Stev. 504. V Ljubljani, v soboto dne 8. febuarja 1913 UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradnj ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. nci oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslio-O^rsko in Bosno K 21‘60, polletna K i0'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •' •* •* ob pol 11. dopoldne. •. •. UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopnn petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. t.ii.ial • lejema upravništvo. Neirankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo —— Reklamacije lista so poštnine proste. ■■■■— ... Leto III. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in Stane naročnina Za avstro ogrske kraje: celoletna..................................K 21 60 polletna....................................1080 četrtletna..................................540 mesečna.....................................180 Za Nemčijo: celoletna..................................K 26 40 polletna.................................... 1320 četrtletna..................................6 60 mesečna..................................... 220 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo .Zarje” v Ljubljani. Na pravi poti. Trst, 7. februarja. Včeraj se je nadaljevala v tržaškem mestnem svetu podrobna razprava o občinskem proračunu za leto 1913. S to sejo smo popolnoma zadovoljni, ker so se na njej poravnala neprijetna nesporazumljenja ki so obstojala med stranko in nekaterimi našimi zastopniki v mestnem svetu glede podpore »Legi nazionale«. Na ilJn™ vložen Predl°2» naj občina da »Legi« 15.000 K podpore. Predlog je bil sprejet z glasovi italijanske socialistične večine. Socialni demokratje so glasovali proti. Glasovali so Proti tem lažje, ker so dobili od italijanske nacionalistične večine jasen odgovor, da naj ljudstvo čuti, da vživa dobrote od te italijanske šolske družbe. Sodrug Puecber je v imenu socialnih demokratov predlagal, naj se ne da podpora »Legi«, marveč naj občina sprejme v svojo režijo vse Ciril-Metodove šole v Trstu in Legjn Ricreatorio pri Sv. Jakobu. Večina je to h prv' Pred'°£a’ ločen na željo ~J‘ ./yJ*ana’ nai občina sprejme v svojo režijo Ciril-Metodove šole, so glasovali samo socialni demokratje in slovenski »acionalci. Za drugi del predloga, naj občina prevzame Legin Kicreatorio m za skuj>en predlog, naj občina prevzame Ciril-Metodove šole inXegin Ricreatorio so glasovali le socialni demokratje. Italijansko nacionalistična večina ni marala, da bi občina sprejela v svojo režijo Legin Ricreato-fio, rajša je glasovala za podporo, čeravo bi bila dobila Lega v prvem slučaju mnogo več. Sedaj je stvar jasna in naša dolžnost je, da jo .ohranimo tako. In kdor še ni prišel do prepričanja, da nima iskati naša stranka pri nacionalističnih šolskih družbah ničesar, kdor še ni iz-previdel, da je neodkritosrčnost nacionalističnih strank večja od delavske potrpežljivosti, tega doTnHbPrep.ričat’ P°Ieg dosedanjih še zad-f * • Ali naj napišemo zgodovino te ne-j •iJ!fr-xxOS!,'> A*' nat dokažemo še enkrat, da ?.anje šolstva in šolskih družb od strani jnescanskih nacionalističnih strank gnusno ka-Kor Klerikalno izkoriščanje Kristovega imena in njegovih naukov? Ne bi bilo treba! Morda se godi italijanskim sodrugom drugače kakor slovenskim. O ne! Italijanski nacionalci niso niti za picico boljši ali slabši od slovenskih. Socialni demokratje so dobili klofuto še vsikdar, Kadar so mislili, da so nacionalci odkritosrčni, Kadar so hoteli z njimi sodelovati za skupno stvar. I ržaški socialni demokratje so izposlovali pri vladi po svojih poslancih, da je začela podrzavljati učne moči Ciril-Metodove šole v rstu. Nismo zahtevali zato nobene hvale. Am-pak slovenski nacionalci so nas zaradi tega obrekovali še bolj kakor prej. Slocenski socialni demokratje tržaški so se posvetovali s sloven-s lmi nacionalci zaradi Ciril-Metodovih šol, odnosno zaradi slovenskih šo v Trstu. Zaradi l jj. vprašanja smo hodili k namestništvu in viadi. smo hoteli prirediti skujmo demonstracijo, smo nosili z njimi spomenice na namestništvo in smo hoteli poslati skupno spomenico vsem slovanskim in socialističnim poslancem v dr^vnem zj,oru y zahvalo so slovenski narodnjaki nas blatili na shodih in pripovedovali, . sni0 nasprotniki slovenskih šol. Dr. Rybat je pa preprečil spomenico na državni zbor, čeravno je to sklenila skupna seja. V Sv. Križu Pomagali ustanoviti podružnico Ciril-Metodove družbe. V zahvalo so začeli takoj r-UM »*an Pr'P°vedovati, da smo sovražniki Ciril-Metodove družbe in križski učitelji, narodni seveda, so začeli delati zgago med delav-v°V?* Sk!cni,i srtl° na konferenci, da smo priprav jeni sodelovati skupno z narodnjaki pri ljudskem štetju. V zahvalo smo dobili klofuto. Vsega tega smo bili vredni. Vredni, ker smo bili tako naivni, da smo verovali za trenotek v odkritosrčnost slovenskih nacionalcev, vredni zaradi tega, ker smo za trenotek pozabili, da ne smemo iskati z nacionalci nobenega najmanjšega stika. Sodrugu Puecherju se je zgodilo enako. Na njegovo odkritosrčno prepričanje, da ima »Lega nazionale« le nalogo širiti izobrazbo, je dobil odgovor od italijanske meščanske večine v mestnem svetu, da to ni res. Njegovo spoznanje ga je stalo več kakor nas. Ampak to spoznanje, zaradi katerega so ga po- litični idiotje v mestnem svetu zasmehovali, mu je doneslo v naši stranki, kjer so ga vsi globoko spoštovali že sedaj zaradi njegovega neumornega dela zlasti na upravnem in socialno političnem polju, še večje spoštovanje in zaupanje, ker bo sedaj naš, popolnoma in samo naš. Sedaj smo na pravi jioti, kamor smo želeli vsi priti. Res je, da bi imeli Slovenci in Italijani mnogo več koristi, ako bi bila pamet pri obeh nacionalističnih strankah doma. Te pameti ni, in težko, da se bo kdaj tja naselila. Od strank, kakor je italijanska nacionalistična, kjer je omogočena velika beseda Mrachu, in kakor je slovenska nacionalistična, kjer se nihče ne upa upreti vsakdanjemu preobračanju kozolcev dr. Wilfana, se ne sme pričakovati drugega kakor to, kar dajejo danes od sebe. Lahko se obe stranki ponašata med svojimi pristaši o izvrstnosti svojih velikih taktično-političnih potez. Vsi jim bodo verjeli, ker nimajo v svojih vrstah ne za resno kritiko sposobnih in pogumnih oseb, ne duševnih velikanov. V strankah, kjer je duševna lenoba narekovala pristašem, da so eno osebo proklamirale za svoj program, je nemogoč razvoj in napredek in ni pričakovati resnega presojevanja stvari in vprašanj. Slepa vera v nezmotljivost posameznikov ubije vsako resno hrepenenje in vsako duševno silo. Italijanska nacionalistična stranka se po svojih zastopnikih v mestnem svetu še ni dovolj blamirala. Saj je bilo precej blamaže, tramvaj, vodovod, plinovo vprašanje, nepotrjen proračun itd. Mori ji je kdo izmed njenih pristašev zameril? Nihče! Slovenski nacionalci bi bili od svojih pristašev aplavdirani, pa če bi začeli učiti, da se svet ne vrti več okolo solnca in da ima dr. Rybar vsakdanjo korespondenco z bogom. To je mogoče samo pri nas v Trstu. Kdo je nudil n. pr. najbolj žalostno sliko na zadnji seji mestnega sveta? Slovenski nacionalci in italijanski nacionalci so likratu očitali socialistom »nacionalizem«. Italijanski nacionalci so trdili, da so socialisti naklonjeni Slovencem; slovenski narodnjaki so vpili da so naklonjeni Italijanom. Kaj bo? Slovenski nacionalci bodo verjeli slovenskim, italijanski italijanskim nacionalcem. Nihče se ne bo zgražal, nihče ne bo kritiziral. Duševna lenoba jim to prepoveduje. Ni treba, da bi ji zaradi tega zavidali. Potom kritike smo našli svojo pravo pot. Sedaj pojdimo naprej po njej. Bomo pač sami, ampak zato tudi bolj solidarni, bolj združeni. Kdor hoče z nami, naj se nam pridruži na tej poti. Kdor hoče zaviti vstran,, naj se odstrani popolnoma. i. r. Dajte cesarju, kar je cesarjevega ... finančni odsek razpravlja o zvišanju osebno-dohodninskega davka. Kakor znano, zadene ta davek vsakega, ki ima več kot 1200 K na leto dohodkov in ker je davek progresiven, je od večjega dohodka, treba oddati državi večji delež. To vedo duhovni očetje prav dobro in ne meneč se za Kristusovo zapoved, se znajo višjemu obdavčenju prav lepo izogniti. Vzemimo. da ima klošter s sto redovniki na leto 100.000 K napovedanih dohodkov. Po zakonu je od