Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIX., št. 189
Ljubljana, sreda 17. avgusta W
Cena t Dta
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inoaemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Nova vznemirjenja
Vtis je, da je v zadnjih treh, štirih dneh splošna napetost v Evropi močno narasla. Tako vsaj lahko sodimo po poročilih in komentarjih oficioznih evropskih organov, posebno onih na evropskem zapadu, ki ne prikrivajo zaskrbljenost glede na razvoj nekaterih perečih evropskih vprašanj. Značilno ie da so se francoski in angleški državniki ob koncu preteklega tedna odpo-vedali svoji običajni »angleški soboti« in da so raiši ostali v stalnih stisih s svojimi informativnimi sredisci- Letos so državniki povsod nekoliko prikrajšani na svojih počitnicah, kar še posebno kaže na resnost sedanjega mednarodnega položaja.
Pozornost evropskih diplomatov je slej ko prej obrnjena predvsem na razplet sudetske krize ter ž njo zvezanega češkoslovaškega in srednjeevropskega vprašanja. Ako presoj amo trenutni položaj po komentarjih listov, moramo reči. da prevladuje pesimizem na vsej črti. Seveda pa moramo takoj dostaviti, da je ta pesimizem v glavnem narekovan po novih vznemirjajoči h vesteh, ki jih v zvezi z novimi vojaškimi ukrepi in bližnjimi velikimi orožnimi vajami rezervistov v Nemčiji objavljajo informirani organi evropskega zapada. Ne smemo prezreti, da je v nedeljò celo zastopnik angleškega zunanjega ministrstva v razgovoru z novinarji izrazil bojazen angleške vlade, »da bi moglo priti v srednji Evropi do kakih presenečenj«, obenem pa trm je potrdil, da je angleška vlada v sporazumu s francosko naročila svojemu poslaniku v Berlinu, naj zahteva od nemške vlade pojasnila o razlogih in namenih sedanjih vojaških ukrepov v Nemčiji.
Angleški listi so z vidnim vznemirjenjem pisali zlasti o pripravljajoč ih se manevrih nemških rezervistov, ki jih je baje nad en milijon 300.000 pozvanih pod orožje, objavljajo pa na drugi strani tudi zagotovila merodaj-nih nemških krogov angleškim diplomatskim zastopnikom v Berlinu, da gre le za navadne manevre, ki ne zasledujejo nobenega posebnega ali konkretnega namena, ki pa so res večjega obsega in zahtevajo zato tudi večje priprave kakor drugi manevri. V vsem tem pa ni prav nič nenormalnega, zatrjujejo v Berlinu, saj se podobne orožne vaje vrše tudi v drugih državah. Ako bodo v Nemčiji v večjem obsegu, je to samo naravna posledica izjemnega položaja Nemčije, ki ima šele sedaj svctje prve izvežbane rezerviste in je zato primorana naglo nadomestiti svoje dosedanje pomanjkljivosti na tem področju.
Navzlic tem pomirjevalnim zagotovilom iz Berlina, katerim se je pridružila še vest o Balbovih vzpodbudah k zmernosti, pa kažejo na evropskem zapadu še vedno veliko zaskrbljenost, ki se močno odraža tudi v komentarjih oficioznih organov. Tako pišejo na primer londonski »Times« med drugim: Nemške vojaške priprave, zlasti tudi pospešeno utrjevanje zapadne meje, močno zanimajo londonske diplomatske kroge. Posebno značilno je, da se letošnjih velikih manevrov udeleže tudi rezervisti in da bo moralo izvršiti v njih okviru svoje posebne naloge tudi civilno prebivalstvo, kar pomeni, da bodo manevri pravo zrcalo operacij v vojnem času. Z utrjevanjem zapadne meje želi Nemčija očividno zgraditi pravo Maginotovo linijo na zapadu, da bi povečala svojo silo na vzhodu. Pariški »Temps« sicer ne verjame, da bi Nemčija hotela izkoristiti svoje manevre za kako konkretno vojaško demonstracijo proti komurkoli, sodi pa, da ni izključena namera »močnega pritiska na razvoj dogodkov prav v trenutku. ko se v Pragi pripravljajo velike odločitve«. Tudi »Neue Zürcher Zeitung« objavi: j a o nemških pripravah daljši komentar, v katerem prihaja do zaključka, da s konkretnimi nevarnostmi v bližnji bodočnosti sicer ni računati, da pa »bi se vsekakor motili, ako bi mislili, da se bo Nemčija v zasledovanju svojih neposrednih ciljev vedno posluževala samo mirnih sredstev.«
Vtis o povečanju napetosti v zadnjih dneh potrjujejo tudi komentarji nemških listov o češkoslovaškem vprašanju. Ti samo podkrepljajo pesimistično domnevo, da z rešitvijo sudetskega problema češkoslovaško vprašanje še ne bo rešeno. Tako piše »Frankfurter Zeitung«, ki ima dobre zveze z nemškim zunanjim ministrstvom, da boleto 1938 »odločilno za nadaljnji razvoj Evrope«, v katerem bo češkoslovaškemu vprašanju pripadla vloga »preizkusnega evropskega problema«, tako zvanega »test čase«, ki sega daleč preko kakršnegakoli narodnostnega statuta, kajti v Londonu kakor v Parizu bodo morali spoznati, »da se problem
SPLOŠNO VZNEMIRJENJE V EVROPI
Ogromni nemški manevri v dobi politične napetosti — Nad milijon rezervistov poklicanih na orožne vaje do konca septembra
Berlin, 16. avg. d. Včeraj so se v Nemčiji in zlasti v njenih jugovzhodnih obmejnih krajih pričele velike vojne vaje, ki bodo trajale do konca prihodnjega meseca. Pri-četku v Jüterbogu je včeraj prisostvoval tudi kancelar Hitler, ki je pregledal nastopne operacije velikih oddelkov rezervistov. Vojaški krogi sicer naglašajo, da imajo sedanje vojne vaje izključno vojaški, a nikakega političnega značaja in da stvarno predstavljajo le izvajanje že pred letom dni izdanih naredb, po katerih se morajo rezervisti in zlasti rezervni oficirji že v mirnem času izvežbati tako, da se bodo lahko ob pričetku kakšne vojne takoj uvrstili med aktivne oficirje. Vendar pa so si vsi politični krogi na jasnem, da pomenijo sedanji manevri v prvi vrsti v političnem pogledu veliko demonstracijo, ker jim glede na vse dane okoliščine, posebno pa glede na napetost v odnosu do Češkoslovaške ni mogoče odreči političnega pomena. O tem priča tudi silna reakcija, ki je nastala v Londonu in Parizu, pa tudi v Pragi že spričo vesti o pripravah za sedanje nemške manevre.
Dunaj preplavljen z nemškim vojaštvom
Praga, 16. avg. o. »A-Zet« je danes objavil daljše poročilo z Dunaja o pripravah za velike nemške vojne vaje. Dunaj je ves preplavljen z nemškim vojaštvom in
vojaškimi avtomobili. Med pasanti je največ zeleno uniformiranih nemških vojakov, ki prihajajo z neštetimi transporti iz _ severnih delov države. Avstrijsko vojaštvo so že vse premestili v pruske pokrajine. Železniška proga od Linza proti Dunaju je skoraj ena sama veriga vojaških vlakov. Vsak vlak šteje po 10 do 20 tovornih in več osebnih vagonov. Tovorni vagoni so skrbno prekriti s platnom, vendar pa je opaziti konture topov in drugega vojnega materiala. Z Dunaja hkratu odhajajo veliki transporti delavstva v zapadno Nemčijo, kjer bodo vsi zaposleni pri gradnji trdnjav, podzemskih letališč in drugih vojaških naprav.
Hitlerjevi posveti z generaliteto
London, 16. avg. h. >Daily Express« poroča iz Berlina, da se je vršilo snoči pod predsedstvom kancelarja Hitlerja v njegovi državni pisarni važno vojaško posvetovanja. na katerem fo bili maršal Göring, propagandni minister Gothels ter generala KeiHel ;n Biauchitsch. Po informacijah lis sta so razpravljali o naslednjih vprašanjih: 1. Položaj v Češkoslovaški. 2. Nemški manevri. 3. Poskusna mobilizacija. 4. Pomanjkanje nemških delovnih sil za dovršitev raznih ja-inih zgradb v Berlinu in Mona-kovem.
Nevarna igra
V angleških krogih so zaradi sedanjih nemških manevrov zelo v skrbeh
London, 16. avg. d. Angleški tisk postaja zmerom bolj pozoren na velike vojne vaje v Nemčiji. Listi poročajo o ogromnem obsegu vaj, h katerim je vpoklicanih 750.000 rezervnih vojakov in oficirjev. K vajam so se morali prijaviti tudi vsi oni, ki so po letu 1934., ko je bila v Nemčiji uveljavljena spet splošna vojaška obveznost, že dovršili dve leti obvezne vojaške službe, a tudi oni, ki pripadajo deželnim obrambnim in napadalnim oddelkom. Med vpoklicanimi rezervisti je tudi mnogo takih, ki so stari že nad 45 let in ki so bili med svetovno vojno v vojski. Po informacijah angleških listov iz Monakova so tam ljudje zmerom bolj prepričani, da pomenijo te vojne vaje zgolj uvod za splošno mobilizacijo. Vse vojaštvo, ki je pravkar dovršilo svojo dvoletno obvezno službo in bi se moralo te dni vrniti domov, je bilo pridržano v vojašnicah. Vsi nekdanji oficirji v starosti do 65 let so bili registrirani. Vpoklicani so bili predvsem vsi tehniki, ki so bili dodeljeni letalski službi. Izdana je bila nadalje naredba, da ne sme noben moški v starosti do 65 let zapustiti Nemčije.
Civilni železniški promet je bil skrajno omejen. Na desettisoče vagonov in strojev so rezervirali za vojaštvo. Tudi avtobusi in avtomobilski promet je bil že vse zadnje dni znatno skrčen. Po mestih na Bavarskem so mobilizirali tudi na tisoče žensk, ki jih sedaj uporabljajo za uradnice po vojaških uradih, za delavke v tovarnah in za druga dela. Vpoklicanih je bilo tudi več tisoč zdravnikov in bolniških sester. Po mestih so rekvirirali nešteto avtobusov, tovornih in osebnih avtomobilov, po deželi pa na tisoče konj in druge vprežne živine. Vsi ti ukrepi so ustvarili na Bavarskem, kjer bo očitno središče sedanjih vojaških vaj, prav izjemno razpoloženje. Podobna poročila pa prihajajo tudi iz Šlezije in Avstrije ter drugih jugovzhodnih obmejnih dežel, deloma pa se bodo manevri vršili tudi v Porenju, na Meklenburškem in v Šlezviku.
Potek pripravljalnih operacij in koncentracijo čet je pa zadrževalo pomankanje bencina in drugih pogonskih sredstev. O tem je bil izdan v Berlinu kratek komunike, ki pravi, da je treba pripisati krivdo za pomanjkanje pogonskih sredstev predvsem izredno močnemu tujskemu prometu. Sedaj preizkušajo v vojski razne nadomestke, kakor zlasti sintetični bencin ter mešanice bencina s špiritom in drugimi alkoholi.
London, 16. avg. d. Ministrski predsednik Chamberlain je ostal preko nedelje v Londonu in namerava odpotovati na svoj
običajni tedenski oddih šele v sredo po redni seji vlade. 2e nocoj se je vrnil v London zunanji minister lord Halifax, vojni minister Hore Belisha in letalski minister Wood pa sta preko nedelje ostala v londonski okolici. Zunanje in vojno ministrstvo sta v stalni zvezi z berlinskim poslaništvom, ki ju sproti informira o slehernem novem dogodku v zvezi z velikimi nemškimi vojnimi vajami.
Listi označujejo mrnevre, ki bodo trajali vse do konca septembra in pri katerih bo sodelovalo skupno skoraj milijon vojakov in oficirjev, za nevarno igro. »Star« ugotavlja, da hočejo Nemci vplivati na obe zapadni evropski demokraciji, da bi popustili v zadevi češkoslovaško-nemškega spora, pripominja pa, da se Nemčija prav v tem moti. Angleška vlada bo ob pravem trenutku pokazala, kakšno je njeno stališče. Nekaj odkritih besed, kakor so bile one ob priliki nemške demonstrativne akcije 21. maja, pa izgube vse take grožnje ves svoj pomen, hkratu pa se njihova ost obrne proti onim, ki se jih poslužujejo.
London, 16. avg. h. Nocoj eo bili londonski uradni krosi nekoliko bolj optimistični glede položaja v Nemčiji in Srednji Evropi. kljub temu pa z največjo pozornost« jo zasledujejo razvoj dogodkov. Ministrski predsednik Chamberlain, 0ri bi moral po nasvetu zdravnikov iti na odmor, bo ostal v Londonu. Jutri bodo važna diplomatska posvolovanja. Zunanji minister lord Halifax bo imel najprei razgovor z ministrskim predsednikom Chamberlainom. nato pa bo imel s^tanke z raznimi diplomati.
Vznemirljive vesti iz Pariza
Pariz, 16. avg. o. Iz Nemčije beležijo današnji listi vedno nove alarmantne vesti. »Ordre« je objavil daljše poročilo, ki pravi, da se v okolici Glatza koncentrira vojska 40.000 mož pod poveljstvom generala Ar-mina, ' * ' ■ ? - ' , » • . . General Armin naj bi to akcijo izvršil na lastno odgovornost, '.V* / - • .* T ' . . . "" ~ Kot neugoden znak se tolmači tudi postopanje Hen-leina, ki skuša na vse mogoče načine zavlačevati pogajanja in razgovore z Runci-manom. »Ordre« zatrjuje, da bo nac. soc. stranka ob priliki svojega letošnjega kongresa v Niirnbergu začetkom septembra sprejela važne sklepe o sudetsko-nemSkem vprašanju. Napovedala bo ideološko vojno češkoslovaški.
Češkoslovaške ne da izčrpati s kakim statutom o novi ureditvi življenjskega položaja v to državo vključenih narodnosti, temveč da gre za čisto svojstven zunanjepolitičen problem«. List ne prikriva, kakšne so nemške zahteve v tem pogledu, kajti rešitev češkoslovaškega vprašanja vidi v popolni preusmeritvi češkoslovaške zunanje politike, kakor jo zahteva novi položaj...
V takih okoliščinah je seveda povsem razumljivo ,ak0 se na praško misijo lorda Runcimana gleda z naraščajočim pesimizmom, četudi so v mero-dajnih krogih na evropskem zapadu še vedno polni zaupanja vanjo. Kompromis v tem trenutno — in bržčas še za zelo dolgo dobo — najbolj perečem evropskem vprašanju b0 po mnenju nekaterih poučenih presojevalcev položaja mogoč le, ako bosta Anglija in Francija prepričala Berlin o svoji neomajni volji, da hočeta trdno vztrajati pri svojem stališču od 21. maia tega leta.
Pri vsem tem pa seveda ne bo mogoče izgubiti z vida razvoja drugih odprtih evropskih vprašanj, ki neposredno ali posredno vplivajo tudi na razplet češkoslovaškega vprašanja. Trenutno povečanje napetosti, ki ga je mogoče zaznamovati v srednjeevropskem sektorju, se kaže tudi v zvezi s špansko krizo. V Londonu so čedalje bolj vznemirjeni, ker general Franco še vedno ni odgovoril na angleški predlog o umiku tujih prostovoljcev, sprejet že pred dobrim mesecem na seji odbora za nevmešavanje v Londonu. Pa čeprav bi general Franco te dni nanj pristal, bi to pomenilo, da se njegova izvedba spet zavleče za nekaj mesecev in z likvidacijo španske državljanske vojne kot mednarodnega vprašanja bi tudi po najbolj optimističnih napovedovanjih ne mogli računati že v tem letu. S tem po ostanejo za daljšo dobo v stadiju največje problematičnosti tudi odnošaji med velesilami, v prvi vrsti med Italijo na eni ter
»Populaire« dovaja v zvezo z velikimi nemškimi vojnimi manevri tudi pospešeno gradnjo vojaških utrdb na nemški -zapadni meji. Pri teh delih je sedaj zaposlenih tri do štiri sto tisoč delavcev. Ni težko, pravi list, najti zvezo med vojnimi vajami in gradnjo trdnjav na nemški zapadni meji To je zavarovanje hrbta za slučaj akcije v Srednji Evropi.
»Temps«, ki prav tako tolmači nemške manevre kot nekakšno pripravljalno mobilizacijo, zatrjuje, da bi bili zavojevalni načrti proti ČSR koncem maja morda uspeli, zdaj pa v nobenem primeru ne bodo več.
Takrat se ^ morda kdo lahko še zanašal
na interesne diference med Francijo in Anglijo, tokrat pa bo naletel na odločen enoten odpor tako na zapadu kakor v Srednji Evropi. Angleški interesi v Srednji Evropi so bih jasno očrtani v zadnjem čas«.. Run-cimanove misije tudi bajoneti n« morejo ogroziti.
Öd. vlada si prizadeva, da M se izognila vsemu, kar bi moglo poostriti odno-šaje s sudetskimi Nemci in tudi češkoslovaški tisk poziva javnost k miru in svari češko prebivalstvo, naj se ne da od nikogar provocirati,
Bonnet—Campbell
Paril, 16. ave. h. Zunanji minister Bonnet ie denes dopoldne sprejel odpravnika poslov angleškega poslaništva Campbella ter z njim nad dve uri razpravljal o mt*is narodnem položaju, zlasti o odnošajih med Češkoslovaško in Nemčijo.
čehoslovaki hladnokrvni
V ČSR se sicer zavedajo resnosti položaja, vendar pa presojajo razvoj prilik mirno in premišljeno
London, 16. avgusta, h. Londonski listi se v zvezi z nemškimi manevri bavijo s položajem v Češkoslovaški, in poudarjajo, da Češkoslovaška popolnoma hladnokrvno gleda na razvoj dogodkov. »Daily Express« naglasa, da do sedaj ob meji ni nikjer prišlo do kakih incidentov in tudi nikjer v državi ni niti sledu kake panike. Češkoslovaška armada je že več mesecev v pripravljenosti in je dorasla vsakemu možnemu razvoju. »News Chronicle« piše, da Češkoslovaška zaradi nemških manevrov ni izdala nikakih posebnih ukrepov. Popolnoma na tihem so bile ojačene obmejne posadke in se je to zgodilo brez vsakega vznemirjenja.
Praga, 16. avg. o. Vsa češkoslovaška javnost z vso pozornostjo zasleduje vojaške dogodke v Nemčiji, vendar pa kažejo tako uradni krogi, kakor listi in širša politična javnost občudovanja vreden mir. Splošno presojajo nemške vojaške manevre kot vo-jaško-politično demonstracijo, ki lahko postane še usod e polna za svetovni mir. Javnost se ne vznemirja spričo vesti o koncentriranju nemških vojaških oddelkov na meji, ki se širijo ne glede na to, da uradno še niso bile potrjene. Uradni čsl. krogi so stalno v stikih s Parizom in Londonom. Tudi francosko in angleško poslaništvo v Pragi imata pogoste telefonske razgovore s Parizom in Londonom. Davi je imel tak razgovor z angleškim zunanjim ministrstvom tudi lord Runciman. Položaj je vsekakor resen in ga v mnogočem primerjajo položaju 21. maja, vendar pa se politični krogi nadejajo, da bo ostala tudi ta velika demonstracija proti češkoslovaški ter Franciji in Angliji brez večjih posledic.
V poslednjih dveh dneh so se po vsej češkoslovaški vršila nešteta zborovanja, ki so jih priredile posamezne stranke, a tudi razne druge organizacije. Na njih so imeli člani vlade in drugi pohtiki celo serijo govorov, v katerih so se dotaknili mednarodnega političnega položaja. Vsi govori so pokazali, da se na češkoslovaškem sicer zavedajo resne ure, da pa presojajo razvoj prilik mirno m premišljeno. Pomemben govor je imel železniški minister Bechyne v Brnu. Med drugim je dejal: Vsakdo se sprašuje, ali bo mir ali vojna. To vprašanje se tiče vsega sveta, nanj pa nihče ne more dati pravega odgovora. Na našo mejo butajo valovi revolucije velikega naroda, katerega smotri še niso jasni. Nihče naj češkoslovaškega miru ne presoja kot slabost, če bodo zgodovinski momenti zahtevali, da se borimo za svojo svobodo in za svoje pravice, tedaj bo ves naš narod postal ena sama vojska.
Seja vrhovnega sveta čsl. narodne obrambe
Praga, 16. avgusta, h. V prostorih predsedstva vlade se je danes sestal pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Ho-dže k posvetovanju vrhovni svet narodne obrambe. Zasedanje je trajalo od 11. do 13. ter so na njem razpravljali o tekočih zadevah. Netočne so vesti, da bi bilo to zasedanje v neposredni zvezi s sedanjimi nemškimi manevri. V stvari gre za redno vsakomesečno zasedanje in je bila ta seja sklicana že pred tedni. O zasedanju zaradi tega tudi ne bo izdan nikak komunike.
Hullovo svarilo
Ameriški zunanji minister o splošnem mednarodnem
položaju
Washington, 16. avgusta, h. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Hull je imel po radiu govor, v katerem se je bavil s plošnim mednarodnim položajem. Med drugim je poudaril, da že v bližnji bodočnosti ne bo več mogoče, da bi šli nekateri narodi po poti nasilja, drugi pa po poti razuma. Pod silo razmer bodo morali iti vsi narodi po isti poti, če se hočejo izogniti nedogledu im posledicam. Ameriško javno mnenje se dobro zaveda nevarnosti seda-jega položaja, ker je jasno, da bo pahnjen ves svet v silno gospodarsko, politično in vojaško borbo, če se bo nadaljeval sedanji razvoj, ki vodi neizogibno v kaos. Na koncu svojega govora je apeliral Hull na vse totalitarne države, naj se zavedajo nepo-bitnega dejstva, da je ogromna večina človeštva proti anarhiji in da daje prednost zakonom pred cilji. Na svetu mora zopet zavladati zakoniti red, v katerem miroljubni, gospodarski in kulturni odnošaji ne bodo moteni.
General Vuillemin v Berlinu
Berlin, 16. rcvg. r. Danes ob 13.30 je prispel na neoboroženem bombniku v Berlin šef francoskega letalstva general Vuillemin na oficielni obisk, s katerim bo vr-
Francijo in Anglijo na drugi strani. Francosko-italijanski odnošaji so se prav zadnje dni celo poostrili zaradi posebnih turističnih ukrepov obeh držav, ki predstavljajo pravo zatvoro meje za ves medsebojni turistični promet.
Zelo negotove so za sedai tmfi perspektive nove ureditve odnošajev med nekaterimi drugimi državami, zlasti med Madžarsko in Mak> antanto, o čemer se je v zadnjem času mnogo pisalo. Istočasno, ko naj bi bilo to vprašanje postavljeno na dnevni red letošnje konference Male antante na Bledu, bodo madžarski regent Horthy, ministrski predsednik Imredy, zunanji in vojni minister na uradnem obisku v Nemčiji. Istočasnost obeh dogodkov še ne dopušča jasne ocene njihovega pomena in vloge v nedvomnih naporih za zbližanje srednjeevropskih držav. Pričakovati pa je dobo nagle izmenjave akcij in reakcij na vsem tem področju.
ml svoječasni obisk nemškega letalskega generala Milcha. Na berlinskem letališču so ga sprejeli predstavniki nemškega vojnega letalstva in francoski poslanik Poncet z osobjem poslaništva. Po pregledu častne čete je bila v Letalskem domu prirejena zakuska. General Vuillemin bo za časa svojega bivanja v Nemčiji gost maršala Göringa. V Nemčiji ostane do nedelje in si bo ogledal razne letalske naprave in letalske tovarne. V francoskih krogih pa naglašajo, da je ta obisk izključno vljudnostnega značaja in odločno zanikajo vesti, da bi se pri tej priliki vršila kaka pogajanja o sklenitvi letalskega pakta med zaipadnimi velesilami in Nemčijo, kakor je büo svoječasno nameravano.
Pater Hlinka na smrtni postelji
Praga, 26. avg. h. Zdravstveno stanj« voditelja slovaške ljudske stranke patra Hlinke se je nadalje poslabšalo, talko da so zdravniki izgubili vsako upanje. Vsak čas lahko nastopi katastrofa. Pater Hlinka je danes že ves dan v agoniji.
Po zdravniškem sporočilu, objavljenem danes ob 13. je zdravstveno stanje predmetnika slovaške ljudske stranke Hlinke še vedno kritično. Splošna slabost se vedno bolj kaže. To stanje je še bolj komplicirano ,ker ima Hlinka slabo srce.
Belgijski manevri
Bruselj, 16. avgusta. AA. Danes so se po vsej Belgiji začeli veliki manevri, najpomembnejši, kar jih je do sedaj imela belgijska vojska. Manevrom prisostvuje 30 vojaških atašejev tujih držav. V soboto bo pred kraljem Leopoldom veliki mimo. hod čet
škofov
Berlin, 16. ave. AA. Jutri se v Fnldi za_ čne konferemoa nemških škofov, ki se je bodo udeležili vsi škofje- Berlinski von Preysing je danes odpotoval h Berti* na.
Židovski begunci ▼ Italiji.
Milan. 16 avg. AA. Policijski direkciji v Milanu se je od 12. marca do konca julija letos prijavilo 1362 Židov v zamejstvu, da bi dobili v RaHji pravico bivanja. Med njimi je 480 avstrijskih, 472 nemških in 410 poljskih državljanom»
Runciman zbira gradivo
Trenutno se v prvi vrsti zanima za gospodarski položaj
v sudetskih pokrajinah
Pt^ga, 16. avgu-sta. b. Lord Runciman je bil danes ob 14.45 sprejet v avdijenci pri prezident.u dr. Benešu, 6 katerim se je posvetoval o položaju. Razgovor je trajal nad eno uro. Razpravljala sta o splošnem položaju v zvezi z narodnostnimi problemi. Prvotno za popoldne napovedani razgovor l<rda Runcimana "Ì5 zastopniki sudeLsko« nemške stranke je bil zaradi tega odgoden in se je pričel šele zvečer ob .0.30. Ob začetku tretjega tedna svoje praške misi je ee ie lord Runciman posvetil predlogom, ki jih je sprejel tako od vlade, kakor od zastopnikov posameznih narodnih manjšin, največjo važnost pa polaga Lord Runciman noučevanju gospodarskega položaja v ob_ me'nih pokrajinah. V to svrho se je oskr« bel s pr>polnoma objektivnimi poročili % ncoficielne strani, ki pa slone na zanesljivih statistikah. Povečini je zbral ta poročila -pri neprizadetih nepolitičnih faktorjih. 1'rav tako lord Runciman podrobno pro_ učuje gradivo, ki mu ga je v zvezi s tem predložila glavna zveza nemške industri i e ra Češkoslovaškem, ki se je svoječasno [►odredila vodshu sudetsko?nemške stranke. "V okolici lorda Runcimana slej ko prej odločijo demantirajo vesti, da bi nameraval
lord Runciman potovati v Berlin v svrhi. sestanka z nemškim kancelarjem Hitler.
jem.
