ........ ant]l. flanel bluze . . svilene bluze • • a • 1600--2800'-1900'-195-750- Velika izbira svil. trikot oblek, večerne ob'eke iz kineškega krcpa in svile. Pletenine, zimsko per.lo, rokavice, nogavice. = Vsi modni predmet. ir Božična in novoletna darila si ogEeJe samo pri manufakturneni cddeSku Gospodarske zveze, Duna'ska t. 29 na dvorišču. Veliko zaloga suma za mik in 2ens'ce obleke In nallepša izHlra vsakovrslneoa spodnleaa perila za moške, ženske ln otroke.