tega dohodka plačati 3920 kron dohodninskega davka. Ampak klošter ga ne plača in pravi: Stotisoč kron dohodkov na sto redovnikov znese po tisoč kron dohodkov na posameznega patra. Ker pa od dohodka do 1000 K ni treba državi plačati niti vinarja dohodarine, ne plačajo nič ne častitljivi patri, ne pobožni klošter. Tako je pri kloštrih! Pri delavcih je drugače! Ce razen rodbinskega očeta in rednika zasluži tudi žena kak sold ali otrok, ki hodi namesto v šolo na dnino, pravi država: Vi vsi živite pod eno streho in jeste pri eni mizi, torej seštejemo Vaše solde vkup! Oče zasluži, recimo, na leto 1200 K in je po zakonu dohodninskega davka prost. Tudi žena, ki zasluži mnogo manj, je davka prosta. In prav tako otrok! Ker pa ne gre, da bi delavec, ki je za državo pri vseh davkih neusahljiv izvirek davčnih dohodkov, nič dohodninskega davka ne plačeval, država lepo sešteje očetove, materine in otroške solde in če znesejo, recimo, 2000 kron, vzame delavski družini na leto 20 K tribnta! Pri kloštrskih bratcih država deli skupen dohodek toliko časa, da so pobožni očetje davka prosti, ali pa da ga, če se ne da doseči popolna davčna prostost, plačajo po najmanjši davčni stopnji. Pri delavskih družinah država sešteva dohodke družinskih članov, da ga potem čim najvišje obdavči! Tej dvojni »pravici« so hoteli socialni demokratje napraviti konec in so zahtevali pri paragrafu 158 zakona o osebni dohodnini, da se ta izjema v prilog pobožnih bratovščin odpravi in da se tudi kloštri obdavčijo kot celota, kot hišnogospodarska enota, prav tako kot delavske družine. Socialno demokratična zahteva je bila pravična, ker odpravlja dvojno mero, in je bila za državno blagajno koristna, ker bi ji. ako bi obveljala, vsako leto prinesla precej lepih tisočakov. Ampak zabolela je klerikalce, finančni minister, ki ni po navadi, kedar gre za ljudsko K.jžo, obziren in rahločuten, je zastokal in meščanska večina klerikalcev in političnih dvoživk je socialno demokratični predlog zavrgla. Nič novega ni, da črna gospoda prepušča plačevanje revnemu ljudstvu in da pridiga Kri- stusovo zapoved: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega!« nemaničem. Zakaj zmerom je bilo tako, da so vladajoči razredi odrivali od sebe davčna bremena in da sta se veliki kapital in cerkev pobotala na stroške ljudstva. In davčna plenitev ljudstva ostane tako dolgo, dokler se organizirano delavsko ljudstvo ne polasti vse oblasti v državi! Socialistične mladinske orga-nizaciie. Mednarodno tajništvo socialističnih mladinskih organizacij razpošilja naslednje poročilo: Mednarodno tajništvo je poslovalo 1. 1912 prav tako kakor prejšnja leta kot zbirališče spisov, tičočih se mladinskega gibanja. Ta delokrog se mora razširiti in sicer ne bo tajništvo zbiralo le socialističnih spisov, temveč vse literarne proizvode naših nasprotnikov, ki so na delu po vseh deželah. Te spise bo tajništvo, kadar pride čas za to, primerno uporabilo. Za izvršitev te namere pa bo moralo tajništvo pred vsem poiskati sredstva. V organizacijah, ki so združene v tajništvu, so se v letu 1912 izvršile nekatere izpremembe. Zveza angleških nedeljskih šol je izstopila 1. julija 1912 iz zveze. Na novo pa je pristopila tajništvu novoustanovljena mladinska zveza na Francoskem in pogajanja za pristop grške mladinske zveze so v teku. Mednarodno tajništvo je tudi v zvezi z mladinskimi organizacijami v Argentiniji, Kanadi in s poedinimi zvezami iz Zedinjenih držav. Sprejem zveze židovskih mladinskih delavcev v Avstriji je moralo tajništvo odkloniti, ker niso v tej zvezi izpolnjeni vsi oni pogoji, kakor jih je določila mednarodna konferenca v Kodanju. Pogajanja s centralno zvezo mladinskih delavcev v Nemčiji za pristop niso doslej privedla do pozitivnega uspeha. Tajništvo je razpošiljalo tudi material za propagando med mladinskimi delavci, zlasti francoskemu strankinemu zboru (februar 1912) je poslalo obširne podatke. Iz Švice in Italije je bilo tajništvo naprošeno za posredovanje. Vprašanje o pristopu tajništva socialističnih mladinskih organizacij mednarodnemu socialističnemu tajništvu v Bruslju še ni rešeno, pač pa so predpogajanja dokončana in tajništvo ie odposlalo v Bruselj načrt pravil. Leta 1912 je bila v Bazlu konferenca mednarodnih mladinskih organizacij. Resolucija, sklenjena na konferenci, ki jo je objavilo tajništvo v vseh evropskih jezikih, je bila na Avstrijskem kofiscirana. Grške mladinske organizacije so dobile obvestilo za konferenco prepozno, zato so pa poslale naknadno izjavo, da se pridružujejo protestu proti vojni. Dejstvo, da so v pretečenem letu pričeli izhajati štirje novi mladinski listi, je dokaz o čvrstem gibanju med socialistično mladino. V Cernovicah je pričela izhajati »Die freie Ju-g. ud« kot glasilo židovskih mladinskih delavcev za Galicijo in Bukovino, »Till Storms!« glasilo švedskih mladinskih organizacij na Finskem, »Anastazis«, organ grške socialistične mladine in »Rozhledy mladeze«, glasilo češke centralistične mladine na Avstrijskem. V Trstu je prenehalo glasilo italijanske socialistične mladine »Gioventu Socialista«, zato pa dobivajo avstrijski italijanski mladinski delavci rimsko »Avanguardio«. Na Švedskem je prenehal mesečnik »Fram« na ljubo tedniku »Storm-klockan«. Število socialističnih mladinskih listov, ne glede na mladinske^ liste različnih strokovnih organizacij, je 21. število dežel, v katerih je socialistično mladinsko gibanje, je tudi 21. Poročilo mednarodnega tajništva mladinskih organizacij za kodanjsko konferenco je močno razburilo oblasti. Na Ruskem in na Nemškem so oblasti poročilo zaplenile, ker baje njegova vsebina hujska k neubogljivosti zoper vojaške osebe. Na Nemškem je bil celo mlad sodrug, pri katerem šo našli poročilo, obtožen. Sodišče v Essenu ga je oprostilo, čeprav je državni pravdnik predlagal dvamesečen zapor. Shod delavcev tehničnega zavoda v Trstu. "V četrtek je bil v veliki dvorani tržaškega »Delavskega doma« shod delavcev tržaškega tehničnega zavoda v St. Andreju. Zbrali so se delavci, da slišijo in sklepajo o korakih, katere je ukreniti zoper rezistenco tega zavoda na-pram svoječasno predloženi spomenici, ki se glasi takole: Slavni upravni svet tržaškega tehničnega zavoda v Trstu Podpisana zveza si usoja predložiti v imenu in po nalogu delavcev, ki so prideljeni oddelku za kotlarje tržaškega tehničnega zavoda (Sv. Andrei) slavnemu upravnemu svetu naslednjo spomenco. 1. § 99. obrtnega reda prepisuje, da je sprejemati vajence na podlagi spisane pogodbe, in sicer je te pogodbe sklepati štiri tedne po pričeti vajenški dobi. Ta vajenška doba (S 98 a obrtne postave z dne 16. avgusta 1907) ima trajati štiri leta za vse vajence in tudi za one, ki so v službi v tržaškem tehničnem zavodu. Po preteku te dobe, je vajence, po prestani izkušnji pred posebno komisijo, imenovati za delavce. 2. Dnevna plača za normalno delo naj se poviša vsem delavcem in dninarjem za 5 vinarjev na uro. 3. Vsem delavcem (kotlarjem, vajencem in dninarjem) naj se da delavska obleka. Pravna veljava prve zadeve in dve zadnji skromni prošnji dajo podpisani zvezi upanje, da jih bo slavni svet upošteval, tem bolj, ko je slavno istemu znana neprenehoma rastoča diaginja Z najodličnejšim spoštovanjem: Tajništvo kovinarske zveze v Avstriji. Trst, dne 10. decembra 1912. Tajnik ChiussI je poročal najprej o izidu pogajanj ter povedal navzočim, da je ravnateljstvo »ugodilo« le prvi točki zgorajšnje spomenice. Nato je obširno kritiziral zavijanja in trdovratnost ravnateljstva tega zavoda glede drugih dveh točk, za katerih pokritje bi bil potreben — ■ po mnenju 17 odstotnih patriotov —• manjši izdatek. Govornik je omenil, da se delajo izjeme pri zalagateljih armade in vojne mornarice, med tem ko je v celi Avstriji močno cškodcvana obrt zaradi poklica stotisočev delavcev pod orožje in zaradi denarne krize, ki vlada v celi Avstriji. Mrzlično oboroževanje drugih držav daje vojnemu ministrstvu povod, da zahteva nadaljnih 300 miljonov za gradnjo novih drednotov. Vojne ladje tega tipa, ki so v delu, so premalenkostne. Uprava vojne mornarice je sklenila, da se vojne ladje »Monardi«, »Wien« in »Budapest« pomečejo med staro šaro ter da se nadomeste z novimi. Imel sein že priložnost, je rekel govornik, povedati vam, koliko stane drednot pri nas in koliko na Angleškem (»Zarja« je tudi o tem že pisala.) Vsaka teh »superdrednot« bode stala 75 milionov kron. Odgovor ravnateljstva, da zavodu ni mogoče povišati plač svojim delavcem in da bi se — ako bi se ugodilo prošnji glede delavske obleke — izdatek povišal od 28.000 na 60.000 kron, ni le smešen, ampak sramoten. Nato se je oglasil k besedi tajnik Mihevc, kateri je v slovenskem jeziku povedal navzočim to, kai predgovornik ter še posebno nagla-šal. da je edino uspešno orožje proti kapitalističnim spletkarijam delavska mednarodna solidarnost. Končno je orisal načrt vlade, kako priti do denarnega izvirka za nabavo novega nepotrebnega morilnega orodja. K besedi se :e oglasilo še nekaj govornikov. Posebno sc 'e povdarjala potreba skupnega nastopa s kotlarji, katerim naj bi se tudi dovolilo to, kar zahteva spomenica za druge delavec. N’’ +o ie predsednik shoda zaključil zbo- Lfublfana in Krau,_ — Delavci, ne zanemarite dolžnosti od svojega časopisja! Ne zamudite nobene prilike za razširjanje svojega glasila! Vsai nov čita-telj »Zarje« pemnoži našo moč in našo veljavo; vsak nov odjemalec »Zarje« je nov vojščak socialistične vojske! Šest dni v tednu robotate v službi kapitala in krepite tiranijo, ki vas tlači in pritiska k tlom. Odisejeva družica Penelopa je po noči razplela, kar je po dnevi stkala. Delavci. storite enako: Rušite ob nedeljah tiransko oblast, ki jo kot sužnji med tednom krepite, razdirajte v času počitka verige, ki si jih kujete v času tlake! Mislite nase in na osvoboditev svojega razreda! Razširjajte »Zarjo«! — Javen shod sklicuje podružnica »Unije« rudarjev v Idriji za soboto dne 8. svečana 1913 ob pol 9. zvečer v pivarni pri »Črnem orlu«. Dnevni red je: 1. Rudniška industrija in položaj delavstva. Poroča sodr. Miha Čobal, zastopnik »Unije avstrijskih rudarjev«. 2. Protest proti nameri, da bi se premestila c. kr. državna realka iz Idrije v Ljubljano. 3. Slučajnosti. De-lavci-rudarji in občinstvo sploh se opozarja na važnost tega velikega shoda, in je želeti najštevilnejšo udeležbo. Gre za naše vitalne interese, pokazati je treba vsein zakulisnim spletkarjem, da delajo račun brez krčmarja. Zato nocoj vsi na shod! — Javna seja občinskega odbora mesta Idrije se vrši v torek, dne 11. svečana 1913 ob 6. zvečer v mestni dvorani. Spored seje je: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Prošnje za sprejem v občinsko zvezo mesta Idrije. 3. Računski zaključek mestne hranilnice v Idriji za leto 1912. 4. Nameiavana premestitev c. kr. državne realke iz Idrije v Ljubljano. 5. Novo sklepanje o postavkah III. poglavja (ceste, ulice, trgi itd.) občinskega proračuna za leto 1913 na odredbo deželnega odbora vsled .pritožbe c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idrije 6. slučajnosti. Nato sledi tajna seja o prošnjah za koncesije itd. Občinstvo se opozarja na važnost seje, katere se sme vsak kot poslušalec udeležiti — Regulacija Nikove. Glede regulacije Nikove so pri dež. odboru v Ljubljani drugačnega mnenja kot naši idrijski pritožniki. Iz poročila deželnega odbora idrijskemu mestnemu županstvu je posneti, da se je akcija za regulacijo Nikove vendar enkrat na pravem mestu pričela. Želeti bi le bilo, da bi se to pospešilo, čeprav proti volji možakarjev Idrijčanov, ki so proti tozadevnemu sklepu občinskega odbora vložili priziv, češ: Nikova ni občinska, jo ne bomo pustili >velbati« in načrtov tudi ni, dasi so jih gospodi večkrat v rokah imeli. — Zdravstvene razmere v Idriji so že več časa zelo neugodne. Influenca muči skoraj vsako družino več ali manj. Čudnega to seveda ni nič vsaj so v našem kotlu vsi pogoji dani, da se raznovrstne bolezni lahko širijo, največ je pa temu kriva Nikova in kanalizacija. — Dramatično društvo v Ljubljani ima izreden občni zbor v nedeljo ob pol 4. popoldne v bralni sobi »Čitalnice«. Ker obsega dnevni red vprašanja, ki so največjega pomena za prihodnjo sezono, so člani vabljeni, da se udeleže zbora v čim večjem številu. — iz gledališke pisarne. Danes dne 8. ie-bruarja zadnjič v sezoni za nepar »Hoffman-nove pripovesti«, z gospo Cilko Otahalovo v vlogi Olimpije. Gospa Otahalova je bila več sezon prva koloraturna pevka pri narodnem di-vadlu v Pragi in na dvornem gledališču v Stuttgartu. Sloviti češki glasbeni kritik Chvala jo je imenoval »češki škrjanček«. V nedeljo popoldne (izven abonmana. za lože nepar) Ga-vaultova veseloigra »Mala čokoladarica«, ki jo le sprejelo občinstvo z lepo simpatijo. Zvečer (izven abonmana. lože par) desetič in zadnjič v sezoni priljubljena opereta »Boccaccio«. Prihodnji teden se uprizore Birinskcga »Vrto-glavci«, tragikomedija iz ruskega revolucionarnega gibanja in Puccinijeva »Madame Butter-fly«. — Nove vojaške čete v III. armadnem zboru. Dne 1. marca 1913 se ustanovi v Vipavi trdnjavski artiljerijski bataljon št. 8, gorska havbična divizija št 4 v Špitalu ob Dravi, gorski trenski eskadron št. 2/3 v Beljaku in gorski trenski eskadron št. 1/3 v Tolminu. — Umrli so v Ljubljani. Evfemija Černe, zasebnica, 84 let. — Elizabeta Šušteršič, šivilja, 45 let. Ivan Meglič, delavčev sin, 4 dni. — Apolonija Žagar, pomožna usmiljenka, 27 let. — Elizabeta Planko, pomožna usmiljenka, 34 let. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 7 Hrvatov in 10 Slovencev, v Heb je šlo 17, v Buchs pa 11 Hrvatov. Na VVestfalsko se je odpeljalo 7 Slovencev, na Dunaj pa 19 Kočevarjev, na Dolenjsko pa 10 Hrvatov. — Mestna zastavljalnica naznanja, da bo tamesečna dražba v decembru 1911 zastavljenih dragocenosti (draguljev, zlatnine in srebrnine) in v februarju 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, oblek itd.) v četrtek dne 13. t. m. od 8. do 12. v uradnih prostorih Prečna ulica št. 2. — Zadnji akt rodbinske tragedije v Spodnji Šiški. Dne 18. januarja je vsled nezgode umrla v Spodnji Šiški soproga železniškega sprevodnika Marija Sevškova. Zaradi prepira med zakonskima na predvečer smrti in vsled velike zbeganosti nesrečnega moža so se raznesle govorice o uboju ali celo o umoru, ki so se seveda takoj izkazale za popolnoma neosno-vane in jih je ovrgel tako komisijski ogled kakor tudi nadaljna preiskava. Državno pravdni-štvo se je na podlagi preiskavnega materiala samo uverilo, da o uboju ali umoru ne more biti govora, in je iz preiskovalnega zapora na svobodo izpuščenega J. Sevška obtožilo le po § 335 (pregrešek zoper varnost življenja), češ da bi bil preprečil ženino smrt. ako bi jo bil pravočasno dvignil od tal. Na včerajšnji razpravi pred ljubljanskim deželnim sodiščem se je zaključila žalostna zgodba s popolno oprostitvijo obtoženca. Senatu je predsedoval dvorni svetnik Pajk, J. Sevška je zastopal odvetnik dr. Tominšek, obtožbo pa državni pravd-nik dr. Neuperger. Obtoženec izjavlja, da se ne čuti krivega. Oženil se Je pred 11. leti in že od začetka Je zapazil, da žena rada pije. Poskušal je na vse mogoče načine, da bi jo bil spreobrnil, pa se mu ni posrečilo. Da bi jo od pijače odvrnil, kupoval ji je tudi protialkoho-iična sredstva, katera je pomešal med čaj, a bilo je zaman. Nagovarjal jo je tudi, da jo bo peljal k zdravniku, da ji bo zapisal kakšna protialkoholična sredstva, nakar mu je ona odvrnila: »Bom pa šla, če imaš kaj proč za metati.