Pogajanja se nadaljujejo
Praga, 16. avgusta, h. Jutri dopoldne se bodo nadaljevala pogajanja, odnosno posvetovanja med odborom koaliranih strank vlado in zastopniki sudetsko-nemške stranke. Vlado bodo zastopali predsednik vlade dr. Hodža, notranji minister černy, minister pravde dr. Derer in prosvetni minister dr. Franke. Na dnevnem redu je razprava o okviru samouprav. V zvezi s tem je imel danes popoldne daljSe posvetovanje politični odbor ministrov,
London 16. avg h. »Daily Express« poroča o tedt-iiskfcir odmoru lorda Runcimana pri grofu Ulrihu Kinskem in naglasa, da je Uirih Kinskv izrazit pristaš Henlei« na. Na ju! risu jih pogajanjih med vlado, odborom koaliranih strank in sudstsko-nem. ško stranko booo !>o mnenju lista zastopniki sudetsko-nemške stranke govorili prav za prav v imenu Hitlerja. Lord Runs cimati se *eh podajanj ne bo udeležil, ker hoče zaenkrat ostati v ozadju in bo pobegel v neposredna pogajanja šele tedaj, če bi se pojavile nepremostljive težkoče.
Haidelltev Palestine
defluitivi!© opuščena
Kraljeva angleška komisija predlaga, da naj se v Palestini ustanovi mala avtonomna židovska pokrajina
London, 16. avgusta. w. Današnji listi objavljajo kot največjo senzacijo vest, da je načrt o razdelitvi Palestine na židovski,
arabski in angleški del definitivno pokopan. Po 14-dnevnem proučevanju položaja v Palestini je tako zvana kraljeva komisija predlagala, naj se ta načrt opusti kot neizvedljiv. Namesto tega naj bi se ustanovila v Palestini mala avtonomna židovska pokrajina, ki po obsegu ne bi bila večja od Londona Ta pokrajina bi obsegala ozemlje od Tel Aviva do Ashilta. ki bi bilo 60 km dolgo in 50 široko. Na tem ozemlju je do sedaj 95 odstotkov prebivalstva židovskega in bi se mali odstotek Arabcev lahko izselil drugam. V tej pokrajini naj bi imeli židje popolno samoupravo. Komisija pa odločno odsvetuje ustanovitev posebne arabske države v Palestini, ker bi v tem primeru kralj Hedžasa, Ibn Saud, brez dvoma zahteval tudi sedanji angleški mandat nad Acabarom.
Kakor poročajo listi, pa židje tudi s tem predlogom niso zadovoljni, dočim je v arabskih krogih izzval še večji odpor. V angleških krogih so prepričani, da bi bila ustanovitev neodvisne arabske države še nevarnejša in bi pomenila nevarno igro z ognjem. V londonskih krogih se nagibajo k prepričanju, da bi v tem primeru nastalo v Palestini stalno vojno stanje med veliko arabsiko in malo židovsko državico.
Jeruzalem, 16. avgusta. w. Danes dopol-ne je bil izvršen atentat na štiri vojaške avtomobile. Ko so pripeljali v bližino mesta Ako, so naleteli na mino. Dva avtomobila je popolnoma razneslo. En oficir in dva vojaka sta bila ubita, več drugih pa ranjenih. Pred dvema dnevoma je bil v bližini Betlehema ubit iz zasede neki angleški kapetan. Zaradi tega je bilo aretiranih 50 članov nekega beduinskega plemena.
Ponovna intervencija Anglije v Burgosu — General Franco odklanja odškodninske zahteve
Rim. 16. avg. o. Nacionalistično letalstvo je v zadnjih dveh dneh ponovno bombardiralo republikanske luke in pri tem poškodovalo tri angleške tovorne ladje, in sicer dve v Valenciji, eno pa v Alicantu. V Londonu so ti incidenti silno vznemirili vso politično javnost.
Znano je, da sta se London in Burgos v zadnjih dneh spričo pogostih napadov na angleške ladje, ki so jih doslej našteli že preko 60, po daljših pogajanjih sporazumela o ustanovitvi posebne preiskovalne komisije, ki naj bi od primera do primera dognala. ali je bila kakšna angleška vojna ladja pomotoma ali namenoma napadena. Vlada generala Franca je doslej posamezne incidente že ponovno obžalovala, vsakokrat pa je izjavila, da anglešike tovorne ladje niso bile nalašč bombardirane. Nikoli pa ni pristala na kakšno odškodnino, ki jo je angleška vlada zahtevala v imenu angleških brodolastnikov. Francova vlada je sedaj pristala na ustanovitev take komisije. Sprejela je tudi načrt poslovanja te komisije,
I ki so ga pripravili v angleškem zunanjem ministrstvu. Angleška vlada je že imenovala svoje zastopnike, ki bodo v bližnjih dneh odpotovali v Španijo.
Sedaj pa so zastopniki angleških brodolastnikov stavili vladi vprašanje, ali je od vlade generala Franca prejela odškodninsko poroštvo za vsak nov napad na angleško tovorno ladjo. Angleški diplomatski delegat Hodgeson je v Burgosu takoj ventiliral to vprašanje, dobil pa je odklonilen odgovor. Angleška vlada se namerava zaradi tega znova pogajati z nacionalistično vlado. Angleškim brodolastnikom bo treba zagotoviti primerne odškodnine vsaj v vseh onih primerih, ko se bo na osnovi ugotovitev mešane preiskovalne komisije izkazalo, da so bile angleške ladje namenoma napadene.
Gibraltar, 16. avgstra. AA. (Reuter). Nocoj je francoska ladja Artura zavozila 50 km južno od Gibraltarja na mino in se potopila. Posadko so rešili.
Premirfe Japons
sijo in le začasno?
Na obeh straneh z vso naglico zbirajo čete in se pripravljajo na nadaljevanje bojev
Tokio, 16. avg o. Premirje na področju Zaozernaje (Čangkufenga), kakor vse kaže, ne bo trajalo dolgo. Na obeh straneh se z veliko vnemo pripravljajo na nadaljnje boje. Rusi kakor Japonci z vso naglico grade strelske jarke in druge utrdbe ter v neposredni bližini fronte zbirajo večje oddelke vojaštva. Očitno pomeni premirje za vojaške oblasti na obeh straneh le dragoceno pavzo, ki jo skušajo izrabiti do zadnjega trenutka, da bi se lahko nato boji obnovili s tem večjo silo.
Tokio, 16. avgusta. A A. (DNB) Ob priliki protesta sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova pri japonskem poslaniku v Moskvi Sigemicu, je Japonsko zunanje ministrstvo izdalo sporočilo, v katerem med drugim pravi, da so netočne navedbe sovjetskega protesta, da se je neki oddelek japonskih vojakov upiral sporazumu za ustavitev sovražnosti, se približal sovjetski črti in zasedel severno stran Čangkufenga. Sigemicu je odklonil ta protest kot neutemeljen. Preiskava mešane sov.ietsko-japonske komisije je ugotovila, da so se sovjetske čete približale na 5 m japonski črti in se tam utrdile Zaradi tega mora japonska vlada protestirati in zahtevati od Moskve, da se točno drži in izpelje vse točke sklenjenega sporazuma
Tokio, 16. avgusta. AA. (Havas) Odposlanstvo japonskih parlamentarcev, ki sestoji iz 20 članov parlamenta in zgornjega doma, bo odpotovalo 27 avgusta v Man-džukuo. kier bo pregledalo vzhodno mejo mod Mand'iikuom in Rusijo posebno na onem odseku, kjer leži hrib Cangkufeng.
Novi mobilizacijski ukrepi na Japonskem
Tokio, 16. avgusta. AA (Reuter). Na današnji svoji seji bo vlada izdala nove ukrepe za izvedbo narodne mobilizacije v zvezi z japonsko-kitajsko vojno. Nadalje je sklenila nadaljevati vztrajno s svojimi vojaškimi, gospodarskimi in diplomatskimi napori, da zruši vlado maršala Čangkaj-ška. Izjavljajo, da je neposredni cilj vseh teh namer osvojitev Hankova.
Incident v Londonu
London, 16. avgusta, o. V Londonu se je pripetil incident, ki morda ne bo imel hujših posledic, ki pa vsekakor javno priča o razpoloženju angleške javnosti nasproti Japonski. Skupina žena je včeraj popoldne sredi mesta delila letake proti Japonski. Nekaj letakov so žene vrgle tudi v neki avto, ki se je moral po navodilih prometnega stražnika na nekem križišču ustaviti. Neznanec v avtomobilu pa se ja silno razburil in letake raztrgal. Tedaj so žene in še drugi ljudje avto obkolili in vse je kazalo, da bodo neznanca v avtomobilu napadli. V zadnjem hipu so posredovali policijski organi, ki so neznanca odvedli na policijsko stražnico in ga tam legitimirali. Izkazalo se je, da je bil to japonski vojaški ataše. A tudi še tedaj ga niso izpustili, nego so morali drugi člani japonskega poslaništva potrditi njegovo istovetnost. Japonsko poslaništvo je zaradi tega vložilo protest v zunanjem ministrstvu, kjer so obžalovali incident.
Beležke
Ostro proti dr. Mačku
Povodom dr. Mačkovega prihoda v Beo-;rad je vodstvo JRZ zbralo v feeogradu leputacijo takozvane omladine JRZ iz 'agreba, ki jo je prišel v imenu predsednika stranke pozdraviti tudi dr. Korošec.
V	svojem nagovoru je dr. Korošec silno jstro napadel dr. Mačka in njegovo stranko. Dejal je, kakor čitamo v »Samoupravi«: »Jugoslavija ni samo prirodno lepa. temveč tudi prijetna. V njej se je pričelo razvijati blagostanje. V njej je mir in red. Kdor prihaja k nam, hvali našo ureditev in mirne prilike. V Jugoslaviji je tudi svoboda. O tem ste se v ostalem sami uverili. Sigurno se je prepričal o tem tudi dr. Maček. Zato je on bil zopet na pogreš-nem tiru, ko je včeraj govoril in zahteval svobodo.
Prosim vas, to je govoril oni človek, katerega stranka je v Jugoslaviji tipična za teror od spodaj, za pokončavanje vinogradov, sadovnjakov in hiš, za žalitve pri potovanju po njihovih vaseh, za razbijanje izložb in oken, ako ne misliš in ne govoriš, kakor oni hočejo. Beograd pa se je večkrat pokazal velik, dostojanstven in zares kraljevski. Pokazal je, da se v njem lahko mirno, varno in svobodno šeta tudi največji opozicionar. To naj si dr. Maček zapomni, da se ne bo moglo reči po onem starem hrvatskem pregovoru: Martin iz Zagreba, Martin v Zagreb.«
Še ostrejši je bil generalni sekretar JRZ. bivši minister Djura Jankovič. Pozdravil je zagrebško deputacijo JRZ kot heroje, »katerih zasluga bo takrat največja, kadar bo JRZ definitivno očistila teren od vseh onih, ki v duši in srcu ne nosijo tako čustvo, kakršnega nosi v svojem srcu naš dragi gospod dr. Korošec. Mi se ne bojimo nobenega obiska, pa tudi dr. Mačkovega ne. Mačka so na kolodvoru pozdravili poleg majhnega števila političnih obupancev vsi oni, ki želijo, da se v državi spremeni socialni, gospodarski in pravi red. Mi nismo videli včeraj klobukov in kap, temveč stisnjene pesti, a to je pozdrav komunistične internacionale. Kmetov je bilo samo 400 do 500. Toda to so taki kmeti, ki bi hoteli biti občinski odborniki, občinski tajniki, ali pa vsaj občinski pan-durji.« Tem večja sreča pa je, da je bila 1. 1935 ustanovljena JRZ s tremi političnimi velikani na čelu. »Ko vidite neumornega dr. Stojadinoviča in vedno vedrega in milega dr. Korošca, ki večerja v Beogradu, zajtrkuje v Ljubljani in zopet večerja v Zagrebu, bodite mirni in zadovoljni.« Na koncu je g. Jankovič pozval navzoče, da naj ne bodo preprosti vojniki, temveč vojvode.
Na te govore je odgovarjal neki Bogu-novič iz Zagreba, ki je obžaloval dr. Mačka, da se ni pridružil največjim možem v naši državi dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu in dr. Spahu.
»Samouprava« izjavlja, da je bil dr. Ko-roščev govor največji politični dogodek tega dne ...
Stari lažnivci
zopet na poslu
Namesto, da se piše o razlogih, ki so bili merodajni, da je izostala iz naslova ljubljanske Akademije znanosti označba »Slovenska«, in pa da razjasni ozadje marsikaterega dogodka zadnjih dni, se je »Slovenec« v nedeljskem uvodniku z novimi lažmi in natolcevanji zaletel v senatorja dr. Angjelinovica. Zopet ponavlja staro laž, da se je senator dr. Angjelinovič boril proti Akademiji znanosti v Ljubljani in jo dopolnjuje z izmišljeno, Angjelinoviču v usta položeno argumentacijo, da integralno jugoslovenstvo razumeva narodno edinstvo kot zanikanje slovenskega naroda, slovenske nravi in omike ter samostojnega izživljanja v lastnem duhu. Ni treba seveda še posebej poudarjati, da so vse te besede izmišljene, kakor je seveda trditev, da je jugoslovenska misel zavirala kulturno udejstvovanje v slovenskem duhu, zavestna falzifikacija zgodovinskih dejstev. Saj je ravno tudi ljubljanska univerza bila iistanovljena takrat, ko so se tudi ljudje, ki sedaj pišejo v »Slovencu« proti jugoslo-venskemu unitarizmu, najbolj oduševljeno izjavljali za narodno edinstvo ...
Kar se pa slovenskega naroda kot individualnosti tiče, o tem naj »Slovenec« razpravlja najpreje s svojo vrhovno instanco in naj napravi red v glavnem glasilu JRZ »Samoupravi«, ki vse one, ki govorijo o nekem posebnem slovenskem, hrvatskem ali srbskem narodu, proglaša za zločince in za veleizdajalce.
V	senci masonskega znaka
O dr. Mačkovem obisku v Beogradu ima daljše poročilo tudi monakovski »Völkischer Beobachter«, ki ve med drugim povedati, da je bil nad balkonom, kjer je govoril predsednik HSS, razpet masonski znak. Odgovornost za resničnost te ugotovitve prepuščamo nemškemu listu. Morda bo vedel o tem »masonskem znaku« povedati kaj več naš »Slovenec«, kjer sede specialisti za masonsko vprašanje.
„Samouprava" o dr. Mačkovem obisku
Glavni organ JRZ razpravlja g dr. Mačkovem obisku v Beogradu in dokazuje, da pri sprejemu ni bilo pravih Beograjčanov. Po njenem mnenju je bil obisk dr. Mačka največji dokaz, da večje svobode v tej državi ne more biti. Pri sprejemu je bilo navzočih več kakor polovica občinskih in državnih nameščencev, posebno učiteljev. Iz njihovih vrst je bilo postavljenih posebno mnogo rediteljev. Na sprejemu je bilo občinstva dovolj, ali ne Beograjčanov.
Nerazumljivi očitki
»Samouprava« hudo napada dr. Mačkov organ »Hrvatski dnevnik«, ker ne priznava načela narodnega edinstva in vztraja pri trditvi, da smo Jugosloveni trije samostojni narodi. Glavni organ JRZ očita dr. Mačku in »Hrvatskemu dnevniku«, da deli jugoslovenski narod v tri samostojne narode in govori o treh narodnih individualnostih. Razburja se dalje, da ni nihče odgovoril »Hrvatskemu dnevniku« na te trditve iz vrst beograjske združene opozicije.
»Samoupravi« svetujemo, naj najpreje pomede pred svojim pragom. Ne razumemo njenih napadov na beogra jsko združeno opozicijo zaradi njenega stališča napram
«Hrvatskemu dnevniku« ko vendar ve vsa j slovenska javnost, da stoji cela Kopitar- i
Priprave za blejsko konferenco Male
antante
Bled, 16. avg. e. V nedeljo se na Bledu prične redna poletna konferenca stalnega sveta Male antante. V soboto in nedeljo zjutraj prispejo na Bled vsi glavni udeleženci konference. Jugoslovenski ministrski predsednik dr. Stojadinovič se že nekaj časa mudi na Bledu. Ze danes je prispelo na Bled iz Beograda več tujih poslanikov, tako italijanski poslanik Indelli, madžarski poslanik Bakacz in drugi. V madžarskih političnih krogih vlada za to zasedanje Male antante še prav posebno zanimanje, ker se obče zatrjuje, da bodo na konferenci sprejeti važni sklepi glede od-
nošajev Male antante do Madžarske. Na Bled je zaradi tega prišlo tudi še zelo mnogo madžarskih novinarjev, pa tudi od drugod so prispeli posebni poročevalci evropskih listov.
! Med tem pripravlja blejska občina ve. , like svečanosti, ki bodo v okviru blejske j konference Male antante. Sklenjeno je j bilo, da bo ves Bled okrašen z jugosloven-skimi, češkoslovaškimi in rum uns ki mi zastavami. V nedeljo zvečer bo na Bledu sijajna razsvetljava, posebno lepo bosta razsvetljena otok in gTad.
Mačkov povratek v Zagreb
Zagreb, 16. avgusta, o. Dr. Maček se je danes vrnil v Zagreb. Ob 9.25 je z brzo-vlakom zapustil Beograd. Na postaji se zaradi močnega naliva ni zbralo mnogo ljudi. Prišli so ga pozdravit le voditelji združene srbijanske opozicije. Z dr. Mačkom so se odpeljali iz prestolnice tudi vsi njegovi spremljevalci razen dr. Suteja. ki bo ostal v Beogradu najbrže še nekaj dni.
Na posameznih postajah med Beogradom in Zagrebom, na katerih se brzovlak ustavlja, pa tudi na drugih so dr. Mačku od Rume dalje prirejali posebne sprejeme, h katerim je prišlo po nekaj sto ljudi. Na nekaterih postajah, kjer je bilo manife-stantov posebno mnogo, jih je dr. Maček
i nagovoril. Opozarjal je na sprejem v Beo-| gradu in poudarjal, da pomeni beograjski sestanek izvenparlamentarnih opozicijskih voditeljev pričetek novega razdobja v politični zgodovini naše države.
V Zagrebu se je zbralo k sprejemu dr. Mačka na peronu okrog tisoč, na trgu pred kolodvorom pa okrog 5.000 ljudi. Dr. Maček se je s svojim spremstvom odpeljal na stanovanje. Ljudje so mu priredili ova-cije. S kolodvora je okrog 2.000 ljudi z zastavami na čelu odkorakalo mimo Se-Ijačkega doma. po ulici kraljice Marije in mimo gledališča pred Mačkovo stanovanje na Prilazu. Tudi ob priliki teh manifestacij je imel Maček govor.
Sokoli na grobu kralja Uedinftelja
Beograd, 16. avg. e. Udeleženci tečaja prosvetne šole Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, med njimi tudi zastopniki češkoslovaškega in ruskega sokolstva ter bolgarskih Junakov, so bili včeraj na Oplen cu. Na grob kralja Aleksandra so položili venec, ki je bil ovit z jugoslovenskimi, češkoslovaškimi, bolgarskimi in ruskimi narodnimi trakovi.
Ob tej priliki so imeli posamezni sokolski prvaki tudi nekaj govorov. Zastopnik ČOS Vladimir Slavik je med drugim dejal: Klanjamo se na tem grobu manom kralja Ue-dinitelja, kralja Viteza in velikega slovanskega kralja, ki je dal skupno s pokojnim prezidentom Masarykom in sedanjim pre-zidentom dr. Benešem zgled vsem Slovanom, kako je treba uresničiti veliko slovansko misel. Za nas čehoslovake je Ople-nac velika svetinja, prav taka kakor naše Lany. Zaobljubljamo se, da bomo delali po geslu: Zvestoba za zvestobo, kri za kri! Na tak način se bomo najbolje oddolžili velikim pokojnikom.
V imenu bolgarskih Junakov je imel lep govor Boris Vasilijev, inšpektor za telesno vzgojo in načelnik župe sofijskih Junakov. Dejal je: Klanjamo se na grobu kralja Viteza in borca za svobodo svojega naroda ter za pravo slovansko idejo. Utrdimo si na tem svetem mestu vero v ostvaritev njegovih velikih idealov. On nam je dal idejo v iskreno in prisrčno sodelovanje obeh naših bratskih narodov.
Govorila sta še zastopnik ruskih Sokolov Wagner in zastopnik SKJ Ivan Cigula
jeva ulica z vsemi svojimi glasili na stališču da smo Slovenci, Hrvati in Srbi trije posebni narodi in da je» narodno edinstvo« samo plod bolne fantazije jugoslovenskih unitaristov. Čemu torej razburjanje nad sosedi zavoljo pezdirja v očeh, ko pa letajo po domači hiši okoli rodni bratje z bruni v očeh. Prepričani smo .da bo na te naše ugotovitve ves tisk Kopitarjeve ulice pritrjeval z molkom, ki je v tem slučaju enak priznanju.
Prepoved nadškofa dr. Stepinca
Zagrebški nadškof dr. Stepinac je izdal na vse duhovništvo svoje nadškofije okrožnico, s katero prepoveduje vsem duhovnikom nošenje civilne obleke. V bodoče bo ordinarijat najodločneje kaznoval slehernega duhovnika, ki bo brez posebnega dovoljenja hodil brez kolarja. Duhovniki bodo namreč takoj suspendirani.
»Katoliški list,« organ zagrebške nadškofije, pravi v zvezi z bližajočimi se vestmi o razpisu skupščinskih volitev, »da pri prihodnjih občinskih volitvah ne bo mogel kandidirati duhovnik zagrebške nadškofije, najsi je potem v aktivni službi, ali pa upokojen. Prav tako ne bodo mogli kandidirati duhovniki, ki so zaposleni na ozemlju zagrebške nadškofije v katerikoli drugi službi. Prepoved velja za vse kandidature ne glede na strankarsko listo.« Dalje pravi »Katoliški list«, da ne bo dobil noben duhovnik dovoljenja za kandidiranje.
Bunjevei — potomci Vikingov
Hrvatski frankovci dokazujejo, da Hrvati niso niti Slovani, niti Jugoslovani, temveč potomci Gotov, so našli sedaj pomočnike tudi v prestolnici svojih davnih sanj — Budimpešti. Te dni je namreč izšla v Budimpešti knjiga dr. Evgena Mežna-riča, nekdanjega policijskega uradnika v Subotici, »Bunjevei«. V njej dokazuje bivši policijski pisar dr. Mežnarič, da so »Bunjevei po svojem poreklu Normani in sicer Vikingi«. Svojo, trditev dokazuje dr. Mežnarič s tem, da so Bunjevei pijanci in da imajo normanska imena.
Mežnaričeva ^odkritja« so vzbudila razumljivo silno ogorčenje med Bunjevei. ki najodločnejše protestirajo proti madžarskim izmišljotinam in lažem.
Centralizacija športnih organizacij
V Beogradu izhaja revija »Biblioteka za fizično vzgojo in kulturo«, ki izhaja pod protektoratom ministrstva za fizično vzgojo naroda. Pri nas je zaslovela po nedavnih ugotovitvah, da so slovenski fantje avantgardisti jugoslovenskega Sokola na naši severni meji, kar je za njo ponatisnil tudi sam »Slovenec«. Sedaj objavlja »Biblioteka« uvodni članek, v katerem predlaga ustanovitev skupne Zveze vseh ustanov. društev in pokretov, ki se bavijo s telesno vzgojo in športom. Ta centralistična Zveza bi bila potem pod neposrednim nadzorstvom in vodstvom države preko ministrstva za fizično vzgojo naroda.
j iz Zagreba. Sokoli so se nazaj grede ustavili tudi na Avali ter položili lep venec pred spomenik Neznanega junaka.
17. obletnica smrti kralja Osvoboditelja
Topola. 16. avg. e. Danes Je bila ob pri* liki 17. obletnice smrti kralja Petra Osvo_ boditelja v ceikvi na Oplencu svečana zadušnica. Proti koncu službe božje so se na Oplenac pripeljali patriarh Gavrilo, sko« peljski metropolit Josip in zaječarski epi-skop Emilijan. Patriarh sam je ob zaključku opravil parastos. Na grobu hlagopokoj« nega kralja leksandra I. Zedinitelja je bi« la nato posebna svečanost. Svečanosti je prisostvoval kot zastopnik dvora upravnik cerkve na Oplencu in oplenskega posestva polkovnik Leko.
Kip vožda Karadfordja v skupščini
Beograd. 16. avg. e. V vestibulu narod* ne skupščine so danes postavili že četrti kip. krasen lik vožda Karad.jord.ja. Znano je, da ao bili doslej postavljeni za ve^tibul skupščine kipi kralja Tomislava in kneza Koclja ter carja Dušana Silnega. Kip vožda Karadjordja, ki je delo kiparja Kreše-viča. presega po svoji mogočnosti ostale tri.
Iz sodne službe
Beograd, 16. avg. e. Za namestnika državnega tožilca v Šibeniku je bil imenovan Ivan Zehal, doslej starešina sreskega so« dišča v Budvi.
Ostavka na državno službo
Beoprad. 16. avg. e. Sekundarni zdrav. m'k pri državnem zdravilišču v Topolšici, dr. Baldomir Savinšek, je podal ostavko na dižavno službo.
Bolgarsko odlikovanje guvernerja Nar. banke
Beograd, 16. avg. AA. Bolgiarski poslanik Popov je danes obiskal guvernerja Narodne banke dr. Radosavljeviča in mu izročil odlikovanje za državljanske zasluge prve stopnje, ki mu ga je jx>delil kralj Boris. Obenem je Popov izročil direktorju Narodne banke Milanu Protiču isti red druge stopnje.
Iz ministrstva za šume in rudnike
Beograd, 16. avgusta. AA. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič se je 14. t. m. vrnil iz tujine. Narodni poslanci in drugi se obveščajo, da minister do 20. t. m. ne bo sprejemal strank, ker je zaposlen z neodložljivimi resornimi posli.
Znižana voznina
za skupščino JUU
Beograd, 16. avg. e. Prometno ministrstvo je odobrilo četrtinsko vožnjo za udeležence XVni. glavne skupščine Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, ki bo 20. do 22. v Zagrebu.
Izpuščeni kaznenci iz Gortanovega procesa
Trst, 16. avg. o. Iz Rima je prispela vest, da so iz kaznilnice v Civittavecchiji izpustili živka Gortana ter Dušana in Ve-koslava Ladavca, ki so bili v okviru znanega Gortanovega procesa obsojeni na 30 let ječe. Kakor znano, je bil 1. 1929 Vladimir Gortan obsojen na smrt in ustreljen. živko Gortan ter oba Ladavca so bili anmestii-ani. V ječi so prebili po 9 let.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Jugoslavija: Oblačno in ponekod lahen dež v severnih krajih, delno oblačno je bilo v sredini države in na scvcrozapadu, a vedro je bilo na jugu in v primorju. Toplota se je nekoliko povišala. Najmanjša toplota v Plevi ju 9. a največja v Nišu 28 C.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme na severni polovici, kjer utegne biti tudi dež. Delno oblačno bo na jugu in v primorju. Toplota se ne bo znatno spremenila.
Zagrebška: Vreme se bo zboljšalo. Deževje bo prenehalo, temperature pa bodo ostale še nadalje relativno nizike.
Dunajska: Nekoliko manj oblačno in top» leie. čez par dni zopet vdor hladnejšega zraka z za.pada z ohladitvijo in deževjem.
Naši kraji in Ijndje
Zbor Zveze naprednih akademskih starešin
Lepa manifestacija akademske inteligence v Mariboru
V ponedeljek se je vršil v Mariboru obč-
ni zbor Zveze naprednih jugoslovenskih starešin, ki združuje nekdanje člane naših naprednih akademskih društev. Iz vseh krajev so dospeli delegati in občni zbor je bil lepa slika in revija naše napredne akademske inteligence vseh stanov: tu so bili pro-
Nato je referiral profesor dr. Anton Dolar o narodnih razmerah na severni meji. Njegov izčrpni referat v katerem je osvetlil vsa pereča vprašanja naše severne meje so poslušali navzoči delegati z največjo pozornostjo. Izzvenel je v kliou in pozivu naprednemu akademskemu starešinstvu naj v
Foklonitev starešin pred spomenikom kralja Aleksandra pri Sv. Trojici
fesorji, sodniki, zdravniki, upravni uradniki. odvetniki, inženjerji in kar je še akademskih poklicev. Občni zbor je združil stare in mlade v prisrčnem tovarištvu in nazorski solidarnosti. S posebno radostjo so delegati pozdravili v svojem krogu senijora vseh slovenskih akademikov dr. Rakeža in dv. svetnika Gabrijelčiča, a nič manj svoje najmlajše tovariše, ki so še le nedavno zapustili aktivne akademske vrste. Po krasnem občnem zboru in skupnem kosilu, so si delegati pod vsdstvom tovariša dr. Lipolda ogledali Mariborski teden ter občudovali ■vzorno organizacijo te prireditve in oso-bito še njeno kulturno razstavo. Velik del delegatov je popoldne z avtobusom in avtomobili napravil izlet v naše obmejne kraje ter se vračal preko Ptuja po iskrenem
tovariškem slovesu v svoje domače kraje. *
Občini zbor je otvoril v mali dvorani Narodnega doma, okrašeni z državno troboj-nico in kraljevo sliko, zaslužni predsednik dr Franc Tominšek. ki je v svojem govoru poudaril manifestacijski pomen občnega zbora, s katerim je hotelo napredno jugoslovensko akademsko starešinstvo ob 20-letnici narodnega življenja podčrtati svojo globoko povezanost z interesi naše severne meje in naše štajerske metropole. Prisrčno je pozdravil vse navzoče delegate in se toplo zahvalil mariborskim prijateljem za organizacijo priprav za občni zbor. predvsem pa dr. Toplaku za prijateljski pozdrav na kolodvoru. Svoj govor ie zaključil s pozivom navzočim delegatom, naj počaste spomin viteškega kralja Aleksandra Zedi-nitelja. ter nato z globoko patriotskimi besedami očrta! zvestobo in vdanost, ki planiti v srcih vseh naprednih starešin za našega mladega sokolskega kralja Petra II.
Pred prehodom na redni del občnega zbora je pozval dr. Tominšek še vse navzoče, naj se poklonijo spominu nedavno umrlega nacionalnega delavca tovariša dr. Lašiča s triminutnim molkom.
Nato je predlagal predsednik dr. Tominšek za overovatdja zapisnika občnega zbora direktorja Reisnerja in odvetnika dr Spiller Muy«a. Redni del občnega zbora je otvori! tajnik Zve/e naprednih jugoslovenskih starešin dr. Murko s tajniškim poročilom. iz katerega je razvidno, da je danes organiziranih v Zvezi nad 800 starešin. Ob zaključku tajniškega poročila je bilo naročeno odboru, nai v novi poslovni dobi posveti posebno pozornost mlajši generaciji akademskih starešin. Po poročilih ostalih funkcionarjev odbora je primarij prof. dr. Zalokar v imenu revizijskega odbora predlagal odboru abso'lutorij, ker je bilo soglasno sprejeto.
Kot dopolnilo tajniškega poročila je podal profesor Sila poročilo o delovanju Zveze naprednih starešin v Mariboru, kjer prirejajo člani starešinskega akademskega društva »Triglav« in »Jadran« redne skupne vedno dobro obiskane mesečne sestanke.
Na predlog dr. Spiller Muvsa je občni zbor izvolil za prihodnje leto stari odbor med živahnimi ovacijami zaslužnemu predsedniku dr. Tominšku.
bodoče posveti še večjo pozornost naši severni meji sedaj, ko so nastopili činitelji, katerih dalekosežm pomen in vpliv danes lahko šele slutimo. Drugi referent je bil urednik dr. Branko Vrčon. Podal je globok oris motivov, ki so vodili odbor za sestavljanje resolucije.
Nekaj stvarnih pripomb in pojasnil k notranjemu in zlasti k zunanjepolitičnemu položaju je podal senator dr Kramer. Prav posebej je še razpravljal o našem obmejnem in manjšinskem problemu.
Občni zbor Zveze naprednih jugoslovenskih starešin je bil zaključil predsednik dr. Tominšek s pozivom vsem navzočim naj v bodoče posvete čim večjo pozornost tej prepomembni organizaciji jugoslovenske napredne inteligence med Slovenci, ki jo čakajo v bodočnosti še velike naloge.
Po občnem zboru so odšli delegati na skupno kosilo v Kazino, kjer so prebili v krogu svojih mariborskih in štajerskih prijateljev in tovarišev nekaj prijetnih trenutkov.
Resolucija
Soglasno sprejeta resolucija se glasi:
Akademski starešine, zbrani pod okriljem Zveze naprednih jugoslov. starešin v Ljubljani kot skupne predstavnice akademskih starešinskih društev »Triglava« in »Jadrana « na njenem rednem občnem zboru v Mariboru 15. avgusta 1938.,
zavedajoč se prav na tem mestu važnosti trenutka in odgovornosti nasproti svojemu narodu in svoji nacionalno zedinjeni državi, ki proslavlja letos jubilej svojega dvajsetletnega obstoja; zavedajoč se nadalje, da ne moremo biti brezbrižni nasproti dogodkom v naši bližini, poudarjamo:
1.	Novi položaj nalaga vsem naprednim akademskim starešinam posebne narodno-obrambne dolžnosti, ki se jim brez nevarnosti za varnost in ugled naše države ter obstoj našega naroda nihče ne more in nc sme izogniti.
2.	Proti vsem nevarnostim, ki bi nam mogle groziti, more uspešno nastopiti samo močna, notranje konsolidirana jugoslovanska država, kakor jo zahteva današnji čas. Zato je naša dolžnost, da strnemo vse svoje sile v dosego tega visokega smotra. Zato smo tudi dolžni odklanjati povsod in vselej sleherno tujo navlako, ki se vsiljivo zanaša k nam preko meje, zlasti vse tuje nam ideologije, ki so naperjene proti našim življenjskim interesom
3.	V zvestobi visokim idealom miru, mednarodne pravičnosti in demokracije, prežeti ljubezni do svojih velikih prijateljev in zaveznikov bomo lahko uspešno pobijali vse škodljive nam tuje vplive.
4.	Ne odrekamo nobeni državi pravice, da skrbi za svoje rojake izven mej, zahtevamo pa enako pravico tudi zase in proglašamo zato tesno povezanost z vsemi rojaki izven naših državnih mej. ki so del naše vsenarodne skupnosti Iz teh vidikov zahtevamo za naše narodne manjšine izven drž. mej jim po prirodnem pravu pristo-ječe in tudi po mirovnih pogodbah zajamčene pravice.
5.	Vsem tovarišem priporočamo, da posvetijo tem vprašanjem v bodoče čim večjo pozornost ter naj zlasti naš naraščaj c tem vsestransko pouče. Pri tej priliki pa obenem pozivamo vse akademske starešine, da se zanimajo tudi za materialne prilike našega naraščaja, ki so čedaije slabše. Stavijo naj o tem konkretne predloge odboru, ki jih bo v okviru možnosti upošteval.
Stena smrti na Veliki planini
Tudi nesreča v nedeljo je dokazala, da stena sama ni kriva svojega zloglasnega vzdevka
Kamnik? 16. avgusta
Pri čitanju poročila o kakšni nesreči na Veliki planini si brezdvoma vsak misli: ali je mogoče, da se kdo na Veliki planini ponesreči. Po zelenih pašnikih in livadah seveda ne, pač pa na obronkih skalnih sten, ki padajo strmo proti globokemu useku divjega hudournika Konjščice in tvorijo južno mejo Velike planine. Tam rasejo najlepše planike, ki privabljajo turiste, da kockajo s srečo in z usodo za svoje življenje. V teku zadnjih desetletij je bilo v teh skalnih stenah že več smrtnih nesreč, zato nekateri pravijo najnevarnejšemu delu te naravne meje Velike planine »stena smrti«.
Že pred vojno sta se na tej steni smrtno ponesrečila dva turista, po vojni pa je pred tremi leti nevarno padel po strmini Kam-ničan Jože Kos Lani je vse pretresla žalostna smrt kamniškega športnika Toneta Rozmana, ki jc pri trganju planik na »steni smrti« strmoglavil in si razbil glavo. Ista usoda bi v nedeljo skoro zadela Rozmanovega športnega tovariša Franca Semeja iz Duplice pri Kamniku. O njegovi nezgodi. o kateri je že obširno poročalo po-nedeljsko »Jutro«, doznavamo še nekatere podrobnosti, iz katerih bi zaključili, da je mladi planinec zgolj po naključju ušel gotovi smrti.
Franc Semeja. 23-letni tovarniški delavec v znani tovarni upognjenega pohištva Remec in Co. na Duplici, ki je bil zadnje čase v službi pri vojaški avtomobilski četi v Škofji Loki, je šel na Veliko planino v soboto zvečer v družbi Slavka Orešnika, Toneta Puha, Alojzija Stražarja in še nekaterih drugih tovarišev. Prenočili so v lastni pastirski koči, okrog 10. ure pa je šel France Semeja trgat planike na skalne stene pod Njivico. Zagrešil je veliko neprevid-
nost, da si je izbral dopoldansko uro. ko zemlja še ni bila izsušena po zadnjih nalivih. Skala, za katero se je držal z obema rokama, se je odkrhnila in ga strmoglavila v globino. Najprej je padel čez previs in se nato kotalil s skalo 30 metrov, dokler se ni skala zagozdila v čeri in mu tako rešila življenje.
Njegov padec je videlo več tovarišev iz kamniške družbe. Lojze Stražar je koj pohitel v planinsko kočo in obvestil oskrbnika Andreja Šlebirja, ki je z nekaterimi turisti odšel na kraj nesreče, odkoder so ga s težavo prenesli v planinski dom na Veliko planino, nato pa v dolino. Požrtvovalni vodja reševalnih ekspedicij. bivši oskrbnik Cojzove koče na Kokrškem sedlu g. France Erjavšek je bil že obveščen o nesreči. Zbral je reševalno moštvo in prevzel ponesrečenca, ki so ga že turisti prinesli nasproti. S Peregrinovim avtobusom so ga iz Stahovico odpeljali naravnost v Ljubljano v bolnišnico, prej pa ga je še pregledal zdravstveni nadzornik g. dr. Julij Pole iz Kamnika, ki je ugotovil, da ima nesrečni planinec zlomljeno desno nogo nad kolenom in hudo rado nad kolkom. Po glavi jc bil samo potol-čen in ni imel počene lobanje, kakor so trdili turisti. Ponesrečeni France Semeja je «aradi dobljenih poškodb nudil prav malo upanja, da bo ostal pri življenju, posebno ter je k»»iaj govoril in spoznal svoje tovariše. Kasneje je prišel k sebi in se je po prevozu v bolnišnico počutil mnogo boljše. Upamo, da bo njegova krepka narava prebolela poškodbe.
Nesreča mladega kamniškega planinca je spet glasen opomin planincem, da po dežju ne kaže naskakovati skalnih sten in se vzpenjati za planikami po tako nevarnih krajih, ki so zahtevali že toliko žrtev. Od-
govornost za take drzne bravure mora pač nositi vsak planinec sam. Planine niso tako nevarne, pač pa mladostna nepremišljenost sama brez potrebe ustvarja nevarnosti. Semeja se mora samo naključju zahvaliti, da je ostal živ pri tako nevarnean padcu, pri kakršnem je lani izgubil življenje nesrečni Tone Rozman.
še eno zadoščenje županu Križnarju
Stražišče, 16. avgusta.
Pred nekaj dnevi je bila pri ljubljanskem apelacijskem sodišču zanimiva pri-zivna razprava. Lansko pomlad je državni tožilec v Ljubljani dvignil zoper našega priljubljenega župana Križnarja Antona obtožnico češ, da je v neki kranjski gostilni delil letake, v katerih se napada sedanji režim in njegovi nosilci. Pri razpravi pred okrožnim sodiščem je bil gosp. Križnar oproščen od obtožbe, ker se je izkazalo, da ni bil z omenjenimi letaki v nobeni zvezi. V teku kazenskega postopanja so prišle na dan zanimive stvari o tem, kako so neki gospodje skušali pričam sugerirati, da je Križnar tisti, ki je delil v Kranju protirežimske letake. Ta poizkus pa je, kakor rečeno, klaverno propadel. Vendar g. državni tožilec z oprostilno sodbo ni bil zadovoljen in je vložil priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani, kjer je bila 10. t. m. razprava. Prizivnemu senatu je predsedoval podpredsednik ape-lacijskega sodišča g. Mastnak. obtožbo je zastopal višji državni tožilec g. dr. Kra-vina, župana Križnarja pa je branil g. dr. Zajec Ponovno sta bili zaslišani dve priči. Pa tudi apelacijsko sodišče je prišlo do zaključka, da župan Križnar ni kriv in ga je oprostilo od obtoženega dejanja po zakonu o zaščiti države. Ta oprostilna sodba je pravomočna.
Z njo je g. Križnar dobil ponovno zadoščenje za spletko, ki so mu jo pripravili njegovi nasprotniki. G. županu Križnarju iskreno čestitamo!
Cestna dela v dravski banovini
Glede na razne časopisne vesti o novih cestnih delih v dravski banovini je Društvo za ceste na podlagi verodostojnih informacij na merodajnih mestih ugotovilo. da je oddaja del za modernizacijo odseka Jeprca—Kranj razpisana za 5. september t. 1. v gradbenem ministrstvu v Beogradu ter da je v najkrajšem času pričakovati pravtako razpisa del za odsek Kranj—Naklo in Maribor—Pesnica.
Načrti za sodobno ureditev državne ceste Maribor—Slov. Bistrica se v banski upravi predelujejo za težko cestišče, a podrobni načrti za razširitev že dograjene ceste Ljubljana—Jeprca z lmetrskim obrobnim trakom bodo v najkrajšem času dogotovljeni ter nato predloženi ministrstvu v odobritev in razpis za oddajo del.
Dela za modernizacijo banovinskih cest Podvin—Lesce in za gradnjo mosta preko Mure pri Petanjcih v potezi cestne zveze s Prekmurjem so se že pričela.
Društvo za ceste pa je merodajna mesta še opozorilo na nujnost ureditve obmejnih cestnih prehodov, predvsem pri Planini in Korenskem sedlu.
Pedagoška centrala v Mariboru
Maribor. 16. avgusta
Maribor je še danes na vodilnem mestu šolstva v naši državi. O tem svedoči tudi razstava Pedagoške centrale, ki je bila na letošnjem, no raznih kulturnih razstavah pestrem Mariborskem tednu na najbolj vidnem mestu. V Mariboru je zbrana močna četa prostovoljnih pedagoških delavcev in ko so drugod podvomili v uspeh kakega lista za najtesnejšo zvezo šole in doma, je Maribor kot prvi ustanovil tak list in danes ima mariborski »Roditeljski list« že lepo število naročnikov.
Razstava Pedagoške centrale jc pokazala ves svoj razvoj. Začetek je bil v letu 1921, ko so vneti mariborski in obmejni učitelji začeli reševati pedagoška vprašanja v peda-goško-didaktičnem odseku mariborskega učiteljskega društva. Pozneje so si ustanovili samostojen krožek, leta 1927. pa Pedagoško centralo. Počitniški tečaji pa so bili uvedeni že leta 1925. in je od leta do leta naraščalo število tečajnikov. Pedagoška centrala jc znala pridobiti najodličnejše predavatelje. Kulturno nas je posebno tesno zvezala s Češkoslovaško in pred njeno publiko sta stopila med drugimi tudi odlična delavca na mladino;>lovskem polju — reformatorja dr. Vaclav Prihoda in dr. Mi-hajlo Rostohar, profesor na brnski univerzi, naš dolenjski rojak. Bogata knjižnica PC pošilja svoja dela v vse kotičke naše banovine, posluje pa že od leta 1921.


podobne glivicam povzročajo — kot sof dognala biološka raziskavanja — srbež, prhljaj in izpadanje las. Ta ugotovitev je našla takoj praktično uporabo pri Trily-sinu, KER GRE TRILYSIN VEDNO VZPOREDNO Z VEDO. Trilysinu se sedaj dodaja posebna sestavina ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trilysin je zato še bolj učinkovito in popolnejše biološko sredstvo, ki krepi, jači in ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj in preprečuje Izpadanje las.
Da bi prišli slovenski učitelji osebno ▼ stik z vodilnimi evropskimi pedagogi, je organizirala PC obilo ekskurzij nekdaj na Dunaj, pozneje pa v ČSR. Člani PC so se uvrstili med najbolj marljive sotrudnike vseh slovenskih pedagoških revij in napisali so mnogo slovenskih pedagoških razprav in knjig. Obilo truda je posvetila PC prireditvi pedagoških tednov za starše. Prvi taki tedni so bili že leta 1925. in razpravljali so o reformi naše šole. Naslednje leto so kazali duševno rast otroka in podobne prireditve se zdaj nadaljujejo vsako leto. Člani PC vplivajo s svojem delovanjem na razvoj naše pedagogike in našega šolstva. Na razstavi je bilo razvidno, koliko pomembnih knjig so napisali. Prvenstvo sta dosegla gg. prof. Jcraj z 11 in Pavel Fiere z 10 knjigami, dočim je g. Ernest Vrane, učitelj s Studencev, sestavil sodobne učne načrte, ki so bili nagrajeni kot najboljši v vsej naši domovini.
Smrtno nevaren udarec zaradi psa
Ptuj, 16. avgusta Dne 14. t. m. popoldne je bila v vasi Ba-binjci pri Ljutomeru na nekem zasebnem dvorišču tombola. Udeležil se je je tudi Maks Ivanič, kurjač v ljutomerski usnjar-ni, stanujoč v Stari Novi vasi pri Ljutomeru. Pri sosedu je na. dvorišče spravil svoje kolo, ki ga je po tomboli in veselici šel iskat. Na dvorišču je bil priklenjen pes. Da bi ga ta ne ugrhnril, ga je Ivanič nagnal v hišico, ki jo je nato obrnil tako, da je bil vhod proti steni in pes ni mogel iz nje. Med tem opravilom ga je nekdo udaril z ročico po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla. Tako ležečega so ga našli udeleženci veselice in ker so videli, da je Ivanič smrtno nevarno poškodovan, so takoj poklicali zdravnika, ki je ranjenca spremil na rešilnem avtu v ptujsko bolnico. Ivanič je ves čas v nezavesti in je kaj malo upanja, da bo ostal pri življenju. Bil je zelo vesten delavec in skrben oče treh malih otrok. Orožniki so aretirali gospodarja, ki je osumljen, da ie morda pobil Ivaniča zato, ker je njegovega ljubljenca-psa zaprl v pasjo hišico.
>..* v/ vsr--.'
proti zobnemu kamnu
ÄiiiSi
Fri mežiškem sv. Jakobu
Planinski kraji zadaj za Savinjskimi gorami so velikemu delu Slovencev skoraj neznani. Saj komaj vemo, da nam je od lepe Koroške ostal sicer majhen, a prelep košček gorske zemlje. Tam med gorami ob koroški reki Meži je doma pristen, nepokvarjen, samoten in skrit planinski svet. Ob pogledu nanj se vzraduje srce vsakega planinca, ki je dobre volje. Nekje v sredi te deželice, na kraju iztegnjenega gorskega hrbta čepi kakor na krnu ogromne ladje cerkvica sv. Jakoba v KoprivnL Nad silnimi dolinami kraljuje, pod tremi velikimi gorami se skriva. Med Olševo, Peco in Raduho je postavljen božji hram, med tri gore — tri sestre. Olševa je najvitkejša, Peca najmogočnejša, a Raduha najlepša od njih. Kakor da bi posejala narava najčudovitejše svoje čare, tako se ti zazdi, ko stopaš po strmem bregu od štajerske vasi Solčave v Savinjski dolini navzgor ob kraljevsko ležečih kmetijah Prodnika, Robnika in Bu-kovnika. Pot se vije skozi gozd do kapelice na prostranih travnikih, ki kar žare od bujnih poljskih rož. Mimo samotnih mlinov hodiš, ob kmečkih hišah s slikovito obliko streh stopaš. Prav svojevrsten slog ponosnih. belih domov opaziš tod. Skozi lese, v katerih vidiš najrazličnejše vrste originalnih vrat, te vodi kolovoz vedno višje. Zadaj rastejo iz severnih predgorij med Robanovim kotom, Logarsko dolino in Matkovim kotom Savinjski velikani. Šipki, zobci, škr-bine, sedla in grebeni se nizajo, dvigajo,
vrsté in kopičijo, čim višje prihajaš, tem mogočnejše, dokler ne razločuješ cele dolge vrste apnenih grmad od Poljskih devic in Velikega vrha, od Ojstrice in Planjave tja čez vzdolben lok Jermanovih vrat in kopa-ste Brane, čez strnjene skupine Rink s Skuto do zobate Kočne in divje Mrzle gore, ki stojita na skrajnem zapadnem koncu na obzorju. Prosojno sijejo sence obrisov. Na obzorju prav nežne, skoraj enake nebu, so tem temnejše, čim bližje se gromadijo gorske vrste, dokler se ne začrne na temni Hudi peči, ki s strmimi pečinami prepada v Savinjo. Mogočen je ta pogled! Kakor ogromni zeleni val pada širno pobočje v dolino. Od zadnje kmetije zaviješ strmo navzgor. Kmalu se cepi pot. Na levo kaže znamenje na Olševo, mi pa krenemo na desno po poti, ki ji ne najdeš zlepa enake v naših gorah. Kakor šetnja je hoja skozi smrekov gozd. Nad strmimi jarki, ki režejo vrtoglave pečine, na katerih drzno stoje borovci in macesni, je steza kljub divji in prepadni okolici skoraj ravna, da se ne zasopeš, imenitno speljana po robovih, kjer se ti prožijo silni pogledi na široko Raduho. Ko dospeš na hrbet, ki veže Olševo in Raduho, se pot prevali. Najprej zložno navzdol, nato v strmejšem klancu te privede k gostoljubni Lenčiki, ki ima krčmo tik ob cerkvici mežiškega sv. Jakoba. Tu domuje gospod župnik Hojnik, mož izrazitega graditeljskega duha, ki je ylil v zapuščeno gorsko vasico Koprivno
novo življenje. Kdo bi se pač nadejal, da bo našel v tej višini in v telj samoti elektriko, vodovod, telefonsko zvezo z Mežiško dolino in po želji celo radio? Kakšna krasna šetalna pota vodijo skozi strme gozdove. Kako bistro je speljana nova Hojniko-va pot na Raduho! Ne zamudi tega edin-
Sv. Jakob s Koprivo*
stvenega vzpona na goro, ki je še vsakemu planincu vzbudila ljubezen do sebe. Naslednji dan nameni torej Raduhi, a nocojšnji večer razgovoru, kramljanju in počitku.
Prav težko se spraviš drugo jutro iz imenitne postelje, kjer si daleč od nižinske vročine v ostrejšem zraku izvrstno prespal noč. Ko ti je dal po zajtrku gospod župnik celo kopico nasvetov in navodil glede poti, stopiš pred hišo. Žarka sončna luč preplavlja krog in krog hribovje. Na severu, vzhodu in zahodu, kamor strmo padajo gola pobočja, se belijo hišice raztresene vasi Koprivne. Samotni domovi, prav pod gorska melišča, med polja in med sadno drevje postavljeni, se košatijo, zadovoljni sami s seboj. Raduha kaže nizko steno svojega severnega vrha, Lanež imenovanega, na Peci se bleščijo zadnji ostanki sne-žišč, Olševa se skriva za koničastim gozdnatim vrhom, a tam daleč na severu se dviga sloka piramida Plešivca s cerkvico sv. Urše. Ko se nagledaš te krasote in na-piješ svežine, s katero je vzduh kar nasičen, kreneš vkreber, nekaj časa kar po poti, po kateri smo dospeli semkaj. Tam, kjer se kolovoz drugič za hip položi — Korošci pravijo tem mestom »korenjak« — zavije skrita stezica na levo. Prečimo strm gozd, kmalu smo pri golih pečeh, strmo navzgor krenemo in že smo na ravni poti, ki nas nad prepadno grapo privede čez hrbet do križišča. Tn se družijo poti s Solčave, z Raduhe in iz Koprivne. Zaviješ na vzhod mimo lesenih ograj — prav svojevrstne so, na Gorenjskem ne opaziš takih pošev pribitih skodel. Tod imaš na izbero dvoje smeri, AH na deano x ueliksm laka.