« Ženino napako je skrival, kar se je dalo, in opravljal je celo ženska in gospodinjska dela sam. Ker vzlic ponovnim opominom žena ni odnehala od pijančevanja, .zato Je sklenil, da se loči od nje. Vložil Je v to svrho tožbo za ločitev zakona, do razprave pa ni prišlo, ker ga je žena prosila in mu obljubila, da se poboljša. Preselila sta se v sedanje stanovanje v Spodnji Šiški; ona s trdno nado, da bo začela novo življenje. A demon alkohol Je ni izpustil iz svojih krempljev, padla je v staro navado. Dostikrat, ko se je »nož vrnil truden in lačen iz službe domu, mu žena vsled pijanosti ni pripravila jedila, pač pa je dostikrat našel pollitersko steklenico, napolnjeno do polovice s špiritom, s katerim si je sama napravljala opojno pijačo. Tudi usodepol-nega dne je žena popivala. Obdolženec se je mudil do 7. ure zvečer v Celarcevi gostilni, iz-pil okolo štiri vrčke piva, nato pa šel domu. Do stanovanja sta imela vsak svoj ključ, ker je pa od žene ključ tičal v ključavnici, mu ni bilo mogoče vrat odpreti. Šele na opetovano trkanje se mu je žena oglasila. Pol ure ga je pustila stati pred vratmi, nato šele obrnila ključ, t z obema rokama vrata tiščala; obdolžencu se /e pa posrečilo vrata odriniti, nakar ga je žena sunila. Od tega časa naprej, pravi Sevšek, da ne ve, kaj se je zgodilo in kako je prišel v posteljo. Ko se je pa prebudil, ni videl žene v postelji, šel je pogledat v kuhinjo, kjer jo je našel na obrazu ležečo mrtvo. Misleč, da je on kriv njene smrti, je alarmiral domačine, potem pa tekel v eni sapi k orožnikom se sam v zmedenosti javit, češ, da je svojo ženo ubil. — Priče potrdijo v celem obsegu obtoženčevo izpoved. Razmerje med Sevšekovima je bilo napeto in žalostno. Ona je bila skrajno zanikrna gospodinja, zapravljivka in pred vsem skoraj vedno pijana. Ravnala je s svojim možem brezobzirno in grdo. On pa je bil nasprotno dober, skrival Je njene napake, trudil se, jo poboljšati in je še celo opravljal prav oogosto domača dela- Glede tre- notka v kritičnem večeru priznajo priče, 'da je bila tisti večer žena pijana, bil pa Je tudi on malo vinjen. Slišaii mj njegovo trkanje in zmerjanje njegove žene, nato loputanje vrat, padec in kratko trkanje. Nato je bilo v stanovanju vse mirno, dokler ni prišel ob 3. zjutraj Sevšek sam klLat. Zanimiva je izpoved orožnikov, ki povedo, da je bil Sevšek v oni noči tako zmeden in razburjen, da je vsako vprašanje potrdil. Ali si ženo ustrelil? Ja! — Ali si jo zaklal? .la! —- Sodna izvedenca sta izjavila, da je smrt Sevškove zelo komplicirana. Zena je padla na tla; pri padcu ji je padci iz las glavnik iz rožine, nekaj zob glavnika je predrlo spodnjo ustno. Ker si vsled onesveščenja ni mogla pomagati, je kri iz te rane zašla v sapnik, kar ie povzročilo zadušenje. Nadalje izjavljata izvedenca, da se je žena prav lehko zamotala v preprogo m padla po tleh. bdarjena ni bila in ni sledov tuje sile. Tudi je mogoče, da je bil Sevšek tako razburjen, utrujen in še malo pijan, da je pre-f j. *n takoj trdno zaspal, ali pa če je tudi slišal, da ie padla, si ni mogel misliti, da bi bi padec usoden, pustil jo je, kot morda že večkrat. Češ, prespi svojo pijanost. Po govorih državnega pravdnika, ki ne izključuje nesrečnega slučaja in pa zagovornika, ki dokaže nedolžnost obtoženca, se je senat prepričal, da bevska ne zadene najmanjša krivda in je po prav kratkem posvetovanju razglasil oprostilno razsodbo. Za nabornike. Finančno ministrstvo je izdalo odlok, da so vse prošnje nabornikov za dovolitev nabora v drugem kraju kakor v domačem nabornem okraju proste kolkovnih pristojbin. Dalje tudi vse priloge in zapisniki kakor tudi rekurzi, razen eventualnih sodnijskih vlog. ki se nanašajo na prošnje za premestitev nabora. — Velika goljufija v klerikalni »Zadružni ?.y. *•. .^.Zadružni zvezi« so prišli na sled veliki goljufiji, ki jo je izvršil uradnik Ivan Polajnko. Kolikor je doslej dognano, je »Zadružna zveza« oškodovana za 40.000 K. V pondeljck je prišel Polajnko v neko tukajšnjo banko s čekom in si dal izplačati 40.000 kron. S poneverjenim denarjem je izginil brez sledu; z njim je pobegnila tudi njegova žena. Ali je poneverba posledica nerednega gospodarstva, pokaže preiskava. Zasačena tatica. Po hišah okolo justične palače je že dlje časa zmanjkovalo mleko, kakor tudi vrečice z žemljami, ne da bi mogli priti tatu na sled. l e dni je pa bila tatica zasačena v trenotku, ko je hotela zopet odnesti žemlje. 1 olicija jo je spoznala za 171etno brezposelno služkinjo Antonijo Golob iz Kandije pri Novem r>ieSi^i J0 zasledujejo zaradi različnih tatvin. I n nišm preiskavi jo policija našla mnogo kosi-tarskih jiosod in vrečic za žemlje. Tatico so izročili sodišču. Ubegla prisilienca. Dne 3.. januarja zvečer sta prisiljeuca Bogomil Bratila in Jožef Idi vdrla skozi okno na prosto in pobegnila na Dolenjsko. Pred par dnevi pa sta ukradla v Ortneku Kozlerjevemu hlapcu za 100 K obleke in izginila v noč. — Po policijski tiralici iščejo Antona Žuraja, bivšega odvetniškega uradnika v Ljubljani. Išče ga okrajno sodišče v Višnji Gori. ker je obdolžen sleparstva. — V Ameriko se je hotel odpeljati Mile Perkovič, rojen 1. 1893. v Lipici na Hrvaškem ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Namen mu je preprečil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin s tem, da ga je aretiral. Oddali so ga pristojni oblasti. — Izgubljeno in najdeno. Ga. Antonija Cerarjeva je izgubila zlato ovratno verižico — Delavec Jožef Sušnik je našel zlato zapestnico. — Mitnlški paznik Valentin Sitar je našel ročno torbico z denarnico. — Gospod Ivan Krek je našel zavitek z moško srajco in ovratnico. — Neka gospodična je izgubila zlate uhane. ______ Delavčeva žena Ana Koščeva je izgubila denarnico s 4 K. — Gdč. Ant Erženova je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela 46 K denarja. — Ga. Angela Stoplova je izgubila baržunasto ročno torbico, v kateri je imela denarnico s 15 K denarja. Iz mednarodnega delavskega gibanja. Ogrsko. 26. decembra je bilo v Budimpešti glavno zborovanje ogrske zveze lesnih delavcev. Na zborovanju so zastopali delegatje 13.875 članov. Leta 1910. je štela zveza 11.037 članov. Pri zvezi je 11.147 mizarjev, 175 strugarjev, 639 sodarjev, 745 tapetnikov, 199 krla-čarjev, 396 kolarjev,.52 košarjev itd. Zvezno premoženje je naraslo od 68.000 K na 106.000 K. Zveza plačuje potovalne, stavkovne in brezposelne podpore. Predlog za plačevanje bolniških podpor je bil odklonjen. — Leta 1910 je bila v Budimpešti velika stavka natakarjev. Po stavki so gostilničarji ustanovili lastno posredovalnico za delo in tudi od žolte »Ženevske zveze«, čeprav pošilja ta same stavkokaze, ne sprejmejo več uslužbencev. Ta zveza je ustanovila sedaj v BudimpeštNastno posredovalnico, da konkurira z ono gostilničarjev. V Budimpešti je sedaj 26 posredovalnic za gostilniške uslužbence in še 24 takozvanih »agentov za natakarje«. — Ministrski predsednik je odredil, da dobi vsakdo, ne le policijski uradniki, kdor pravočasno naznani izselitev mladeničev, ki še niso zadostili vojaški službi, po 8 K za osebo. Švica. Podjetniki in liberalna vlada ustanavljajo z veliko vnemo po vsej deželi žolte organizacije. — Zvezni zbor je sklenil ustanovitev urada za socialno zavarovanje, ki naj pripravi vse potrebno za državno zavarovanje zoper nezgode in za invalide. — Vlada pripravlja zakonski načrt za ustanovitev poštnih hranilnic. Najnižja vloga bo 1 frank, vendar bo pa sprejemala hranilnica tudi manjše prihranke, če kup: vlagatelj pismene znamke in jih prilepi' na hranilne karte. Pismonoši po deželi bodo tudi sprejemali vloge za poštno hranilnico. Rusko. Znano društvo zdravnikov »Fi-rogov« pošilja oklic za nujno podporo desetim okrajem, v katerih silno razsaja »golodovka«. Po cenitvah oblasti je ostalo v teh okrajih vsled lakote več kakor dva miljona hektarjev zemlje neobdelane. Draginja bo torej še naraščala. Španska. K onim maloštevilnim strokam. ki so si že priborile osemurni delavnik, pripadajo tudi slikarji v Madridu. Njihova organizacija obstoja od 1. 1899 in že leta 1902 so dosegli osemurni delovnik brez stavke. Zvišanje mezd so dosegli I. 1905. tudi brez stavke in I. 1911 so si priborili zopet boljše mezde po štiritedenski stavki. Kmalu nato pa je bilo izprtih 800 organiziranih slikarjev. Začel se je boj, v katerem so podlegli delavci. Ali njihova organizacija je obstala in krasno napreduje. Južna Afrika. V začetku januarja je bil v Kapstadtu prvi kongres južnoafriške delavske stranke. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila stališče organiziranega delavstva nasproti mešanim zakonom. Kongres je sklenil, da bodo strokovne organizacije sprejemale tudi zamorce in delavce iz Azije ter jim pomagale v boju za boljše delovne razmere, ako se zavežejo, da bodo delovali za zahtevo delavske stranke, da se prepreči pomešanje belega in č»nc&a plemena in ostro kaznuje priležništvo med belimi in črnci. Južnoafriške strokovne zveze štejejo 15.000 članov. Zedinjene države. Velika stavka novojorških konfekcijskih delavcev in delavk se je končala z zmago delavstva. Le krojači še stavkajo. — Stavka tekstilnih delavcev v Little Falls v državi Novi Jork je trajala 32 dni in je sedaj končana. Delovni čas se je znižal od 60 na 54 ur in mezde so se povišale povprečno za 10 odstotkov. Tudi pri tej stavki se je izkazala policija. Njen brutalni nastop proti stavkujočim in proti vsem, ki so z delavci simpatizirali je zbujal splošno ogorčenje. Aretirali so socialističnega župana iz Senectadvja in pastorja Lunna. ker sta govorila na delavskih shodili. — Stavka natakarjev v Novem Jorku je končala s slabim izidom za delavstvo, ker je bila priprava za stavko nezadostna. Hotelirji in gostilničarji so dobivali stavkokaze zlasti pri d' iištvu nemških natakarjev, žolti organizaciji, ki ima glavni sedež v Nemčiji. Tudi priseljenci so vršili stavkokaško delo. — V Baltimoru so ustanovili stavbni podjetniki veliko zvezo za »varstvo < svojih interesov nasproti strokovnim organizacijam. ________________ Listnica uredništva: Z. S.: Zakon z dne 20. julija 1912 je bil v državnem zakoniku razglašen dne 30. julija 1912 in je stopil v veljavo 45 dni pozneje, t. j. 14. septembra m. I. • Štajersko. — Legar v Trbovljah. Iz Trbovelj nam poročajo: V tukajšnjem rudniškem konsumnem skladišču so včeraj konfiscirali ves kruh, kar so ga imeli v zalogi, ker jc obolel pekovski pomočnik na legar ju. — Na vzhodnem okrožju št. 1 (pri Polaju) tukajšnjega rudnika je velika hiša za samske delavce že popolnoma prazna, kei so vsi stanovalci oboleli na legarju. — Ne hodite na Spodnje Štajersko! Oblasti v Celju so zadnje mesece polovile že skoraj tucat vohunov, ki niso bili vohuni. Ali vkljub vsem izkušnjam sc še niso izmodrile. Na pustno nedeljo sta dva uradnika hrvaške posojilnice v Zagrebu. Karl Pavlič in Edvin Meixner. napravila izlet na Spodnje Štajersko. Blizu I rbovelj jima pridejo nasproti orožniki in ju kratkomalo aretirajo, češ da sta vohuna. Drugi dan so ju odvedli vklenjena v Celje. Tukaj sta uradnika takoj brzojavila policiji v Zagrebu, hranilnici, kjer sta uslužbena in svojim staršem. Oblast v Celju je dobila brzojaven odgovor od vseh treh, da sta aretiranca povsem nedolžna človeka. ki nimata ničesar opraviti z vohunstvom. Ali v Celju so vse boljše vedeli in ju niso hoteli izpustiti. Šele ko se je pripeljal v Celje Pavličev oče, finančni svetnik Pavlič, so izpustili »vohuna«. Trst. — Ftbin Kristau bo predaval v »Ljudskem odru« v četrtek 13. in v petek 14. t. m. o vtisih iz Amerike. Sodruge in prijatelje izobrazbe poživljamo že sedaj na to lepo in izredno zanimivo predavanje. Vestnik organizacij. Občni zbor Šišenske „Vzajemnosti“ se vrSi v soboto 15. februarja, ob 8. zvečer v gostilni pri Celarcu: Spored: Poročilo odborovo, poročilo nadzornikovo, volitev odbora, raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse člane odbor Kolodvorska podružnica „Vzajemnosti“ ima v soboto, dne 8. t. m. ob 8. zvečer v svojem lokalu v gostilni International na resljevi cesti svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Sodruge stanujoče v kolodvorskem okraju opozarjamo na občni zbor ln pričakujemo, da sc ga polnoštevilno udeleže. Skrajni čas jc, da se tudi ta podružnica oživi, saj vsebuje vendar okraje v katerih žive delavci v pretežni večini. Agitirajte med somišljeniki, da bo udeležba častna. odbor. Krajna skupina krojačev v Ljubljani vabi na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo 9. februarja 1913 ob pol 10. dopoldan v restavraciji pri Perlesn, Prešernova ulica, poleg glavne pošte. Občni zbor krakovsko trnovske podružnice „Vza-jemnosti** se vrši v soboto dne 15. februarja 1913 ob 8. zvečer v gostilni g. Steinerja na Opekarski cesti. Dnevni red: 1. Branje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo odbora. 4. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev odbora. 5. Volitev nadzorstva. 6 Razno. K obilni udeležbi vabi odbor. Socialno politični pregled. = Centralna zadružna blagajna. Ustanovitev kreditnega zavoda za pridobitne in gospodarske zadruge je v poslanski zbornici že leta 1901 sprožil poslanec dr. Steinwender, ki je I. 1907 in 1909 svoj predlog ponovil. Finančni minister Korytowski, ki se je na lastne oči v Galiciji lehko prepričal o kreditni mizeriji zadružništva, se Je zavzel za Steinwenderjev predlog in sklical anketo. Sad te ankete je bila vladna predloga o ustanovitvi centralne zadružne blagaine, ki ie pa ooslanska zbornica ni rešila. Finančni minister dr. Meyer je 1911 vložil predelano predlogo, ki je bila odi zana narodnogospodarskemu odseku iu ki pr v odseku v kratkem na razpravo. Ta pre* izključuje organizacije konsumentov od novi m cimnega zavoda. Centralna zadružna fe Šajna bo zalagala s kreditom le kiucCkc inol niške kreditne, nakupovalne in prodajne -dinge. Država podpre novi zavod z enkratr zneskom šestih milijonov kron in mu daje pr pet let letno subvencijo v znesku lOOPOOK. Odsek je izbral za poročevalca dr. Kreki je minuli teden izgotovil svoje poročilo. P ločilo govori, da se novemu kreditnemu zavo pi itegnejo tudi zveze delavskih konsuimiili produktivnih zadrug, a poročevalec ne orne' izprememb vladnega načrta, ki so v to sv' potrebne. Socialno demokratični poslanci h1 v odseku predlagali tozadevne izpreineni* ako jih meščanska večina odkloni in izo konsumne organizacije od dobrot novega: kona. bodo z vso silo pobijali vladno predi« Kon verzi jska pristojbina in centr: za stanovanjsko reformo. Vsled splošne ■ name stiske je mnogo hranilnic zvišalo obres mero za hipotekarna posojila. Vsled teza n r?j.° Posestniki, ki so bili pri konv ziji dolga oproščeni od konverzijske pristojbin naknadno plačati to pristojbino, ker olajša ne velja v slučaju zvišanja obrestne mere. pristojbina znaša poldrug odstotek hipoteka; vsote m je torej prav huda obremenitev, i* sti ce pomislimo, da je zvišanje obrestne ntf samo začasno. Centrala za stanovanjsko : formo se je obrnila s peticijo na poslansko zbe mco za izpremembo § 7 konverzijskega zakfr Centrala predlaga, da naj se v slučaju zviša« obrestne mere plača konverzijska pristojft' sele po treh letih, ko se izkaže, ali ie zvB4 nje obrestne mere trajno. Visoka šola za socialno in komun** upravo. Kako temeljito namerava Nemčijaf formirati študije upravnih uradnikov, sledi tega, da že ustanavlja visoke šole in fakultf za vzgajanje uradništva za občinsko in so-' alno upravo, l ak zgled nam nudi »Visoka šo za komunalno upravo v Kolinu o. R.« ki je"* meščena v poslopju Trgovske šole in ki i^J zuje ze po komaj dveletnem svojem obstal lepe uspehe. Poleg abiturijentov sprejemaj ‘ to visoko šolo tudi inženirje in juriste kot si satelje. Zavod se deli v dve fakulteti, ena komunalne, druga za socialne uradnike. V obe, se poučuje: nacionalna ekonomija, iavuo prav: posebno komunalno, upravno in ustavno Pra'' tinanena veda, računstvo in socialno zavari vanje.. I oslednje imenovana disciplina je: socialne uradnike razširjena v glavni predme prav tako telmologična predavanja. Želeti . . T.Ilam P*še »Stalna delegacija avstrijsk inženirjev« — da bi se taka predavanja tudi nasi državi vpeljala, zlasti na tehniških visok ^ se dala na ta način mlademu nirju že na tehniki prilika, da se razvije v A brega upravnega tehnika z globokim pogled« v komunalne zadeve. = NezKode na avstrijskih železn5call , Jg 1911. Iz-nezgodne statistike, ki i0 jc za l< 1911 izdala nezgodna zavarovalnica avstrijsl železnic, povzemamo naslednje podatke- S vilo zavarovanih železničarjev ie znaš* 325.602 (leta 1910 : 329.944), ki so dobili na W mezde 445.78 milijonov kron (leta 1910: 427 iniljonov kron). Število naznanjenih nezgod' bilo 33.757, največ pri nakladanju in izklada$ blaga, dalje pri premikanju blaga. V 5682 sh čajih je bila priznana pravica do odškodnin«- - Boj za ljudsko zavarovanje v Nem^i Od nemških konsumnih društev in v dru?: strokovnih organizacij ustanovljen i »Llfldsk Oskrba« še ni začela delovati, in vendar so k’ Pitahstične zavarovalnice, ki so imele dejanski monopol nad ljudskim zavarovanj«* razvnele najsrditejšo gonjo proti novi delavst napravi. O ustanovitvi nemške delniške družh za liudsko zavarovanje smo že poročali. te družbe pa se je iz strahu pred zadružno $* mopomočjo rodil tudi »kartel ljudskih zavar* valnic*, ki so mu pristopile vsi javnopravni ^ varovalni zavodi, nadalje smrtna blagajna 'v niške zveze in nekaj kapitalističnih zavarova nie. Tudi klerikalna Leonova blagajna je ^ nila razširiti svoj delokrog na ljudsko za*** vanje. Izven teh konkurenčnih organizacij i* ostala le največja kapitalistična ljudska zavari valnica »Viktoria«. Pa tudi ta, ne drži rok kr ženi. Odslej ne bo načelstvo te zavarovali nič več participiralo na dobičku iz ljudske? zavarovanja, da bo družba lehko pocenila Prf mije v tej zavarovalni panogi. Tako ie zadri: žna ljudska zavarovalnica združila vse zavod v pet skupin, še preden sc je začelo nje P0^ vanje. Mogoče je to le predigra za podržavi nje ljudskega zavarovanja. = Jeklarski trust. Amerikanski jeklarsk trust je eiio najsilnejših kapitalističnih podjeti na svetu. Razvil se je iz velike delniške družb« »Unidet States Steel Company«, ki je pokupi'1 največja železniška podjetja v Zedinjenih dr žavah: Pod vod--vo..i Morgana stoječo »Fedf ral Steel Company« ob Mičigenskem jezeru ogroirna v.rrna polja petrolejskega kralja Ro ekefellerja v Pennsy'viniji in orjaške Čarne giejeve železarne. Ta družba ima združene v svoji roki tri petine vseh amer. jeklarn in žele zarn. V 1. 