I mimo kmeta Bukovnika na plani travnat ' hrbet, ali pa kar naravnost nanj skozi prav strm gozd, kjer si lahko ogrizeš kolena. No, za tako imenitno stvar in dober namen pa že potrpiš, saj ni dolga tista strmina. Ko si na hrbtu, ki je razvodnica med Mežo in Savinjo in meja med štajersko in Koroško, si na enem od tistih krasnih razgledišč, ki jih ima ta dežela v izobilju. Olševa se vidi tod v vsej svoji vit-
Prodnikov dom nad Solčavo
kosti, Peca ▼ Si rjavi. Raduha pa se ti je približala in grozeče dviga svoje stene tik nad teboj. Tu najdeš v gosti senci pod velikimi smrekami še sredi junija prelepe, nežne zvončke, medtem ko cveto doli pri sv. Jakoba zadnje jablane, ko je v nižinah že prava poletna vročina in ko zore v ljubljanski kotlini že prve češnje! Take čudovite razlike najdeš v naši deželi.
Nad smrekovim gozdom pogledajo iz tal jpà drničt in nizke borovje. Cez skrotje
Domače Testi
*	Dr. Bohinjec Jože, ravnatelj OUZD v Ljubljani, je zaradi dopusta odsoten. Uradne dopise je zato nasloviti na urad.
*	Tekma in kongres naših strelcev. Od
11. do 17. septembra bo v Beogradu 27. državno nagradno tekmovanje strelcev ter kongres strelskih družin Jugoslavije. Strelci, ki bodo sodelovali pri tekmah, imajo po odredbi prometnega ministrstva četrtinsko, predstavniki strelskih družin in strelskih okrožij pa polovično vožnjo. Te vozne olajšave veljajo od 8. do 20. septembra.
*	Dva važna kongresa za pobijanje Škodljivega mrčesa. Od 15. do 20. t. m. zaseda v Berlinu mednarodni entomološki kongres, pri katerem sodelujeta kot naša delegata prof. beograjskega vseučilišča dr. Mihajlo Gradojevič in šef entomološkega odseka poljedelske postaje v Zagrebu dr. željko Kovačevič. Ko bo ta kongres zaključen. bo v Bruslju v Belgiji zboroval odsek mednarodnega entomološkega društva, ki se bavi s pobijanjem škodljivega mrčesa. Na kongresu bodo razpravljali o sredstvih za uničevanje rojev kobilic, ki povzročajo po svetu ogromno škodo. Tudi na tem kongresu bosta zastopala našo državo prej navedena znanstvenika.
*	Skupščina združenja za vodno, plinsko !n sanitetno tehniko je bila v nedeljo v Banjaluki. V združenju so včlanjeni strokovnjaki 17 plinarn, 40 vodovodov, 9 javnih zavodov in 19 velikih tvrdk v državi. Dalje ima združenje 54 članov, ki se samostojno bavijo s to stroko. Na kongresu je predaval tudi inž. Dušan Tomšič, ravnatelj mariborske mestne plinarne. Po kongresu so udeleženci napravili izlet v Jajce in v nekatere druge lepe kraje.
Pri obolenju žolča, jeter, pri žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna »Fran-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-.Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec.
Ogl. ree. S br. 15. 485-35
*	Praznovanje nedelje kralja Matjaža na Feci. Podružnica SPD v Mežici javlja ljubiteljem narave, da bo običajna proslava kralja Matjaža v soboto in nedeljo 20. in 21. t. m. na Peci. V soboto bo doli od gos stov k Uletovi koči in zvečer ob 20. velik kres pod Kordeževo glavo, pr" katerem se bodo spuščale rakete v raznih barvah. V nedeljo bo ob 9. dopoldne služba božja v kapeli sv. Cirila in Metoda z nagovorom na zbrane po-setnike. Sledi domača planinska rabava. Ker bo ta proslava v .jubilejnem letu obstoja naše države, smo se odločili, da ho proslava kralja Matjaža hkratu proslava 201etnice Jugoslavije. Narodna in tovori ška društva in ostalo občinstvo, pridite!
Dr. FE. DEBEVEC
zopet ordinira
CIGALETOVA 1 (poleg sodišča)
*	Vedno več potnikov ima motorni vlak Beograd—Dubrovnik. Ni še mesec dni od uvedbe motornih vlakov na progi Beograd —Sarajevo—Dubrovnik, in že se vidi velika rentabilnost tega vlaka. Prvič je odpotoval motorni vlak iz Beograda z enim samim potnikom, zdaj pa imajo vlaki navadno zasedenih po 50 mest od 70, kolikor jih je vseh. število potnikov se je zvišalo tudi zaradi znižane cene. V začetku je železniška direkcija odredila, da se lahko vozijo z motornimi vlaki samo oni, ki plačajo celo karto ter doplačajo po 80 din. Zdaj se lahko vozijo z motornimi vlaki tudi oni, ki imajo do 50 odstotkov znižano voznino in tudi doplačila so znižana. Na relaciji Beograd—Sarajevo ter na relaciji Sarajevo—Dubrovnik se doplača po 20, za vse ostale relacije pa po 40 din. Med potniki motornih vlakov so inozemski turisti na prvem mestu, ker vozijo motorni vlaki samo podnevi in tudi dim ne zakriva potniku razgleda romantičnih pokrajin.
•	Letovišfarsko življenje t Radovljici PL
še jo nam: Pisec članka ^Radovljica v poletnem sijaju« je zelo pohvalno opisal razvoj letovièòarskega življenja v Radovljis ci. Moral pa bi navesti tudi pomanjkljivosti. Tako ni navedel, da nadlegujejo tujca v najlepšem delu predmestja, kjer so zgrajene najnovejše vile in kjer je šolski vrt s klopmi za odpočitek, psi s svojim laja« njem. Kot tujec sem si poiskal stanovanje v tem delu mesta. Po nekaj dneh pa sem se zopet odselil, ker nisem imel mini pred pas j im lajanjem ne podnevi in ue ponoči. Če gre kdo po poti, ki jo označuje napisna tabla kot >Pešpot v Lesce«, napade tujca m domačina že pri prvi vili pasie lajanje, katero ga spremlja potem do zads nje vile. V eni izmed teh vil je baje urejena psarna. Vprašanje je. ali tako nadlegovanje privlači tujca. Rešitev Vprašanja, ali so ob letoviščarski promenadi potrebni psi čuvarji, prepuščamo Tujsko-prometnes mu društvu. Na pročelju postajnega poslopja manjka že tri leta dobro idoča ura. Prejšnja ura je baje pri direkciji v Ljubljani zaradi popravila. Kje naj naravna tu« jec letoviščar svojo uro? V letoviščarski kraj naj bi tudi berači ne imeli dostopa. Prav gotovo bi se moralo preprečiti, da b se pojavljal tam ob nedeljah pohabljenec, ki hodi po kolenih ob palicah, noge pa vlači za seboj. Tak siromak bi moral v zavetišče, za povzdigo letoviščarskega kraja pa gotovo ne more služiti.
*	Smrt profesorja beograjske tehnike. V starosti 74 let je umrl v Beogradu profesor tehnike, ruski emigrant Gjorgje Ulj-ski. V Petrogradu je dovršil pomorsko akademijo in dobi! diplomo strojnega inženjer-ja. Pozneje je bil profesor iste akademije, med svetovno vojno pa se je udejstvovai kot rezervni oficir ruske armade in dosegel čin brigadnega generala v rezervi. Z ostanki Denikinove vojske je prispel v Jugoslavijo in na beograjski tehniki je bil izvoljen najprej za hoftorarnega, pozneje pa za rednega profesorja. Kot tak je bil upokojen leta 1929., a je še dalje služboval kot honorarni profesor.
*	Veliko pomanjkanje prostora v beograjskih bolnišnicah. »Politika« objavlja razgovore svojega sotrudnika z upraviteljem splošne državne bolnišnice dr. Risti-čem. Po njegovih izjavah imajo vse beograjske bolnišnice komaj 2.100 postelj, a potrebno bi jih bilo dvakrat toliko. Vse bolnišnice so prenapolnjene, največje pa je pomanjkanje prostorov v kirurških oddelkih. V beograjske bolnišnice prihaja mnogo bolnikov iz notranjosti države, največ pa iz dunavske, moravske in vardarske banovine. V beograjske bolnišnice se zatekajo tudi bogati ljudje, ki so poprej tudi brez vsake prave potrebe hiteli v bolnišnice in sanatorije Madžarske in bivše Avstrije.
*	Propast stare pravoslavne cerkve. V
Siraču v daruvarski okolici podirajo razvaline pravoslavne cerkve, ki jo je bil zgradil srbski patriarh Arsenije Cmojevič, ko je prišel v Slavonijo konec 17. stoletja. V cerkvi je bil starodavni ikonostas, ki je še lepo ohranjen. Shranjen je v prostorih pravoslavne cerkvene občine, cerkev samo pa je morala revna cerkvena občina prepustiti razpadanju, ker ni bilo mogoče dobiti sredstev za obnovo. Zdaj je 187 stara pravoslavna cerkev porušena in če bo dobila pravoslavna cerkvena občina v Siraču kake podpore, bo zgradila na njenem mestu novo svetišče.
*	Živinski sejmi v Ljubljani so odgodeni. Ljubljanska mestna klavnica objavlja: Zaradi slinavke in parkljevke so živinski sejmi do preklica v Ljubljani ustavljeni.
ŽREBANJE S* RAZREDA 36. KOLA 12. avgusta 1938.
Din 1.000.—št. 5808, 15736, 15750, 15766, 15798, 22510, 22527, 24830, 33047, 33069, 33072, 33078, 46111, 46127, 62069, 62097, 95701, 95721
13* avgusta 1933.
Din 8.000.— št.: 95736, Din 5.000.— št.: 5893,
Din 1.000,— št.: 5876, 15712, 15725, 22541, 22544, 22552, 24803, 24810, 24862, 33009,
33018, 33024, 33052, 46106, 46116, 46170, 46172, 62008, 62053, 95766,
ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 6.
*	Nekaj številk o tihotapstvu ln mono-polskih prestopkih. V Splitu je v nedeljo in ponedeljek zboroval kongres združenja preglednikov finančne kontrole, katerega so se udeležili zastopniki vseh sekcij. Bilo je nad 150 udeležencev. Kongres je vodil zaslužni soustanovitelj in predsednik združenja g. Marjan Klobučar, ki je bil spei izvoljen za predsednika. Da bi se nazorno prikazala odgovornost in napornost službe finančnih preglednikov, je bilo v poročilu odbora navedeno, da so odkrili v mindern poslovnem letu člani združenja 225.533 primerov monopolskih in finančnih prestopkov. Povprečno pride na vsakega uslužbenca po 53 takih odkritij, ker je v naši državi okrog 4.200 zvaničnikov finančne kontrole. Finančni pregledniki so med drugim zaplenili nad 35.000 kg vtihotapljene-ga sladkorja, okrog 20.000 kg kave. okrog 12.000 žarnic, nad 650.000 litrov vina, 11.000 kg tobaka itd.
*	Redno vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Dwnn; branska cesta 15. prične 20. avgusta. Kdor želi podrobne informacije slede spreiema in vseh pogojev naj piše na ravnateljstvo da mu pošlje nova šolska določila s slikami. ki jih Je zavod izdal ob svoji 351etnici obstoja.
*	Prvovrstnih scenografov še Tedn0 pri; manjkuje. V enem letu se lahko poleg ste nografije naučite vse^a potrebnega za trgovski in pisarniški poklic na Trgovskem učilišfu in stenografskem institutu Robida Ljubljana Trnovska ul. 15. Vpisovanje vsak dan osebno ali pismeno.
*	Vpisovanje v Lega to v enoletni trgov, ski tečaj v Mariboru je dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih, od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški intcr. 11 fl t. Začetek 9. septembra.
*	Od 7. do 8. septembra potovanje v Go^ Hco in Trst. od 6. do 9. septembra v Vipavo od 10. do 11. septembra v Trst in Firenze. Zahtevajte podrobne Informacije v Okornovi izletni pisarni. Ljubljana, hotel Slon. telefon 26.45
+ V prosvetni dom ne spada gostilna. Tako je odločila kamniška gostilničarska zadruga, ko je sklepala o prošnji za pode litev gostilniške koncesije prosvetnemu do. mu v Komendi. Vsi odborniki so bili mne; nja, da ni podana nikaka krajevna po''p-ba, ker so v vasi Komendi, ki šteje 100 prebivalcev, že 4 gostilne.
I? Litiblfaftie
u— Zahvala. Sokolsko društvo Ljublja-na-Moste ee zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepi proslavi 301etnega jubileja. Posebno zahvalo izreka gospem odbornicam Kola jugosl. sester, podružnice št. Peter_Moste za krasen naraščajski prapor, ki so ga darovale iz svojih lastnih sredstev. Paljc se zahvalju ie vsem darovalcem lenih dobitkov za^re* čolov, kakor tudi za denarne podpore^ in moščanskim gospem in sestram za poklo-njeno pecivo in slaščice. Bratska hvala tudi z.a pismene in ustne čestitk® Hvala vsem za tako mnogobroejn obisk in hvala vsem sodelujočil pri prireditvi. Uprava.
u— l"inetnostiiozgodovin>ko društvo pri: redi IS. t. m. izlet v št. Vid pri Brdu. na Brdo. v Praproče. Gradišče in Brezje. Zbi. rališče na Kongresnem trgu. Odhod ob 2 popoldne. Priglasite se v trgovini Podkraj. šek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 11 Avtobus 18 din.
I
Vse, kar fotografirate. Vam razvijemo, kopiramo in povečamo brezhibno in po nizki ceni. — Filme in amaterska dela razpošiljamo tudi po pošti.
Specijalna fototrgovina
JANKO POGAČNIK,
Ljubljana — Tyraeva c. 20.
— šola Glasbene Matice ljubljanske za; čne 57. šolsko leto v septembru. Vpisova, nje v vse razrede in oddelke bo v dnevih od 1. do vključno 3. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Poučevali ee bodo naslednji predmeti: praktični: :solo-petje klavir, violina, violončelo, kontrabas, flavta, oboa. klarinet, fagot, rog. trobenta, pozavna in harmonika, teoretični: glasbena teorija, mladinsko petje in harmonija. Podrobni pogoji bodo razvidni ne razglasni deski v veži zavoda.
szaB
Edinstveni kriminalni velefilm
Gospodar podzemlja
Kino Matica ob 16., 19.15 in 21.15 uri
!
u— Državni konservatorij sprejema pri; glase za šolsko leto 1938-39 v dneh od 1. do 7. septembra t. 1. dopoldne od 9. do 12. v konservaitorijski pisarni.
prav lahko dospeš na polico, ki reže steno povprek. Nekaj korakov navzdol v žleb, in že zagledaš prvi klin, ki ti kaže pot navzgor. Sto metrov plezanja, pa si na prvem vrhu Raduhe. Iz strmine in robatega skalovja stopiš kar nenadoma na pisano travnato preprogo. Kar oddahneš se. Ravna ko miza je ta planotica, kakor bele ovčke leže velike skale posamič razmetane na njej. Kako bogato je posejala narava cvetice na Raduhi. Mali svišč in veliki za-spanček tekmujeta v modrini med seboj. V skalovju zaslediš prve cvete rdečega sleča, pomladna resa kakor v šopih poganja svoje rožnate jajčaste glavice z rjavimi brči-cami, cele družinice modrih in belih gorskih zvončic so naseljene po skalah in med njimi kimajo beli cvetovi mastnic in gorskih aster. A kakor sneg se blesti osmero-listnata alpska velesa in na široko prekriva gorska tla. Kraj, kakor nalašč za oddih je ta planotica. Blažen mir plava nad gorami, samota je tod, kakor da bi živeli v davnih časih prvega obiskovanja gora. Komaj te zmoti oddaljeno zvončkljanje ovac, ki se pasejo nekje tam pod glavnim vrhom. Neresnično kakor sanje se dvigajo Savinjske gore, obdane s kupolo oblakov. Resno je lice Raduhe tod na severu, divje na za-padu, tuje na vzhodu, kjer gleda daleč proti Celju, a najlepše v razmerju prepadnih in položnih pobočij raste ta skrivnostna gora iz Savinjske doline zadaj za Lučami. Doli po cesti švigajo tuji in domači avto-mobilisti, celo dvojna avtobusna zveza s Celjem in z Ljubljano vodi tam mimo, pa vendar le malokdo ve za oni lepi pogled,
ki je enakovreden vsakemu drugemu proslavljenemu v naši deželi.
še dobre pol ure je z Laneža na vrh Raduhe. Mimo kraških vrtač in čez škrapasti svet vodi pot ne prestrmo pod grebenom, dokler ne dospeš čez strmine zadnjega vršiča do velike triangulacije. Ozreš se na vzhod, kjer valovi zeleni hrbet proti Travniku in Mozirski planini, na daljno Celje in na širno Savinjsko dolino, ki se vije med Menino in Smrekovcem. Na jugu štrli v nebo strm Rogatčev rog, pod njim je razprostrta lepa dolina PodvolovijeK, zapadno pa Savinjski velikani. Olševa si podaja roko z Raduho čez dolg zelen hrbet, za njim čepi majhna, prav majhna cerkvica sv. Jakoba, odkoder te je danes vodila vsa lepa pot, ki jo imenitno pregledaš, na severu se pa košati častitljiva Peca, gora kralja Matjaža.
Navzdol imaš na izbero več poti. čez planino Arto ali mimo stanov na Loki prideš v Luče, še lepša pa je pot v planino Gro-hat. Nazaj do škrbine med prvim in drugim vrhom ni daleč. Iz škrbine se splaziš po skrotju strmo na mei in mimo šiljaste-ga stolpa navzdol na ogromno melišče, ki je po slikovitosti eno izmed najlepših v naših gorah sploh. Čudovit je učinek svetlobe in sence, ko padajo sončni žarki proti poldnevu na divje razmetane skale, na velikanske bolvane, na strme drniče in na beli sneg. Vse to se združuje v tej samoti v eno samo divjo, zares nenavadno sliko, ki ji da Se večji poudarek neobičajna tišina, ki jo moti le gorski veter. Steza obide melišče v vsej njegovi širjavi in višini. Snodai.prideš na planino Grohat, kjer naj-
deš izvrsten studenec, nato pa greš po zaznamovani poti skozi gozdove k Savinji, ali pa mimo kmeta Bukovnika, kjer ti postrežejo z imenitnim kislim mlekom, čez lepe pašnike v dolino.
Doli v Solčavi sedeš v udobni avtobus, ki te popelje v Celje ali kar naravnost v Ljubljano — vozni čas ni prav nič daljši kakor na Gorenjsko z vlakom — in zadovoljen ugotoviš, da si obiskal del naše dežele, ki skriva v sebi nebroj tihih in neoskrunjenih lepot. Ko se ti pred Lučami zadnjikrat pokažejo prepadne stene lepe Raduhe, si vtisneš sliko v srce. Svetila ti bo še v marsikateri pust, meglen dan v mestu in te bo kot lep idol vabila k sebi v svoj gorski raj.	L. M.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, TELEFON «1-79
—FILM
CHARLIE CHAN V EGIPTU
predvajamo v torek, sredo in četrtek ob %9. uri. V dopolnilo: KULTURNI FILM in PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK SOKOLI! Posečajte in podpirajte
_Sokolski kl ftp I
Prihodnji spored:
Moj sin gospod minister
I
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 19.15 in 21.15 uri DANIELLE DARRIEUfc
v sijajni veseloigri
Oglejte ai danes ta spored ! KINO UNION — TEL. 22-21
v öijajiu v
MUHASTA NEVESTA
i
n— V splošni bolnici v Ljubljani je
umrl v ponedeljek trgovec in gostilničar v Za<radcu pri Stični, g. Koželj Gorči, star komaj 29 let. Pokojnik je bil blagega srca in v Zagradcu in svojem rojstnem kraju Mokronogu splošno priljubljen. Rajniki zapušča vdovo Anico iz ugledne Žlajpahove družine v Mokronogu in neutolažljive star. še. Pogreb bo dane« v Mokronogu. Blag mu spomin !	__
Primarii dr. JENKO
zopet redno ordinira
u— Kup nesreč. Zdi se, da vsi prometni ukrepi in vsi apeli na prebivalstvo, naj bo previdno pri pasiranju križišč in cestnih prehodov, prav tako pa tudi pozivi kolesarjem, naj bodo obzirni in naj ne vozijo predivje, klic vpijočega v puščavi. 251etna trgovska pomočnica Stanislava Lebanova, stanujoča v Drenikovi ulici 29 in uslužbe na pri tvrdki Krisper. se je opoldne vra -ala iz službe domov in ko je pasirala .estni prehod na Marijinem trgu, je z Miklošičeve ceste precej naglo pridrvel neki kolesar in jo podrl Priletela je tako nesrečno, da se je občutno pcbila po glavi Podobna nesreča se je zgodila malo kasneje na Poljanski cesti, kjer se je na kolesu peljala domov trgovska vajenka Sabina Raguza, zaposlena pri tvrdki Matek in Mitek. Tik pred rdečo hišo se je hotela orniti nekemu kolesarju, a je zavila preveč na desno in udarila v tramvaj. Padla je s kolesa in dobila precej hude notranje poškodbe. Tretja žrtev je pa postal Branko Plečko. trgovski vajenec, rojen 1923 in stanujoč na Galjevici 106 Peljal se je opoldne domov s kolesom po Dolenjski cesti, naenkrat so pa počile vilice in zletel je na glavo. Pobil se je precej ne varno in dobil notranje poškodbe. V bol nišnico so prepeljali tudi kovaškega moj s tra Franca Jenka iz Šenčurja. Selil se je na Trato št. 7, kar pa menda ni bilo po volji v hiši stanujočemu Francu Pajku ki ga je sprejel z nožem v roki in ga večkrat ranil.
STRrtTVO PODJETJE ING. BORSTNAB
A P £v fa Ljubljana - Šiška i. ^"©Sl Sv. Jerneja c. 18.
stroji — žel. konstrukcije — popravila
Iz Celja
e— Novi grobovi V celiski bolnišnici so umrli: v ìedeljo PTletni Era<*rt Bartoini z Dobri še vasi. vrtnar v umobolnici v Novem Celju, in lOletna rudarjeva hčerka Angela Razpolnikova 'z Pre.~ečnika pri Sv. Krištofu pri Laškem, v ponedeljek pa 3Sletni posestnik Matija Založnik z Lindeka pri Frankolovem in SSletni dninar Jože Kor«-.s iz Dobovca pri Rogatcu.
e— Karainhol na Krekon cesti. V ponedeljek okrog 18. se je pripeljala delavka Marija Kočnikova iz Gaberja s kolesom po Dečkovi cesti na Krekovo cesto. Tam je stopila za trenutek s kolesa. V tem je pri-vozil iz Petrovč po Krekovi cesti z motornim kolesom akademik Branko šreuk iz Varaždina. Kočnikova je krenila s kolesom na desno stran ceste proti hiši dr. Rakuna in nadaljevala vožnjo v mesto. Srenk ie orivozil za njo po desni strani in trčil v njo. Kočnikova je dobila pri karambolv poškodbe na desnem kolenu in desnem komolcu ter zevaiočo rano na čelu. Prepeljali so jo z reševainim avtomobilom v celjs sko bolnišnico.
e— Usoden padep s prvega nadstropja. V soboto ponoči je padel 351etni dntoar Vinko Zagončnik iz Šešč pri St. Pavlu pri Preboldu v vinjenosti s hodnika v prvem nadstropju neke gostilne na t!« in priletel *ako nesrečno, da mu je počila lobanja, ležko poškodovanega Žagoričnika so pre5 peljali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Predstojnik mestne policije dr. Tr-
stenjak je nastopil svoj redni dopust in ga nadomešča višji komisar g Kos.
a— Rezervnim oficirjem 20. in 25. t. m. bodo v neposredni mariborski okolici vaje za usposabljanje rezervnih oficirjev. Gg. rezervni oficirji se naprošajo, da se v čim večjem številu udeleže vaj, ki se izključno vrše zaradi njih. Prijavijo naj se v uniformi v vojašnici Vojvode Mišiča do 18. t. m., oni, ki nimajo uniforme, pa v civilu.
a— Nov studenški gasilski dom. V ponedeljek popoldne je bila slovesna blagoslovitev temeljnega kamna za novi gasilski dom v Studencih. 2upan g. Alojzij Ka-loh je v prisrčnem nagovoru pozdravil vse navzočne, podčrtajoč pomen novega gasilskega doma za napredek studenškega gasilstva. Stolni kanonik dr. 2agar je opravil blagoslovitvene obrede, nato pa sta govorila kot zastopnik občinske uprave učitelj Ernest Vrane in podstarešina gasilske župe Kesler.
Dr. FRAN TOPLAK
ne ordinira do 6. septembra
a— Regulacijska dela na Glavnem trgu.