1912 je razdelila svojim akcionarjeij čistega dobička nič r-anj kot 540 milijonov K torej poldrug iniljon kron na dan! V resnici i' nadvrednost, ki jo družim zajema iz delavski krvi, mnogo ve^ia, zakaj poleg dividende, ki ij sprav.jo akcionarji, zahtevajo svoje obresti ob1 ligacionarji (upniki); velike rezerve romajo 1 poseben sklad za slabše čase, končno boga^ tantijeme ravnateljev. Ijetni čisti dobiček pod' jetja ne znaša mnogo manj kot miljardo kroiv V enem letu! Kdaj bo ameriško ljudstvo odrr* vilo lastnino Morganov, Rockefellerjev in Car^ negiejev, proglasilo njih jeklarne za družabnft lastnino in vrnilo miljardo, ki sedaj bogati mald kapitalistično skupino, ljudstvu, ki jo ustvarjj s.svoiim delom? Nezaposlenost. Vsled balkanske vojne in vsled imperialistične politike Dunaja je naše gospodarsko življenje hudo udarjeno. Delavstvo čuti gospodarsko krizo na rastoči draginji in manjšem zaslužku, najhujše pa na rastoči nezaposlenosti. Društvo knjigovezov poroča, da je v zadnjih treh mesecih minulega leta izplačalo brezposelne podpore za 5244 dni, v enaki dobi 1. 1911 le za 3638 dni. — Zveza tiskarjev poroča, da je nezaposlenost mnogo večja nego prejšnje leto. V minulem letu je bilo nezaposlenim članom izplačane podpore za 'četrt miljona kron. — Centralno društvo trgovskih nastavljencev javlja: Vsled mnogošte- vilnih insolvenc in vsled skrčenja trgovinskih in obrtnih podjetij je na stotine nastavljencev ob kruh. — Centralna zveza konsumnih društev poroča, da se je stanje hranilnih vlog, zlasti v okrajih tekstilne obrti, znatno zmanjšalo. Nezaposleni delavci, rodbine, katerih redniki so bili pozvani pod orožje, delavci, katerim se je vsled nezaželjenega praznovanja zmanjšal zaslužek, dvigajo svoje v konsumnih društvih naložene prihranke. V mnogih konsumnih prodajalnah, zlasti v okrajih, ki so od krize najbolj udarjeni, se je zmanjšal tudi blagovni promet. Obnovljena balkanska vojna. Na galipolskem polotoku je poraz Turkov hud. — Pri Ča-taldži pravijo, da se Bolgari umikajo. OKROG ODRINA. Obstreljevanje se nadaljuje. London, 7. »Central News« javljajo iz Carigrada poročilo vojnega ministrstva o Odrinu: V torek opoldne so Bolgari pričeli s hudim naskokom na severovzhodno stran Odrina. Besni boj se^ še nadaljuje ob silnem prelivanju krvi; sovražnik dobiva nova pojačanja. Selimova džamija poškodovana. * Carigrad, 7. Včeraj se je bombardiranje Odrina nadaljevalo ves dan. Težko je poškodovana glasovita džamija sultana Selitna, o kateri so bili Bolgari prepričani, da je na njej nameščena radiotelegrafična postaja. Vest, da je del mesta padel, se ne potrjuje; tudi vest. da sta armenski in grški metropolit ubita, ni potrjena. Masakri? Pariz, 7. Iz Belgrada naznanjajo, da Turki v Odrinu masakrirajo Bolgare, živeče v trdnjavi. Napredek bombardiranja. Sofija, 8. Bombardiranje Odrina se je ponoči od četrtka na petek in potem čez dan nadaljevalo z vso silo. Razdejani forti — težke izgube. Carigrad, 8. Naskakujoči Bolgari so za-iftdne forte deloma razdejali. Major Aris poroča: »Imeli smo zelo težke izgube. Sovražnik dobiva velika pojačanja. Trajen odpor je nemogoč. Čete stradajo in so oslabljene. Ustaviti smo morali strelbo. Od južnih fortov sem naprosil dva velika topa; nisem ju mogel dobiti. Bolgari bombardirajo in naskakujejo z največjo silo. Naši odvračajo z enakim preziranjem življenja. ’A kako dolgo bo še mogoče?« Še cele tedne? Carigrad, 8. Šukri-paša javlja, da se posadka lahko drži še več tednov. Priprave za odhod. Sofija, 8. Angleška in židovska zdravniška In dobrodelna misija v Odrinu sta dobili nalog, *)r,^rav^a z ozirom na bližnji padec na OOilOd, »Niso brez skrbi.« •, Berlin, 8. »Beri. Tagebl.« poroča: V uradnih krogih niso brez skrbi zaradi Odrina. Boje se, da utegne trdnjava prihodnji teden pasti. PRED ČATALDZO. Carigrad, 7. Uradno izjavljajo, da so turške čete zasedle Kalikratijo vzhodno od črte JEkijuk -V®1ktnedže - Bakčikej, čataldško želez-2!t ,m v'^ave ob desnem boku pri 1 so se P°makiiili za nekoliko jtikunetrov pred prednje čatalške trdnjavice. P*7 {e °en°sciranju so prišli v stik z bolgarskimi Prednjimi stražami. Carigrad. 7. IJst »Tasviri« pravi, da so se 0olgari umaknili tja do višav pri Corlu in da so pri Cekmedži pustili več velikih topov. Mislijo, da pride vsak čas do velike bitke. Carigrad, 7. Turški in nemški zrakoplov-tl so konstatirali, da prevažajo Bolgari vse streljivo in zaloge živeža iz Čataldže v Čer-keskei in Ljute Burgas. Turške bojne ladje so V sredo popoldne obstreljevale južno bolgarsko krito pri Silivri. Bolgarske vesti. Sofija, 8. Pri čatgldži je nekoliko turških bataljonov s podporo trdnjavskih topov poizkusilo napad na vas Izedin in prehod na desni breg Karasuja. Bolgarske prednje čete so Jih kmalu odbile in morali so se vrniti z občutnimi fegubami. Turška vest. Carigrad, 8. Čatalška armada je zasedla J»ozIcl]e, ki so jih Bolgari zapustili. NA GALIPOLSKEM POLOTOKU. Carigrad, 7. Topničarka »Zohaf« je obstreljevala tudi Miriofito, ki so jo bili Bolgari pred kratkim zasedli. Bolgarska artiljerija je odgovarjala na strelbo. Oblasti iz Miriofite in iz Šar-keja, ki Je tudi od Bolgarov okupiran, so se jdcrcale na »Zohafu« in prepeljale v Galipoli. Srbske čete. Carigrad, 7. Potniki, prihajajoči iz Dardanel, pripovedujejo, da izkušajo grške transportne jladje izkrcati srbske čete na obrežju nasproti Galipoliju. Pripeljane so iz Soluna, kjer je bik) (Tečeno, da so namenjene za Drač. Begunci. Carigrad, 7. Iz Galipolija se je na Lloydo-vem parniku »Bukovina« včeraj pripeljalo mnogo mohamedanskih beguncev. Turške izgube. Pariz, 7. »Gaulois« objavlja sledečo depešo iz Carigrada: Turki priznavajo, da so izgubili v bitki pri Galipoliju 5000 mož. Bitka se še nadaljuje. Občuten poraz. Berlin. 8. »Lokalanzeiger« javlja, da je poraz Turkov na galipolskem polotoku prav občuten. Napadalci so bili T urki; ko so jih Bolgari odbili, ki so se umikali v redu. Ali ko jih je jela vsa bolgarska kavalerlja zasledovati, je nastal iz umikanja paničen beg. Turške izgube cenijo na 15.000 mož. Pomoč od Čataldže. Carigrad, 8. Od Čataldže so poslali Turki 30.000 mož proti Galipoliju. Kurdski jezdeci. Carigrad, 8. V nedeljo in pondeljck se je izkrcalo 15.000 kurdskih jahačev pri Midiji. Vsak ima 800 nabojev in 20 malih bomb, a nič živeža. Razdeliti se imajo v malih četah po vsej Traciji. Ukazano jim je, da ne dajo pardona. ENVER-BEGOVA AKCIJA. London, 7. Iz Carigrada je prišel brzojav, ki potrjuje, da se je Enver-beg pri Rodostu Izkrcal z 20.000 možmi. Vnela sc jc besna bitka; grmenje topov se sliši do Carigrada. London, 7. »Times« poroča iz Carigrada: Potrjuje se, da so bile bolgarske obrežne pozicije pri Rodostu včeraj bombardirane od turške mornarice in da se je bombardma danes ves dan nadaljeval.. Potrjuje se tudi, da so Bolgari zažgali Rodosto ter se umeknili od obrežja. V Rodostu so se izkrcale turške čete. London, 7. »Dailv Telegraph« ima iz Carigrada poročilo, ki pravi: Med turškimi in bolgarskimi prednjimi stražami pred Galipolijem je prišlo do bojev in večina turških čet se je umeknila za svojo obrambno črto. Turki zagotavljajo, da je ta pozicija, ki varuje Dardanele, nepridobitna. London, 7. »Central News« pripoveduje, da pripravljajo Turki močno ofenzivo svežih Iz Trapecunta došlih čet proti Ljule Burgasu, z namenom, da pridejo odrlnski posadki na pomoč. V Carigradu si delajo precejšnje iluzije zaradi operacij pri Čataldži. Požiganje nekaterih vasi in ustavljanje bolgarskih prednjih straž smatrajo za znamenje obš.rnega bolgarskega umikanja. Turki menijo, da imajo Bolgari namen zasesti bolj severno in vzhodno ozemlje, da se izognejo kakšnemu napadu od strani. Pravijo, da so Bolgari razdejali vse železniške mostove. Carigrad, 7. Izkrcavanje Enver-begovih čet pri Rodostu sta podpirali oklopnici »Asam Tev-fik« in »Mesudije«. SKADER. Podgorica. 7. Kralj Nikola in princ Danilo sta včeraj dospela k vojski pred Skadrom. Kakor je že poročano, ne verjamejo v črnogorskih vojaških krogih vestem, da je poveljnik Skadra Hasan Riza umorjen. Taki glasovi so najbrže nastali vsled tega. ker nista bila črnogorska parlamentarja sprejeta od Hasan Rizc, temveč od Esad paše. Vsckako pa se vzdržujejo te vesti trdovratno že tri dni. Baje so se prebivalci v Skadru. ki trpe veliko bedo, uprli. Trdijo tudi. da je Esad paša oseben nasprotnik Hasan Rize. Bombardiranje. Cetinje, 8. V četrtek zvečer sc je pričelo bombardiranje Skadra od vseh strani. Trajalo je do polnoči. Turki so slabo odgovarjali. Včeraj se ie obstreljevanje nadaljevalo. TURSKA MORNARICA. Carigrad, 8. Turške ladje, ki so včeraj priplule pred Hajda pašo, odplujejo jutri v Črno morje, da napadejo bolgarska pristanišča. TURSKO IZDAJSTVO? Sofija, 8. Med turškimi častniki, ki so od čatalške armade izza umora Nazima prestopili k Bolgarom, je bil tudi neki Nazimov ordonan-čni oficir, ki je imel v shrambi bojne načrte in druge važne spise. Te je izročil bolgarskemu častniku, kateremu se je udal. POGAJANJA MED VOJNO. Carigrad. 7. V diplomatičnih krogih zagotavljajo, da sta imela Mahmud Sevket in Izedin paša v sredo ob 11. dopoldne sestanek z bolgarskim vrhovnim generalom Savovom. Pogajanje je ostalo brez uspeha. Bolgari so izjavili, da ne morejo sedaj, ko je vojna zopet izbruhnila sprejeti turškega predloga zaradi razdelitve Odrina in zastopnika kalifa v mestu. Balkanska zveza ne vztraja le na predaji celega Odrina in vseh otokov, ampak zahteva tudi razširjenje meje preko Ljule Burgasa. Nato je veliki vezir odgovoril, da nima nobeno posredovanje pomena in se jc zvečer vrnil v Carigrad. Mahmud Sevket upa v diplomacijo. Dunaj, 7. »Jugoslov. koresp.« poroča iz Carigrada: Veliki vezir, ki je inšpiciral čete pri Čataldži, se je vrnil v Carigrad, da nadaljuje svoje obiske pri poslanikih. Mahmud Šev-ket še ni izgubil upanja, da bo vojna vsled posredovanja diplomacije kmalu končana. VLADNA KRIZA. Carigrad. 7. V poučenih krogih se, trdovratno vzdržuje vest, da bo Mahmud Sevket v najkrajšem času demisioniral in da bo Said paša njegov naslednik. NOTRANJE POSOJILO. Carigrad, 7. Sultan .ie izdal ukaz, ki odreja notranje posojilo na zakladne bone za pet mi-ljonov turških funtov, ki se ima pokriti z zemljiškim davkom. Vlada je izdala drugo nared-bo, po kateri se lahko rekvirira ves živež v glavnem mestu za vojne svrhe proti bonom, ki ima prisilen kurz. Zdravniški urad je dal finančnemu ministrstvu na njegovo zahtevo 60 tisoč funtov na razpolago. DARDANELSKO VPRAŠANJE. Berlin, 8. V dipiomutičnih krogih ne verjamejo, da nastopi kakšna velesila z mornarico, če se vsled vstopa grške mornarice v Dardanele razplete dardauelsko vprašanje. Peterburg, 8. Vsled bolgarskih uspehov je Sasonov konferiral s turškim poslanikom. Razprave so povsem tajne. DUEL MED ŽELEZARSKIM KARTELOM IN ADMIRALOM MONTECUCCOL1JEM. Dunaj, 8. Na vehementni napad železarskih magnatov v »Fremdenblattu« na mornariškega poveljnika admirala Montecuccolija, ker je naročil za 23 miljouov kron mornariških potrebščin v tujini, odgovarja oficielna »Militarische Rundschau«, da je postopanje mornariške uprave popolnoma pravilno z ozirom na točnost in kvaliteto izvršitve. ITALIJANSKA PRAVNA FAKULTETA IN SOCIALNI DEMOKRATJE. Dunaj, 7. V proračunskem odseku je poslanec Pittoni (soc. dem.) polemiziral z včerajšnjimi izvajanji naučnega ministra Hussareka. Doslej — jc dejal — jc vlada valila krivdo, da se vprašanje italijanske fakultete ne reši, na obstrukcioniste, ki so vselej opravljali za vlado strežajske posle. Sedaj pa je jasno, da je glavno napotje vlada sama, ker dela težave končni rešitvi perečega vprašanja. — Poslance dr. Elien-bogen (soc. dem.) pravi, da kaže zadeva italijanske pravne fakultete hinavstvo vlade, ki izrablja obstrukcijo, da se ogne svojim dolžnostim. Obstrukcija opravlja torej vladne posle. Socialni demokratje bodo glasovali za Trst ne le iz stvarnih razlogov, ker je Trst edino umesten sedež za italijansko pravno fakulteto, temveč tudi iz političnih razlogov, da preženo vlado iz njenega skrovišča in jo pokažejo javnosti kot večnega obsrukcionista v narodnih vprašanjih. — V imenu dalmatinskega kluba izjavlja dr. Tresič-Pa vlčlč, da bo glasoval za Trst pod pogojem, da se ustanove v Trstu slovenske Ijud-sk ein ena srednja šola. — Tudi ostali govorniki se izrekajo za Trst. DAVČNI ŠTRAJK KAPITALISTOV. Iz finančnega odseka. Dunaj, 7. Finančni odsek je na današnji seji sprejel določbe o davčnih stopnjah pri osebno dohodninskem davku in dodatno obdavčenje samcev, kakor je predlagala vlada. V očeh večine so našli milost le nekateri nebistveni izpreminjevalni predlogi posl. Bauchin-gerja in dr. Lichta. V poimenskem glasovanju jc vladna večina z 24 proti 14 glasovi odklonila sodr. Rennerja predlog, da se poviša davka prosti eksistenčni minimum od 1200 na 2000 K. kar je vsled velike podražitve življenskih potrebščin od leta 1895., ko je bil sedanji eksi-stenčn iminimum sklenjen, gotovo utemeljen. Prav tako je vladna večina zavrgla sodr. Wl-narskega predlog, da se poviša eksistenčni minimum vsaj na 1600 K Takisto so bili odklonjeni vsi socialno demokratični predlogi, da sc krepkejše obdavčijo veliki dohodki, da se davek na samce naloži le osebam, ki imajo nad 4000 K dohodkov, da se dohodki tega davka porabijo za otroško varstvo. Kar Je vladna večina v finančnem odseku danes sklenila, je očiten davčni štrajk kapitalistov! Na vrsti je sedaj v finančnem odseku davek na tantijemc. Danes popoldne, jutri in v pondeljck ne bo seje, ker so ukrajinski poslanci le pod tem pogojem prekinili obstrukcijo. Prihodnja seja se naznani pismeno, ko se končajo pogajanja z ukrajinskimi obstukcionisti. CESARJEVO PISMO CARJU. Peterburg, 8. I )anes sprejme car Nikolaj princa Hohenlohe, ki mu izroči na avdienci v Carskem selu ročno pismo avstrijskega cesarja. Princ dobi ob te; priliki visoko odlikovanje.. Peterburg, 8. »Rječ« je iz dobrega vira poučena, da princ Hohenlohe nima voditi nobenih pogajanj v Peterburgu. Bcigrad, 7. »Samouprava« izreka, da jc pismo cesarja Frana Josipa smatrati za važen korak, ki drži k miru. DR. ROB. MAVER, VODITELJ CENTRALNE STATISTIČNE KOMISIJE. Dunaj, 8. Za predsednika centralne statistične komisije je imenovan bivši finančni minister dr. Robert Mayer. POGREB KARDINALA NAGLA. Dunaj, 7. Danes popoldne je bil z veliko slovesnostjo pokopan kardinal kuezoškof Na.gl. Pogreba so se udeležili ministri z ministrskim predsednikom, cesarjev zastopnik, dunajski župan z občinskimi svetovalci, veliko društev itd. Po vseh cerkvah je zvonilo. Po ceremoniji v cerkvi sv. Štefana so nesli duhovniki rake v v kapelo sv. Barbare, kjer je Nagi pokopan. MOBILIZACIJA LETA 1909. Dunaj, 8. Snoči so aretirali na Ringu ženo, ki je delila letake. Natiskani so v državni tiskarni leta 1909, ko je bila napetost med Avstrijo in Srbijo, l iskovine se nanašajo na mobilizacijo večjega števila polkov. Iz besedila tiskovine je razvidno, da je vlada mislila leta 1909 na splošno mobilizacijo in je zato dala natisniti manifest. BEČARSKA SODRGA »RAZPRAVLJA« O VOLILNI REFORMI. Budimpešta, 8. Na včerajšnji seji odseka za volilno reformo se jc nadaljevala razprava. Poslanec Szabo smatra zahtevo po absolvira-nju šestih ijudskošolskih razredov za nezadostno, ker ustvarja »skoro« splošno volilno pravico, proti kateri ima »načelne« pomisleke. Poslanec Kabos je zadovoljen z volilno reformo pod pogojem, da se paralizira s »primerno«^ razdelitvijo volilnih okrajev. Poslanec Ronaj želi omejitev pasivne volilne pravice . . . PRAVDA MADJARSKEGA PANAMISTA. Budimpešta, 8. Sodišče je v pravdi ministrskega predsednika Lukacsa zoper poslanca Desyja, ki mu je očital nepoštene manipulacije z državnim denarjem, dovolilo dokaz resnice, Vsa javnost z napeto pozornostjo pričakuje glavne razprave, ki je razpisana na 17. t. m. VOJNE ODŠKODNINE NE BO. Rim, 8. »Giornale d’ Italia« objavlja pogovor s poslanikom Nobi begom, ki pravi, da boli izguba evropskih pokrajin, ali da je to rešitev za Turčijo. V Aziji bo zopet oživela. Če zahtevajo zavezniki vojno odškodnino, bodo dolgo čakali. Turčija ne plača niti vinar>'>! /ie zato ne. ker —- ga nima GENERALNA STAVKA V BLLGl.j*. Bruselj, 8. Včeraj je zbornica odklonila so-cialnodcmokratični predlog za revizijo volilne reforme. Zato je socialno demokratična stranka proglasila, da _ se prične splošna stavka 22. aprila na dan otvoritve svetovne razstave v Gentu. Vsled stavke bo otvoritev svetovne razstave onemogočena. 