Sedaj končujejo tlakovanje ob Bergovi in Osetovi hiši. Tudi ureditev otoka ob Marijinem spomeniku se bliža koncu. Ko bodo zažarele na novih drogovih svetilke in ko bodo tudi dela pri avtobusnem kolodvoru popolnoma končana, bo staroslav-ni mariborski Glavni trg zaživel v novi podobi in obliki. Sedaj so pričeli z razko-pavanjem Dvorakove ulice, ki jo bodo tudi tlakovali.
a— Izgnani. Nemška oblastva so včeraj izročila našim obmejnim oblastem dva moška in dve ženski, ki so naši državljani in ki so jih nemška oblastva izgnala, ker so se baje pregrešili proti nemškim zakonom. Vsi štirje so živeli že dolgo časa v Nemčiji, prišli so pa brez vsakih sredstev. Od-premili so jih v domovinske občine.
a— Povožena. V bližini Merdausove gostilne na Koroški cesti je neki kolesar podrl na tla 461etno Marijo Klingerjevo, ki je dobila poškodbe po hrbtu in nogah. Na Tržaški cesti je povozil avto 631etnega viničarja Franca Rajšpa. ki je obležal e poškodbami na glavi, rokah in nogah.
a— Rednega tedenskega pregleda motornih vozil dne 17. ln 24. t. m. zaradi odsotnosti članov komisije za preizkušnjo motornih vozil ne bo.
a— Da bi prišli do denarja. Pri posestniku Adamu Požarniku na Remšniku so se pojavili trije delavci in prosili za prenočišče, ki jim ga je Požarnik tudi dal. Naslednjega dne pa je Požarnik ugotovil, da sta s prenočevalci izginili dve lovski puški v vrednosti 2000 din. Orožniki pa so trojico kmalu izsledili, prav tako tudi puški, ki sta bili skriti pod posteljo pri enem od treh delavcev. Vse tri so zaslišali. Priznali so tatvino in dodali, da so puški nameravili prodati, da bi prišli na ta način do denarja.
loo.ooo Din
je 13. t. m. zadela srečka drž. razredne loterije
štev. 86.851
ki je bila kupljena v glavni kolekturi državne razredne loterije bančni poslovalnici
BEZJAK — Maribor,
Gosposka ulica 25.
a— Spečega sezuli in okradli. Raznaša-lec sladčic Ivan Vogrin je v noči na torek utrujen zaspal na neki klopi v Taborski ulici. Spečemu so še neizsledeni storilci sezuli čevlje in mu razen tega odnesli listnico, v kateri je bilo 340 din gotovine, izkupiček od prodanega peciva.
a— Tudi čolne kradejo. Livar Stefan Vaupotič je imel svoj čoln privezan ob Dravi v bližini Hutterjeve tekstilne tvornice. ki mu ga je pa še neznani zlikovec v noči na torek odpeljal. Vaupotič trpi 1200 din škode.
a— Vrv. Drava... Obešenega so našli na podstrešju na Meliskem hribu 49 viničarja Ivana Gradišnika, starega 36 let Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — V Selnici se je vrgel v dravsko va-lovje tamošnji delavec Anton Seršen in utonil.
a— Bikovke na žegnanju. V Dobrovcih so imeli žegnanje. Ob tej priliki je nastal med fanti spopad, ki se je končal s tem, da so fantje glavnega povzročitelja spopada nekega J. z bikovkami pošteno premi-kastili.
a— Izropan. Ko se je Franc Farič iz Je-šence pri Račah podal iz neke hočke gostilne proti kolodvoru, da bi se odpeljal domov, sta se mu pridružila dva moška, ki sta pričela na nasilen način stikati po njegovih žepih. Ker denarja nista našla, sta vzela Fariču srebrno žepno uro. Orožniki so takoj ubrali pravilno sled ter zaslišali hlapca Ivana Rozinška in Karla Te-menta iz Spodnjih Hoč. Oba sta dejanje priznala in se bosta zagovarjal pred sodiščem. Ukradeno srebrno uro so naši! skrito v nekem hlevu v Hočah.
KINO SLOGA — Tel. 27-30 m
Danes poslednjič, Jan Kiepura
POD SREČNO ZVEZDO ^
Predstave ob 16.. 19.15 to 21.15. i?
r
Iz Jesenic
s_ Strelska družina je začela spet delovat L Po daljši dobi popolne nedelavnosti se je vršil prejšnji teden izredni občni zbor in je bila izvoljena nova uprava, se stoječa skoro iz samih mladih ljudi. Nova uprava si je nadela težko nalogo, da na Jesenicah povzdigne zanimanje za streljanje na ono višino, ki jo je užival strelski sport še pred nekaj leti. Vse članstvo in prijatelje stre3 l janja opozarjamo, da se prične redno streljanje v nedeljo 21. t. m. od 8. do 12. ure. Strelske vaje bodo v bodoče redno Do trikrat na teden, in sicer v torkih in petkih od 16. ure dalie in v nedeljah dopoldne.
Iz Kamnika
k— Cestni odbor se seli. Okrajni resini odbor je kupil poslopje bivše Rodetove restavracije, ki ga bo zdaj preuredil v pisar_ niške in stanovanjske prostore. Zaradi selitve in preureditve prostorov pisarna cestnega odbora ne bo poslovala do L se p* tembra.
Iz Novega mesta
n— Banovinska ženska bolnica ▼ Novem mestu to preuredila in čistila svoje operativne prostore. Sprejemajo se zato do na« daljnjega le nujni operativni in nujni po. rodniški slučaji.
Iz Hrastnika
h— Dr. Jožef Jlarcius je umrl. V soboto
zvečer je preminil, zadet od srčne kapi, na svojem posestvu v Vodolah pri Št Petru pri Mariboru v 81. letu starosti zdravnik g. dr. Jožef Marcius. Blagopokojni je deloval kot zdravnik v Hrastniku okrog 30 let in ea ima marsikatera hrastniška družina kot izbornega zdravnika v najboljšem spo. mmu. Kot Nemec se je ob prevratu prosto« voljno a nepotrebno umaknil iz Hrastnika. Živel ie nekaj let v Slov. BiertricL nato ▼ Mariboru. Pred nekaj leti si je kupil posestvo v Vodolah. kjer so je poročil pred tremi leti z vdovo go. Eicher. — Ker ne more priti njegov sin g. dr. Herbert, odvet. nik z Dunaja poprej, ko danes v sredo, 17. t. m. bo pogreb danes. — Ob 16. bo blago, slovitev pokojnikovega trupla pred cerkvi* jo v St. Petru pri Mariboru. Nato to prevoz z avtofurgonom na Pobrežje pri Mariboru, kjer bo pogreb danes ob pol 18. — Naj v miru počiva! — Prizadetim naše sožaljel
Iz Ptuja
j_ Novoustanovljena podružnica »Ju,
tra v Ptuju, ki ima poslovne prostore na Slovenskem trgu, sprejema vse oglase in objave za >Jutro<, ^Domovino« in »Slov. narode. Tam se tudi sprejemajo novi na« ročniki za vse navedene časopise in se ▼ njej lahko plača naročnina. V poslovalnici dobit.© vse naslove malih oglasov. Naši ča* sopisi bodo posvečali vso pozornost ptujskim dnevnim dogodkom in vas bodo vedno točno obveščali o vseh. Zato naš časo» pis v vsako hišo. Zahtevajte naše časopise v vseh javnih lokalih in kupujte vedno pri naših inserentih. Poslužujte s® naših ogla. sov, ker oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh.
KATERA JE KRIVA?
Župnik pridiga v neki vasi, kako žive mnoge žene nemoralno.
— Mnogo jih je takih tudi v naši vasi. Neka je celo tu, v tem svetem hramu. Nočem je imenovati, vrgel ji pa bom motit-venik v glavo. — Ena, dve — trli že Je zamahnil s knjigo — in vse ženske jo akzfc Spi Wöft
Gospodarstvo
Načrt uredbe o obveznem odkupu domače
volne
Tekstilna podjetja bodo morala za 100 kg uvožene volne odkupiti 60 kg domače
volne
Iz Beograda poročajo o načrtu uredbe o trgovini z domačo volno, ki naj uvede obvezen odkup domače volne od strani tekstilne industrije. Načrt uredbe je še v razpravi na pristojnih mestih, vendar je pričakovati, da bo uredba izdana še v teku teku avgusta.
Prizadevanje živinorejcev iz južnih krajev države, kjer gojijo največ ovac, da bi se uvedel obvezen odkup domače volne, datira že iz leta 1936. 2e takrat je kmetijsko ministrstvo stavilo tak predlog v interesu napredka našega ovčarstva, ki se naj usposobi, da bo lahko v večji meri krilo potrebe domače tekstilne industrije. Naša tekstilna industrija krije sedaj največji del svoje potrebe iz inozemstva, medtem ko moramo vsako leto znaten del produkcije domače volne izvoziti v inozemstvo. Tekstilna industrija uvaža inozemsko volno predvsem zaradi tega. ker je domača volna kvalitativno razmeroma slaba. Za izdelovanje boljših volnenih tkanin pa je potrebna predvsem dobra in fina volna. Bazmerje med izvozom in uvozom volne in volnene preje je bilo v zadnjih dveh letih naslednje:
izvoz	uvoz
vagonov milj. din vagonov milj. din
1936	100 25.0 608 220.0
1937	95 23.5 503 259.9
Naš izvoz volne se je zadnji dve leti gibal na višini okrog 100 vagonov na leto. Izvozna cena je za surovo ovčjo volno lani znašala okrog 25 din za kg. Uvoženo volno pa smo lani plačevali po 34 do 40 din za kilogram in volneno prejo povprečno po 75 din. Od skupnesa lanskega uvoza v višini 503 vagone odpade na uvoz volne 324 vagonov (127 milij. din), na uvoz volnene preje pa 179 vagonov (133 milij. din).
Ker je večja potrošnja domače volne v znatni meri -odvisna od zboljšanja kakovosti domačega pridelka, ie kmetijsko ministrstvo napravilo vrsto ukrepov, ki ima-lo predvsem namen razširiti gojitev takih vrst ovac. ki daieio dobro volno Seveda se moramo zavedati, da se rezultat takih
prizadevanj ne more pokazati takoj, temveč šele po dolgi vrsti let. Kmetijsko ministrstvo je ustanovilo vrsto selekcijskih postaj, nadaljnje take postaje pa namerava še ustanoviti. Ustanovljen je tudi institut za volno s sedežem v Topčideru.
Načrt uredbe nalaga tekstilni industriji dolžnost, da odkupi vse presežke domače volne po ceni, ki bo vsako leto naprej določena. Odkupno ceno naj ugotovi kmetijski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom. Odkupna cena ne bi bila enotna, temveč bi bila različna za posamezne kakovosti in posamezne vrste volne. Ves odkup volne bi se po tem načrtu uredbe poveril Prizadu, ki naj bi bil dolžan odkupiti vsako količino domače volne po naprej določenih odkupnih cenah. Nakuplje-no volno pa bi Prizad potem prodajal tekstilni industriji prav tako po določenih cenah s pribitkom režijskih stroškov, ki pa ne bi smeli presegati 2000 din pri vagonu.
Uredba daje sicer tekstilni industriji nadalje možnost, da se oskrbuje s kakovostno inozemsko volno, vendar je uvoz iz inozemstva vezan na sorazmeren odkup domače volne. To razmerje naj bi znašalo 100 : 60. kar pomeni, da bi morale tvornice za vsakih 100 kg vagonov uvožene volne odkupiti 60 kg domače volne. Nova uredba naj bi veljala že za odkup letoš-nieea pridelka domače volne.
Cena domači volni je letos zelo nizka in se domači pridelek prodaja na trgu po 10 din za kilogram Nizka cena na domačem trgu je v znatni meri posledica prepovedi izvoza volne proti plačilu v kliringu Nemčija pa je postavila take nizke odkupne cene, da so bile prodane le manjše količine in kontingent še do polovice ni izkoriščen. To je v znatni meri tudi povzročilo padec cene na domačem trgu Sedaj poročajo iz Beograda, da so naši izvozniki volne napravili korake, da bi lahko izvozili to volno v Italijo prav tako proti plačilu v kliringu. Italija ima večjo potrebo po volni slabše kakovosti. Po zatrjevanju izvoznikov imamo sedai na razpolago za izvoz okrog 40 do 50 vagonov volne.
Manjši državni dohodki v juniju
V Službenih novinah objavlja finančno ministrstvo običajni mesečni pregled državnih financ in sicer za mesec junij. V nasprotju s prejšnjimi meseci, ko so bili državni dohodki znatno večji, nego v ustrezajočih mesecih prejšnjega leta, zaznamuje statistika za junij nekoliko manjše dohodke nego lani. Celotni dohodki so znašali 898 milijon, din t. j. za 7 milijonov manj nego v lanskem juniju (v maju so bili dohodki za okrog 100 milijonov večji nego v lanskem maju).
Podrobni podatki nam kažejo naslednjo pliko o gibanju državnih davčnih dohodkov v primeri z lanskim junijem (v oklepajih razlika nasproti lanskemu juniju): neposredni davki 161.7 milijona din (minus 0.4), trošarine 88.7 milijona din (plus 7 7), takse 101.7 milijona din (plus 11.1), carine 79.3 milijona din (plus 2.4), monopoli 176.2 milijona din (plus 1.6). državne železnice 179.4 milijona din (minus 42.9), rečna plovba 4.5 (minus 4.4), pošta, telegraf, telefon 41.0 (plus 4.2), gozdovi 4.6 (minus 2.2) in rudniki 25.7 (plus 4.1). Gornji podrobni podatki nam kažejo, da je primanjkljaj nastal predvsem zaradi manjših dohodkov državnih železnic.
Dohodki v prvem četrtletju tekočega proračunskega leta
Za prvo četrtletje tekočega proračunskega leta, t. j. za mesec april, maj m junij, zaznamuje statistika finančnega ministrstva v celoti 2776 milijonov din dohodkov, t j. za 157 milijonov več nego v istem četrtletju lanskega leta.
Posamezni najvažnejši dohodki kažejo naslednje gibanje (v oklepajih razlika nasproti dohodkom v ustrezajočem četrtletju lanskega leta): neposredni davki 577.0 milijona din (plus 43.0), trošarine 254.9 milijona din (plus 32.5), takse 303.7 milijona din (plus 33.0), carine 260 9 milijona din (plus 14.2). monopoli 509.4 (plus 15.7). železnice 552.4 milijona din (minus 16.5), rečna plovba 13.0 (minus 4.9) pošta, telegraf in telefon 132.9 milijona din (plus 22.6), gozdovi 14.4 (minus 3.5), rudniki 82.1 milijona din (plus 17.7), državno posestvo Belje 5.9 milijona din (minus 5.4).
Med neposrednimi davki kažejo povečanje predvsem splošni neposredni davki, medtem ko zaznamuje davek na poslovni promet zmanjšanje za 6.5 na 200.1 milijona din. Pri vseh ostalih davčnih oblikah opažamo povečanje dohodkov. Relativno najmanj pri monopolih. Nazadovanje dohodkov pa zaznamujejo predvsem železnice, rečna plovba, državni gozdovi ter državno posestvo Belje.
Tako bodo znašali celotni stroški za to novo cesto 9,830.000 din. Ker bo nova odnosno preložena cesta dolga 6 V2 kilometra, bodo znašali stroški za vsak kilometer povprečno 1 V2 milijona din in bo to ena najdražjih cest v naši banovini.
Modernizirana cesta Podvin—Lesce bo od celotne dolžine 6 V2 kilometra šla po trasi obstoječe ceste le 1 km, povsod drugje pa bo preložena. Po večini bo urejena z betonsko površino v debelini 18 cm (pri modernizirani državni cesti znaša betonska plast 15 cm), v visokih nasipih in strminah nad 4 °/o pa bo cestišče zgrajeno iz asfaltnega makadama v debelini 6 cm Tako bo betonskega cestišča 4.3 km, asfaltnega pa 2.1 km. Vsa križanja z drugimi cestami bodo šla v podvozih odnosno nadvozih. Tako bodo zgrajeni podvozi za občinske ceste Predtrg—Zapuže, Lesce —Hlebce, Lesce—Raše. Pri podvinskem klancu in pri Lescah bosta zgrajena dva propusta za vozove in živino. Cez železnico pa bo cesta speljana z nadvozom. Širina utrjenega cestišča za vozila bo znašala 6 m, cela cesta bo široka 8 m, ker bo šla vzporedno s cesto posebna kolesarska steza, ki bo zaradi varnosti prometa urejena tako, da bo izpeljana za 20—60 cm višje, odnosno nižje od glavnega cestišča. Nadvozi odnosno mostovi bodo zaradi tega široki 10 m.
Gradnja avtomobilske ceste Lesce—Podvin
Pred dobrim mesecem je bila v Ljubljani prva pismena ponudbena licitacija za oddajo gradbenih del za preložitev ba-novinske ceste prvega reda št. 2. v odseku Podvin—Lesce. Po proračunu bi znašali, kakor smo že poročali, izdatki za gradnjo te ceste 8.937.000 din. Ta cesta se bo gradila iz posojila 11 milijonov din, ki ga je banska uprava najela pri Poštni hranilnici. Licitacija, ki je bila 15. julija v Ljubljani, pa ni uspela.
Da bi se še letos pričelo z deli, je ban dr. Natlačen odločil, da se gradbena dela oddajo z direktno pogodbo. Ponudbe za tako direktno pogodbo je pet podjetij predložilo do 10. avgusta, nakar je bilo delo oddano gradbenemu podjetju J. Slavec & Com., družbi z o. z v Kranju. Pri tej direktni pogodbi je banska uprava izločila dobavo kock. gramoza in eruptiv-nega kamenja za površinsko obdelavo cestišča. Kocke, gramoz in kamenje bo dobavila sama banska uprava v lastni režiji in bo v ta namen odprla poseben kamnolom v Kamni gorici. Tvrdka Slavec je prevzela gradbena dela s proračunskim zneskom 7,142.000 din, in sicer s popustom 1.95%. torej za znesek 7.002.000 din. Dobava kock, gramoza in kamenja pa bo saìsteveàa. izdatke * višini 2^30.000 din.
Kako se tihotapijo trošarinski predmeti
Kako velik obseg zavzema tihotapstvo trošarinskih predmetov v nagi dTŽavi nam zgovorno pričajo podatki, ki so bili izneše» ni v nedeljo na kongresu preglednikov finančne kontrole v Splitu. Seveda se ti podatki nanašajo samo na zalotene primere tihotapstva in predstavljajo morda le mai-hen del celotnesa obsega tihotapstva. Or« gani finančne kontrole so lani odkrili 225 tiso? 583 primerov raznih fiskalnih pregre-škov in odpade na enega organa finančne kontrole 53 takih primerov. Med drugim so organi finančne kontrole zaplenili 35.000 kg tihotapljenega sladkorja. 19.100 kg kave. 13J60T kg bencina, 11.778 komaidov žarnic. 23.500 hektoliterskih stopenj špirita. 8538 litrov likerja, 647.600 litrov vis na. 2l»0 bi piva. 12.500 kg inozemskega tobaka. 55.600 inozemskih cigaret, 1650 inozemskih cigar. 131.200 kg domačega tobaka, 1&3.000 kg soli, 404.000 zavitkov ciga5 retnega papirja, 16.750 komadov vžiga ini _ kov, 397.000 komadov kremenSkov za vžigalnike itd. Izredno veliko število primerov pa odpade na odkritje taten i h prekrš« kov. Prav zanimiva pa bi bila statistika, ki bi vsebovala podatike za posamezne banovine.
Znatno povečan uvoz motociklov
O naglem letošnjem povečanju uvoza avtomobilov smo že poročali. Vzporedno s povečanjem uvoza avtomobilov pa je v izredno znatnem obsegu narasel tudi uvoz motociklov, kakor nam to kaže naslednja primerjava.
število uvoženih I. poli.	motociklov
1935.	88
1936.	229
1937.	863
1938.	2403 V primeri z lanskim letom se je uvoz
motociklov po številu povečal za 180 °/o. V primeri z letom 1935. pa je bil letos skoro 30krat večji. Največ motociklov smo letos uvozili iz Nemčije, namreč 1909 motociklov (lani 823) v vrednosti 8.0 milijona din (lani 3.0). Od celotnega števila uvoženih motociklov odpade torej na motocikle iz Nemčije 8OV0 (lani 95 «/0).
vrednost v milijon, din 0.8 1.1 3.3 8.6
Gosnodarske vesti
— Ustanovitev avtomobilske tvornice v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je ta-mošnja družba za trgovino z avtomobili »Arandjelovič« d. d. dobila koncesijo za gradnjo tvornice avtomobilov. Tvornica naj bi se zgradila v okolici Beograda. V ta namen l» ustanovljena posebna delniška
dražba. Pravila te nor® družbe 00 4e pripravljena in bodo te dni predložena trgovinskemu ministrstvu v odobritev. Zaenkrat še ni znano, katera inozemska avtomobilska tvrdka je v zvezi s to ustanovitvijo, odnosno od katere inozemske tvornice avtomobilov bo beograjska tvornica dobila licenco za avtomobile in motorje. Po beograjskih informacijah bo nova tvornica v početku uvažala motorje, medtem ko bodo ostali deli izdelani pri nas. Pozneje pa naj bi tvornica izdelovala tudi avtomobilske motorje na podlagi inozemske licence.
= V Pančevu bo zgrajena posebna tvornica linoleja. Industrializacija okolice Beograda zlasti forsirano napreduje v Pančevu. Poleg tvornice radijskih aparatov tvrdke »Philips« gradijo sedaj v Pančevu še 6 drugih industrijskih podjetij. Sedaj poročajo iz Beograda, da namerava skupina domačih podjetnikov zgraditi v Pančevu veliko tvornico linoleja s stroški 6 milijonov dinarjev. To bo prva tvornica linoleja na Balkanu.
= Država bo zgradila velik paviljon na beograjskem velesejmu. Kakor dozna va beograjski »Jugoslovenski kurir«, je na merodajnih mestih odločeno, da bo država na beograjskem velesejmu zgradila velik paviljon. Za gradnjo tega paviljona je rezerviranih 5500 m2 razstavnega prostora. V paviljonu bodo razstavljali svoje proizvode državna in poldržavna podjetja. Za prihodnji pomladni velesejem bo tudi Nemčija zgradila svoj lastni paviljon, za katerega je prav tako rezerviranih 5500 m* razstavnega prostora.
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo gabrovih držajev za orodje, sirkovih metel, cinkovega belila, mavca, vrvice, pocinkane jeklene vrvi in konopnenih cevi.
Borze
16. avgusta
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem pri vatnem kliringu je bil promet vrhu tega v grških bonih po 29.3750. Nemški klirinški čeki so danes občutneje popustili in stanejo v Ljubljani 14.47, v Beogradu 14.4578 in v Zagrebu 14.46, odnosno za konec avgusta 14.4750 za 15. september 14.50 in za konec septembra 14.45.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 485.50 (v Beogradu po 484.25). Promet je bil zabeležen samo še v 7% investicijskem posojilu po 100.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2373.66—2388.26 Berlin 1744.02 — 1757-90, Bruselj 732.45
—	737.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.79 — 213.84, New York 4322.26
—	4358.57, Pariz 118.22 — 119.65, Praga 150.19 — 151-29, Trst 228.44 — 231.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.9050, London 21.2975, New York 436.8750, Bruselj 73.50, Milan 22.9750, Amsterdam 238.25, Berlin 175.10, Dunaj bankovci 33, Stockholm 109.7250, Oslo 106.95, Köbenhavn 95.0250, Praga 15.0750, Varšava 82.20, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 484 — 485.50, 4»/o agrarne 61.50 — 63, 40/0 severne agrarne 61.75 — 62.37, 6% begluške 93 den. 6% dalm. agrarne 91.75, den., 7% stabiliz. 98.50 den., 7% invest. 99 — 100, 7% Seligman 99 den., 7% Blair 94 — 95, 8<7o Blair 98.50 den.; delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 229 den., Trboveljska 180 den., šečerana Osijek 115 bi., šečerana VeL Bečkerek 600 bL, Osi-ječka ljevaonica 180 — 220, Dubrovačka 350 den., Oceania 770 bL, Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 484 — 484.50 (484.25), za sept. — (484.20), za dee. 484.25 — 484.50 (484.25), 4% agrarne 62.50 — 63, 4"/o. severne agrarne 61.50 den., 6% begluške 93 — 93.50 (93.25), 6</0 dalm. agrarne 92.25 — 92.50 (92.25), 7% stabiliz. 98 den., 7°/o invest. 99.25 — 100, 7% Seligman 99 den., 7°/0 Blair 94 — 94.25 (94), 8% Blair 99.50 — 99.75 (99.75), Narodna banka 7280 — 7300 (7300), PAB 233 — 235.
Blagovna tržišča
«ITO
+ Chicago, 16. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za se.pt. 60.25, za dee. 62.50, za maj 65.375; koruza: zia sept. 50.50, za dee. 47.
-j- Winnipeg. 16. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 67, za dee. 65.50, za maj 68.75.
-j- Novof-adska blagovna borza (16. t m.) Tendenca m'rna. Pšenica: nova (78 kg); baška 147 — 152; srem., slav. 142 __ 147, banatska 147 — 152; potiska 151 — 153; Koruza: baška 128 — 130; banatska 126 do 128. Oves: baški 118—122.50, slavonski 118 120. Ječmen: baški in sremski 64-65 kg 140 do 145. Moka: baška »Og< in >Ogg< 255
—	265; >2< 235 — 245; >5< 215 — 225; >6« 105 - 205; >7c 165 - 175; >8< 110 -1155. Fižol: baški sremski v vrečah 11750
—	125. Otrobi: haški sremski 9250 — 97.50.
BOMBA2
+ Liverpool 15. avgusta. Tendenca stat
na. Zaključni tečaji: za avg. 4.52 (prejšnji dan 4.55), za dee. 4.61 (4.64), za mare 4.68 (4.71) New York. 15. avgusta. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 8.11 (8.09),
Po kočevskift vaseh zažiga neznanec
V dveh mesecih 2e tretji požar na Mlaki
Kočevje, 16. avgusta »Jutro« je dne 14. junija objavilo članek o grozotnem požaru sredi kočevske vasi Mlake, ki bi v močnem vetru skoraj pogorela, ce bi se gasikem ne posrečilo požar lokalizirati. Dasi je bilo reševanje trajno otežkočeno, je takrat kljub vsemu prizadevanju požrtvovalnih gasilcev pogorela posestniku Königu Ivanu z Mlake št. 19 stanovanjska hiša s hlevom, veliko škodo pa je ogenj povzročil tudi na sosednjih hišah.
štirinajst dni po tem dogodku smo poročali o drugem požaru na Mlaki, ki je posestniku Schauerju uničil skedenj, poln sena in poljskega orodja. Vaščani maie vasice Mlake, ki je nekako v sredini med Kočevjem in Staro cerkvijo, so bili po tem ponovnem požaru prestrašeni in vznemirjeni do skrajnosti. Organizirali so takoj nočne straže, ki pazijo na vsakega, ki se v večernih urah približa vasi.
Vsa skrb vaščanov pa tudi prizadevanje nočnih straž, da bi se v Mlako povrnil mir, pa sta. kakor je videti, zaman. Na Veliki šmaren je okoli 9. zvečer izbruhnil v vasi ponovno ogenj, in to že tretji v mesecu, ki je še od prvega požara hudo oškodovanemu posestniku Königu Ivanu uničil skedenj. Gospodarsko poslopje, ki so ga bili pri prvem požaru na Mlaki gasilci z vso požrtvovalnostjo rešili, je sinoči pogorelo do tal. Posestnik König je imel v skednju seno, žito, pa tudi voz in nekaj poljskega orodja. Ker mu je ogenj 12. junija takisto že uničil mnogo poljskega orodja in pridelkov. je danes ta nesrečni pogorelec tako rekoč brez vsakega poljskega orodja in brez gospodarskih poslopij. Hišo si je bil v dveh mesecih po prvem požaru popravil ter jo prekril s strešno opeko, kar je še sreča v nesreči, ker bi mu zadnji požar na komaj dvajset metrov oddaljenem sked-aju gotovo znova zajel tudi stanovanjsko hišo, če bi bila krita s skodlami.