17. februarja priredi socialistična stranka genralno skušnjo za splošno satvko in sicer v Gentu in Antverpnu. Vlada je že izdala dalekosežne odredbe. DEMONSTRACIJA ZA FRANCOSKO REPUBLIKO V BELGIJSKI ZBORNICI. Bruselj 8. V poslanski zbornici je katoliški poslanec Gielen v medklicu imenoval Francijo »gnilo republiko«. Ministrski predsednik je protestiral zoper žalitev prijateljske države in zbornični predsednik je zaklical: Živela Francija! predsednikov vzklik je vsa zbornica ponovila Poslanec Gielen je preklical svoj medklic, čet da je z njim meril le na volini red v Franciji NEMČIJA IN ANGLIJA.. Iz ueiuške proračunske komisije. Berlin, 7. Na današnji seji proračunske komisije je državni tajnik Jagovv izjavil, da so odnošaji Nemčije napram vsem državam, tudi napram Angliji ugodne. Izjava je napravila najboljši vtisk in je potrdila včerajšnjo Tirpitzovo deklaracijo. (Tirpitz se je na včerajšnji seji ba-vil z lanskim govorom angleškega mornariškega državnega tajnika, češ, da bi kazalo omejiti oboroževanje na morju tako, da bi bilo število nemških in angleških ladij v razmerju 10 : 16.) V političnih krogih mislijo, da pride v tem zmislu do pogodbe med Nemčijo in Anglijo. RESNI NEMIRI NA JAPONSKEM. Jokohama, 8. V poslanski zbornici je voditelj stranke »slijukajev« predlagal nezaupnico absolutistični vladi kneza Katsura. Knez Kat-Sura je nato vstal in sam utemeljil nezaupnico s tem, da je prebral mikadov reskript, ki zaključuje zasedanje zbornice. Med poslanci jc nastalo vsled tega nepopisno razburjenje. Pred parlamentom zbrana množica je navdušeno pozdravljala seijukajske poslance in dejansko napadla tiste, ki so se izneverili stranki in prestopili v vladni tabor. Policija ie nekaj odpadnikov komaj iztrgala raz i učeni množici, ki jih je nd-meravala vreči v kanal._______________ Odgovorni urednik Fran Barrl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskoma« v Ljubljani. A Blagor dela. 3oseže le tisti, ki gre s polno močjo in zdravjem na vsakdanje delo. Kdor pa n. pr. na revmatičnih, gihtičnih bolečinah ali na posledicah kakšnega prehlajenja trpi, večjidel ni zmožen, uporabiti svojo polno moč v delu. Tu se izkaže oreizkušeno. dobro domače sredstvo, kakor je Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«, mnogokrat kot zvesti pomočnik, ustavi bolečine, okrepča mišice in živce, in bi moralo biti vsled tega vedno pri hišk Znana pesnica in pisateljica Paul Maria Lacroma, plemenita Egger-Schmitzliausen, se je v nekem na apotekarja Feller naslovljenem pismu tako-le izrazila: »Sili me, Vam povedati, kako ne- skončno dobro mi je storil Vaš po baronici Freytagh dobljeni fluid z znamko »Elsafluid« za mojo nevralgijo obraza. Sprejmite iz velike množine v najtoplejšo hvaležnost zavezanega človešva najtoplejšo zahvalo itd.« Tisočero enakih izjav iz vseh krogov govori o blagonos-nem, zdravilnem in marsikako bolečino odstranjujočem vplivu tega domačega sredstva, od katerega se 12 malih, 6 dvojnih ali 2 špecialni steklenici franko za 5 kron od dvornega lekarnarja Feller v Stubici, Elsa trg št. 252 (Hrvat-ska) dobi. Tudi drugi Elsa-prepamt in sicer Feder-jev~ odvajalne Rhabarber-pAde z znamko »Elsapillen«, zamoremo iz izkušnje priporočati, kajti odkar jih rabimo, imamo popolnoma zdrav želodec in dober tek, urejeno odvajanje in nobenih želodčnih bolečin. Tudi, da se ta preparat od katerega stane 6 škatljic franko 4 krone, pristno dobi, naslovi naj se na lekarnarja Feller v Stubici, Elsa trg 252 (Hrvatska). f. B. Gotzl, Ljubljana • Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ■ Krasne novosti jesenskih oblek iit površnikov aon maeega iw8i»ika. Za naročiia po meri najvec^j izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežbe. J% :i Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupili vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2’40 K ; prima polbetega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko. Zgotovljene postelje gega^mS^beS ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 era široka, z dvema zglavnieama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3*50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Mr. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4-50 K 5‘20 K, 5 70 K, spodnja ?ernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. RazpoSilja Be po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Rastlinska destilacija JELEN" = Logatec — ....................= Priporoča svoje izborne in na več svetovnih razstavah s prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor »LIKER JELEN“ (sladki) »JELEN GRENČICA*4 različne drugovrstne likerje: j „HRUŠEVEC“ „MALISOVEC“ „VIŠNJEVEC“ „MALINOVEC“ „KUMNOVEC“ kakor tudi vsakovrstna izborna žganja: »BRINJEVEC« „TROPINOVEC“ „SLIVOVKA“ ter vsakovrstni inozemski in tuzemski „RUM‘‘, najfinejši ,,,C A J" v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po ! 10, 20 in 40 vinarjev s primernim popustom. KISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno Iz tovarne. Postrežba točna in reelna. Naročila »prejema rastlinska destilacija „JELEN“, imejitelj Anton Jelenec v Logatcu. K’dor „JELENA“ še ni pil, ne ve, kaj vse je zamudili Splošna priljudnost preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinčkom. Naročajte se na Zarjo! Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. STAJERHK« SLIVOVKO tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter MEDICINAMA Z€*AJVJA in sicer štajerski lionj;ili, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagodi priporoča edina Žganjarna v Celju lastnik ROBERT DIEHL Kavarna celo noč odprta O Gostilna Florijanska ulica Slev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja 500 kron!! Vam plačam, ako moj uničcvalcc korenin ..mazilo Ria" ne odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom K 1. Kemeny, Košiče (Kaschau) I. poštni predal 12/8740 grško Avtomobilska zveza Idrija-Logatec, kolodvor. Odhod iz Idrije: ob 6 — zjutraj „ 12 — opoldan „ 3 30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8 30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ 6'30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7 50 zjutraj „ 1 40 popoldan „ 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4’— popoldan „ 8’15 zvečer Cene z avtomobllnlm omnibusom: Idrija-Logatec Idrija-Godovlč Godovit-Hotedršlca Hotedriica-Logatec ali nasprotno I. razred xa osebo K 3-„ 1-50 „ 1-50 „ 1-50 II. razred za osebo K 2--1— - 1-.. 1'— Cene s kombiniranim avtomobilom: ali nasprotno I. razred za osebo K 3— „ 1-50 „ 1-50 „ 1-50 U.razred za osebo K 2-!•- „ 1-„ 1'— Idrija-Logatec Idrija-Godovič Godovič-Houdršica Hntedršica-Logatec Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. MOJA ZENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi nameslo dragega kravjega sirovpra. kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoio po.ovico cenejo ^ margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. Dr. Josip Ferlolja je ^ svojo odvetniško pisarno v Trstu Via Molino piccolo štev. 7. — Telefon št. 26—50. Delavske konsumne zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO S --- vpisana zadruga z omejenim jamstvom. -i Trst, ulica Raffineria štev. 3 mumrm. n Evo izkaz inkasov od )8. septembra do 31. decembra 1912 ——M ' Km |t ci a t| Manufakture Obuvala Pokriva a Skni n 1 .• .• » K v K v K V K v Sept. (13 dni) 5 624 86 1 6.977 88 2 548 32 1 636 50 16 787 56 Oktober 19123 72 10 705 76 6 923 21 3.640 60 40 393 29 November 18.2C9 42 14 200 19 5172 94 2 426 04 40 0(8 59 December 12.628 60 1 8 802 67 5 329 74 2 250 30 29 011 31 55.586 60 | 40 686 50 | 19 974 21 | 9 953 44 | 126.200 75 Te številke govore jasneje nego vsaka druga ponarejena in lažnjiva reklama. On