Priprave za dirke na Murskem polju
Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru obstoji že več ko 60 let in je v tej dolgi dos bi storilo mnogo za znano murskopoljsko konjerejo. Ni minilo nobeno leto, da bi ne priredilo ene ali dveh dirk na katerih so kmečki rejci preizkusili svoje ameriške kasače. Potem so šli z njimi na druga dirkališča, celo na nemški Dunaj, in dosegli povsod lepe uspehe. Lani 60 se naši dirkači častno uveljavili na dirkah v Beogradu, lelos na pomlad pa je žrebec Perun iz ljus tomereke kmečke reje zmagal na zagrebškem dirkališču v jugoslovenskem kasaškem derbyju.
Tudi letos pripravlja kolo jesensko dir_ ko in sicer za nedeljo 4. septembra. Pričaf kovati je, da bodo vozili že znani najboljši konji domače reje. pokazali pa se bodo tudi začetniki — dvoletniki In triletniki, vsi iz žlahtne kasaške krvL
Priporočamo vsem ljubiteljem konj in konjskega sporta da pridejo 4. septembra na zeleno Mursko polje. Zveze z vlaki so na vse strani ugodne. Tam, kjer so ^avtobusi na razpolago, priporočamo družabne izlete z njimi.
Proporcije za posamezne dirke so naslednje:
I. dirka dravske banovine — heatska vožnja: Enovprežna dirka za 4 do 12 let stare konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1.600 m (distančni drog 160 m). Popusti: konjem, vzgojenim v lasti posestnikov lju« tomerskega sreza, 20 m, mai den 20, konjem, ki še niso dobili 1000 din nagrade 20 m. Dodatki: za vsakih 1000 do 3000 din 20 m za vsakih nadaljnjih 3000 din 20 m. Nagrade: 1.500 (800, 400. 200. 100) din.
IL dirka s>Baka«; Enovprežna dirka za dveletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1.400 m. Popusti vozačem ki še niso zmagali. 20 m. Dodatki žrebcem 10 m. Nagrade: 800 (350, 200. 150. 100) din.
III.	dirka — druga heatska.
IV.	dirka »Ljutomer«: Enovprežna dirs ka za triletne konje, vzgojene v Jugoslaviji Proga 2.000 m. Popusti konjem v lasti posestnikov ljutomerskega 6reza 20 m, konjem, ki še niso pridirkali 200 din, 20 m. Dodatki: za vsakih 500 din 20 m do 1500 din, za vsakih nadaljnjih 1000 din 20 m. Nagrade: 1200 (600. 300, 200, 100) din.
V.	dirka — tretja heatska. VL dirka Centrale dunavskega kola ja-
hačev »Knez Mihajlo« — galopska dirka ravna: Galopska dirka za vse konje. Pro« ga 1600 m. Nagrade: 1000 (500, 300,200) din VIL dirka »Zagreb«: Dvovprežna dirka za 3 do 12 let stare konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2.600 m. Popusti konjem, vzgojenim in v lasti posestnikov ljutomerskega sreza, 30 m, triletnim 30 m. Dodatki za vsakih 1500 din 30 m, vozovi z gumijastimi obroči 30 m. Nagrade: 1800 (900, 400, 300, 200) din. Konje je prijaviti ea_ mo 28. t. m. od 9. do 12. pri blagajniku g. Francu Žitfku v Ljutomeru.
OTROŠKO MODROVANJE
Mala Bredica gleda svojo mater, kako do-fi sinka. Končno de:
— Mamica, a tatek vedno pravi, kako da mora sam rediti vso družino...
Tužnim srcem javljamo, da nas je previde na a sveto-tajstvi svete vere zapustila v starosti 68 let naša nadvse ljuba zlata mama, stara mama, sestra, svakinja in tašča, gospa
Valentina Kočevar
roj. ER2EN
VDOVA VINSKEGA TRGOVCA POSESTNIKA IN GOSTILNIČARJA NA VRHNIKL
Nepozabno pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v četrtek, dne 18. tvgusta 1938 ob 3. uri pop. lz hiše žalosti, fembičeva cesta 20 na farno pokopališče. VRHNIKA, dne 16. avgusta 1938.
Sslajoéf ostali«
JO6KO, «ta; M3NKA por. ZORE, NADA P«. HOČEVAR, ANICA učiteljica, hčere; RUDOLF ZOBE, trgovec, Mr. ph. SLAVKO HOČEVAR, zeta. Vmüd: JAKEC, MOJCA, JANEZ, ANDREJCEK — ter ostalo sorodstvo. .
Kdo je rieben požigalec, ki vznemirja marljive vaščane male kočevske vasice, v kateri je nastanjenih tudi skoraj polovico kočevskih Slovencev, je zaenkrat še vsem uganka. Vaščani so prestrašeni do brezumja, več ko gotovo pa je, da bo ta nenehna vznemirjenost zapustila neugodne posledice tudi pri otrocih, ki so, kakor pripovedujejo matere, še od prejšnjih dveh požarov na Mlaki zastraženi tako zelo, da v nemirnem spanju prekriče prenekatero noč.
Ogenj so prvi opazili ljudje v Stari cervi, ki so takoj alarmirali gasilce. Na kraj nesreče so prispeli v kratkem času vsi gasilci iz okoliških vasi. Kočevska motorna brizgalna je iz mlake, ki je za vasjo, brizgala vodo na sosednja gospodarska poslopja ter jih zavarovala pred ognjem. Sicer pa ostalim gasilcem ni bilo potreba mnogo gasiti, ker stoji skedenj precej na samem, pa so se zategadelj omejili predvsem na zavarovalna dela.
V našem poročilu o drugem požaru v Mlaki, ki smo ga objavili v zadnjih dneh meseca junija, smo poudarili, da zažiga po kočevskih vaseh sadist, ki očividno uživa, da vznemirja ljudi vselej takrat, kadaT se zbero h kakšnemu slavju. Ko je na Mlaki prvič gorelo, so imeli gasilci iz okoliške kočevske vasi veselico na Bregu. Drugi požar na Mlaki je nastal v večernih urah največjega razmaha jubilejnega slavja gasilskega društva iz Kočevja ter kronal jubilejno veselico kočevskih gasilcev z ognjenim krstom. Ko je na Veliki šmaren privabilo farno proščenje precejšnjo množico ljudi v Staro cerkev, so se ljudje upravičeno bali že preko dne, da bo v večernih urah izbruhnil spet kje v bližini požar. Njih slutnje so se uresničile, kajti komaj se je zmračilo, je Mlaka spet zasijala v ognju, ki ga je podtaknila zlobna roka od mirnih vaščanov tisočkrat prekletega sadista.
Ker je prejšnji petek posestniku Leserju v Dolgi vasi pri Kočevju takisto pogorel skedenj, in je bil ta požar tudi podtaknjen, vaščani iz Mlake in vseh okoliških kočevskih vasi upravičeno domnevajo, da poži-galca ni mogoče iskati kar v vasi sami, ker je tu več ko otipljiv dokaz, da se nahaja na Kočevskem požigalec, ki se pojavlja zdaj v tej zdaj v drugi vasi ter iz naslade ali pa iz maščevanja zažiga skednje, kozolce in hleve. Orožniki so marljivo na delu, da bi iztaknili zločinca, ki napravlja ljudem neprecenljivo škodo, njim samim pa dela čez gLavo.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A.
Din Din Din Din Din Din Din
Din
REIN IN DRUG Zagreb,
GAJEVA 8.	ILICA 15,
obvešča neobvezno: V V. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 15. avgusta izžrebani naslednji dobitki:
Din 100.000 št. 16819 67317 Din 80.000 št. 96828
60.000 št. 12909 15621 50.000 št. 35019 57487 57541 35.000 št. 46598 25.000 št. 31708 20.000 št. 41365 60578 75719 15.000 št. 37248 67348 79530 12.000 št. 16504 49150 52987 88360 92599
10.000 št. 3670 12336 17181 27962 35903 35978 37867 41217 51791 59201 66745 77039 81369 83474 87451 po Din 8.000.—: 22848 25718 27819 28019 28944 29218 34364 37051 40885 44938 53256 54001 54813 65913 73616 75868 76221 78089 78092 82534 82939 87884 95207 95629
po Din 6.000.—: 8629 9291 10314 11537 20480 26027 39273 39621 40726 44146 45120 46048 48139 60028 64364 68788 72781 77775^0354 pod Din 6.000.—: 5300 8884 11420 20985 32484 36827 36846 41357 44137 49595 54495 54704 63480 64406 68844 71936 76014 81953 83617 92896 95465 96233 97244 99547
po Din 8.000.—: 13116 14757 15787 21130 26702 27302 27929 38974 41675 45457 49694 54176 55728 65716 68688 71598 90737 91231 92786 93057 95927 98417
Razen tega je bilo izžrebanih še 2.300 dobitkov à Din 1.000.-^ dne 16. avgusta pa naslednji dobitJti: Din 200.000 št. 51614 Din 80.000 št. 42308 60.000 št. 87540 40.000 št. 62802 35.000 št. 25534 25.000 št. 48219 81529 20.000 št. 2662 5976 13887 30105 75774
15.000 št. 27814 79732 87746 12.000 št. 852 22101 24380 44749 73700 po Din 8.000.—: 1055 13127 18315 23100 24847 26549 33290 41887 53653 61458 62554 80176 82084 82239
po Din 10.000.—: 22080 25123 25578 26378 35734 40351 43833 47793 53700 59559 64055 65709 79969 85755 90397
po Din 6.000.—i 264 718 6013 8083 15559 16502 24959 27563 28540 33799 47039 51813 58644 65802 68818 74574 86620 95985
po Din 5.000.—' 4508 4628 9113 15615 18431 36766 39089 39506 48048 52086 54883 67389 72766 85279 90650 92450
po Din 3.000.—t 11290 18126 20484 24072 27807 3199 32413 48313 53749 63268 72201 73336 81406 83357 98567 98571
Bann tega Je Mio kžrebenfh Se 1800 do-Mffcov à Din 1.000.—.
Popolno uradno Hsto dobitkov, Izdano in kontrolirano od rane državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreSkov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Mio**) toefeMtfe bo ** n. t mt
Din Din Din Din Din
Din Din
>JUTRO« št. 189.
6
3
SreSa,üLyTTT. T33S.
db zakQnjfkn manevra«
Za ta hrib so prelivali kri
r Strela zažgala
žitno pelje
Kmeta Stastnika iz Kojetina na Ce-škoslovaškem je na polju presenetila re-vihta. Odpravil se je z vozom hitro domov in je k vozilu pripel kosilni stroj. Nenadno je treščilo za vozom in v istem tre nutku je začelo žitno polje ob poti goreti.
Konja sta s« cd silnega treska prestrašila in utekla v galopu domov. Ustavila sta se pred hlevom. Tu je Stastnik v svoje presenečenje opazil, da je pripeljal domov samo borne ostanke kosilnega stro. ja. Blisk je namreč treščil v stroj, ga uničil in preskočil na polje. VsP razbite in zverižene kose stroja je našel kmet potem na poti.
Hrib pri čangkufengu, katerega so se hoteli polastili Japonci, ki pa ga Rusi ne dajo
iz svojih rok
Petrolej v Antarktidi
Znani ameriški bogataš in polarni raziskovalec Lincoln Ellsworth, ki odide letošnjo jesen na svojo četrto odpravo v Antarktido hoče tam oh tej priliki iskati petrolejskih ležišč. Ellsworth pravi, da je na svojih prejšnjih odpravah na pacifiški strani antarktične celine našel fo-silije, ki dopuščajo s precejšnjo gotovostjo sklep, da je tam tudi petrolej. Ekspe-dicija odpluje 1. novembra z ladjo s>Wyatt Earp« iz Kapskega mesta.
Jedro sovraštva si jo In Japonsko
Obe ršvallnfi v Aziji segata po kitajski zemlji
Da ima sovjetska Rusija na Daljnem vzhodu svoje zahteve, ki jih bo skušala prej ko slej uveljaviti je izven dvoma. Takšne pretenzije je imela že caristična Rusija, samo jim ni znala priti uspešno ** okorn. Pokrajini Siokiang (Kitajski vzhodni Turkestan) in Vnanja Mongolija cianes samo še formalno pripadata Kitajski. V idejnem pogledu sta že davno testa vna (iela so v j : t »k e Rusije. Boljševiško prodiranje v Sinkiang se je začelo z gradnjo turkestanskc-sibirske železnice (Türk. sib, ki veže obmejno področje Sinkianga z zapadno sibirskim vojnim središčem Kuznjieckom. Ruske železniške zveze se podaljšujejo tudi preko meje .Tik pred dovršitvijo nahajajoča se proga Alma Ata ima nalogo, zvezati glavno mesto Sinkianga, Umruči. z ruskim vojno-indu-s-trijskim področjem v Uralu. Dogotovlje-ni železniški nasipi iz Alma Ate ter iz Sergicipola rabijo že danes kot prvovrstna avtostrada.
Tudi v Vnanji Mongoliji se čuti Rusija domačo. V Ulan-Batoru (Urgi), prestolnici mongolske ljudske republike, vladajo agenti Moskve. Ogromen trikot Bajkal-sko jezero.Sevcrni Sahalin-Vladivostok je prav za prav eno sa.m0 ogromno vojaško taborišče vzhodne rdeče vcjske, kateri poveljuje maršal Bliicher-Galen. Ta vojska šteje pol milijona mož in je trajno v mobilnem stanju. T;e oddelke je Rusija organizirala zategadelj, da bi imela na zapadni fronti v slučaju potrebe popolnoma preste roke. z drugimi besedami, ruska vzhodna vojska je izrazito borbena in vpadna formacija. Iz poraza v rusko-japonski vojni se je nova Rusija naučila, kaj pomeni prevažanje vojaštva iz Evrope v Azijo. Sedež nove ruske vzhodno-azij-ske vojne industrije je v Komsomolsku. Za to mesto ni pred nekaj leti vedela živa duša. danes pa ima 150 tisoč prebivalcev. Gospodarstvo v teh krajih je tako urejeno, da se briga izključno za prehrano vojske na svojem področju.
Da bi ojačila zmoglijvost transsibirske železnice, je Rusija zgradila tod še en tir. Poleg tega gradijo Rusi v teh krajih novo železni sik o progo Bajkal-Amur. Ta proga se odcepi kakšnih 400 km nad Bajkalom ter vodi k dvema morskima oporiščema: v Nikolajevsk in Sovjetsko Gavan.
I ztega, kar smo povedali, je jasno kakor beli dan, da se Rusija pripravlja na Daljnem vzhodu. Proti komu pa? Odgovor ni težak. Pripravlja s; za spopad z Japonsko.
Japonska je postala v zadnjih desetletjih jedro spora na Daljnem vzhodu in na Tihem oceanu. Kakor jež, srši s svojimi bodicami na vse ^strani: proti Ameriki, Angliji in Franciji, da o Rusiji sploh ne izgubljamo beside.
Moč Japonske je začela naraščati v času, ko so se zapadno-evropske sile vgnez-dile na kopnini Tihega oceana, v stremljenju da bi se otresla jerobstva velesil, predvsem Amerike, kateri ni hotela dati prilike, da napravi iz nje kolonijo, se je Japonska postavila na lastnP noge. najprej gospodarsko, potem še politično. Proces samostojnosti je precej hitro dozoreval. L. 1848 j? imela Japonska komaj dobnh 20 milijonov ljudi. L. 1872 jih je bilo že 33 milijonov, danes šteje okrog 70 milijonov prebivalcev. In številčna množina japonskega naroda je pozročila, da je nastal v japonski državi problem, kako prehraniti vse te ljudi?
Ozemlje, ki ga ima Japonska od prej, je premajhno, da bi moglo nasititi vse sinove svojega naroda. Tako se je iz tega položaja izcimila ekspanzija. Treba se je bilo širiti in se razširiti — toda kam? Proti vzhodu ni bilo nobene možnosti več. Tam ni bilo kopnine, kolikor pa je eksi-stirala, je bila že v trdni posesti močnih držav. Tako je Japonski preostalo samo širjenje na bližnje otoke. In res, otoki so po vrsti prehajali v japonsko last Najprej Kurili (1875), potem Bonin (1876), Ru-Kiu (1879), Vulkansko otočje (1881), Formoza (1895), južni d:l Sahalina (1905), končno še Koreja (1910). Med svetovno vojno je dobila Japonska še nemški Cing. tav. A z mirovno pogodbo so evropske velesile, zmagovalke v svetovni vojni, poverile Japonski se mandat nad največjimi nemšltimi kolonijami v Južnem morju (Marjansko, Karolinško in Ma.ršalsko otočje). Vse to pa naraščajoči sili japonske industrije in prebivalstva ni danes dovolj. Zato se je Japonska lotila Kitajske. L. 1932 je ustaiovila samostojno državo Mandžukuo, ki je bila nekakšna baza za prodiranje v ogromno kitajsko cesarstvo. Toda pokazalo se je v razmeroma kratki dobi. da ta umetna država ne morP zadovoljiti japonskih potreb po sirovinah, po
drugi strani pa ne more sprejeti vseh izdelkov japonske industrije.
še za carističnega režima je videla Rusija v Japonski tekmeca v deželah Daljnega vzhoda. To križanje medsebojnih interesov je dovcdlo do rusko-japonske vojne 1. 1905, ki se je končala za Rusijo s porazom in z izgubo Port Arturja. Tega poraza Rusija še vedno ni prebolela. Niti svetovna vojna ni zacelila velike rane z mandžurskega bojišča. Sovraštva proti Japonski ni mogla omiliti niti boljševiška ideologija, ki je danes v Rusiji na krmilu. Nasprotno, zdi se, kakor da je rdeča Rusija pod sedanjo vlad0 japonsko mržnjo še bolj razpihala. Posledic.; teh dogodkov se kažejo v spopadih pri čangkufm-gu ter ni izključeno, če ne pride do mirne poravnave, da s? bo ta borba nadalje, vala tam, kjer ima prav za prav izhodišče: pri Vlad;vostoku, ki je pač najbolj boleči ruski trn v stopalu današnje Japonske .. .
Otroci se dvobojujejo
V Ogrski Subotici se je odigrala strašna otroška tragedija. V samotni dvorani neke tamkajšnje kavarne sta se dva devetletna dečka igrala s samokresoma. Eden je bil navadna otroška igrača, o dragem samokresu pa sta menila, da je prazen. Posnemala sta dvoboj s pištolami in tedaj se je pravi samokres, ki je bil nabit, sprožil in krogla je soigralcu prebila čelo, da se je zgrudil mrtev. Drugi deček, kava mar jev sin ,je dobil živčni pretres.
Stara granata
ubila pet otrok
Na polju pri Lucku v Voliniji je več dečkov našlo staro granato iz vojnega časa. Otroci so z izstrelkom tako neprevidno ravnali da se je razpočil. Pet dečkov je ostalo na mestu mrtvih, dva druga je težko ranilo.
Smrt zavoljo
morske bolezni
V Rouenu je umrl 221etni angleški študent A. J. Barker na poslcdicah zelo viharne vožnje preko Rokavskega preliva. Zdravniški izvid se je glasil: s Srčna kap zavoljo morske bolezni.«
Strela kot uspešen zdravilni pripomoček
Nekemu 24Letnemu Londončanu s; je pred več nego šestimi leti pri neki nogometni tekmi primerila nezgoda, zavoljo katere mu je ostala ena noga mrtvoudna. Mladi mož se je moral opirati na palico, kajti noga ni nosila telesa.
Med hudimi nevihtami ,ki so divjaL te dni v Angliji, se je mladi mož, ki je bil na izletu, zatekel pod drevo. V drevo je treščilo, blisk je oplazil tudi Waltersa, ka kor se imenuje mladi mož.
Sedaj opisuje svojevrstni, ščemeči in obenem vreči občutek, ki ga je imel, ko je šinila strela vzdolž njegove oolne noge. Ko se je Walters zbral od strahu, je začudeno ugotovil, da :nu je mogoče «-tati na tej nogi, ne da bi se opiral na palico. Nogo je lahko gibal po mili volji in je odšel tak0 tudi domov. Zdravniki, ki so ga pr iskali, menijo, da ni izključeno, da je električni udarec ozdravil mrtvoudno nogo.
Reševanje ruskega polarnega brodovja
Trideset parnikov in ledolonrilcev bo s-eseaih preteče
pogube
V našem listu smo poročali večkrat o negotovi usodi kakšnih trides tih ruskih parnikov in ledolomilcev, ki so v jeseni preteklega leta zamrznili v Severnem Ledenem morju. Večino teh ladij so smatrali že za izgubljene, a kakor sedaj poročajo^, katastrofa ni bila tako huda.
Ledni oklepi okrog njih so začeli popuščati in obstoji upanje, da se bo vse brodovje rešilo. Na pomoč jim je prispel ledolomilec ->j2rmak«, ki mu je uspelo prodreti do kritičnega pasu, založiti ne-
katere ladje s premogom, in jim odpreti pot skozi ledovje. Ledolomilec Krasin«, ki j: obtičal istotako v ledu, se je sem osvobodil in je odplul z zalogo premoga iz Nordvijskega zaliva proti drugim ladjam, da jih preskrbi s kurivem in jim pomaga iz ledne nevarnosti.
^ostani in ostani član Vodnikove družbe!
France in Marijana v Londonu
Punčki za prestolonasledttico Elizabeto in princeso
Margare to-Rosé
Na londonski kolodvor Victoria sta te dni prispeli dve nenavadni potnici — punčki France in Marijana, kateri so poklonili francoski otroci angleškima princesama Elizabeti in Marge riti-Rose za obiska angleškega kralja in kraljice v francoski prestolnici.
France in Marijana sta nedvomno najdražji punčki svoje vršite. Oblečeni sta kakor odrasli ljudje, nosita dragulje kakor živa dekleta in sta bili izdelani v najdražjih pariških modnih salonih. Imata tudi svojo prtljago, ki je prišla skupno z njima na cilj v dvajsetih kovčegih. V njih so bi-
le obleke za France in Marijano. Poleg tega so poslali Francozi v London dva avtomobilčka s pravimi motorji.
Zaboj, v katerem sta se pripeljali France in Marijana iz Pariza v London, je tehtal blizu dve toni. V dolžino je meril 14 čevljev. Naslov pošiljatve se je glasil na princesi Elizabeto in Margareto-Rose, kot od-pošiljateljica pa je bila označena Madame Georges Bonnet, »au nom des enfants de France«. Gospa Bonnetova. soproga francoskega zunanjega ministra, je namreč izbrala punčki ter ju odpremila čez Rokavski preliv.
Punčki France tal Marijana na razstavi v Theatre Marigny v Parizu. Pred odpošiljatvijo jl London so si ju ogledali mnogi zvedavi Parižani
Po zaključenih vojaških vajah v Franciji defilira topništvo mimo predstavnikov
najvišje državne oblasti
šestnajst mrtvih, ena živa
Nesreča češkoslovaškega potniškega letala Praga-Pariz
Kakor smo že poročali v nedeljskem »Jutru«, se je primerila v Badnu huda letalska nesreča, ki pomeni najhujšo katastrofo češkoslovaškega civilnega letalstva. Letalo tipa Savoia-Marchetti, ki je okrbovalo promet na progi Praga-Pariz, je treščilo na zemljo. V trenutku nesreče je bilo v aero-planu 17 potnikov, šestnajst jih je obležalo mrtvih pod razbitinami, stesvardesa Marija Krentnerjeva pa je po naravnost čudežnem naključju ostala živa. Padla je namreč iz aeroplana proti zemlji in jc ob-visela na veji nekega drevesa 5 m nad zemljo. Pozneje je padla na tla iz te višine in je dobila pri tem samo lahke poškodbe na nogi.
Letalo je odletelo na pot na dan nesreče ob 9. uri zjutraj ob ugodnem vremenu. V bližini Oberkircha pri Badnu je zašlo v gosto meglo. V tem goratem predelu ni videl pilot naprej ne nazaj in je letel na slepo srečo brez orientacije, nekaj časa v višini tisoč m, potem ko je prejel iz Strassburga povelje, pa niže. Ukaz se je glasil, da se mora spustiti na 600 m višine. Podoba pa je, da je bilo letalo še bolj nr.:ko. kajti nenadoma je zadelo ob krošnjo 20 m visokega drevesa, ki je štrlelo proti nebu. To je bilo dovolj, da je kosila strašna smrt. Hipoma so letalo objeli plameni in uro pozneje je bila o nesreči obveščena najbližja orožniska postaja. Šestnajst potnikov so našli mrtvih pod razvalinami. Bili so zogleneli, niso pa imeli nikjer opeklin, kar priča. da je nastopila smrt zelo hitro. Ste-wardes Krentnerjeva je obležala po svojem padcu z drevesa na zemljo nezavestna in je prišla k sebi šele v bolnišnici.
Krentnerjeva je doma z Dunaja. Je češkoslovaška državljanka in je bila v službi na letalu od aprila letošnjega leta. Majhne
in drobne postave je kakor nalašč za službo na letalih. Ima 23 let, govori poleg če-ščine. ki je njen materin jezik, tudi nemški, francoski, angleški in italijanski, kar jo uposablja za njeno službo. Preden je nastopila službo na letalu, je bila strojepiska in ima namen preživljati se ob stroju tudi pozimi, ko bo promet med Prago in Strass-burgom počival. Oče stewardse je bH prej lastnik tobačnega koncema v Dražda-nah. zdaj pa je avtomobilski podjetnik v Jugoslaviji.
Ponesrečeno letalo je pripadalo državni zrakoplovbi v Pragi, ki zavaruje v trenutku. ko kupi vozovnico, vsakega potnika za 18 tisoč Kč. Svojci ponesrečenih potnikov prejmejo potemtakem 2.340 tisoč Kč zavarovalnine. V letalu je bilo prostora za 17 potnikov in 3500 kg prtljage. Aeroplan so poganjali trije stroji tipa Walter Pegas, ki so razvijali 2000 k. s. Povprečna brzina poleta je bila 330 km na uro.
3000 obletnica šampanjca
Francija se bo letos oddolžila spominu meniha-benediktinca Pierrea Perrigona, kletarja. ki je 1. 1638. v kleti svojega samostana odkril kipeče vino. Francoska poštna uprava bo porabila to priliko tudi za to, da izda spominsko znamko s Perrigonovo sliko.
Nesreča skakalca s padalom
V Besanconu v Franciji so imeli te dni letalski meeting, pri katerem je našel smrt znani skakalec s padalom J. William. Skočil je iz letala in je priletel na zemljo mrtev. Nesreča je nastala zaradi tega, ker se Williamu ni odprlo padalo.
Plavalne tekme v Wembleyu
Pogled na angleško kopališče v Wembleyu, kjer so se v soboto končale tekme za evropsko prvenstvo v plavanju. Tukaj je nastopil tudi Cerar Tone, član ljubljanske »Ilirije«, ki je dosegel tretje mesto v prsnem plavanju
žrtev neznanega plina
391etni profesor češke realne gimnazije v Olomoucu Karel Pehoc je v zadnjem času v naravoslovnem kabinetu zavoda eksperimentiral z žabami. Ker je uporabljal pri tem hude strupeno pline, je delal s plinsko masko na obrazu. Te dni so ga našli zvečer mrtvega v kabini tu.
Imel je še masko na obrazu toda filter je ležal poleg njega na tleh. Preiskava je ugotovila zastrupitev z neznanim plinom. Znanstvenik je bil po vsej priliki spustil plin na žabe, da bi jih omamil in si je šele potem nataknil masko. Preden pa mu je uspelo priviti filter se je od plina sam onesvestil
ANEKDOTA
Friderik Veliki je podelil nckenra častniku v mirni dobi odlikovanje.
»Veličanstvo!« je dejal svojeglavi ščak, »vojaku se spodobi, da sprejme odlikovanje samo na bojišču.'«
Tedajci ga je Friderik potolaži!: »Ne uganjajte neumnosti, saj vidite, da> zaradi vas ne morem začeti vojne!
VSAK DAN ENA
Najstarejša Angležinja je umrla
V Angliji je umrla najstarejša ženska, gospa Ann Stansell. ki je u čakala 108 let. Še malo pred smrtjo je bila fila in zdTava. Ko je imela 100 let, se se ni peljala z avtomobilom in tudi še ni videla kinematografa. Šele razvoj zvočnega filma je pomenil zanjo novost, ki je zbudila njeno pozornost. V svojem 102. letu «e je starka vsedla v letalo ter je napravila krožni polet. Do svoje smrti je rada pripovedovala vtise s te vožnje po zraku.
de ena zmaga
„Queen Mary"
Največji prekomomik na svetu »Queen Mary«, ki je na svoji zadnji vožnji iz Evrope v Ameriko iztrgala sinji trak Oceana francoskemu prekomorniku »Normandie«, je tudi na povratni vožnji iz Amerike v Evropo dosegla hitrostni rdkord. S tem je trofeja zatrdno v posesti angleške ladje, ki je vozila iz Amerike v Evropo 3 dni, 20 ur ia 42 minut,
Kipar in model
»Ne, dragi moj, dovoK, da ti povem: Jtt. piler ni nosil flanelastih, srajc...«
6>Ric «t Baocjü
14 al turni pregled
Misli ob humoristični knjigi
i.
Travesti ja Jurčičevega »Desetega brata«, ki jo je 6pesnil Ivan Rob, je vstopila v slovensko književno kroniko kot prvo hu« moristicno delo mlade generacije. Po smrti Milčinskega smo se skoraj že odvadili humorja v slovenski književnosti. Samo za oder so nekateri še Rojili to redko in slabotno zel. ki ji naše literarno podnebje nič kaj ne prija.
V tragičnem času, kakor je današnji, bi komično potrebovalo svojega zagovorni« ke pred tribunalom duha. ki razporeja vrednote po njihovi hierarhiji. Temu zagovorniku bi bilo treba samo malo literarnega znanja in logike, da bi ohranil svojo tezo.. Dokazal bi na velikih primerih Cer« vantes.i. Rabelaisa, Molièra, Gogol ja in dru-2ih (iz današnje dobe bi lahko omenil tudi Nušiča), da je komično prav tako kakor tragično sloboko človeško in zato vredno 'ste umetniške pozornosti. Navedel bi najvažnejše izsledke Bergsonovega filozofske« sa traktata o smehu in dokazal, da smejnost niti malo ne zmanjšuje rednega, umetniškega značaja literature, če je humorističen spis zajet iz globokega in dobro napisan. Tako bi bila slovstvena pravda končana, toda v dušah, ki jim je sojeno, da bolj kakor druse občutijo težo dobe. se ne bi nič zja« sni lo.
Ob tem prven, humorističnem delu v slovstveni produkciji mlade slovenske generacije bi bilo treba pisati ne le o komičnem 'n o humorju na splošno, marveč posebej o slovenskem humorju. Kot človeka tras širnega življenjskega občutja ln pesimističnega nazora me ta problem že dolgo živo zanima, zakaj človeška duševnost je ustrojena tako, da rada išče kontrastov. Ko sem pred leti pisal v beograjski »Pravdi« o slo« venskem humorju, sem si zaželel znanstve« ne, kar.ikterološko usmerjene študije, ki bi slonela na podrobni razčlembi naših narodnih pesmi in vse naše humoristične litera« ture.. Ta študija še ni lila napisana in kdo ve. kdaj bo napisana, čeprav je predmet vreden proučevanja. Po avtopsiji sodim, da Slovenci skoraj nimamo resničnega in originalnega humorja. Naša tolikanj poudarjena veselost je namišljena, v kolikor ni odraz pogostih alkoholnih dražljajev. Ta veselost je tako namišljena kakor naša do« brota. zakaj Slovenec ni po naravi srčno dober človek. F. X. šalda trdi to tudi o češkem človeku, pri čemer pravi, da »do-bra.ka (dobričnitka) ne kaže istovetiti s tifoni srčno dobrega človeka. Dejal bi. da pri malih narodih, ki žive na vetrovnih kr'ži« še i h zgodovinskih struj, sploh ne more prevladovati tip dobrega ali veselega človeka. Ce čitam večkrat rabljeno frazo »pristna slovenski humor*, se vedno vprašujem: V čem je jedro tega humorja? Listanje po Štrekljevi zbirki slovenskih narodnih pesmi kaže, da je slovenska šaljivost po veci* ni zbadljivost. šegavost. norčavost, pored-nost, nagajivost in kar je še takih reči, ki so samo različne stopnje osnovnega razpoloženja, o katerem lahko rečemo, da je vse prej kakor resnična veselost. Na dnu take šaljivosti. najsi je na zunaj še tako smešna, stoji kompleks tragičnega življenjskega ob« nitja.. Tak navidezni humor ne poteka iz čiste in vedre veselosti. kn je sama 6ebi namen in ki nima nikakih arrière-pensées, marveč iz podzavestnega občutja zla, stra« hu in zlobe, iz nekih kolektivno ali individualno dednih kompleksov, iz šiloma zatrtih občutij, ki se ne morejo sprostiti. V na* ravi našega naroda, pa naj to hočemo ali nočemo, ve. ko vi nesvobode; iz nje vplivajo na naša čustva zatrti, neizživeti ali slato izživeti goni naroda, ki je več ko tisoč let živel pod tujim pritiskom, pa naj je bil to fevdalni red nemške gospode ali katoliški duhovni red, ki nam je dajal manj svobode kakor velikim in močnim narodom.
Nedavno sem imel v rokah rokopisno zbirko slovenskih anekdot, ki so jih skrbno zbirali nekateri naši odlični kulturni delavci. Tudi ta zbirka me je znova prepričala, da je slovenska veselost iluzionistična in dà naš najboljši humor prehaja bodisi v obscena namisavanja bodisi v pijansko duho« vičenje, v glavnem pa je poln zbadljivosti. Tam, kjer skuša biti humor v pravem smislu, t. j. izraz netendenčne, nemoralizujoče veselosti, je največkrat tako pust in skromen, da se vprašujemo: Kaj je pa tu sme« šnega? Odmislimo si od naše veselosti pristno slovensko zbadljivost. odmislimo si vinsko in spolno razdraženost — kaj še ostane?
Mnogo gradiva za tezo o poman jkl/vem slovenskem čutu za humor ali celo o slovenski brezhumornosti bj nam utegnili da« ti naši humoristični listi. Večidel so živeli ali še žive od prevajanja in prirejanja tujih dovtipov 'm šal. To, kar zrase na domačem zelniku, je najpogosteje kislo. Človeku se je včasih milo storilo ob prizadevanju 6lo« vensk'h humorističnih listov, da bi nudili kaj smeha Če je količkaj kompliciranega duha. si že težko predstavlja primitivno duševnost neznanega sorojaka ki so ga razveseljevali taki omledni dovtipi. Misliti mora na tragiko starih, izčrpanih clownov lei zaradi ljubega kruha prežvekujejo že sto« krat povedane »vice-: kakor kakšno zoprno hrano, ki bi io najrajši izpljunili. Kolikokrat sem si želel nad številkami slovenskih »humorističnih« listov, da bi vendar že dobili — humoristično prilogo. Njihov napor pri iskanju oživljajočega in razveseljujoče« ga smeha, obenem pa lahkota smešenja Ln zha-danja sta mogoča samo tam, kjer ne more biti v sami narodni duši globlje podlage za tisto duševno vedrino, ki je mati sleherne veselosti. Prav tako bi utegnila globlja analiza Alešovčevega. Murnikovega. Malo« vrhovega in Milčinskega humorja pokazati, kako so v njihovih spisih razdeljene plasti a)^ resnično komičnega, b) satirično in ironično smešnega, c) vplivov tujega humorja. O Alešovcu je nedavno pisal Italijan V. I.'~veni. da je bil »ena najtipičnejših figur sodobne književnosti« in eden najznačilnej« šlh humoristov (glej članek »Una luminosa figura d'artista — lo jugoslavo Jakob Aleso vez« v »Popolo di Trieste«, 11. maja 1938) Mar ni tedaj značilno za dejansko razpolo« ženost Slovencev nasproti humorju in njegovim književnim izrazom, da je ta pisa. Mj. ki ie Italijanu »ima luminosa figura d'artista«, živel in umrl celo za naše stkrom« ne razmere čez mero bedno, ter da je danes med najbolj pozabljenimi na našem Parnasu? Slovenski humor se nekje vedno končuje s tragično ostjo. Za »tipično veee_ lostjo« Slovencev se vedno prezračuiejo
kakšne gostilne ali pulijo žela, ki so otti* cala v ranljivem mestu. Potolažimo se: tudi ruski humor ni dosti drugačen. Gogoljeve »Mrtve duše« so nastajale v bolestnih krčih pisateljevega duha in rokopis druge knjige je avtor sežgal v navalu verake blaz«
nostL. Smeh, ka prihaja i* te knjige, je prav za prav bolestna grimasa, Tako se na primer neskončni ruski stepi smeje človek ki je občutil v sebi vao težo zatirane, ne-uteéene ruske duše. AH ne leže mračne sence tudi na najveselejS knjigi Dostojevskega »Sek) Stepančikovo?« Je Fonia Fo« mič smešna ali tragična figura? Ali ni Čehov sam priznaval, da je melanholik in da imajo njegove humoreske, v kolikor niso igravi feljtoni, ozadje trpečega duha? To so samo bežne opombe: toda ruski humor je vzlic temu veliik, kakor je velik v svojem donkibotskem bistvu ves ruski narod...
Umetnostna razstava v Jakopičevem
paviljonu
Anton Kos je priredil svojo letošnjo ljubljansko razstavo v zvezi s katol. esperant-skim kongresom in je ob tej priliki zbral dela 19 slikarjev in kiparjev. Večina raz-stavljalcev je razumela nagib te razstave in je zato razstavila med drugim tudi verske motive. Karla Bulovčeva je portretirala knezoškofa Rožmana v mavcu in oglju. Stane Cuderman je razstavil študije za freske kamniške cerkve. Med Cargovimi risbami bi bil nemara najbolj značilen »Norec«. Delavec pred »Vsakdanjim kruhom« je najekspresivnejši Cargo, tudi »Trnovska cerkev« je po vsebini in obliki iz istega mi-ljeja. Maksim Gaspari je prilil «čebelarju» nekaj mehkejšega tonskega ozračja. Slikarjev folklorni inventar je vsestransko in kvalitetno zastopan. Dolenjsko pokrajino je v lepih sočnih pastelih predočil Božidar Jaka«. Kjerkoli, tako tudi tukaj reprezen-tira Jakopičevo umetniško bogastvo kul-minacijo naših likovnih zmožnosti. Opozarjam na pr. le na »Motiv z Rožnika« (gozd), na rembrandtovsko kompozicijo »Kristusa zdravnika«, na »Cvetice«. Močno je prikazan Franc Kralj, čigar »Križanje«, »Moja mati« in »2etev« (pastel) učinkujejo predvsem v smeri linearno dekorativnega obvladanja figuralnih kompozicij. Kraljev ekspresionizem ima svoj kiparski pendant na pr. v »Prirodi«, v »Veselem paru« ali v »Govedu«, pač pa se v teh delih že oglaša tisti značilni žanrski realizem, ki ga je umetnik pokazal predvsem v drobni plastiki, žal je ta izostala v letošnji zbirki. Košir.jeva pokrajinska olja z Gorenjske so dosegla svojevrsten suhoparen, a enoten ko-lorit. Njegov opisujoč realizem tvori pravo nasprotje k Pavlovčevi slikarsko formalni interpretaciji krajinske snovi. H kvaliteti razstave je pripomogel zlasti Pavlovec z velikim številom prav sijajnih del, na pr. »Mostiček«, »Iz Srednjih Pirnč«, »Gamelj-ni«, »Gozdna pot«. »Pod Radoho«, »špik«, »Sava pri Medvodah«. Tudi Slapernikova olja (»Tihožitje«) ustrezajo po svojem ne-potvorjenem slikarskem občutju. Odlična kompozicija je Sedejeva »Mati z otrokom«. Med Smerdujevimi deli so zlasti značilne njegove znane terakote (»žene« št. 108, 109, 110). Hinko Smrekar riše svoj pravljični svet živali v satiričnem veselju in faunovsko porogljiv. Zelo svež je akvarel »Ob Savi«, delo Avguste šantlove. — Sa£a šantel je razstavil osnutek kompozicije »Slovenskih skladateljev« in pripadajoče detajlne študije figur. Mirko šubic je dal na razpolago barvne skice za freske v župni
cerkvi v Mekinjah. Bruno Vavpotič se lahko ponaša s tremi dobrimi akvareli iz Pariza. Ivan Vavpotič je pokazal svoje moj-sterstvo zlasti v »Maku«, »Gladiolah«, »Cveticah« in v »Breskvah«. Najboljše Zajčevo delo so na razstavi »Slovenski pastirji.« — Slike so bile dobro obešene, pač pa je bila skulptura slabo postavljena, ker se je du-šila v kotih ob stenah. Omenjena kvalitetna dela so privabila na razstavo lepo število obiskovalcev.	F. 8.
Zapiski
Italijanski glas o Salvinijevih »Liriche slovene moderne«. V odličnem italijanskem literarnem tedniiku Meridiano di Rolli a« je izšel dne 14. t. m. daljši prikaz iz« bora iz slovenske lirike, ki ga je priredil prof. Luigi Salvini in izdala Akademska založba v Ljubljani. Prikaz te prikupne knjižice ki o nji upamo,, da bo vzbudila še kaj ugodnih odmevov v Italiji, je prispeval Giuseppe I s a n i. Pisec izraža v uvodu svojega sestavka veselje, da so v Salvinijevi knjižici zbrani v lepem številu tako malo znani sodobni slovenski pesniki in pravi, da so njih proizvodi vredni po« zornosti ne samo specialistov o slovanskih zadevah, marveč sploh vseh prijateljev poezije in čitateljev. ki imajo literarni okus.
V	nadaljnjem označuje italijanski ocenjevalec formalne in umetniške odlike naše poezije, fe je v pesn'kih dveh zadnjih generacij našla na razvojni poti k forma-m evropske moderne poetike zopet staro pot k tradiciji. Italijanskega kritika zlasti za« nima vpliv mediteranske poezije na slovansko. Posebej citira Klopčiča, Zupančiča in Gradnika. Svojo simpatično oceno sklepa Giuseppe Isani 6 priporočilom Salvinijeve knjižice in z željo, da ta izbor iz >tako zanimive in odlične lirične literature« ne bi bil zadnji.
Francoska knjiga o češkoslovaški krizi.
V	izdaji Baudiniere (Pariz) Je pravkar izšel spis Paula Ferdonneta >La erise tchèque«, »prvi popoln prikaz češkoslovaške drame«, opremljen z vso dokumentacijo.
»Mein Kampf« t francoščini. Pred leti je Adolf Hitler preko sodica prepovedal in zasegel francoski prevod 6voje knjige »Mein Kampf«, češ da izdaja ni bila avtorizirana. Šele sedaj je nemški kancler dal službeno dovoljenje za izdajo pregledanega in retu« širanega francoskega prevoda, ki je izšel te dni pri Favardu v Parizu z naslovom »Ma doctrine«.
SPORT
Ljubelj še z druge strani
(Nekaj popotnih vtisov našega poročevalca.)
Ljubelj, 16. avgusta Vsako leto enkrat — kakor ob svetopisemskem velikonočnem času — je Ljubelj dogodek prvega reda. Pred osmimi leti mu je pogumno utrl pot v svet velikega sporta naš MK Ilirija. »Odkrila« ga je in mu v navdušenju uvodne propagande vzde-la ime »najlepše gorske tekmovalne proge v Evropi«. Tradicija razmeroma kratkih osmih let je potrdila to s slovesom, ki ga v zmerom večji meri pridobiva ta krasni kot naše zemlje. Je res zelo lepo, tako celo, da je težko opisati tem, ki še niso bili gori. Edina in tudi največja škoda pri nepozabnem razgledu z vrha 1370 m visokega Ljubelja je v tem, da ni vsa lepota narave pod njim na obeh straneh — naša. Saj se te lepote zavedajo tudi »oni onstran«, ki vsako leto radi pridejo uživat sport in naravo na naš Ljubelj.
Leto3 je bilo nenavadno živo zanimanje z obeh strani. Vreme je šlo še dosti v račune, zato je na praznik zjutraj mrgolelo pri Ankeletu kakor v mravljišču. Mrgolelo pisanih in mešanih športnih in »sportskih« pojav, pa bobnelo in ropotalo, da je v ušesih kar zamrl občutek za običajne glasove. Vsakdo je skušal prevpiti hrušč motorjev. Oni, ki so imeli sami svoja vozila, so jih nagnali na »maximal gas«, drugi ponižnej-ši pa so morali brhkim donašalkam želodčnih dobrot skoro vpiti na uho. Pa so le postregli pri Ankeletu vsem lačnim in žejnim. Nato pa se je to pisano vrvenje preselilo više gori in porazdelilo vzdolž vse poti od starta do cilja.
Na startu nervozne zadnje priprave dirkačev. Tu je bil tudi štab športne komisije, ki je delil tekmovalcem velike številke na platnu, da jih je bilo možno čitati s hrbtov dirkačev že na daleč. Zadnje prijave, povpraševanja in navodila tekmovalcer.i, poslednja opozorila številnim gledalcem preko ojačevalcev na pol poti pri Sv. Ani, kjer je pri Bornu parkiralo več sto najrazličnejših vozil. Ob 10. so zaprli progo. Telefon med ciljem Sv. Ano in startom venomer brni. — »Halo, cilj! Gospoda predsednika Borštnarja k telefonu.« — »Kdo tam? Start? Vstopnic vam je zmanjkalo? Imenitno. Takoj pošljem kurirja z novimi.« — No, saj gre kar dobro. Skoro bolje kot druga leta. Tudi tekmovalcev je letos mnogo več. Vidi se, zmerom več nas je. Vsaj ne delamo brez uspeha.« — Tako in podobno teče razgovor zadovoljnih priredite-ljevih delavcev, ki se že leta in leta trudijo na tem športnem polju, pripravljajo velike prireditve, organizirajo težka tekmovanja in vzgajajo nov športni naraščaj, ki je že letos kar resno konkuriral starim rutinerjem. Res pridni in agilni so pa mnogi od gledalcev verjetno niti niso mislili ob napetem zasledovanju borb v divjih serpentinah, koliko podrobnosti je treba za organizacijo tolikšnega tekmovanja. Bistremu očesu zastopnika velesile-tiska pa seveda ni smelo uiti ne eno ne drugo, tudi nevšeč-no in ono ne, kar bi lahko bilo drugače bolje. — Ob takih prilikah se marsikaj
»vidi«. Za organizacijo ljubeljskih dirk pa je le treba priznati to, kar je res, da vedno dobro funkcionira in je vanjo vloženih veliko osebnih in nesebičnih žrtev. Ljubelj pomeni za naš sport in tujsko propagando zmerom močnejši dokaz naše zrelosti v organ izatorno-propagandnem oziru, pa tudi lep napredek s sportno-tehničnega zrelišča.
Letošnje dirke v znamenju srebrnega jubileja MK Ilirije, njenega starostnega predsednika Jake Gorjanca in najboljšega klubskega tekmovalca Janeza šiške, so se prav gotovo končale s tolikšnim uspehom, ki so si ga želeli najbolj navdušeni klubovi pripadniki. Njihov ljubljenec Janez je osvojil kot najboljši jugoslovanski dirkač gorsko državno prvenstvo, za kar je bil poleg toplih simpatij vse publike nagrajen še z lepimi, res dragocenimi darili, med njimi z zlato uro, poklonom visokega pokrovitelja letošnje prireditve kneza namestnika Pavla. — »No, to me pa res veseli, da je Janez danes tako dobro uspel, saj ga je že kar prepogosto zasledovala le smola.« — »Janezu pa res privoščimo zlato uro, saj je fejst fant.« — Take in podobne je Culo naše novinarsko »uho«, pa jih zapišem, ker se strinjam. Samo to dostavljam, da naj Janez ostane še vnaprej dober športnik v vsakem pogledu. Športni naraščaj svoje starejše vzore rad posnema v dobrem in — slabem, pa je gotovo želja vseh pravih športnikov, da bi mladina imela čim več dobrih in svetlih vzorov, če hočemo, da bo šla naša pot res navzgor, da bodo postale kri ln meso optimistične besede agilnega predsednika Borštnarja in popularnega Jake Gorjanca, ki sta jih izrekla v zagotovilo hvaležnosti za izredno razumevanje in podpore številnih dobrotnikov in podpornikov do najvišjega.
Hočemo, da gre naša rast v športnih uspehih le navzgor in se radi učimo od onih, ki znajo več, hočemo pa tudi, da bo naša športna mladina pripravljena v vsakem pogledu tudi takrat, ko bo domovina potrebovala zvestih ln dobrih državljanov, da bodo čuvali njen ugled tn branili njeno ime z enakim navdušenjem ln zagrizenostjo, kakor v športni borbi tudi v oni, kjer bodo namesto srebrnih pokalov ln vencev dragocenejše nagrade, vredne skrajnih žrtev, ki jih bodo pravi športni borci tudi doprinesli v dobro vsega naroda. Mr.
Športni dan ▼ Straiišču
Stražišče pri Kranju, 15. avgusta
V nedeljo je priredil Športni klub Savica vsakoletni športni dan, ki je pokazal zelo lep napredek tega mladega kluba. SK Savico je ustanovil pred 4 leti pokojni Leon Kovačič, priznani športnik in državni prvak v teku na 10.000 m. Stražiščani so bili na svojega državnega prvaka zelo ponosni in baš to je pripomoglo, da se je mladina pričela zbirati okrog njega In si ustanovila svoj športni klub, ki danes šteje že preko 100 agilnih športnikov. Čeprav je Stražišče vas, bi lahko bila glede agilnostl in požr-
I tvovalnosti ▼ športnem udejstvovanju sa zgled marsikateremu večjemu športnemu klubu.
Spored nedeljskega dneva je obsegal naslednje točke:
že v soboto Je bila na domačem igrišču nočna nogometna tekma med komb. moštvom Kranja in Stražišča, v kateri so bolj rutinirani Kranjčani zmagali s 7 : 5 (3:2).
V	nedeljo zjutraj so bile kolesarske dirke. V kategoriji dirkalnih koles je na 60 km dolgi progi, od Stražišča preko Smlednika v Kamnik in nazaj v Stražišče zmagal Dežman (Savica) v času 1:42.19, drugi je bil Bratun (Cirčiče) 1:42.50, tretji Rot (Savica) 1:44.45. V kategoriji navadnih koles je na 30 km dolgi progi zmagal Berčič Mirko (Stražišče) v času 55:58, drugi je bil član Savice Preisinger Oskar v času 57:22, tretji Pintar Jože (Cirčiče) 57:58.
Ob 9. je bila nato skozi vas balkanska štafeta (800X^00X200X100) za prehodni pokal g. župana Križnarja. Zmagala je štafeta SK Savice (Kranjc-Omarc-Benedik-Eltrin) v času 3:49. pred Šmartnim 3:50. Sledil je cross country, pri katerem je startal izven konkurence tudi državni prvak Bručan, ki je dosegel na 6 km dolgi progi čas 16:08. drugi je bil Kranjc (Savica) 17:22, tretji Benedik Evgen sl7.40.
Popoldne je bila nogometna tekma med Savico in Grafiko iz Ljubljane, v kateri so domači zasluženo zmagali s 5:3. Med odmorom je bil na igrišču tok na 1500 m, v katerem je zmagal Berčič (Primorjel v času 4:46. drugi je bil Kranjc (Savica) 4:50. tretji pa Kačar (Primorje) 4:51.
Zvečer so bili v Sokolskem domu razglašeni rezultati in so vsi trije prvoplasi-ranci v vsaki disciplini prejeli lepa darila in diplome.
V tiekaf vrstah
V	nedeljski prijateljski tekmi
med osiješko Slavijo in Železničarji v Mariboru, ki se je. kakor je samo z re_ zultatom zabeležilo že ponedeljsko »Jutro«, končala s 4 :1 v korist gostov, je treba na« knadno omeniti še nekatere podrobnosti. Za tekmo ni bilo posebnega zanimanja in je bilo na stadionu ob Tržaški cesti le okoli 500 gledalcev. Slavija je svoj uspeh dose« già v glavnem z boljšo kondicijo in borbenostjo. pa tudi s tehničnim znanjem in veliko rutino iz li saški h teikeim. Moštvo sicer ni pokazalo za oko prijetnega nogometa, zato pa je zaigralo tembolj koristno. Glav« no orožje so imeli gostje v odličnih zadnjih vrstah ena jstorice zato pa napad ni bil povsem izenačena formacija. V ostalem pa se je videlo, da je vsak igralec dober nogometaš in tako je ta dobra celota tudi zasluženo spravila zmago. Železničar v te-j tekmi ni mogel zadovoljiti, kar velja zlasti za napad, ki je igral zelo raztrgano, kar pa mu je uspelo, se je razbilo ob odlični nasprotnikovi obramtd. Najslabši del moštva je büa krilsika vrsta. V splošnem 60 domači igrali zelo ležerno in so očitno vze« li to tekmo le kot dober trening za jesensko prvenstveno sezono. Pred to tekmo je rezerva Železničarja zmagala nad Slavijo iz Pobrežja z 4 :1 (0:1).
S samim rezultatom je ponedeljsko »Jutro« moglo zabeležiti tudi
katastrofalen poraz nage teniške reprezentance na turnirju za srednje.evropski pokal s Poljsko, ki je v tem srečanju osvojila vseh
6	razpoložljivih točk Zadnje štiri točke je pridobila z naslednjimi podrobnimi izidi: v doublih Hebda—Spvchala: Kovač—Smerdu 6:2, 6:1, 6:0, Tloczynski—Bawarov-ski : Mitič—T. Kukuljevič 3:6, 7:5, 6:3,
7	: 5. Spvchala : Kovač 6 : 2, 6 : 3 10 : 8, Tloczynski : Mitič 6:2, 6:3, 6:2. V zadnjih dveh singlih so se naši igralci se kolikor toliko dobro držali, sicer pa je dejstvo. da je jugoslovenski teniški savez na to važno tekmo poslal same rezervne igralce. izzvalo v varšavskih športnih krogih splošno neraapoloženje. Vsekakor ni prav, da se taka srečanja pri nas jemljejo, kakor pač kaže in s tako lahke strani, potem pa tarnamo, da nas v športu zmerom odrivajo na zadnja mesta.
V Smederevu so dva dni veslač; tekmo« vali za nacionalno in državno prvenstvo v vseh veslaških disciplinah. Najpomembnejšo zmago na teh tekmah je izvojeval splitski HVK z zmago v osmercu. Prve nagrade so dobili razen njega še Gusar iz Zagreba in »Sart>d« iz Smoderava. V ostalem je HVK zasedel tri prva mesta, zagTeb-ški Gusar dve prvi. ena drugo in tri tretja. Sartid pa dve prvi m est L
Za meddržavno tekmo s češkoslovaško, ki bo 28. t m. po v©č letih 6pet enkrat v Zagrebu, je savezni kapetan Kika Popovič, ki je gledal zadnjo ligaško tekmo Gradjan-skega v Varaždinu, izbral tele kandidate za sestavo državne reprezentance: G laserja, Htigla. Dubca. Jazbinška Kokotoviča, Šipoša, Lešnika, Wölfla, Antolkoviča in Ze-čevica. Edino za Wölfla ima še v kombinaciji eneea Petrovičev iz Jugoslavije. Po gornjem se vidi, da bo v tej prihodnji naši reprezentanci nastopilo kar 8 igralcev Gradjanskega. Zaradi igrišča dozd&j še ni odločitve, ker se sa veznemu kapetarau veliki sokolski stadion v Maksimira za nogometno tekmo ne zdi primeren.
Na praznik je Gradjanski v prijateljski tekmi zmagal nad Concordijo s 7 :0 (2:0). Nov dokaz, da so apurgerjk na jesen v veliki formi.
»Ilustrovane sportske novosti« št. 34. so izšle. Glavno gradivo je posvečeno dragemu kolu licaškega prvenstva, dailje pa so vredni omembe članki o novi generaciji teniških zvezd na nacionalnem turnirju, dalje o veliki jadralni sezoni letošnjega leta. nato o Punčecn »n evropskem plaval, ne OTprvemstvn v Londonu. Številka vsebu« je tudi vse podrobne rezultate s tridnevne kolesarske dirke po Hrvatski m Sloveniji. Posamezne številke so po 1 din.
Kolesarska podereza CJilflwa sSäknfe
dr evi sejo ob 19. v kavarni Voepemifc. Obvezna za vse odbornike in vozače, ki so vozili etapne vožnje. Predsednik.
Odbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Dre vi ob 20. bo v restavraciji Slanrič obvezen sestanek vseh lahkoatletskih sodnikov. Dnevni red: poročilo o spremembah lahkoatletskega tekmovalnega pravilnika po sklepu mednarodne lahkoatletske amaterske federacije in razdelitev funkcij na lahkoatletskem prvenstvu Jugoslavije za leto 1938., ki bo v Ljubljani na Stadionu od 18. do 21. L m. Proti sodnikom, ki ne bodo opravičili izostanke, bo uveden disciplinski postopek.
Iz življenja na
Iz Sloveajega Gradca
sg— Veliko planinsko ^lavjj© pri koči pod Kopo. Na idiličnem Pungartu se je vr« šilo prejšnjo nedeljo pri novi planinski postojanki veliko planinsko slavje misKnj-ske podružnice SPT), katerega se je udeležilo preko 500 ljudi. Vršila se je blagoslovitev nove kapelice sv. Ane s slovesno otvo« ritvijo nove koče pod Kopo. Ze na večer pred slavnostnim dnem ie zagorel na vrhu Velike Kope mogočen kres. V nedeljo ob 11. je načelnik podružnice upokojeni šolski nadzornik g. Miloš Germovšek iz Slovenj-gradca otvoril planinski zbor in pozdravil zastopnika s. bana sreskega načelnika g. dr. Frana Hrašovca iz SlovenisTadca. predsednika Aljaževega kluba g. dr. Meška iz Maribora, zastopnike podružnic SPD in vse ostale udeležence. Nato je g. Germovšek podal kratek h'storiat o nastanku no« ve kapelice in sledil je nasovor g. dr. Meška. Po izvršenju obredov blagoslovitve kapelice je g. dT. Meško daroval prvo sv. mašo v novi kapelici, kateri je sledila ßlarv« nostna otvoritev koče. Pred otvoritvijo je načelnik g. Germovšek pojasnil vzrok naknadne zopetne otvoritve in nato po stari slovanski navadi ponudil kruha in soli zastopniku bana g. dr. Hra.Sovni in ga naprosil, da izvoli otvoriti kočo. Po lepem na« govoru je g. dr. Hrašovec pre rezal trak in izjavil, da je koča otvorjena. Po govoru načelnika zadruge »Koča pod Kopo: pri-marija g. dr. Radšela iz Maribora ie izpre-govoril v imenu mislinjske občine g. Jakob Jaš iz Št. Ilja. Sledil je zabavni del proslave. Ob dovršenem petju slovewjgra« škega pevskega zbora in poskočnicah mislinjske pihalne godbe Je pod stoletnimi pohorskimi smrekami za rajalo srtaro in mlado. Nova krasna in moderna planinska postojanka na našem zelenem Pohorju bo gotovo mnogo doprinesla k tujsfeo-promet-nemu razmahu. Neumornim slovenjgraškim odbornikom SPD gre vse priznanje, da se niso ustrašili velikega truda in stroskovza zgradbo te koče. Koča bo odprta vse leto. V koči so 10 sob z 22 posteljami, skupna spaln ica in vodovod.
BOČNA PRI GORNJEM GRADU. Dne 2L t m. bodo odkrili Bočani spomenik v vojni padlim vojakom pod pokroviteljstvom ogledne gospe Josipine Viktorije Zipkin. Po odkritju bo proslava 201etnice obstoja Jugoslavije. Med proslavo nastopajo pevsld zbo« ri. Pridite in posetite prireditev.
R AHTI O
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5.
Sreda 17. avgusta
Ljubljana 12: Po širnem svetu (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Operetni napevi (plošče). — 18: Lahka glasba (oddelek godbe »Sloga«). — 18.40: Mladinska ura: Odkod izvira človekova izobrazba (prof. F. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: NacionaL ura: Razvoj mladinske književnosti pri Hrvatih od 1868. — 19.50: Polke in koračnice (plošče). — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«.
Četrtek 18. avgusta Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče) — 12.45: Poročila — 13: Napovedi — 13.20: Koncert Radijskega orkestra — 14: Napovedi — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda — 19.50: Deset minut zabave — 20: Kalman-Fortissimo (plošče) — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 20.30: Koncert s sodelovanjem Slovenskega vokalnega kvinteta in Radijskega orkestra — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Koncert na klarinetu: g. Urbane Franc, pri klavirju gdč. Melita Gnjezda.
Beograd 17.05: Narodni napevi — 17.20: Ciganska godba in plošče — 20: Narodne pesmi — 20.30: Simf. koncert — 22.20: Plošče — Zagreb 17.30: Lahka glasba — 20: Kakor Beograd — 22.20: Godba za ples — Praga 19.25: Pevski in violinski koncert — 20.25: Zvočna igra — 22.20: Plošče — Varšava 21.10: Pest«: glasbeni spored — 22: Lahka godba in ples — Dunaj 12: Dima jski simfoniki — 16: Vojaška godba — 18.20: Koncertna ura — 20.10: Moralno-politični kabaret — 21: Instrumentalna glasba — 22.30: Za zabavo — 24: Nočni koncert — Berlin 20.10: Godalni orkester, vojaška godba in solisti — 22.30: Kakor Stuttgart — 24: Z Dima ja — Mönchen 19: Sanjsko potovanje — 21.10: Zvočne slike — 22.40: Plošče — 23: Simfonija ženskega življenja — 24: Kakor Dunaj — Stuttgart 19: Verdijeva opera »Falstaff« iz Salzburga — 22.30: Lahka glasba — 24: Nočni koncert
ZAHVALA
Vsem, ki so našo iskreno ljubljeno, predobro mamtav
MARIJO KOPRIVA
spremili na njeni zadnji poti, jo obsofi s cvetjem, jo tolažili v njeni dolg trajni bolezni, izrekamo tem potom nado najiskrenejšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo ano dolžni vsem gg. zdravnikom v Slajmpr : v domu: g. dr. Neubergerju in dr. Rusa, ter 6. sestri FSomeni za njih ■ požrtvovalnost in uteho v njenih zadnjih dneh.
GLOBOKO ŽALUJOčT f IN OSTALO SOR€
% «•-j
■* i
m

JACKSON GREGORY:
32
HCl SOLNCA
Roman.
Betty je imela dovolj lastne presoje in živega čuta, da je ločila resnico in laž. Morda jo je Rosita, ki jo je bilo očividno premagalo znano veselje, malo več govoriti, kakor veš, nalagala. Rahel od-svit upanja se je Betty prikradel v velike, sive oči. A prav ko je hotela spregovoriti, ji je nov vznemirljiv dogodek zaprl usta.
Po razmetanih odlomkih je prepir, ki sta ga imela Ruiz Rios in uporni stotnik v patiu, zdaj pa zdaj prihajal do njiju. Betty Gordon in Jim sta bila teko zavzeta s svojimi zadevami, da se nista utegnila zanimati za viharno obravnavanje med njima. Iznenada pa je močan vzklik zdramil njuno pozornost; grožnjo in bes je človek čutil v glasu. Potem je padel strel, očividno iz samokresa, a pok je bil vendar mnogo silovitejši, ker je odmeval v prostoru. Betty se je preplašena zdrznila in je z obema rokama zgrabila Kendrica za roko. Kendric je mehanično segel po samokresu.
Trenutek sta oba napeto čakala. Potem ji je Jim pobožal roko, da bi jo pomiril, in mirno dejal:
»Počakajte sekundo. Pogledal bom, kdo je bil.«
A preden je stopil do vrat, so se že odprla in
pred njima "je stal Ruiz Rios z nenavadnim Izrazom
v očeh.
»Senor Escobar se je ustrelil«, je rekel. »Naravnost v srce.«
Z grozo je Betty omahnila nazaj. Potem se je proseče ozrla v Kendrica, da je stopil k njej.
»Spravite me odtod!« je šepnila. »Poskusiva zdaj!«
Ruizu Riosu je žarel plamen v očeh; okrog usten so se mu zbirale trde poteze. Zaprl je vrata za seboj in je srepo motril oba.
»Odločil sem se, da vam napravim uslugo, senor Kendric.«
Povsem mirno je zvenel njegov glas.
»Vi ste morilec«, je izbruhnil Kendric. »Najbolj prav bi bilo, da vam kroglo poženem v glavo.«
Rios se je samo smehljal.
»Govoriti morava o poslovnih zadevah, a m i go«, je menil, »moralizirati je čisto lepa stvar, če ima človek čez mero časa in ne ve, kaj početi. Tu vas zadržujejo proti vaši volji. Na roko bi mi bilo, če bi izginili.«
»Najprej moram videti Escobarja«, je odvrnil Kendric.
Rios je odstopil in spet odprl vrata. A ni zapustil mesta in je čakal, dokler se Kendric ni vrnil. Escobar je bil mrtev, ustreljen naravnost v srce, kakor je prej rekel Rios. Na tleh, ne daleč od njegove desnice, je ležal samokres.
»Za tole bi morali viseti«, je rekel Kendric, ko je prišel spet v sobo. »A če boste nadaljevali s takšni-mile rečmi, ne boste dovolj dolgo živeli, da bi vas
dosegla roka zakona. Kaj mi hočete reči?«
»Nekaj ste že culi«, je rekel Rios. »Marsikaj sem izvedel, kar vam je predlagala moja prelepa se-strična. Poznam njene želje in poznam svoje!« Oči so se mu bliskale. »Razen tega se očividno zanimate za srčkano gospodično Betty Gordon. Ce hočete pobegniti in njo vzeti s seboj, mislim, da vam lahko jaz oskrbim vso reč. Seveda za majhno nagrado.«
»To se razume. In kakšna naj bi bila ta nagrada?«
»Escobar je za gospodično Gordon zahteval petindvajset tisoč dolarjev. Prav gotovo je vredna tega in še več. Prav. Nu, tisto, kar ste prišli k nam iskat, utegne biti prav toliko vredno ali pa nič. To nevarnost vzamem jaz na svoj račun. Povejte mi kraj, kjer je zlato skrito, pa vama z gospodično Betty preskrbim konja in prosto pot.«
»Rios«, je počasi začel Jim, a Betty mu je vzela besedo.
»Ne!« je zakričala. »Ne in tisočkrat ne! Vi ste strašen človek, senor Rios, in nekega dne boste prejeli zasluženo plačilo. Verjemite mi, da bi bila srečna do nebes, če bi vas in vašo sestrično izgubila izpred oči. A kar vi zahtevate, presega vsako mero. Zakaj naj bi vam Jim Kendric, za katerega nisem nič drugega kakor nadležna tujka, plačeval tolikšno vsoto zame? Saj ste ob pamet!«
Jim se je globoko zamislil. Niti malo ni kanil, Riosu pokloniti zaklad, zavoljo katerega sta z Bar-lowom prišla sem. Če bi to hotel, bi moral izdati skrivnost, ki ni bila samo njegova, in tega ni smel. Barlowu je po dogovoru pripadala polovica zakla-
da, a kakor hitro bi Rios položil roko nanj, mu ne bi ostalo nič. Mislil je na te reči, a tudi na Betty. Njena odločnost ga je presenetila. Doslej je imel vtis, da bi vneto pograbila vsako priliko za beg.
»To so besede, prazne besede, senorita«, je rekel Rios. Belo so mu sijali zobje. »Rajši si premislite vso stvar. Dekletu, povrhu še tako lepemu dekletu, kakor ste vi, se utegne marsikaj pripetiti, kar bi ne bilo prijetno. Rajši objemite svojega rojaka in ga prosite, da plača zahtevano ceno za vas.«
Betty je uporno zmajala z glavo, da ji je iz las padel beli cvet na tla. Rios je hotel jezen nadaljevati, ko se je z dvorišča začul topot kopit.
»To je Zoraida«, je rekel strogo. »Odločite se brž: da ali ne?«
»Ne!« je zakričala Betty.
»Neumnica!« je zamrmral Rios, da se je zgrozila pred njegovim pogledom. »Preden vam bo spet kdo ponudil takšno pomoč, si boste tisočkrat želeli smrti!«
Od zunaj je Zoraidin smeh segel do njih. Čuli so njene besede, tako lahkotne in vesele, kakor da se ni bilo nič zgodilo. Potem je vstopila, vitka in prelestna v tesno prilegajoči se jahalni obleki. Za njo je stopal Bruce West.
Začuden je Kendric strmel vanj. Bruce je bil očividno iz proste volje tu, oči so mu sijale. O žalosti in tegobi ni bilo v njegovih potezah ne duha ne sluha. Narobe, še veselejši, mladostnejši in srečnejši je bil videti kakor kdaj. Bruce ni opazil nikogar v sobi. Samo Zoraida mu je bila v očeh; vse je kazalo, da jo obožuje.
LL YS vodi i
s >
k ■
V EKONOMIČNOSTI GORIVA, JAKO-STI, BRZINI IN V IZDRŽLJIVOSTI | MATERIJ ALA.
GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO:
DJORDJE VLASENKO, BEOGRAD, USKOČKA 8.
ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO:
JOSIP stijpica
AVTO GARAŽA
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 6.

lasi
Beseda 1 Dtn. davek 3 Dm; za šifro ali daja m j e naslova 5 Din. Naj
manjši znesek U Din.
Pekovskega
pomočnika
/r.ladega, treznega, sprej-n.cm takoj. N:islov v vseh paslovalnicah. Jutra.
19226-1
Frizerko
c b:o rnoč, sprejmem takoj. SaJon Jančigaj, Tvrše-v. . està 37.	19222-1
Krojaškega
pomočnika
srrcime takoj »Noblesse«, Kranj. Prednost mlajši in izvežbani v damskem delu. Služba stalna.
19213-1
Cvetličarsko
pomočnico
vezal j 13, sposobno za vsestransko cvetličarsko delo. t dobrimi spričevali, po nežnosti z znanjem nemškega jezika, potrebuje za
1. ali 15. oktober cvetličarska trgovina Mirko N. Savie. Beograd, Kralja Milana 3. Ponudbe z zahtevo plače in kvalifikacijami poslati takoj na gornji naslov.	18781-1
Iščem postrežnico
navajeno vseh domačih del in pranja, za finejšo rodbino, dnevno od 7.—2. popoldne. Predstaviti se od 3. do 4. popoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18961-1
Predilke in predilci
za Ringspinnmaschine ev. za Flyere se iščejo. Garantirani delovni čas 48 ur na teden. Ponudbe na ogl. odd. pod šifro »Jugojunak*
18789-1
HlSllllllllllHillllll!lllllll!l!lllllll'!IllllMII!im!!llllllll!ll!
Vajenci (ke)
iiuniiuiiniHuufEuuiufliniiniinniniiiiiitmminiiKiirin:' Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vajenko
boljše rodbine, sprejme specijalna trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša«.
19230-44
mm
I

HÉMP» •.■.••."•i I!« v. VKflH^^.'... *
Z enim samim aparatom N I K S E praktično in ekonomično kuhate, pečete, cvrete, dušite, pražite itd., ogrevate sobo, sušite lase in se obsevate. Informacije in za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom.
KOME Rd J ALNI BIRO ČEBULJ JOŽE,
Jesenice, Gorenjsko.
Za Ljubljano in okolico : Zastopstvo NIKSE, Ljubljana, Tyrseva 15/1., telefon št. 33-38.
E3H2HI
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
2500 din
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pl- _______ ^ ^_________
šite ANOS, Maribor, —'gume,' poraba" 11 1, napro-Orožnova ul.	296-3 <jaj za 13.000 din. Evrop-
ska znamka. Pripraven za taksi za letovišče. Egon Strnad, Poljanska cesta 69.
ES-10
Ài>f àimoto
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
4-sedežni avto
odprt, odlične marke, malo vožen, 4 popolnoma nove
jPfrod&ni
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Peresno kladivo
št. 1 (Ajaks, Blattfeder-hammer) ter en plato voz na vzmeteh, ugodno naprodaj. A. Petkovšek, Dol. Logatec.
18987-6
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Otroški voziček
globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjen«.
19211-7
Inventar za
mlekarno
kuprm takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra po šifro »Dobro 218«.
19218-7
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Cvetlični med
domač, zdravilni, nudi najceneje J. Menart, Domžale. _262-33
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Stroji
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Tkalni stroji
zelo dobro ohranjeni vsled pomanjkanja prostora ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19241-29
Bokali

deseda 1 Din, daves i Din za šifro ali dajanje
iaslova 1 Oi.i i>Ja ■ >nj-5i znesel: 17 Din.
Frizerji pozor!
Prodam krasno urejeno brivnico frizerski salon z vsemi aparati, v sredini mesta Ljutomer, dobro uveden. Eksistenca zasigurana. Ponudbe na Bombek, Ljutomer.	19247-19
Gostilno
na najboljši točki mesta, velik promet, takoj prodam. Potreben kapital v gotovini 140 do 150.000 din. Informacije: Gajeva 6-IV. vrata 11 od 13.—15. ure.	19227-19
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Slava Gril
knjige o kozmetiki. Cesta
na Rožnik št. 29.
19245-30
Dobroidočo gostilno
na Ilici v Zagrebu, oddam ali zamenjam za dobro gostilno v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na podružnico Jutra v Šiški pod šifro »Dobra gostilna«.
19234-19
Beseda 1 Din. Oavefc . Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj šl znesek 17 Din.
Lep vinograd
z letošnjim pridelkom, pri-delek do 50 hl I. 'rstnega vina. Vinograd se nahaja v bližini Zdole - Videm. — Cena din 26.000. Več se izve pri Sinkovič Jože, gostilničar, Rajhenburg.
19243-20
Sf&novanje
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Tri 3-sobna
stanovanja
eno Prisojna ul. 3, visoko pritličje, s kopalnico, drugo Gledališka ui. 10 III. nadstropje, tretje Ciril Metodova ul. 19, visoko pritličje brez kopalnice.
19229-21
2 dvosobni
stanovanji
s pritiklinami, oddam za september. Vprašati : Pre-dovičeva 9, I. nadstr., levo.
19216-21
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
um
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro all daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
komfortno, iščem za 1. ali 15. september Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro
»N
-ovoporocenca«.
19239-21a
Garsonjere ali
stanovanje
dveh sob v najstrožjem centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Št. 9023«.
19023-21a
Sobo odda
Sobo
s posebnim vhodom, oddam z vso oskrbo boljšemu gospodu. Komenskega ulica 16, pridičje, levo.
19221-23
mu go kopaln
Lepo solnčno sobo
oddam z vso oskrbo stalne-;ospodu. Na razpolago niča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19217-23
Mesečno sobo
s posebnim vhodom, — opremljeno za 2 osebi, oddam samo solidni stranki. Resi jeva c. 30.
19231-23
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Solnčno sobo
z vso oskrbo v centru ali btizu, išče čez dan zaposlena mati s petletnim sinčkom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >Ve-selje do otrok«.
19228-23a
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Dijaške sobe
Eeseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dva dijaka
nižješolca, sprejmem v celotno dobro oskrbo v bližini vseh šol. Strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18972-22
Dijake srednješolce
v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo sprejme boljša ob i tel j poleg gimnazije na Polianah. Pomoč pri učenju. Poljanska c. 12, vi-sokopritličje, desno.
19212-22
Profesorska rodbina
sprejme na stanovanje in hrano dijaka, pomoč pri učenju, vestno nadzorstvo. Cankarjevo nabrežje 3, II. desno.
19214-22
POZIV
Uprava Zrakoplovnega tehničnega zavoda v Kralj e vu
poziva zainteresirane tvrdke in poedince, ki se bavijo s produkcijo in trgovino tehničnega, kemijskega, gradbenega in drugega materiala, instrumentov in pribora potrebnega za fabrikacijo zrakoplovov, da pošljejo po predpisih taksirane prošnje zaradi vpisa v register njenih dobaviteljev, ki ga bo uprava tega zavoda uredila.
Prošnje se bodo sprejemale do konca meseca septembra tekočega leta.
Iz pisarne Tehničnega odelenja Zrakopl. tehn. zavoda v Kraljevu, t. br. 3546 od 11. avgusta 1938. leta.
IJ i
Vsaka beseda 2 din ; davek 3 din ; za dajanje naslova S din ; najmanjši znesek 20 din.
»Eol!«
Se strinjam ! Prosim naslov do 20. 8. 1938.
19249-24
Gospodjica
visoka. plava, sa oranž mantilom, koja je 15 avgusta bila kod »Mikliča« u Ljubljani a potom odputo-vala za Jesenice neka se javi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Oranžmantil«.
19219-24
Mucika
Prosim razveseli me v soboto ob 5. uri pri meni.
19232-24
WEH35M
Več učnih mest
razpisuje za trgovsko nadaljevalno šolo Združenje trgovcev v Ljubljani.
Reflektanti morajo izpolniti pogoje čl. 48. odn. 50. uredbe o organizaciji strokovnih nadaljevalnih šol. Službeni list z dne 27. n. 1935 štev. 17.
Prošnje je treba vložiti do 25. t. m. na naslov: Združenje trgovcev, Ljubljana, Trgovski dom, Gregorčičeva ulica.
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Čistokrvne
jazbečarje
(Zwergldackel), 2 in pol meseca stare, prodam. Maurerjeva 18, od 2.—5.
19235-27
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aH dalar nje naslova 5 Din. Naj. manjši znesek 17 Din.
Farkefe
vseh vrst Izdeluje in dobavlja po nizki ceni
Leo Paulin
tovarna parket in furnirja, parna žaga.
Pošta: Straža j pri Novem mestu. I
KlIŠEJE
ENO VECBA2VNE
JOOOGUAHKA
SV PETJA NASIPA
NARODNA
BičARNA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA 5
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVTB PREPROSTE IN NAJFINEJŠE
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Mestali pogrebni zavod Občina LJubljana
INTERNACI J0NALNÀ DIRKA
NA LJUBELJ
ŠTIRIKRATNA ZMAGA BMW-MOTORJEV
VIDMAR
ZMAGOVALEC V KATEGORIJI 500 ccm; NAJBOLJŠI AMATERSKI VOZAČ DIRKE.
ZMAGOVALEC V KATEGORIJI TURNIH STROJEV 600 ccm S PRIKOLICO.
VIDMAR
ŠUŠTER
ZMAGOVALEC V KATEGORIJI TURNIH STROJEV DO 1000 ccm S 600 ccm; NAJBOLJŠI ČAS VSEH TURNIH SOLO VOZAČEV,
ZMAGOVALEC V KATEGORIJI ŠPORTNIH STROJEV 600 ccm S PRIKOLICO.
LJUBELJSKI REKORD DRŽI ŠE VEDNO DENZEL NA _BMW Rg S ČASOM S.01__
BMW ZASTOPSTVO: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, TYRSEVA 33, TEL. 27-62.
AKLETI
RAD
Dotrpela je po kratki bolezni naša srčno ljubljena soproga, predobra mamica, sestra, snaha, teta in svakinja, gospa
HEIDE POJE
roj. RAUHER
SOPROGA ODVETNIKA
K zadnjemu počitku jo spremimo v četrtek, dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesta na Rožnik št, 35, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 16. avgusta 1938.
GLOBOKO ŽALUJOČI:
dr. Poje Franc, soprog; Mia, hčerka ter ostalo sorodstvo
VvV■■"f-.'-^^Ti^. ; • *r -:»« -
w • • ■■ \ -Vil-' -" V. "
«sSCž^iv >5?
C'rrr».
I I—
Urejuje Davorin Ravljen. - frdaja za konzorcij >Jutra< Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za insemini del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani