PRIMORSKI DNEVNIK
SSZS- Cena 90 Ur	Leto XXX. Št. 3 (8709)	_TRST, petek, '4. januarja 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SESTANEK FINANČNIH MINISTROV Z RUMORJEM
Vlada začela pripravljati razne gospodarske ukrepe
Prihodnji teden številni sestanki prizadetih ministrov - Bertoldi jeva struja PSI kritizira sklep o zvišanju cene cementa in umetnih gnojil
RIM, 3. — Nekaj po 17. uri je predsednik vlade Rumor predsedoval seji, katere so se udeležili finančni ministri: za proračun Gio-litti, za zaklad La Malfa in za finance Colombo. Kasneje se jim je pridružil tudi Tanassi. V uradnem poročilu je rečeno, da so preučili razna vprašanja in kriterije v zvezi z izvajanjem programskih obveznosti glede gospodarske politike in razvoja.
V uradnem poročilu je nadalje
rečeno, da je Rumor pooblastil finančne ministre, da izdelajo konkretne programe z ministri odgovarjajočih sektorjev. Zato se bodo finančni ministri v torek sestali 1 ministrom za javna dela, v sredo z ministrom za promet, v četr-fek z ministrom za kmetijstvo, v petek z ministrom za industrijo in predsednikom ENEL, v soboto z ministroma za zdravstvo in za delo fer končno v ponedeljek, 14. januarja z ministrom za Jug.
Predsednik vlade Rumor se je nato skupaj s finančnimi ministri sestal z ministroma za industrijo De Mito in za državne udeležbe Gullot-tijem, s katerima je govoril o vprašanjih energije.
Ta razgovor se je končal ob 21. Ob zaključku je minister za fi-
nance Colombo dejal časnikarjem, da so govorili o energiji na splošno ter da so tudi na splošno govorili o dobavah. nafte in da niso ničesar sklenili. Na vprašanje časnikarjev, zakaj se bodo v prihodnjih dneh sestali finančni in drugi ministri, pa je Colombo odgovoril, da ti sestanki služijo za pripravo posameznih ukrepov, da se dogovorijo o sklepih in o programih. La Malfa pa je časnikarjem samo zelo na kratko odgovoril, da so vedno pozitivni tisti sestanki, na katerih se določajo datumi.
Časnikarji so nato vprašali ministra za industrijo De Mito, če je res, da nasprotuje racioniranju bencina. De Mita je dejal, da to ni točno, da pa ne ve, kdaj bodo izvedli ukrep, ki ga sedaj priprav-
un.
.............................
SESTANEK STROKOVNJAKOV ŠTIRIH STRANK
Pokojnine se zvišajo z zakonskim dekretom
Istočasno bodo vložili vladni zakonski predlog o reformi sistema pobiranja socialnih dajatev
Minister za delo Bertoldi
RIM, 3. — Na ministrstvu za delo so se včeraj pod predsedstvom mi nistra Bertoldija sestali strokovnjaki štirih strank vladne večine, ki morajo dokončno izdelati vladni zakonski predlog o zvišanju minimalnih pokojnin, družinskih doklad in prispevkov za brezposelne.
Znano je, da je prišlo do spora ne toliko o višini novih pokojnin, kolikor o načinu plačevanja socialnih dajatev. Do sedaj obstaja cela vrsta ustanov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo in ki v bistvu služijo za klientelo in volilno podporo nekaterim strankam. Vse to seveda mnogo stane in bi bilo prav, da se sprejme predlog socialističnega ministra Bertoldija, da se celotni sistem poenostavi, kar bi istočasno omogočilo doslednejše zbiranje socialnih dajatev
O vsem tem so se danes razgo-varjali strokovnjaki strank, ki so se menda sporazumeli, da bodo z zakonskim dekretom s 1. januarjem zvišali pokojnine, istočasno pa bodo v poslanski zbornici vložili zakonski predlog, ki bo predvideval reformo sistema pobiranja socialnih dajatev
Na ministrstvu za delo sta Krščansko demokracijo zastopala poslanca Vittorino Colombo in Zani-belli, republikance Del Pennino, socialdemokrate Giuliano in socialiste De Michelis. V uradnem poročilu je rečeno, da morajo čimprej določiti stališče štirih strank glede ukrepov, ki jih mora sprejeti vlada, da se izvede sporazum dosežen s sindi-dati.
Sestanek na ministrstvu za delo se je končal ob 14.30 in se bo nadaljeval jutri ob 9 30 Ob zaključku je dejal minister Bertoldi časnikarjem, da so skupaj proučili zakonski predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo in da lahko reče, da je bila razprava resna in odgovorna.
Denat Cattin je izjavil, da se po vsem strinja s predlogi, ki jih je pripravil minister Bertoldi in da gre v bistvu za iste predloge, ki jih je pripravilo ministrstvo, ko mu je on načeloval. Donat Cattin je nadaljeval. da ta oredlog v peloti pod pira levica KD
Drugačnega mnenja pa je tajnik
karjem, da sestanek ni niti škodljiv niti koristen. Treba pa se je zavedati, da je trenutno najvažnejše vprašanje cen, ki povzroča socialna trenja. Orlandi je nadaljeval, da italijanska republika ne temelji na maksimiranih'cenah, niti ne na zapori cen, da pa istočasno ne zagovarja popolne liberalizacije, ki bi lahko omogočila špekulacijo.
Spomladi Nixonovo potovanje v Evropo
WASHINGTON, 3. — V krogih Bele hiše se je zvedelo, da predsednik Nixon namerava opraviti spomladi potovanje v številne evropske prestolnice in na Japonsko. Kot je znano bi moral Nikon že lani obiskati Evropo. Obisk so nato preložili na letošnji februar. Po načrtu, ki ga preučujeta Bela hiša in zunanje ministrstvo pa naj bi bil sedaj obisk aprila, tako da bi sovpadel s svečanostmi ob 25. obletnici NATO. Nikonov obisk v Tokiu pa bi pomenil prvi obisk nekega ameriškega predsednika na Japonsko. O tem obisku so se že dogovorili avgusta lani, ko je japonski premier Ta-naka prišel v Washington.
Ijajo. Glede prisotnosti predsednika ENEL na sestanku, ki bo 11. januarja, pa je De Mita odgovoril, da morajo pripraviti finančni načrt za ENEL. Končno so časnikarji vprašali De Mito, če so petrolejske družbe zahtevale zvišanje cen petrolejskih proizvodov v zvezi z višjo ceno nafte. De Mita je dejal, da za sedaj niso ničesar zahtevale.
Sestanek finančnih ministrov s predsednikom vlade priča o tem, da se je v vladnih krogih nekaj premaknilo in da lahko pričakujemo v zelo kratkem času celo vrsto novih finančnih in drugih ukrepov, ki so povezani s krizo energetskih virov in z izredno težavnim položajem i-talijanskega gospodarstva. Kakšni pa bodo vladni ukrepi, je težko reči, očitno pa postaja, da so zlasti sindikati in tudi nekatere druge politične sile nezadovoljni z zadnjimi nekontroliranimi poviški cen, s katerimi se je spirala stalno višjih cen zelo zaostrila.
V tej zvezi v Rimu opozarjajo na uradno poročilo Bertoldijeve struje PSI, ki zelo ostro kritizira sklep o zvišanju cen cementa in umetnih gnojil. V tem poročilu je rečeno, da so proizvajalci cementa trdili, da lahko v tujini prodajo cement dražje in so ga zaradi tega na skrivaj izvažali ter se izognili vsem vladnim ukrepom. Zato, da se nagradijo in da bodo prodajali cement v Italiji, se je pristalo na njih izseljevanje in so se zvišale cene kot se je pristalo na izsiljevanje petrolejskih družb ter proizvajalcev testenin. Ista logika velja tudi za umetna gnjila. V u-radnem poročilu Bertoldijeve struje PSI je nadalje rečeno, da se bodo na tak način odnosi med vlado in sindikati nujno poslabšali in da bo nujno prihajalo do vedno večjih težav pri sodelovanju leve sredine. Da se izognejo te nevarnosti, obstaja samo eno sredstvo: treba je pričeti izvajati reforme in spremeniti mehanizem razvoja družbe.
Zvišanje cen umetnih gnojil in cementa je bila danes glavna tema komentarjev sindikalnih organizacij kemijske stroke, kot tudi Združenja kmečkih delavcev, saj so vsi soglasni, da je to zelo nevarna pot, ki vodi k nadaljnjemu zaostrovanju krize.
Po uradnih podatkih ISTAT se je zelo poslabšala italijanska trgovinska bilanca. Oktobra lanskega leta je Italija uvozila za 1.476 milijard lir in izvozila za 1.225 milijard lir, tako da se je uvoz povečal za 47,9 odstotša, izvoz pa za 27,7 odstotka. Prav tako negativni so podatki razdob ja januar - oktober 1973, ko je uvoz aosegel 12.839 milijard lir, izvoz pa 10.290 milijard lir. V primerjavi z istim razdobjem 1972. leta, se je uvoz povečal za 41,4 odst., izvoz pa za 17 odstotkov. Pasiva trgovinske bilance je tako dosegla 2.549 milijard lir, medtem ko je negativni saldo 1972. leta znašal 281 milijard lir.
Zaradi energetske krize so tudi v ZDA uvedli omejitev hitrosti na vseh cestah. Na sliki: delavci nameščajo table, ki opozarjajo voznike, da je najvišja dovoljena hitrost 55 mi lj na uro, se pravi 88 kilometrov. Članek o energetski krizi p0 svetu berite na 6. strani
PREDSEDNIK IS SLOVENIJE ZA CELOVŠKI RADIO
Marinc: Vprašanje narodnostnih manjšin neločljiva prvina evropskega sodelovanja
Avstrijo bremenijo neizpolnjene mednarodne obveznosti, v Italiji pa je potrebno storiti še marsikaj, da bi bile uresničene vse sprejete obveznosti glede zaščite slovenske manjšine Oddaja na TV Ljubljana o slovenskih manjšinah v Avstriji, Italiji in na Madžarskem
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 3. — Predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc je v posebni novoletni izjavi za celovški radio med drugim poudaril, kako sta Jugoslavija in Slovenija vedno dajali važen poudarek razvoju skladnih odnosov s sosednimi državami in obmejnimi območji.
Bili smo prvi, ki smo v času hladne vojne sprejeli pobude o čimveč-jem odprtju naših meja in se zavzeli za razvoj vsestranskega gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja.
Prav zato bi bilo naravno, je dejal Marinc, da tudi zdaj, ko se v Evropi rešujejo velika vprašanja na temelju miroljubne politike, kar dokazuje konferenca o evropski var nosti in sodelovanju, prispevamo še večji delež h krepitvi miru. Marinc je pri tem poudaril, kako je vprašanje narodnostnih manjšin neločljiva prvina evropskega sodelovanja. Žal pa moramo ugotoviti, je rekel Marinc, da so na delu še vedno sile, ki skušajo z nazadnjaških postojank vnašati med naše narode
duha nezaupanja in narodnostne nestrpnosti. Omenil je, da razni dogodki v minulem letu dokazujejo, kako so vnovič dvignile glave razne šovinistične, neonacistične in neofašistične sile v gonji proti slovenski manjšini in proti Jugoslaviji, pa tudi proti demokratičnim silam nasploh.
Glede splošnih odnosov je Marinc ugotovil, da jih — kar zadeva Avstrijo — bremenijo neizpolnjene mednarodne obveznosti, medtem ko je glede Italije menil, da je bil dosežen določen napredek v položaju manjšine pa tudi glede urejanja nekaterih medsebojnih vprašanj, ven dar je potrebno storiti marsikaj, da bi bile uresničene vse sprejete ob veznosti glede zaščite manjšine.
Prepričan sem, je dejal na kon cu Andrej Marinc, da za nas, ki smo sosedje, pač ni druge poti kot da nadaljujemo s prizadevanji za mirno sožitje in vzajemno sodelo vanje.
DRAGO KOŠMRLJ * * *
LJUBLJANA, 3. — Nocojšnja, prva letošnja oddaja ljubljanske te-
.................................111111......................1
IZRAELSKI OBRAMBNI MINISTER JE ODPOTOVAL V WASHINGTON
Dajan bo Kissingerju obrazložil predloge o umiku izraelskih čet s Sueškega prekopa
Tel Aviv naj bi bil pripravljen umakniti svoje sile za 30 km v notranjost Sinaja, ko bi Kairo privolil v zmanjšanje egiptovske vojaške prisotnosti na vzhodnem bregu kanala - Hudi incidenti na črtah premirja
TEL AVIV, 3. —- Izraelski obramb-, ko imenovana «recipročnost» v zvezi
ni minister Moše Dajan je danes popoldne odpotoval v Washington, kjer se bo sestal z državnim sekretarjem Kissingerjem in s šefom Pentagona Schlesingerjem, morda pa tudi s predsednikom Nixonom. Sam Dajan je ob odhodu iz Tel Aviva povedal, da bo obvestil ameriško vlado o načelnih stališčih Izraela, da pa bo govoril tudi o vprašanjih vojaške pomoči Izraelu in razmejitve med vojaškimi silami na frontah četrte arabsko - izraelske fronte. Obrambni minister je dodal, da nedavne volitve v Izraelu ne bodo vplivale na potek pogovorov v Ženevi, v zvezi s katerimi pa je dejal, da ne kaže gojiti pretiranega optimizma. Končno je Dajan izrazil zaskrbljenost zaradi nenehnih kršitev premirja in obtožil Egipt, da vodi načrtno politiko izpodkopavanja temeljev prekinitve ognja.
Mimo uradnih Dajanovih izjav pa so politični opazovalci mnenja, da se bo izraelski predstavnik pogovarjal z ameriškimi voditelji o ključnih vprašanjih sedanjega razvoja bližnjevzhodne krize. Med te sodi ta-
niimiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiciiuiiHiiiiiiiiiiiiiiMMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
PO VČERAJŠNJIH URADNIH VESTEH
REKORDNA CENA ZLATA IN DOLARJA NA EVROPSKIH VALUTNIH TRŽIŠČIH
Izredni ukrepi nemške nacionalne banke - Možnost razvrednotenja marke
BONN, 3. — Na vseh evropskih valutami!! tržiščih se je nepričakovano občutno zvišal tečaj zlata in dolarja, tako da poročajo iz Frankfurta, Londona, z Dunaja, iz Pariza in od drugod o rekordni višini tečaja dolarja in zlata. V Frankfurtu so danes plačali za dolar 2,791 - 2,7940 marke, in torej 7 pfenigov več kot včeraj. V Londonu je zlato doseglo raven 121 dolarjev za unčo, dolar pa 2,2682 za funt. Z Dunaja poročajo, da zlati dukat velja sedaj 342 šilingov, medtem ko pred tednom dni 292 šilingov, pri čemer pa je treba upoštevati, da se je še 1972. leta lahko zlati dukat kupil za 124 šilingov.
Iz Pariza poročajo o novi^ rekordni ceni zlata, saj so včeraj zlato palico plačali 18.425 frankov, danes pa 19.400 frankov. Dolar pa je prvikrat po 18 mesecih preskočil raven petih frankov.
Tudi z italijanskih valutarnih tržišč poročajo, da je dolar narasel in je v Milanu dosegel 621 hr, medtem ko je še včeraj znašal 613 lir. V enem dnevu se je vrednost dolarja v odnosu do lire zvišala za en odstotek. ,
Najbolj zaskrbljeni so v Nemčiji, saj je nemška nacionalna banka danes prvikrat odločno poseela in je erodala 38 milijonov dolarjev, da
____o_______ ______	___ , bi ohranila ravnotežje med dolarjem
PSDI Orlandi, ki je izjavil časni- ■ in marko. Vendar pa so Nemci za-
skrbljeni in se boje, da bo energet-ca kriza privedla do verižne reakcije, ker so že sedaj v težavah ključni kemijska in kovinarska industrija. Vedno težje se tudi izvaža, zaradi česar se v nemških gospodarskih krogih govori o možnosti razvrednotenja nemške marke. Kaj takega pa seveda ne bi bilo všeč nemškim evropskim zaveznikom, ki gledajo z zaskrbljenostjo na razvrednotenje, ki bi se takoj odrazilo na njihovi trgovinski bilanci, saj bi prineslo takojšnje posledice za nemški izvoz.
razum o skupni gradnji dveh evropskih atomskih central, ki bosta o-premljeni z reaktorjem, ki bo uporabljal hitre nevtrone. ENEL se je tako povezala z močno francosko in nemško družbo za gradnjo dveh zelo velikih atomskih central, na francoskem in nemškem ozemlju. Rapitali bodo skupni in bo tudi delo razdeljeno točno na eno tretjino. Gre za obsežen načrt izkoriščanja atomske energije na gospodarsko najbolj ustrezen način.
RIM, 3. — Vsedržavni svet PLI se bo sestal od 18. do 20. januarja. Poročal bo generalni tajnik, nato bodo razpravljali o sklicanju 14. kongresa stranke.
z razmejitvijo sil. Izraelci so namreč pripravljeni nekoliko popustiti glede umika s področja Sueškega prekopa, vendar hočejo za vsako koncesijo nekaj v zameno. V tej zvezi se govori tudi o konkretnih predlogih, ki naj bi jih izdelala tel-avivska vlada in ki jih bo Dajan baje orisal Američanom. Po teh predlogih naj bi Izraelci umaknili svoje sile v notranjost Sinaja do gorskih prelazov Mitla in Ghidi, okrog 30 km od kanala: Egipčani bi lahko ostali na vzhodnem bregu prekopa, ki so ga zavzeli med zadnjo vojno, toda bi morali občutno skrčiti svojo prisotnost, bodisi glede števila vojakov, še bolj pa glede vrste oborožitve. Izrael se v bistvu zavzema za tako, dejansko zgolj simbolično prisotnost, ki ne bi pomenila nevarnosti za izraelske čete. Zato bi smeli Egipčani ostati na Sinajskem polotoku samo s tako silo, ki bi jim nikakor ne omogočala sproženja. nove vojaške ofenzive.
Načrt ni v bistvu nič novega, saj je dal Izrael podobne predloge že leta 1971, takrat pa so jih Arabci odločno zavrnili. Sedanja novost naj bi bila v tem, da načrt ne pomeni več predloga za dokončno rešitev krize, pač pa le prehodno fazo, po kateri bi se Izraelci umaknili še globlje na Vzhod. Vsekakor pa naj bi to bila — po izraelskih željah — dokaj dolgotrajna faza, med katero naj bi Egipčani pokazali, da resnično željo doseči mirno ureditev spora. Prav v tej fazi naj bi prišlo tudi do ponovnega odprtja Sueškega prekopa, po katerem naj bi dovolili plovbo tudi izraelskim ladjam.
Seveda pa gre le za domneve, saj so v uradnih krogih dokaj skopi z informacijami. Henry Kissinger je imel danes v Washingtonu tiskovno konferenco, na kateri pa ni ničesar povedal o vsebini jutrišnjih razgovorov z Dajanom. Podobno kot izraelski obrambni minister je Kissinger izrazil prepričanje, da izid političnih volitev v Izraelu ne bo vplival na potek ženevskih pogovorov, nato pa je iz-zrazil zmerni optimizem glede možnosti sporazuma o razmejitvi sil ob Sueškem prekopu.
Poleg Washingtona bo tudi Moskva v prihodnjih dneh prizorišče važnih razgovorov o bližnjevzhod-ni krizi. V sovjetsko glavno mesto bo kmalu prispel egiptovski zunanji minister Fahmi na razgovore z Andrejem Gromikom. Današnji «Al Ahram» poroča, da bi moral biti Fahmijev obisk na sporedu
že pred začetkom ženevske konfe- Huseina, ki so jih poslali na sirsko
Italijanski finančni ministri so se sestali s predsednikom vlade Rumorjem, s katerim so se dog vorili za celo vrsto sestankov s prizadetimi gospodarskimi ministri, da bodo koordinirali bližnje vladne gospodarske ukrepe. Spirala cen narašča in gospodarski položaj je vedno težavnejši, tako da bo vlada prisiljena sprejeti takojšnje ukrepe, za kar pa obstajajo razne možnosti. Včeraj so se sestali strokovnjaki štirih vladnih strank, ki so se dogovarjali o načinu izvedbe spora-
_ .
DANES
RIM, 3. — ENEL, EDF in RWE (trije največji proizvajalci električne energije v EGS) so podpisali spo-
IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||l|||,lt|||IMHIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllHIIIHmiHlltl»",ll,t,IIIll'llllllllllll"llll'IIIMIII"l"l'«IHIIIIIItlHIMIIIIIIII
_	.... Izraelski zunanji minister Moše
Dajan je odpotoval v Washington na pogovore z ameriškimi voditelji. Po nekaterih vesteh naj bi Dajan prišel v ZDA orisat Kissingerju nov načrt o umiku izraelskih čet za trideset kilometrov v notranjost Sinajskega polotoka v zameno za zmanjšanje egiptovske vojaške prisotnosti na vzhodnem bregu kanala. O bliž-njevzhodni krizi se bodo v kratkem pogovarjali tudi v Moskvi, kamor bo prispel egiptovski zunanji minister Fahmi.
__
zuma s sindikati glede zvišanja pokojnin.
Na vseh evropskih valutarnih tržiščih je prišlo do izrednega zvišanja cene zlata in dolarja, kar spravljajo v zvezo z nevarnimi perspektivami evropske gospodarske krize in bega kapitala.
•■enee, da pa je bil odložen iz razlogov, ki jih kairski dnevnik ne navaja. List piše tudi, da se je Fahmi včeraj sestal z ameriškim odpravnikom poslov v Kairu, s katerim se je pogovarjal o poteku pogajanj v Ženevi. Malo prej je
intovski zunanji minister ore'el nujno sporočilo od Henryja Kissin-erja.
Skupaj z živahno diplomatsko dejavnostjo pa moramo žal zabeležiti tudi pomnožitev incidentov na črtah premirja med Arabci in Izraelci.
. .ot je sporočil izraelski vojaški glasnik, so bili trije izraelski vojaki ubiti med včerajšnjim incidentom na sirski _ fronti, na sueški fronti pa je prišlo do topniškega streljanja, pri katerem je bilo osem izraelskih vojakov ranjenih. Blizu neke postojanke OZN v Ismailiji pa je bil danes laže ranjen neki avstrijski vojak, ki pripada mednarodni mirovni sili. To je že drugi vojak OZN. ki je bil ranjen po uvedbi premirja oktobra lani.
V Amanu so uradno sporočili, da so se vrnile v Jordanijo čete kralja
fronto po izbruhu arabsko-izraelske vojne. Poročilo jordanske vlade pravi, da so se čete vrnile v domovino «potem ko so opravile svojo dolžnost za obrambo arabske nacije in se borile ob strani sirskih sil proti izraelski agresiji». S sirske fronte so se že v preteklih tednih umaknile iraške sile. ostajajo pa še manjši oddelki, ki so prišli na go lansko fronto iz Maroka, iz Kuvajta in iz Saudove Arabije.
RIM, 3. — Ministrstvo za trgovinsko mornarico je sporočilo, da lahko ob nedeljah in praznikih svobodno plovejo jadrnice opremljene s pomožnimi motorji do 40 konjskih moči, če so motorji zapečateni. Interesenti se morajo obrniti na pristaniška poveljstva.
WASHINGTON, 3. — V prihodnjih tednih se bosta v Parizu ponovno sestala ameriški zunanji minister Kissinger in severnovietnamski pogajalec Le Due Tho. Sporočilo je dal sam Kissinger na današnji tiskovni konferenci.
PESIMISTIČNE IZJAVE FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA
Pompidou: Leto 1974 ne bo leto Evrope
Tudi perspektive za rešitev bližnjevzhodne krize niso rožnate
PARIZ, 3. - «Leto 1974, kot že 1973, nikakor ne bo leto Evrope,» tako je izjavil francoski predsednik Pompidou časnikarjem, ki so prišli v Elizej za tradicionalna novoletna voščila. Pompidou je dejal, da bo Evropa še dolgo let ostila samo konfederacija med državami in da je tudi nedavni vrh v Kopen-hagnu pokazal, da so države članice EGS reagirale na težave kot posamezne države, ne pa kot članice skupnosti. Pompidou je tudi poudaril potrebo po skupni energetski politiki Evrope, glede regionalne po-Titike pa je dejal, da je po sklepih v Kopenhagnu treba preiti od besed k dejanjem.
Glede notranjih problemov je francoski predsednik omenil afero telefonskega prisluškovanja v uredništvu satiričnega tednika «Canard Enchaine» in dejal, da po njegovem gre za «farso».
Pompidou je tudi izrazil prepričanje^ da bodo ženevski pogovori o Bližnjem vzhodu privedli do razmejitve vojaških sil na frontah, razen če ne bo prišlo do nepričakovanih dogodkov ali preveč brutalnih reakcij. Izrazil je tudi mnenje, da bi utegnilo priti do mirovnega sporazuma med Izraelom in Egiptom. Ob staja pa nevarnost, je dodal, da zainteresirane države in prebivalstva ne bodo priznala sporazumov, tako da ne bo uresničen dokončni mir.
pač pa le podaljšanje premirja. Po Pompidoujevem mnenju bo zadržanje obeh supersil, ki sta prisilili bližnjevzhodne države, da so pre kinile boje in začele pogajanja, lahko privedlo do nekaterih rezulta tov, ne pa do dokončne rešitve krize. Končno je Pompidou izključil možnost francoske mirovne pobude na Bližnjem vzhodu, češ da bi v tako pobudo ne privolila niti Izrael niti Egipt.
Tito med predstavniki Kranja
Ugodne perspektive za SFRJ v novem letu
LJUBLJANA, 3. — Predsednik Tito, ki je novoletne praznike preživel na Brdu pri Kranju, je danes sprejel predstavnike delovnih kolektivov, druž-benc-političnih organizacij in skupščine občine Kranj. Na sestanku sta bila navzoča tudi predsednik ZKS France Popit in predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc.
V daljšem pogovoru so predstavniki Kranja seznanili predsednika Tita z dosežki občine in z njenimi načrti za prihodnje. Na koncu pogovora je Tito dejal, da Jugoslavija začenja novo leto z ugodnimi perspektiva mi tako glede notranjega razvoja, kot mednarodnega položaja.
levizije «Četrtkovi razgledi» je bila posvečena orisu položaja slovenskih narodnostnih manjšin v Avstriji, na Madžarskem in v Italiji. Oddajo je vodil komentator Drago Košmrlj, sodelovali pa so dopisnika RTV Ljubljana v Celovcu in Trstu Zvone Zorko in Ivo Vajgl ter dopisnik RTV iz Murske Sobote.
Po uvodnih besedah Draga Košmr-Ija, ki je poudaril dejstvo, da živi vsak deseti Slovenec onstran meje matične dežele in da je to, poleg zavzetosti matične države za svoje manjšine, eden izmed razlogov, da so prvo oddajo «Četrtkovih razgledov» namenili zamejskim Slovencem, je Zvone Zorko podal poročilo o stanju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Najdlje se je zadržal pri šovinističnih izpadih nemških nacionalističnih sil proti pravicam koroških Slovencev. Pri tem je dejal, da se je položaj za koroške Slovence v zadnjem letu močno poslabšal tudi zaradi negativnega zadržanja avstrijskih političnih strank do pravic koroških Slovencev. Istočasno pa je omenil kot pozitivno dejstvo ustanovitev tako imenovanega «solidarnostnega komiteja», ki povezuje poleg vseh slovenskih koroških organizacij tudi demokratične sile nemško govorečega prebivalstva Koroške, ki so naklonjene rešitvi naravnih pravic koroških Slovencev. To je prišlo do izraza tudi v izjavah publicista Roberta Buchacherja in dr. H. Valentina v okviru te oddaje, ki so jo s svojimi zanimivimi in zelo stvarnimi izjavami dopolnili še Tomaž Ogris, dr. Avgust Malie in prof. Janko Messner.
Sledil je magnetofonski zapis dopisnika RTV v Murski Soboti o razmerah porabskih Slovencev. Med drugim je dejal, da se šele mlajši rod Slovencev, ki živijo na Madžarskem lahko seznanja s slovenskim knjižnim jezikom tudi v šolah, medtem ko je bil starejši red deležen le madžarske šolske vzgoje Nerešena pa ostajajo za corahske Slovence še mnoga gospodarsko-so-eialna vprašanja, zlasti na področju kmetijstva in industrije zaposlitve.
O slovenski narodnostni skupnosti v Italiji je poročal dopisnik Ivo Vajgl. Poudaril je, da uživa slovenska narodnostna skupnost v I-taliji mnogo manj pravic kot nemška manjšina v Gornjem Poadižiu in francoska v Dolbi Aoste, dede reševanja vprašanj slovenske manjšine v preteklem letu je omenil sprejetje dopolnilnega zakona Belci - Škerk o slovenskem šolstvu, ki rešuje le nekatera vprašanja slovenskega šolstva, mnoga druga pa pušča nerešena, dotaknil se je pripravljalne konference za mednarodno konferenco o manjšinah ter pomembne vloge, ki so jo na njej opravili kvalificirani predstavniki slovenske narodnostne skupnosti s svojimi znanstvenimi posegi.
V	nasprotju s tem je kot kričeč pruner krivic, ki jih je deležna slovenska narodnostna skupnost v Italiji, navedel ukrep videmske prefekture, ki je v imenu državne oblasti v Rimu prepovedala pošolski pouk slovenščine v dveh krajih Beneške Slovenije, za katerega so se odločili prebivalci sami. Dejal je. da bi se bilo treba nad tem grobim ukrepom resno zamisliti.
Vajglova izvajanja sta dopolnila slovenski poslanec KPI Albin škerk in podpredsednik deželnega sveta socialist Arnaldo Pittoni. Škerk je najprej omenil naklonjenost demokratičnih sil in predvsem KPI do reševanja manjšinskih vprašanj, govoril je o pozitivnih in negativnih straneh dopolnilnega zakona za slovensko šolstvo Belci - Škerk, zlasti pa je poudaril nujnost sprejema zakona za globalno zaščito slovenske manjšine na osnovi zakonskih predlogov KPI in PSI v parlamentu ter podobne peticije Slovenske skupnosti in paketa SKGZ. Podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni pa je govoril o zavzetosti socialistov za vprašanja Slovencev in o odnosu deželne uprave do reševanja vprašanj Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini; poudaril je prijateljske odnose med soživečima narodoma in izrazil prepričanje, da mora manjšina biti most povezovanja med sosednjima narodoma in državama.
V	sklepnih besedah je komentator Košmrlj poudaril, da je reševanje narodnostnih pravic Slovencev v Italiji tesno povezano z razvojem demokracije v državi sami in z neposredno angažiranostjo manjšine v tem razvoju ter v njenih skupnih nastopih v boju za narodnostne pravice.
Orloli obišče Tokio
BRUSELJ, 3. — Predsednik izvršne komisije EGS Ortoli bo od 18. do 23. februarja uradno obiskal Japonsko, kjer se bo sestal z najvišjimi političnimi voditelji in s številnimi gospodarstveniki. V središču pogovorov bodo vprašanja odnosov med EGS in Japonsko.
KARADI OBOLELOSTI ŽUPANA OKRNJEN PROGRAM SEJE OBČINSKEGA SVETA
Jutri bo na dnevnem redu samo razprava o proračunu za leto 1974
Sejo bo vodil podžupan Lonza - Del Tutto, odbornik za proračun, v težavnem položaju - O preverjanju bo govor šele v torek, 8. januarja
vprašanja na globili.
ustrezen način po-
V NEDELJO, 6. T. M.
V'
S tokovi enodejanki v Kulturnem domu
Po vrsti nastopov na naših pode želskih odrih bo v nedeljo, 6. de cembra ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu tržaška premiera Ljudskega odra Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Na sporedu sta
Na seji načelnikov skupin tržaškega občinskega sveta je včeraj prišlo do dokaj resnih sporov glede programa zasedanj in načina obravnave preverjanja proračuna za letošnje leto in petletnega gospodarskega načrta. Na seji načelnikov skupin še pred koncem lanskega leta, so se namreč dogovorili, da bodo v soboto, 5. januarja razpravljali o vseh treh važnih dokumentih. Včeraj pa se je izkazalo, da to ni mogoče, ker je župan Spac-cini bolan. Poleg tega je Krščanska demokracija vztrajala, da bodo govorili o spremembah v občinskem odboru šele po glasovanju o proračunu in petletnem načrtu.
Tako stališče zagovarja KD s formalnimi razlogi, v resnici pa, ker je prišlo do dokaj resnih notranjih sporov v PSI in v PRI, poleg tega pa tudi ni nobenih dvomov glede notranjih trenj v večinski stranki sami, tako da žele najprej odobriti proračun in petletni načrt, za kar je potrebna kvalificirana večina.
Na tej osnovi so včeraj z glasovi leve sredine sklenili, da bo sobotno sejo vodil podžupan prof. Lonza, ki pa je trenutno odsoten in ki o vsem tem najbrž še ničesar ne ve, saj je na kratkem zimskem dopustu. Njegov prihod je napovedan za danes.
Na sobotni seji bo nato na dnevnem redu oris proračuna za letošnje leto, ki ga je sestavil socialistični odbornik za proračun Del Tutto. Tu pa se zadeve zapletajo, saj je Del Tutto skupaj s predstavniki struj «riscossa» in «autonomia» vložil priziv na osrednje vodstvo stranke v Rimu glede načina preverjanja in glede načina vodenja socialistične stranke v Trstu. To pomeni, da Del Tutto ne namerava podati ostavke, oziroma kot pravi sam, da se bo podredil vsem navodilom osrednjega strankinega vodstva. Zelo malo verjetno pa je, da bo v soboto čital proračun, katerega naj bi na osnovi sporazuma med strankami leve sredine v prihodnosti več ne izvajal, ker bi to odbomištvo ne pripadlo več socialistom in ker bi se moral umakniti iz občinskega odbora. Tako je najbolj verjetno, da bo proračun prebral prof. Lonza, ki bo ponovno v nekoliko čudnem položaju, saj je tudi glede njega predvideno, da se umakne iz občinskega odbora.
Razprava o preverjanju pa se bo pričela šele v torek, 8. januarja, seveda če bo do takrat župan Spac-cini ozdravel. V tej zvezi se ču-jejo govorice, da besedilo sporazuma, doseženega med predstavniki petih strank, sploh še ni dokončno izdelano, tako da je odložitev razprave postala nujna in je županova bolezen (ki je resnična in ne «diplomatska») prišla kot nalašč. V torek, 8. januarja, bo župan orisal tudi petletni načrt občinske uprave.
Razprava se bo nato nadaljevala 12., 15. in 19. januarja in se bo na prošnjo liberalcev, ki so v soboto, 19. januarja, popoldne zasedeni s strankarskimi obveznostmi, zaključila 26. januarja, ko bodo spregovorili samo še načelniki skupin in ko bodo glasovali.
Na včerajšnjem sestanku načelnikov skupin so demokristjani tudi predlagali, naj bi skupaj s proračunom občine obravnavali tudi proračun Acegata. Ta zahteva je bila zavrnjena, ker so jim komunisti oporekali, da je na dnevnem redu že tako preveč vprašanj in da je
NA PRISTOJNEM DEŽELNEM ODBORNIŠTVU
Včeraj umestili odbor za dobave goriva industriji
Odbor bo v stiku s pristojnimi organi v Rimu
premalo časa, da bi lahko vsa ta dve enodejanki Jake Štoke «Muta-
NAROČITE SE na
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
ZA VSE, KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. 2. 1974:
■	brezplačno mesečnik DAN
in
NAGRADNO ŽREBANJE
V VREDNOSTI 2.300.000 LIR Naročnino sprejemajo:
■	uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823
■	raznašale:
■	pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
■	Tržaška kreditna banka: tek. račun št 1192
sti muzikanU in «Ne kliči vraga*, ki ju je režijsko postavil na oder Adri-jan Rustja, sceno izdelal Vladimir Rijavec, kostume zasnovala Marija Vidau, pesmi napisal Ervin Fritz, uglasbih pa Urban Koder. Nastopa ves igralski ansambel SSG.
Ker bodo predstave Ljudskega o-dra igrali predvsem na naših podeželskih odrih, uprava gledališča vljudno vabi vse na ogled te zabavne in vedre igre v nedeljo v tržaškem Kulturnem domu!
# Vladni komisar Di Lorenzo je vče. raj sprejel na vljudnostni obisk državnega svetnika in predsednika deželnega upravnega sodišča dr. Itala Granata, ki sta ga spremljala prvi poročevalec dr. Ugo Messina in glavni tajnik dr. Gualtiero Viozzi. Ob koncu prisrčnega razgovora jim je dr. Di Lorenzo zaželel mnogo uspeha pri njihovem kočljivem delu na področju upravnega sodstva.
te dni podpisal obtožnico proti bivše mu občinskemu odborniku za javna dela Mocchiju, predsedniku pokrajinskega nadzornega odbora odv. Silvanu Mianiju in Mariu Cappellettiju, ki so obtoženi izsiljevanja na škodo gradbenih podjetnikov «Bufo e Ma-lardi». Tako se je zaključila prva fa za sodnega postopka, ki se je začel 27. decembra 1972, ko so omenjeni obtoženka prejeli obvestilo o sodni prijavi. Mocchija brani odv. Sbietterò, odv. Mianija odv. Antonini, Cappel-lettija pa odv. Primo Vattovani.
Omeniti je še treba, da je v teku sodni postopek za stečaj podjetja «Bufo e Malardi». Sodni postopek proti Mocchiju, Mianiju in Cappellettiju pa je povezan s civilno pravdo, ki jo je sprožil ta stečaj, proti tržaški občini.
Začelo se je z dogovorom za zamenjavo zemljišča (občinsko gradbeno parcelo na Rocolu za nezazidal-no parcelo pri Sesljanu). Pokrajinski nadzorni organ ni odobril te zamenjave med občino in omenjenim gradbenim podjetjem. Zaradi tega je prišlo na dan čudno ozadje. Omenje-
sodišču, kako so potekala pogajanja s tedanjim občinskim odbornikom za javna dela in predsednikom nadzornega odbora.
Miani je osumljen, da je nagovoril Filippa Bufa in Albina Mallar-dija, naj mu posodita 700 tisoč lir in vnovčita menice za 4 mil. lir, kot posojilo, ki bi bilo plačano, če bi uspel dogovor o zamenjavi zemljišč.
Mocchi je osumljen, da je izkoristil svoj položaj in na enak način nagovoril omenjena gradbenika, da mu posodita poldrugi milijon lir. Cappelletti pa je osumljen, da je bil nekakšen posrednik in da je za uslugo zahteval, seveda kot «posojilo», 700 tisoč lir.
Še vedno ni znano kdaj se bo sestal devinsko - nabrežinski občinski svet. Prvotno se je govorilo, da bo seja že to soboto, kasneje pa se je izvedelo, da bo na prošnjo nekega svetovalca seja preložena in to zelo verjetno na ponedeljek. Na seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta bosta na dnevnem redu odstopa župana in odbornika Slovenske skupnosti. Kriza se bo tako tudi uradno pričela.
Težko je reči, kako se bodo stva-
IIHUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHI IMI tlll••IH■lllllltllll■lllllllHIIIIII■lllnllllllllllllllllllll■lllllllllllll■llll■llllllll Hill
Na sedežu deželnega odborništva za industrijo in trgovino so včeraj umestili poseben odbor, ki bo skrbel za redno dobavljanje nafte in drugega goriva industrijskim obratom v Furlaniji - Julijski krajini. Odbor sestavljajo predstavniki štirih trgovinskih zbornic (iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona), zastopniki u-streznih industrijskih združenj. Zveze malih in srednjih industrij, obrtnikov, sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter nekateri funkcionarji deželnega odborništva za industrijo in trgovino.
Ob tej priliki je odbornik Stopper naglasil, da se odbor ne bo ukvarjal z vprašanji, ki spadajo v pristojnost drugih podobnih organov. Tako se na primer ne bo ukvarjal z dobavami goriva za ogrevanje stanovanj, kajti za to vprašanje skrbijo že štirje pokrajinski odbori, ki so bili svoj čas ustanovljeni pri tržaški, goriški, videmski in pordenonski prefekturi. Pač pa bo v pristojnosti novega odbora naloga, da sproti seznanja pristojne ministrske urade z morebitnim pomanjkanjem goriva v Furlaniji - Julijski krajini, kolikor bi šlo za problem, ki bi ga ne mogli rešiti na območju same dežele.
Odborniki so včeraj razpravljali o vrsti vprašanj, ki zadevajo energetski položaj v domači industriji in se pri tem ustavili zlasti ob dobavah goriva za špediterska in prevozna podjetja. Pred zaključkom seje so se dogovorili, da se bo odbor redno sestajal vsak ponedeljek.
Tatovi so v noči med petkom in «obolo vlomili v bar «Alla Passe-
rella» na Sprehajališču sv. Andreja 1/4, ki je last 39-letne Italije Sillato por. Claut. Zamikal jih je predvsem denar — iz blagajne so namreč nagrabili 64 tisoč lir — vendar se tudi mikavnosti raznih likerjev, salam in konzervnih škatel niso mogli odreči. S sabo so odnesli kar 60 steklenic ter nekaj salam in raznih konzerv. Lastnica bara je med včerajšnjo prijavo na kvesturi ocenila skupno škodo, ki so ji tatovi povzročili, za približno milijon lir.
Zanimanje čitateljev za letošnji tradicionalni izlet Primorskega dnevnika v Španijo je že prvi dan vpisovanja preseglo vsa predvidevanja. Že v prvih dopoldanskih urah je bila pred uradom naše uprave vrsta ljudi in do 13. ure je bila oddana že večina mest v obeh letalih. Vpisovanje se nadaljuje danes in vsem interesentom toplo priporočamo, da z vpisom ne odlašajo, kajti prav lahko se zgodi, da bodo že danes vsa razpoložljiva mesta oddana.
ZARADI OBSODB V ŠPANIJI
Protest sindikatov
Tržaška sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL, ogorčena zaradi hudih obsodb članov španskih delavskih komisij, je poslala brzojavko zunanjemu ministru Aldu Moru, v kateri ga prosi, naj posreduje pri španskih oblasteh, da znižajo hude kazni.
Isto so storili tudi mnogi tovarniški sveti.
PREISKOVALNI SODNIK DR. SERBO PODPISAL OBTOŽNICO
BIVŠI OBČINSKI ODBORNIK MOCCHI IN PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA MIANI OBTOŽENA IZSILJEVANJA
Zataknilo se je, ker ni bila odobrena zamenjava zemljišča
Preiskovalni sodnik dr. Serbo je na podjetnika sta namreč prijavila delo, preden je ukrotila pobesnele-
‘ ga mladeniča, za nameček pa jo je med potjo v bolnišnico doletela še prometna nesreča.
Okrog 6. ure je namreč na kvesturo vsa zaprepadena telefonirala 28-letna Stefania Cosmich por. Branca in v strahu zaprosila za pomoč, češ, da ji razburjeni mož grozi in da je malo prej udaril svojo 73-letno mater Roso Stanich por. Branca. Izpred kvesture je takoj odpeljal policijski avtomobil, v istem trenutku pa je proti Ul. Forti kjer stanuje družina Branca, krenil tudi rešilni avto Rdečega križa. Po prihodu so pobesnelega moškega le z največjo težavo ukrotili ter ga posadili v policijski avto, ki je že v naslednjem trenutku z vključeno sireno in prižgano piavo lučjo odpeljal proti glavni bolnišnici. Na Trgu Valmaura pa je prišlo do nepredvidljivega. Zaradi gostega prometa je policijski avto zavozil na levo stran cestišča, da bi prehitel avtomobilsko kolono pred sabo. Tedaj pa je z desne privozil opel kadett in njegov voznik, 32-letni Mario Va-scotto iz Naselja San Cristoforo 41 v Miljah, se kljub svetlobni luči in glasu sirene ni ustavil. Tako je prišlo do neizogibnega trčenja, pri katerem so se ranile štiri osebe: voznik zasebnega avtomobila, šofer policijskega avtomobila Giuseppe Bordon, policijski podčastnik Francesco Dal Pra ter bolničar Giovanni Dragoni s Trebč 226, ki je spremljal neuravnovešenega Branco. Edini, ki je ostal pri trčenju nepoškodovan, je bil ravno Branca, ki so ga nato odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtomobilom, ki je sledil policijskemu.
Medtem ko so dali policijskima agentoma v bolnišnici le prvo pomoč, so bolničarja Dragonija ter Vascotta sprejeli na prvi oddelek s prognozo okrevanja v tednu dni zaradi raznih udarcev in ran po glavi in udih.
Trčenje policijskega avta ki je peljal neuravnovešenca
Policijska izvidnica, ki so jo poklicali včeraj navsezgodaj na dom 28-letnega Giovannija Branche v Ul. Forti 28, neuravnovešenca, ki je grozil sorodnikom in udaril svojo priletno mater, je imela dokaj trdo
rtiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiriiiiniiiiiiiiiiiinunuiinninnniiiiiiiiKBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniinniininumununinnnnnn^
VERJETNO V PONEDELJEK SESTANEK OBČINSKEGA SVETA
Razgovori za premostitev krize v devinsko-nabrežinski občini
Neuradno stališče krajevnega in pokrajinskega vodstva PSI - Daljše uradno sporočilo K D o važnosti nadaljnje politike leve sredine
ri razvijale naprej. Zelo verjetno je, da bodo na tej seji predstavniki strank imeli načelne programske govore, ne bo pa prišlo do volitev župana in občinskega odbora, saj do sedaj še ni nobenih rezultatov raznih razgovorov, do katerih je prišlo v zadnjih dneh. Kot smo že poročali so predstavniki komunistične svetovalske skupine povabili na razgovore predstavnike Slovenske skupnosti in socialistične stranke. Neuradno se je izvedelo, da je do razgovora med SS in KPI že prišlo, v kratkem p ase bodo sestali tudi komunisti in socialisti. Predstavniki krajevnega vodstva PSI, kot tudi predstavniki pokrajinskega vodstva socialistične stranke, so odločno zanikali, da bi prišlo do kakršnega koli pa tudi ne formalnega razgovora s predstavniki krajevne krščanske demokracije in so zagotovili, da so za dvostranske razgovore na raznih ravneh in v sedanjem položaju za razgovor s komunisti.
Krščanska demokracija pa nam je včeraj poslala daljše uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so se v Nabrežini sestali člani izvršnih odborov sekcij KD (v Nabrežini sta namreč dve sekciji KD in to ostro ločeni po strujah: ena moro-tejska, druga pa desničasrka) in občinski svetovalci, ki so proučili po litični potožaj po izjavah PSI in SS. Na sestanku, na katerem je bil prisoten tudi pokrajinski tajnik Rinaldi, so soglasno potrdili politično vo Ijo, da se nadaljuje s politiko sodelovanja leve sredine. V uradnem poročilu je rečeno, da je samo taka politika sposobna ustvariti razumevanje, integracijo in kulturno sožitje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom ob ohranitvi vseh pravic in potreb etničnega ter kulturnega značaja.
V poročilu je nadalje rečeno, da je to dejstvo bistveno ne samo zato, da se jamči dejanski kulturni in demokratični napredek občine, temveč da se tudi ne poruši pomen politike, ki je bila ustvarjena v devinsko - nabrežinski občini pred desetimi leti. Vsako drugačno rešitev KD odločno negativno ocenjuje. Po mnenju KD bi večina, v kateri bi bila tudi KPI, nujno privedla do novih nasprotij in do nezaupanja med slovenskimi in italijanskimi prebivalci. Komisarska uprava ne bi rešila krajevnih vprašanj, temveč bi bila škodljiva za vso občino.
KD je zaradi tega mnenja, da razlogi, ki jih navajata PSI in Slovenska skupnost glede krize niso prepričljivi. Na zadnjem sestanku, ki je bil 11. decembra, so bili predstavniki leve sredine načeloma soglasni glede vseh najvažnejših vprašanj. V tej zvezi je v poročilu rečeno, da je bila KD v občini pobudnik za zadnje ukrepe, ki naj na najbolj odločen način obvarujejo značaj ozemlja in da je tudi KD bila pobudnik za publicizacijo prevozov. Zaradi tega, se zaključuje
uradno poročilo KD, obstajajo še vedno politične in druče osnove za sodelovanje leve sredine v devinsko - nabrežinski občini in je možno rešiti spore v okviru odgovornosti posameznih strank, ki si jih morajo prevzeti v interesu celotne skupnosti devinsko-nabrežinske občine.	--------
Agenti zasačili avtomobilske miši
Med nočnim obhodom mesta je e-na od policijskih izvidnic zasačila in aretirala tri avtomobilske tatove. Ob križišču ulic Trento in Milano so namreč policijski agenti zapazili ustavljen fiat 1100, v katerem so sedele tri osebe. Približali so se avtomobilu ter vprašali potnike čigav je avtomobil, že iz prvih meglenin odgovorov je bilo razvidno, da nekaj ni v redu. Zato so vse tri, 18-letnega Silvia Blaskovica jz Ul. Capodistria 19, 46-letnega Luciana Candiolija iz CT. G. Gozzi 5 ter 49-letnega Giosue-ja Modicha iz Ul. Foschiatti 13, povabili na kvesturo, kjer so jih zaslišali, avtomobil pa pregledali. V njem so našli dokumente na ime 30 letnega Albina Sullija iz Križa 362. O čihio je bilo torej, da je avtomobil ukraden. Obenem so v njem odkrili še najlonsko vrečo, v kateri je bilo nekaj škatel tobaka, razni izvijači, klešče in kladiva, srebrn kelih ter avtomobilski radijski oddajnik. Med zaslišanjem je Biaskovic med drugim izjavil, da je zadnje čase prenočeval v podstrežni sobi v Ul. Molino a vento 39. Agenli so se za to takoj odpravili v om-njeno sobo Sprejel jih je mladenič, 20-letni Filippo Cipriano iz Ul. Monte Verdi, ki jim ni znal pojasniti izvora raznih predmetov, ki so jih našli v sobi. Tudi njega so odvedli na kvesturo, kjer jim je med zasliševanjem priznal, da se je z Blaskovicem in Can-diolijem udeležil tatinskega podviga v cerkvi v Ul. Benussi 13.
Jutri pri Sv. Jakobu koncert božične glasbe
Šentjakobsko kulturno društvo priredi jutri, v soboto, 5. t.m. ob 19.45, v salezijanski cerkvi v Istrski ulici, koncert božične glasbe. Izvajal ga bo kvartet kljunastih flavt Glasbene matice iz šole prof. Miloša Pahorja.
Na sporedu bodo skladbe za kljunaste flavte 16. in 17. stoletja, Co-rellijeve Pastorale, stare slovenske narodne božične pesmi ter božične pesmi raznih avtorjev.
Kvartet kljunastih flavt GM je tistim, ki spremljajo naše glasbeno življenje, že znan. Poslušali smo ga že na produkcijah šole Glasbene matice, nastopil je na koprskem radiu, lani na nastopu gojencev slovenskih glasbenih šol v Kranju, predlanskim pa je v božičnih dneh koncertiral tudi v Furlaniji. Glasbilo se s svojimi mehkimi toni zlasti podaja za izvajanje starih skladb iz 16. in 17. stoletja in za skladbe nabožne vsebine.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT
in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V nedeljo, 6. januarja 1974, ob 16. uri.
Enotna ljudska cena lir 500.
Dveletni otrok v smrtni nevarnosti zaradi zdravil
V družini 29-letnega pilota letalske družbe Alitalia Giuseppa Bazzi-ja iz Rima je prijetno vzdušje nekajdnevnega novoletnega- oddiha, ki ga preživlja pri sorodnikih Pippa na Furlanski cesti 81, skalila nenadna nesreča sinčka Fabrizia, ki mu je komaj dve leti. Mali Fabrizio je včeraj okrog poldne razposajeno kolovratil po stanovanju, ko mu je prišla v roke steklenička nekega zdravila. Nihče se tega ni zavedel in malček je nič hudega sluteč zdravilo zau-žil. Kmalu ga je obšla huda slabost in oče je zato nfertfitioma poklical reševalno osebje Rdečega križa, je zastrupljenega otroka -odpeljalo bolnišnico. Tu so ga nemudoma spre jeli na oddelek za oživljanje, kjer si prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Za sedaj še niso ugotovili, za kakšno zdravilo gre. Nad njegovim zdravstvenim stanjem so si pridržali prognozo.
Glasbena matica — Trst
ABONMAJSKA SEZONA 73-74
V torek, 8. januarja 1974 ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
DUNAJSKI
KOMORNI
ORKESTER
Solista:	Ileana Bratuž - Kacjan,
sopran
Miloš Pahor, flavta Dirigent Anton Nanut
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
Razstave
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
V	torek, 8. januarja 1974, ob 15.30
PLES IN GLASBA
Nastop baletne skupine Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane
Spored:
1.	F.	Chopin LES	SYLPHIDES
2.	P.	I. Čajkovski	HRESTAČ
3.	M.	Stibilj	MAVRICA
4.	Jazz 1973
5.	P. I. Čajkovski LABODJE JEZERO
2. dejanje pas de deux
6.	NAVIHANKA
7.	A.	Hačaturjan	SPARTAK
Plesalci se bodo predstavili s krajšo sintezo zgodovine baleta.
V	tem izseku bodo podali nekaj najznačilnejših sestavin te zgodovine in to s praktičnimi vajami po točno določeni didaktični shemi.
V atriju kinodvorane v Narodni ulici na Opčinah razstavlja dr. Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava je odprta vsak dan od 11.
13. ure ter od Ì7. do 19. ure vključno 6. januarja 1974.
do
do
Prosveta
Moški pevski zbor Tabor z Opčin
priredi v soboto, 5. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah celovečerni koncert. Vabljeni!
Nesreča pristaniščnika med raztovarjanjem ladje
Med delom na krovu trgovske ladje «Blu Diamont», ki je zasidrana na pomolu pred skladiščem št. 58 v Novem pristanišču, se je včeraj okrog 10. ure ponesrečil 33-letni pristaniščnik Spiridione Hresciak iz Ul. Scala santa 22. Med raztovarjanjem raznovrstnega blaga mu je spodrsnilo in je padel nekaj metrov globoko v podpalubje ladje. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom Rdečega križa, so mu ugotovili zlom obeh zapestij ter rano na čelu. Zdraviti se bo
moral približno 40 dni.
Illllll tlllHlIlllllllllllllHIHIIIIIIIIItllllllllHIIIIHIHHlIUHHllUinillllHHHHIIIIItlllllllllflllllllHIIIIItllllllllllll
ZA NOVO LETO NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI
Aretiran razpečevalec ponarejenih bankovcev
V uradu potovalne agencije je sku-šal zamenjati ponarejene desettisočake
Vedno pogosteje se v zadnjem času govori o kroženju ponarejene valute v našem mestu. Po dogodku, ki se je pripetil v ponedeljek v neki gostilni na Ponterošu, kjer sta dve ženski plačali kosilo s ponarejenim desettisočakom, je ravno na dan novega leta padel policiji v roke razpečevalec ponarejenega denarja.
V uradu potovalne agencije CIT na glavni železniški postaji se je
niiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
Pred začetkom gradnje zadružnega hleva pri Praprotu
in iti
Pred nekaj dnevi smo objavili vest, da so v bližini Praprota že začeli čistiti zemljišče, na katerem bo stal novi zadružni hlev. Hlev bo sestavljen iz treh delov: eno krilo, v katerega vhod vidimo na levi, bo hlev za krave mlekarice.
drugo krilo z vhodom na desni strani je namenjeno teletom in junicam, osrednji del pa bo služil kot senik Gornji načrt jasno kaže, da bo hlev zelo velik. V njem bo prostora za več kot 200 glav živine. Celoten kompleks bo dolg 90 me-
trov in širok 50, senik pa bo visok 8,60 metra. Skupno z notranjim dvoriščem bo torej hlev pokrival 4.500 kvadratnih metrov. Okoli hleva je 15 hektarjev pašnikov in travnikov za košnjo, od katerih je 8 hektarjev last zadruge, 7 hektarjev pa last
nekaterih članov.
Hlev bo začelo v kratkem graditi zadružno podjetje Cocep iz Reggio-Emilie, dokončan pa bo predvidoma leta 1975. Stal bo 228 milijonov lir, od katerih je 70 odst. prispevala deželna uprava.
okrog poldne zglasil mladenič ter zaprosil uradnika Flavia Uga s Furlanske ceste 58 naj mu zamenja tri desettisočake v drobiž. Uradniku se je zazdela prošnja sumljiva in je zato natančno pregledal bankovce. Bili so ponarejeni, o tem ni bilo nobenega dvoma, in Ugo je nemudoma pohitel do policijskega urada na postaji in ob vestii agente, ki so nadebudnega mladeniča ustavili ter zaslišali. Pri sebi je še imel tri ponarejene bankovce ter potni list na ime 39-letnega Živorada Mitroviča, pa rodu iz Prizrena, a stanujočega v Ljubljani, na Titovi cesti 27/A. Agentom se je zazdel potni list nekoliko nenavaden in posumili so, da je tudi ta ponarejen. Mitroviča so zato pospremili na kvesturo ter ga še enkrat zaslišali. Zasliševalcem je izjavil, da je dopotoval v Italijo prve dni decembra. Pregledali so še enkrat tudi potni list, na katerem so bili najbrž ponarejeni ime in priimek ter podpis in zamenjana je bila tudi slika. Med nadaljnjo preiskavo so ugotovili, da se je pripeljal z vlakom v Trst iz Milana brez voznega lista. Glede izvora ponarejenih bankovcev je izjavil, da mu jih je dal neki jugoslovanski državljan, katerega ne pozna po imenu in kateremu je pomagal med raztovarjanjem in natovarjanjem blaga na tovornjak.
Mitroviča so aretirali ter prijavili sodišču, medtem pa je še v teku preiskava, da bi osvetlili o-zadje te razpečevalne dejavnosti.
Potovalni urad «AURORA»
priredi od 1. do 8. februarja 1974 zimovanje v Zakopanih (Poljska). Cena zimovanja — vključno vožnja z letalom do Krakova in nazaj — 70.000 lir. Informacije in prijave pri «Au-rori». Ul. Cicerone 4, tel. 29243.
Smučarski izlet
v
v Črni vrh
Potovalni urad Aurora prireja v nedeljo, 6. januarja, smučarski izlet v črni vrh nad Idrijo
Cena 5.500 lir, v kar je vključena vožnja z avtobusom, vlečnice in kosilo. Odhod avtobusa ob 7.30.
Informacije in prijave pri Au-rori. Ul. Cicerone 4, tel. 29243.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 4. januarja
ANGELA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 — Dolžina dneva 8.48 — Luna vzide ob 12.39 in zatone ob 3.08. Jutri, SOBOTA, 5. januarja SIMON
Vreme včeraj: na j višja temperatura 9 stopinj, najnižja 5, ob 19. uri 8,2 stopinje, zračni tlak 1019,3 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 85-odstot-na, dežja je padlo 1 mm, nebo oblačno. morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 3. januarja 1974 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 75-letna Giuseppina Felice vd. Ferlora, 84-letni Vittorio Eva, 72-letni Giuseppe Scaramella, 68-let-na Amalia Vorich vd. Klancich, 70-letni Vittorio Rossi, 52-letni Marcello Seguila, 60-letni Salvatore Lutman, 79-letni Rocco Giordano, 79-letna Anna Salvagno vd. Suni, 71-letni Gino Orni, 80-letna Annamaria Decarin vd. Milessa, 6-letni Dario Leghissa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro. Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del mare. Largo Piave 2; Sant'Anna, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Eiasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; A] Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
mm
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - ul. F FILZI 10 rrc 38-101, 38-045
Gledališča
KULTURNI DOM
V	nedeljo, 6. januarja 1974 ob
16.	uri — Jaka Štoka «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga».
V	ponedeljek, 7. januarja 1974 ob
17.	uri — A. P. Čehov «Češnjev vrt» za abonma red K.
V	torek, 8. januarja 1974 ob 15.30 gostujejo baletni solisti Opere SNG iz Ljubljane v okviru mladinskih torkov.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje v nedeljo, 6. januarja 1973 v Ljudskem domu v Križu s satiričnim kabaretom za pokušino «Dlaka v jajcu». Pričetek predstave ob 17. uri.
POLITEAMA ROSSETTI
Do nedelje. 6. januarja Stalno gledališče iz Genove gostuje z Goldonijevim delom «Grobijani». Režija Luigija Squarzine.
Kino
Nazionale 14.30—21.50 «La spauu nella roccia». Walt Disney. Barvna risanka.
Excelsior 16.00—22.15 «Come si distrugge la reputazione del più grande a-gente segreto del mondo». J. P. Beimondo in J. Bisset.
Grattacielo 15.30 «Sesso matto». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.30 «Il mio nome è nessuno». Igrata Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film.
Eden 15.30—21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 15.30-17.30-19.45-22.00 «Agente 007 vivi e lascia morire». V vlogi Jamesa Bonda igra Roger Moore. Barvni film.
Aurora 15.45 «Scorpio». Burt Lancas-ter in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capito! 16.00 «La schiava io ce l’ho e tu no». Igra Landò Buzzanca. Barvni film.
Cristallo 16.30—21.45 «Piedone lo sbìr.
ro». Igra Bud Spencer. Barvni film. Impero 16.00 «Un tocco di classe». G.-Segal in G. Jackson. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «L'allegro college delle vergini inglesi». Barv-m film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «L’allegra brigata — Tom e Jerry». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Tony Arzenta». Barvni film. Igrata Alain Delon in Carla Gravina. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Chiedi perdono a Dio... non a me». Barvni western film. I-grata George Ardisson, Pedro San-chez.
Abbazia 16.00 «Gli infermieri della mutua». Barvni komični film. Igrata Pino Caruso in Isabella Biagini. Astra 15.00—21.00 «Gran Prix». Barvni film. Igrata Vves Montand in Ève Maria Saint.
Radio 16.00—22.00 «Tarzan e la dea verde», črnobeli film. Igra Herman Brix.
Ariston 16.00—21.30 «Ombre bianche». Barvni film. Igrata Antony Quinn in Peter O'Toole.
SOŽALJE
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	641.—
Funt iterling	1.443,—
Švicarski frank	196,50
Francoski frank	128,30
Nemška marka	228—
Avstrijski šiling	31,50
Dinan debeli	38—
drobni	38—
MENJALNICA
/se/i tujih valut
Ravnatelj, profesorji in vse osebje trgovskega zavoda «žiga Zois» izrekajo prof. Robertu Petarosu ob smr-njegove matere iskreno sožalje.
2. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga
Karolina vd. Zobec
roj. Žerjal
Pogreb bo danes, 4. januarja, ob 15. uri iz hiše žalosti, Boršt št. 104.
Žalujoči sinovi, snahe, zet, vnukinja in drugo sorodstvo.
Boršt, 4. januarja 1974 Pogreb-1 podjetje. Ul. Zonta 8
GORIŠKI DNEVNIK
URADNI PODATKI POTRJUJEJO:
Lanski promet na meji upadel za okoli 7.000.000 prehodov
Uravnovešen promet s potnimi listi in obmejnimi prepustnicami (v obeh primerih približno 25,5 milijona potnikov)
Na sedežu mejne policije za tržaško pokrajino smo včeraj dobili dokončne uradne podatke o osebnem prometu na italijansko - jugoslovanski meji. Podatki potrjujejo, kar smo že včeraj zabeležili, da je namreč število prehodov meje V letu 1973 nekoliko preseglo 50 milijonov in da je bilo za okoli 7 milijonov manjši od prometa, ki so ga zabeležili v letu 1972.
Dejansko je lani prestopilo mejo na prehodih tržaške ookrajioe skupno 50.903.917 ljudi, medtem ko je znašal promet v letu 1972 57 milijonov 987.060 prehodov.
Podrobnejši podatki za pretekli december navajajo, da je s potnim listom prekoračilo mejo 1.149.157 ljudi, od tega 538.195 italiianskih in 610.962 tujih državljanov. Za primerjavo naj navedemo, da so zabeležili v decembru predlanskega leta (1972) skupno 2.358.029 prehodov; od tega je na italijanske državljane odpadlo 1,322.205, na tujce Pa 1,035.824 prehodov. Med neitaU-janskimi državljani so bili najbolj številni državljani sosedne republike Jugoslavije (543.903 prehodi), druge države pa so bile prisotne z naslednjim prometom: Zahodna Nemčija 8.638. Avstrija 5 tisoč 338. Anglija 4.287, Francija 6.495, Grčija 5.759, Švica 4.232, ZDA 3.413, itd.
V	maloobmejnem prometu so bili * preteklem decembru zabeleženi naslednji rezultati: s prepustnico je v omenjenem mesecu stopilo na sosednje področje skupno 1.300.286 ljudi, od tega 850.847 italijanskih in 449.439 jugoslovanskih državljanov. V decembru 1972 je prestopilo mejo v maloobmejnem prometu skupno 2,531.321 ljudi, od tesa 1 milijon 862.279 italijanskih in 669 tisoč 42 jugoslovanskih državljanov. Promet na posameznih mejnih prebodih pa je bil naslednji: Opčine (žel. postaja) 4.390, Fernetiči 238 tisoč 117, Pesek 110,645. Škofije 370.102, Lazaret 89.791, Repentabor 65.233, Lipica 97.517 in Plavje 164 tisoč 95 prehodov.
V	vsem letu 1973 je s potnim listom prestopilo mejo na Tržaškem 25.437.930 ljudi, od tega 13.544.231 italijanskih in 11.893.699 tujih državljanov. Med tujci so bili daleč najbolj številni Jugoslovani (7 milijonov 755.034 prehodov), na drugem mestu so bili zahodni Nemci (1.179.367), sledili pa so Avstrijci (483.721), Angleži (303.869), Francozi (454.271), Grki (103.006)7 Švi carji (293.658), Americani (172.344 prehodov), itd. V decembru 1972
je s potnim listom prekoračilo mejo 29.794.129 ljudi, od tega 15 milijonov 532.820 italijanskih državljanov in 14.261.309 tujcev.
V maloobmejnem prometu pa so v lanskem letu zabeležili naslednje gibanje: mejo je prestopilo skupno 25.470.987 ljudi, od tega 18 milijonov 98.231 italijanskih in 7 milijonov 372.756 jugoslovanskih državljanov (leto poprej 28.172.939 ljudi, od tega 20.538.190 italijanskih in 7.634.479 jugoslovanskih državljanov). Končno naj zabeležimo še obseg maloobmejnega prometa na posameznih mejnih prehodih tržaškega področja: Opčine (žel. postaja) 46.684, Fernetiči 4.466.296. Pesek 2.020.162, škofije 7.455.490. Lazaret 2.310.593, Repentabor 1.216.730, Lipica 1.988.925 in Plavje 2.694.387 prehodov.
Predstavniki deželne uprave bodo danes obdarili otroke deželnih u-službencev in nameščencev z običajno «befano». V Trstu se bo razdeljevanje daril pričelo ob 11.30 v mali dvorani gledališča «Verdi», ob istem času pa bo obdaritev otrok tudi v kinematografski dvorani «Puc-
cini» v Vidmu. V Trstu bo prejelo darila 330 otrok v starosti od dveh do enajst let, v Vidmu pa nadaljnjih tristo osemindvajset.
Obvestilo KZ
Patronat Kmečke zveze INAC ob vešča pridelovalce oljk, da b:do njegovi predstavniki obiskali posamezne vasi in priporoča, da bi se zainteresirani kmetovalci polnoštevilno zbrali v navedenem kraju ob določeni uri. Podpisali b:do obrazce za prijavo pridelka, nakar bo patronat posredoval pri ustreznih organih.
Jutri, 5. januarja bo srečanje s pridelovalci oljk v Boljuncu od 16. do 17. ure ori Josipu Oti (Bo-Ijunec 38), od 17. do 18. ure pa v Dolini pri Josipu Sancinu (Dolina št. 112).
Datume sestankov v ostalih vaseh dolinske in miljske občine bomo javili naknadno.
Za vse druge informacije je na razpolago urad patronata Kmečke zveze INAC, Ulica Cicerone 8/b, telefon 62-785.
POSOJILO OBČINSKE UPRAVE PRI HRANILNICI
400 milijonov lir za plinsko omrežje v Štandrežu, Ločniku, Podgori in Pevmi
Težave z javnimi prevozi zaradi dolgih dobavnih rokov za avtobuse
iiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
DELO DEŽELNEGA ODBORA
400 MILIJONOV LIR ZA ŠKODO V KMETIJSTVU
Deželna pomoč za nabavo zdravstvenih naprav
Na zadnji seji goriškega občinskega sveta so med drugim razpravljali tudi o razširitvi metanovoda na okoliške mestne četrti. Odbornik Rovis, ki je na seji odbora poročal o tem načrtu, nam je povedal, da je občinska uprava najela pri goriški Hranilnici posojilo v višini 400 milijonov lir, da bi ta načrt lahko izvedla.
Razširitev omrežja plinarne je predvidena na štiri okoliške vasi, in sicer štandrež, Lečnik, Podgoro in Pevmo.
Po istem zaporedju kot smo te vasi navedli, enako bodo potekala h -l' dela. V Štandrežu so nekaj napajalnih cevi že položili, vendar vse kaže, da jih bodo morali okrepiti, da bi mogle zadostiti p-trebam tako velikega števila potrošnikov.
Pred časom smo v našem listu po-icčah o težnji občinskih podjetij, da v sedanjem režimu pomanjkanja e-norgelskih virov začasno ukinejo dobavo plina novim potrošnikom ter ne ustrežejo prošnjam tistih, ki bi radi okrepili električni tok. Zdi se, da tega sklepa mestna podjetja ne bodo mogla dolgo zagovarjati, zlasti pa bo postal ničev, ko bodo začeli širiti plinsko omrežje.
Prebivalci omenjenih vasi bodo prav gotovo z zadovoljstvom sprejeli odločitev mestnih podjetij, da jim «pripeljejo» plin v hišo. Razlog za nji-
hovo zadovoljstvo je predvsem v pomanjkanju in najrazličnejših težavah, ki so se pojavile na začetku energetske krize, glede preskrbe z gorilnim oljem in utekočinjenim pli-ntm.
Drugo vprašanje, ki je v tesni zvezi s petrolejem, so javni prevozi. Občinska uprava je tudi njim posvetila precej skrbi, vendar bo potrebno dosti potrpljenja, preden se bo kaj poznalo. Zaradi povečanja naročil so -e dobavni roki za nakup avtobusov precej razvlekli: od neklanjega meseca so se že sedaj podaljšati na osem mesecev. Tudi cena vozil sc je zelo spremenila. Avtobusi, ki jih uporabljamo v našem mestnem prometu, so stali osem milijonov lir; sedaj pa stanejo avtobusi, ki so sicer nekoliko večji in bolj spopolnje-ni, kar 26 milijonov tir. Za primerjavo, kako so se v razmahu nekaj let stvari na tem področju spremenile, naj navedemo podatek, da so avtobusi goriškega mestnega podjetja sedaj vredni okoli 20 milijnoov tir.
Vsekakor ostaja vprašanje ureditve teh prevozov povsem odprto in napovedane podražitve bencina nujno terjajo hitre ukrepe, da bodo imeli ljudje zadostne in hitre javne prevoze.
V okviru posegov, ki jih je v zadnjem času predlagal odbornik za zdravstvo Nardini, je deželni odbor na svoji zadnji seji z dne 31. decembra 1973 nakazal 34 milijonov lir goriškemu pokrajinskemu konzorciju za boj proti jetiki za nabavo prenosnega rentgenografskega aparata. Odbor je nadalje nakazal tržaški u-niverzi vsoto 40 milijonov za okrepitev delovanja višješolskega oddelka za medicino dela.
Odbornik za kmetijstvo Tripani je na seji sporočil, da je bila uradno priznana pomoč industrijcem. trgovcem, turističnim delavcem in obrtnikom, ki so jih v številnih občinah naše dežele (Brdo, Krmin, Romans ob Soči, itd.) prizadele vremenske nesreče v dneh 30. septembra in 1. ter 2. oktobra 1973; za kmetovalce, ki so med letom utrpeli podobno škodo na vsem ozemlju Furia-
ŽAL, SAMO V ITALIJANŠČINI
Opozorilne table dežele za preprečevanje požarov
I nije - Julijske krajine, pa je deželni I odbor nakazal izredno pomoč v vi-| šini 400 milijonov lir. Pomoč bodo prejeli neposredni obdelovalci zemlje, najemniki v kmetijstvu, spolovinarji, koloni in kmetijske zadruge.
PRED DNEVI V VIDMU
Zadružniki so razpravljali o ljudskih gradnjah
Na sestanku nekaterih zadružnikov stanovanjske stroke, ki je bil pred nekaj dnevi na videmskem sedežu Združenja zadrug in posojilnic so razpravljali o organizaciji zasedanja ekonomističnih Jj^skih gradnjah, ki ga bo 19. t.m, .priredil v Vidmu deželni konzorcij stanovanjskih zadrug in o kongresu te ga,konzorcija, ki bo Tržiču 26. t.m. Govorili so predvsem o boju proti draginji. Iz tega izhaja nujnost takojšnje uveljavitve zakona «865». Treba je predvsem najti pot, da se hitro premostijo vse ovire, ki nastajajo zaradi dolgega birokratskega postopka in pomanjkanja volje političnih uprav. Treba je tudi premostiti ovire, ki jih predstavljajo kreditne ustanove, ki še vedno podpirajo gradbeno špekulacijo, treba pa je tudi zagotoviti večjo finančno podporo tako od državnih kot od deželnih organov, da se pospešijo ljudske gradnje. Zadružniki so povabili družbene organizacije k skupnemu boju, da se rešijo ta zamotana vprašanja, ki so povezana z ljudskimi gradnjami.
Vprašanje Sem-Detroit v Tržiču
Dežela posreduje med vodstvom in delavci
Deželni odbornik za delo m druž beno skrbstvo Romano je včeraj v Trstu sprejel sindikalne predstavnike Zveze kovinopredelovalnih delavcev (FLM) iz goriške pokrajine katerimi je obravnaval položaj v tovarni za proizvodnjo električnih naprav za gospodinjstvo Sem-De troit iz Tržiča. V ospredju je bilo zlasti vprašanje pogajanj za nadaljevanje proizvodnje. Pred tem je odbornik Romano sprejel predstavnike podjetja.
Predstavniki sindikalne organiza cije so naglasili, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja, pod pogojem, da vodstvo Sem-Detroit preldiče odpoved, ki jo je dala dvajsetim delavcem v tržiški tovarni in da izplača mezde, ki so doživele med tem časom.
Odbornik Romano bo poročal o poteku obeh sestankov in o glediščih tovarnarjev in delavcev na prvi seji deželnega odbora. Nato bo skušal doseči med obema strankama stik, ki naj omogoči nadaljevanje proizvodnje in vzporedno rešitev obrata iz sedanje stiske.
V minulem letu so gozdni požari bpustošili mnogo kraške gmajne in borovih gozdov. Množični požari so se pričeli v marcu, ko so zgorele velike površine gmajne v zgoniški, repentabrski in tržaški občini, točneje na območju od Opčin do Križa. Gorelo je na Volniku in na Šentle-nartu, kjer je bila ognjena fronta dolga več kilometrov. Ogenj je tudi delno uničil gozd pri Dragi in prizadel še mnogo drugih predelov.
Drugi val požarov pa se je začel ob koncu avgusta. Ta je prizadel predvsem čudovit borov gozd, ki se razprostira med Križem in Nabrežino. Takrat pa je gorelo še marsikje drugje, predvsem v miljskih hribih, pri Devinu, pri Padričah in drugod.
Škoda, ki jo povzročajo gozdni požari, je ogromna. Pomislimo le, koliko časa je potrebno, da zrase nov gozd. Obenem pa je treba upoštevati, da je vsak kvadratni meter zelene površine dragocen.
Zaradi tega je deželno gozdarsko nadzorništvo sprožilo pred nekaj me-
seci obširno akcijo, da prepreči gozdne požare. Organiziralo je protipožarno službo, pri kateri sodelujejo z gasilci še vojaki in policija, ta služba pa razpolaga tudi z vojaškimi helikopterji in letali, ko je treba natančno lokalizirati žarišče po-
Vsa ta akcija pa bo brez haska, če se državljani, predvsem izletniki ne bodo strogo držali navodil, ki jih daje nadzorništvo z namenom, da prepreči požare. Med vzroki ve čine požarov je namreč na prvem mestu cigaretni ogorek ali še goreča vžigalica, ki jo izletnik nepazljivo odvrže med sprehodom po gmajni ali skozi avtomobilsko okno. Treba je zato predvsem opozarjati na nevarnost, ki jo predstavlja ogorek ali vžigalica. Deželna uprava je za to poskrbela za opozorilne table, s katerimi je domalo posejala vso tržaško okolico, škoda le, da je po zabila, da stojijo table na ozemlju, kjer je večina prebivalcev Slovencev. Kljub temu pa ni slovenskega napisa nikjer.
Trije lažje ranjeni pri trčenju avtobusa
Pri Stari mitnici sta včeraj zjutraj okrog 7.30 trčila avtobus občinskega podjetja ACEGAT, ki vozi na progi št. 19 in fiat 850, ki ga je vozil 23-letni Gianfranco Scrigner iz Ul. Di Vittorio 28. Trčenje je bilo sicer lažjega značaja, vendar se je kljub temu nekaj ljudi, ki se je peljalo v avtobusu, lažje ponesrečilo. Na oddelku za prvo pomoč v glavni bolnišnici so se namreč kmalu zatem zglasili 69-letna Giuseppina Logar por. Sposu iz Ul. del Tirno 14, ki se je udarila v čelo ter v spodnjo ustnico, 28-letni Francesco Caris iz Ul. XXX ottobre, ki se je tudi udaril v glavo ter 63-letna Loretta Ottolino por. Suglia iz Drevoreda XX. septembra, ki se je udarila v desno nogo. Vsem trem je dežurni zdravnik dal le prvo pomoč. Okrevali bodo v nekaj dneh.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI
DNEVNIK
za leto 1974
Naročnino sprejemajo:
■	uprava:	Gorica. Ul. XXIV
Maggio št 1/1, lei. 83 382
■	raznašalci
■	pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374
ZA VSE NAROČNIKE,
KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. il 1974:
■	brezplačno mesečnik DAN
NAGRADNO ŽREBANJE
Krrfafhnrl C i f'
v vrednosti 2.300.000 lir
Goriška kvestura je včeraj aretirala 22Jetnega Rolanda Massarut-tija iz Frata del Bosco 5, ker bo moral zaradi hujše tatvine, ki jo je izvršil pred časom, za kar je bil tudi obsojen, odsedeti še pet mesecev v zaporu.
ra v Gorici v prejšnjem letu (odbor je imel lani 53 sej, torej vsak teden po eno) so sprejeli nekaj sklepov, za katere je imel pooblastilo občinskega sveta in jih je po predpisih moral sprejeti pred koncem leta 1973.
V odsotnosti odbornika za javna dela Agatija, ki je obolel, je župan De Simone predlagal odobritev dodatnih stroškov v višini 177 milijonov lir za izgradnjo trgovskega zavoda v Ul. Grabizio. Nadalje bodo v okolišu Ul. Terza Armata zgradili osemstanovanjsko ljudsko hišo, 23 milijonov lir bodo potrošili za asfaltiranje mestnih ulic, 60 milijonov za primarna urbanistična dela v okolišu Ul. Terza Armata. medtem ko bo moral občinski svet odobriti znesek 300 milijonov lir za primarna urbanistična dela v istem okolišu.
Odobrili so nakup nekaterih zemljišč, da bodo odpravili ovinke, ter seznam občinskih davščin za leto 1974. Odobriti so tudi obračun občinskih podjetij za leto 1972, ki izkazuje 80 milijonov lir primanjkljaja.
Glede razširitve plinskega omrežja in proračuna občinskih podjetij za leto 1974 je poročal odbornik
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
PRIMANJKLJAJ OBČINSKIH PODJETIJ ZNAŠA ZA 1972. LETO SO MILIJONOV
Okrogla miza o cenah - Urbanizacija okoliša Ul. Terza Armata - Razširitev plinovodnega omrežja
zadnji seji občinskega odbo- Rovis, medtem, ko je odbornik
Slovenska kulturna društva in Združenje izseljencev Benečije organizirajo
jutri, 5. januarja 1974 ob 15. uri v dvorani «A. Ristori» v ČEDADU
DAN
EMIGRANTA
Spored:
nastop otroškega pevskega zbora iz Benečije in mešanega pevskega zbora «Rečan» iz Ljes pozdrav emigrantu recitacije otrok
nastop Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta z burko Jake Štoke «Ne kliči vraga».
STANDREZ OB NOVEM LETU
Bivše letališče treba vrniti domačim kmetom in vrtnarjem
Kdaj bodo odprli občinsko lekarno ? • Zastoj gradenj zaradi nezakoličene meje
Fantini predlagal sklicanje okrogle mize o cenah. O zdravstvu in o-sebnih zadevah sta razpravljala tudi odbornika Tomassich in Pavlin.
Razstave
V galeriji «Il Torchio» v Ulici Mameli 6 razstavlja svoja dela goriški slikar Giorgio Topličar. Razstavni prostori so za občinstvo odprti vsak dan od 11. do 13. ure, ter od 17. do 20. ure. Razstava bo odprta do 16. januarja.
Razna obvestila
Goriška pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj za mesto ravnatelja psihiatrične bolnišnice v Gorici. Interesenti, ki ne bodo smeli imeti več kot 40 let, bodo morati poslati prošnjo na kolkovanem papirju predsedniku goriške pokrajine najkasneje do 31. januarja letos.
V sedanji petrolejski krizi, ko primanjkuje tekočega goriva za pogon in ogrevanje, postaja tudi v Gorici in na Goriškem vedno važnejša u-poraba metana, ki ga že nekaj let razdeljujejo mestna podjetja preko svoje razdeljevalne mreže. Marsikdo, ki ogreva svoje stanovanje s kurilnim plinom ali kerozenom, že misli na preureditev in uporabo metana, ki ga, kot znano, mestna podjetja računajo za ogrevanje po polovični ceni in je torej cenejši od drugih tekočih goriv, poleg tega pa za enkrat ni treba biti v strahu, da bo dobava odpovedala.
Svoj čas so mestna podjetja napovedala, da bodo ob povečanju pa-trošrtje ceno metana celo nekoliko znižale. Vendar se nam zdi, da ob sedanji splošni draginjski mrzlici nihče več ne misli na izpolnitev
PO POBALINSKIH DEJANJIH NA SILVESTROVO
PSI prijavil sodišču fašistične provokatorje
0 dogodku seznanili podtajnika Lepreja
Goriška federacija PSI je prija-1 ki živi s sestro Ano v vila državnemu pravdniku v Gori- ' pardi 8. Ognjeni zublji
Ulici Leo-so v krat-
ci primere nasilstva, do katerega je | kem času zajeli dve sobi in uničili
___* * 1	_ n-1______________ ___X T------------« v-.<-.l. 4 .n Osvršn*« i»-»	7-7	i I «mlilrn
prišlo na Silvestrovo noč. Neznanci so namreč v tej noči napisali nešteto provokacijskih gesel po vseh glavnih mestnih ulicah, odnesli so tabli federacije PSI iz krožka Salvemini na novem sedežu v Ulici 9 agosto ter poškodovali strankin stenčas na Korzu.
Socialistična stranka v svojem tiskovnem sporočilu ugotavlja, da sodijo ta vandalska dejanja v okvir provokacij in napetosti, ki jih ustvarjajo desničarski skrajneži, zagovorniki ideje nasilja in zatiranja. Takšna dejanja kršijo načela o mirnem in omikanem sožitju ter globoko žalijo demokratična čustva goriških meščanov.
Goriška federacija PSI je o dogodku obvestila podtajnika za notranje zadeve sen. Bruna Lepreja ter bo v zvezi s tem dogodkom sprejela tudi potrebne politične u-krepe. Federacija je hkrati prepričana. da bodo pristojne sodne in policijske oblasti ravnale tako, kakor zahteva «narava kriminalnega dejanja», in da bodo enkrat za vselej napravile konec pobalinstvu.
Da pa bo to mogoče, je potrebno čimprej ugotoviti, kdo je odgovoren za ta dejanja, ter predvsem odločno udariti po storilcih vandalskih dejanj in njihovih voditeljih.
Vprašanje tovarne Detroit še vedno na mrtvi točki
Vprašanje tovarne Detroit-Sem je še vedno na mrtvi točki in to kljub prizadevanju sindikatov in delavcev samih, da bi našli izhod iz hude krize, ki je zajela ta tržiški obrat.
Včeraj zjutraj so delavci skupno s svojimi sorodniki šli v sprevodu po tržiških ulicah ter se zbrati na zborovanju v dvorani Roma. Na njem so govoriti delavec Cragnolin, ki ga je vodstvo tovarne odpustilo skupaj z 19 tovariši, ter sindikalista Papais in Colautti.
Kratek stik povzročil požar v Ul. Leopardi
Velik požar je v sredo zvečer, približno ob 22.30, izbruhnil v stanovanju patra Albina Martinčiča,
pohištvo. Požar je povzročil veliko škode, saj je poleg obeh sob poškodoval tudi ostale, tako, da bo moral lastnik obnoviti stanovanje.
Požar je nastal zaradi kratkega stika pri električni pečki, ki sta jo Martinčičeva imela prižgano v sobi. Ko so prišli gasilci s tremi brizgalkami, je bilo že prepozno, saj je stanovanje že gorelo in njihovo delo se je omejilo le na to, da bi ogenj ne zajel sosednja stanovanja in povzročil še večjo škodo. Da bi lažje opraviti delo, so gasilci izključiti električni tok in je bila Utica Leopardi več ur v popolni temi.
PO NESREČI NA DELU
V Tržiču delavec podlegel poškodbam
Včeraj ponoči je v tržiški bolnišnici podlegel hudim poškodbam 34-letni delavec Ermenegildo Moro iz Fiume Veneto pri Pordenonu. Mora so sprejeti v bolnišnico včeraj zjutraj zaradi hudih poškodb, ki jih je dobil v nesreči na delu v tovarni De Franceschi v industrijski coni v Tržiču. Delavec je namreč skušal odklopiti dva vagona, ki sta ga stisnila in mu zmečkala prsni koš. Takoj po sprejemu v bolnišnico je kazalo, da bo ponesrečenec okreval v enem mesecu, vendar se mu je stanje tako poslabšalo, da je ponoči padlegel poškodbam.
te obljube in bo že pozitivno to, če ga ne bodo podražili.
Lani in letos so raztegnili razde-Ijevalno omrežje za metan najorej v Ločnik in nato še v Štandrež. v skladu z obljubo občinske uprave, da naj bi v letih 1973 in 1974 najprej Ločnik in nato še Štandrež povezali z razdeljevalno mrežo. Ob koncu lanskega leta so v resnici potegnili glavno metanovodno cev po Mihaelovi ulici v Štandrežu do odcepa Utice Livenza in v številne stranske odcepke na levo in desno od te ceste. V zadnjih tednih so s temi deli nekako prenehali, vaščani pa upajo, da bodo z njimi zopet kmalu nadaljevati in izpopolnili celotno razdeljevalno omrežje po štandrežu ter tako omogočili do mačinom, da bodo odstranili še zadnje plinske jeklenke in stare štedilnike.
Od lanskega leta so ostali v Štandrežu nerešeni številni drugi problemi, in ne samo od lani, amoak še od prejšnjih let. Tako še vedno niso odprli občinske lekarne, kjer so menda nastale tudi težave z natečajem za novega lekarnarja in s tem v zvezi je prišlo do zakasnitve pri obratovanju lekarne, ki bi bila zelo koristna zlasti za zavarovance INAM v Štandrežu m sosednjih Sovodnjah.
Zastala so tudi dela pri gradnji novega mejnega prehoda na vrtoj-benskem in štandreškem polju in ureditve tovorne avtopostaje. Poleg drugih težav so se po 26 letih od razmejitve spomnili, da na tem področju meja še vedno ni dokončno zakoličena in da zato ne morejo točno odmeriti prostora za posamezna poslopja in druge naprave.
Pristojne oblasti so se zato obr-
nile do italijanskih predstavnikov mešane obmejne komisije, da bi skupaj z jugoslovanskimi partnerji ta problem čimprej in dokončno uredili.
štandreškim kmetovalcem bi sicer prišlo prav, da bi prenehali raz-laščati njihovo zemljo po diktiranih cenah in pod raznimi pretvezami, vendar ta zastoj del problema ne bo rešil. Prejšnji mesec so domači kmetje imeti sestanek z deželnim odbornikom dr. Tripanijem ter mu predočili problem razlaščanja dobre kmečke zemlje in postavili zahtevo, naj bi jim za odvzeto zemljo dali drugo in tako rešili domače propadajoče kmetijstvo in vrtnarstvo ter domačega kmeta S tem v zvezi so predlagati, naj bi dežela posredovala pri oblasteh v Rimu, da bi jim vrnili tisto zemljo, ki so jo med obema vojnama vzeli slovenskim kmetom za potrebe goriškega letališče. Gre za okrog 120 ha zemlje, ki je bila nekoč last štandreških, sovodenjskih in mirenskih kmetov. Letališče na meji ne more več obratovati in zato nima smisla, da bi zemlja ostala neobdelana in neplodna ter bi na njej lahko ponovno obnovili propadajoče štandreško vrtnarstvo in ohranili tudi Gorici zeleno okolico in značaj nekdanje «avstrijske Nice», kar bi bilo na tem področju še bolj koristno in donosno kakor pa živinoreja v skupnem zadružnem hlevu, ki so ga na južnem koncu bivšega letališča postavili v ta namen.
Navedli smo nekaj kmetijskih problemov južno od Gorice. Lahko bi jih nazvedli še več. pa je že teh dovolj za začetek reševanja v novem letu.
Gorica
VERDI 17.00-21.30 film o jugoslovanski partizanski epopeji: «Sutjeska (Peta ofenziva)». R. Burton in I. Papas. Barvni film.
CORSO 17.15—21.30 «Zanna bianca», Virna Lisi in Franco Nero. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Totò, Vittorio e la dottoressa». V. De Sica in Totò. Barvni film.
VITTORIA 16.30-21.00 «UFO. distruggete base Luna». E. Bishot in S. Neve. Barvni film.
CENTRALE 17.15—21.30 «Le avventure di Robinson Crosue». V. Si* grid. Barvni film.
Irzic
AZZURRO 17.30 «Quando le donne si chiamavano madonne». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Rugantino».
PRINCIPE 17.30-22.00 «Lucky Luciano».
Nova Gorica
SOČA «šampion rodea», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
S\ OBODA «šola za poročene», danski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Avto smrti», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in nnnoči te dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879.
t —^itNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja. tel. 73328.
Iz gurič!{?g» matičnega urada
ROJSTVA: Massimiliano Leonardi, Michela Cotič. Massimo Nadalin. Cecilia Rapaccioli Gabriele Biasci, Gianpaolo Barone.
SMRTI: 77-letna gospodinja Genovefa Bressan vd. Morelli. 62-letni kmet Rajmund Prinčič. 74-letna upokojenka Marija Mikulin por. Brandolin, 83-letna upokojenka Lucia Pasqualini vd. Sabadini
					
VESTI Z ONKRAJ MEJE
, znanslvene in sine opizaciie nasprotuieio gradi luenlie KoM
Elektrika, ki bi jo pridobili z akumulacijo, ne opravičuje tolikšnega posega v naravo
Kemične čistilnice zaprte
ob sobotah popoldne
Ob sobotah popoldne bodo odslej kemične čistilnice in drugi podobni obrtniški obrati zaprti. Odlok je izdal te dni goriški župan. Doslej so bile kemične čistilnice, pralnice in likalnice zaprte ob ponedeljkih zjutraj, odslej pa bodo ta dan odprte, zaprte pa bodo ob sobotah popoldne.
Prav tako bodo morati tudi ti o-brati zapirati ob 19. uri kot druge trgovine. Gospodinje bodo morale dvigniti iz teh obratov očiščeno in	«.
zlikano blago ob sobotah zjutraj. 1 sprotujemo graditvi hidroelektrar-
Debate o načrtovani gradnji sistema hidroelektrarn na reki Soči trajajo domala že deset let, toda glede tega še ni bilo sprejetega nobenega sklepa. Soške elektrarne v Novi Gorici so sicer pred leti pod pritiskom vse slovenske javnosti opustile projekt za gradnjo hidroelektrarne Trnovo pri Bovcu, toda pozneje so izdelale dokumentacijo za gradnjo akumulacijske hidroelektrarne na Soči pri Kobaridu. Podrobnosti smo sproti objavljali tudi v Primorskem dnevniku. Glavna dilema je v tem, če bi proizvodnja elektrike v novem objektu, ki bi znašala 180 milijonov kilovatnih ur na leto, opravičevala poseg v naravno okolje pri Kobaridu, ki je del svetovno znane in doslej neokrnjene Soške doline. V Sloveniji je sedaj zmeraj več organizacij in posameznikov, ki so odločno proti gradnji hidroelektrarne. Najnovejše odprto pismo slovenski javnosti ter skupščini in vladi te republike je nov dokaz o tem.
V pismu je med drugim rečeno, da iz doslej izdelane in zbrane strokovne in druge dokumentacije izhaja, «da bi se za razmeroma skromno energetsko korist žrtvovale dobrine neprimerno večje vrednosti in splošnega slovenskega pomena. Menimo, da je vsekakor treba uporabiti druge možnosti za oskrbo Slovenije z električno energijo. Zato z vsem prenričaniem na-
ne Kobarid. Zahtevamo — nadaljuje pismo — da se porečje Soče nad Tolminom razglasi za naravno znamenitost posebnega nacionalnega pomena in da se zavaruje pred tem in morebitnimi podobnimi posegi s posebnim aktom v duhu 9. in 10. člena zakona o varstvu narave in 101. člena nove slovenske ustave. Pripominjamo, da je že skupščina Slovenije na zasedanju 30. junija 1966, obenem ko se je izrekla proti gradnji hidroelektrarne Trnovo, zahtevala tudi, da se zavarujejo najpomembnejše naravne znamenitosti Slovenije in še posebej Posočja v okviru zakona o varstvu narave. Prepričani smo tudi, da bi bil tak ukrep prebivalstvu Posočja veliko bolj koristen kakor pa gradnja elektrarne. Razvoj tega območja moramo pospešiti. vendar na takšne načine, da ne bomo uničili njegovih naravnih bogastev».
Pismo, ki ga objavljamo v izvlečku, so podpisali: Biotehniška fakulteta, fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, filozofska fakulteta ter medicinska fakulteta univerze v Ljubljani, potem Inštitut Jožefa Štefana, Urbanistično društvo Slovenije, Prirodoslovno društvo Slovenije, Slovensko zdravniško društvo. Slovensko etnografsko društvo, Urbanistični inštitut Slovenije, Zavod za spomeniško varstvo Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Skupnost študen-
tov visokošolskih zavodov v Ljubljani ter klubi tolminskih idrijskih, obalnih, ajdovskih, sežanskih in italijanskih študentov v Ljubljani.
Proti gradnji hidroelektrarne v Kobaridu so se z enakimi razlogi, kot jih navajajo avtorji obravnavanega odprtega pisma javnosti ter skupščini in vladi Slovenije, izrekli že prej tudi Skupnosti za varstvo okolja Slovenije, Turistična zveza te republike ter v svojem pismu «Tovarišu» tudi dr. Aleksander Nardin, poslanec primorskih občin v zveznem parlamentu v Beogradu.
Ob vsem tem velja ponoviti tisto, za kar smo se zavzemali že v prejšnjih poročilih oziroma komentarjih o projektu, ki je vzbudil toliko polemik m strasti. Skrajni čas je že, da zadevo končno rešijo, se pravi, da pristojni organi slovenske vlade odločijo o dilemi, če bi gradnja hidroelektrarne s proizvodnjo 180 milijonov kilovatov e-nergije (Primorska jo je v letu 73 porabila približno 700 milijonov kilovatnih ur) v resnici opravičevala poseg v naravo, ki je v Gornjem Posočju še čista, se pravi neokrnjena. Nadaljnja razprava o vsem tem postaja očitno nepotrebna, ker so si tako zagovorniki kot tudi nasprotniki gradnje že vse povedati.
M. D.
ZAHODNA NEMČIJA ALI GOTOVA NEGOTOVOST
Willy Brandt miri svoje rojake
Grenke kaplje v novoletnem veselju: temne slutnje o morebitnem koncu neke prebogate potrošniške družbe Strah in negotovost zastrupljata ljudi v deželah ob Renu
Brandtove sodržavljane ob novem letu mučijo težke misli, zaskrbljenost, obletavajo jih temne slutnje. Davita jih strah pred negotovostjo in bojazen pred neznanimi tegobami.
Povsem neslišno, tiho se je prikradla od nekje misel, da bo dolgoletni sijajni vzpon nenadoma pretrgan, izpodsekan, da bi se u-tegnil bogato obloženi voz ustaviti ali celo da bo začel drseti nazaj, da bo kmalu konec potrošniškega razkošja na Renu. Potemtakem ni nič čudnega, če se ob prehodu iz starega v novo leto ob vsem veselju in sijaju novoletne noči, ko se ljudje ganjeni objemajo in po-Ijubujejo, vse to pa zalivajo z dobrim vinom, šampanjcem, Nemcem navzlic vsemu zdi, kot da jim nekdo tihotapsko polaga nevidno zadrgo okrog vratu in je, se razume, popolnoma razumljivo, da novo leto pričakujejo s tesnobo in strahom.
Letos jeseni je neki lucidni za-hodnonemški časnikar napisal, da so državljani ZR Nemčije nezadovoljni, da se njihovo godrnjanje vse bolj čuti, da pa bodo na zimo še bolj pokazali svoje nerazpolo-ženje. To je bilo pred petrolejskim embargom arabskih dežel in pred prvimi znaki energetske krize. Bilo je rečeno, da nemške državljane moti stalno skakanje cen in zmanjševanje kupne moči za-hodnonemške marke, da jih ne more potešiti samo to, če je draginja v drugih deželah še večja, kakor tudi, da je moč za marko kupiti v tujini več kot doma.
Goethejeve vnuke nadalje jezi, da politika miru in pomiritve z vzhodom po spektakularnih uspehih in splošnem priznanju, ne prinaša hitreje otipljivejših rezultatov, zlasti ne glede zbliževanja z drugo Nemčijo. In nazadnje je bilo še rečeno, da državljane ZR Nemčije vznemirja to, da Brandto-va vlada ne uresničuje odločneje svojih obljub o družbenih reformah, da se koalicija socialdemokratov in liberalcev preveč ukvarja s seboj in težko prihaja do kompromisov, tako da ima človek pogosto vtis, kot da v Bonnu nihče ne vlada.
Vse to in še kaj ustvarja v zahodnih Nemcih tiho. a globoko nezadovoljstvo, ki ga bodo tudi pokazali.
Nihče zdaj ne omenja jeseni nezadovoljstva, marveč bolj zimo negotovosti. Zakaj, bližnjevzhodna kriza in sklep arabskih dežel, da uporabijo svoje petrolejsko orožje. da z zmanjšanjem ali nasploh zaustavitvijo izvoza pritisnejo na zahodne industrijske sile in njihove vlade, sta čez noč spremenila podobo in stanje duhov med Ilensburgom in Freiburgom. Naenkrat je Zahodna Nemčija odvisna od uvoza nafte in lahko ranljiva in soočena z možnostjo, da bi utegnila njena industrija zaškri pati spričo pomanjkanja energije, kakor tudi, da bi vsa zahod'm-nemska potrošniška družba zašla v slepo ulico. Skratka: «nemški {o,«redarski čudež» doživlja svojo prvo globoko krizo.
«Ta izziv moramo sprejeti, in to brez strahu», je te dni Brandt dejal svojim rojakom.
Ta občutek, da so se nenadoma začela malati tla pod nogami, da se vse, kar se je zdelo tako varno in samo po sebi razumi ji vo. lahko podere in obstane, to pomanikanje jasnega vpogleda, koliko se bo moč še naorej dvigati in razvijati, je slovito nrizadelo večino Nemcev ob Renu.
Vajeni uspehov in naglega napredita, polnih trgovin in natrpanih cesta z avtomobili, vajeni, da so vsako leto živeli bolje in u-dobneje in da jim to svet zavida, se zahodnonemški ljudje težko privajajo na misel, da bi se to u-tegnilo spremeniti. Res da ni nujno, da do tega pride, res pa je tudi, da to ni nemogoče. Zato se tudi upanje, da bo vse v redu, prepleta z neprijetnim občutkom negotovosti, kam vse to vodi in do česa lahko pride — če bi e-nergetska kriza res privedla do težkih in usodnih motenj. Pri tem, razumljivo, največ strahu povzroča misel, da utegne priti do večje brezposelnosti, čeprav je bonn-ska vlada že sprejela ukrepe za preprečitev te nevarnosti in si prizadeva zavarovati obstoječa delovna mesta, zavedajoč se, da je politična stabilnost celo važnejša od gospodarske, v kolikor je eno od druge sploh mogoče ločiti.
Branditovi rojaki so namreč že davno pozabili na vojne in povojne tegobe, pomanjkanje, odrekanje, na kupone, lakoto in mraz. Za mlajšo generacijo prebivalstva so spomini in pripovedi starejših o vsem tem kot nekakšna pravljica iz davne preteklosti, čeprav ni četrt stoletja, kolikor je od takrat poteklo, ravno tako dolgo obdobje. Ljudje se, kot je znano, z lahkoto priuče na bogato mizo in in toplo streho. Zahodnonemška potrošniška družba, odprta na močno industrijo in rekorden izvoz, pa deluje tako brezhibno, zlasti za one, ki imajo globok žep, da se je bila ustvarila iluzija, da sploh drugače ne more biti. Ker je pač to normalno in trajno stanje, od katerega je moč iti samo naprej, vedno naprej, vedno višje. Zatorej se ni čuditi, če so že prvi napovedi o možnih težkočah povzročile tolikšen preplah in strah.
Sicer je neki Italijan že pred nekaj leti zapisal, da ima vtis, kot da zahodni Nemci skrivajo nekje v nekem kotičku svoje du-
še neko prav določeno negotovost, porojeno iz travme izgubljene vojne in velikega zloma, ki sta deželi vtisnila globoko, neizbrisno brazgotino, razen tega pa je ta še obremenjena z občutkom razcepljenosti nacije, ki se je v njej znašla po vojni. Težko je reči, ali je imel prav, ko je zapisal, da zahodni Nemci ne verujejo ne v sebe ne v svojo demokracijo ne v svoj gospodarski čudež, da bi v to sicer hoteli verjeti, da za to tudi delajo, vendar da jih stalno grize črv dvomov in skrbi. Te dni, ko so se zahodni Nemci tako silovito prestrašili e-nergetske krize, kot da je ta že pred vrati, se pač človek nehote mora spomniti teh vtisov tujega opazovalca.
Kar zadeva samo energetsko krizo, ki bo opečatila novo leto, pa je zanjo treba povedati, da na Renu — vsaj v današnjem obsegu — ne bo to mogla ogroziti družbe in gospodarstvo Zahodne Nemčije. Res je decembra prite-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Film «Sutjeska» bodo v kratkem predvajali v enem tržaških središčnih kinematografov
Kader iz «Sutjeske», v ospredju Burton, ki igra maršala Tita
ZANIMIV POSKUS ANGLEŠKIH STROKOVNJAKOV
Jlier je manjkalo natte bo zgradbo grelo sonce
Hiša, ki jo gradijo, bo stala 45 milijonov lir in jo bodo že čez tri leta porušili - Kako bodo toploto zbirali in kako hranili
Čeprav so strokovnjaki opozarjati svet, da gredo prirodne zaloge surovin proti koncu, je svet šel svojo pot, dokler niso Arabci izkoristili svojega največjega bogastva — nafte — za o-rožje proti Izraelu in tistim deželam sveta, ki Izraelu pomagajo. In tedaj so vsi «nepričakovano» spoznali, da smo iz «sklede jemali s preveliko žlico» in da zato začenja primanjkovati marsičesa. Znanost, ki je prej opozarjala na to, pa do tega trenutka ni prišla do veljave, čeprav je šla smotrno svojo pot, o čemer priča tudi naslednji primer, kot
iiiiiiuuiHiiiiitiiiiimiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii
PAVLE ZIDAR
Romeo in Julija
Pavle Zidar, ki glede na svojo plodovitost predstavlja izjemo med slovenskimi pisatelji, se nam skoraj že vsak mesec predstavlja z novo knjigo. Zdaj imamo na trgu roman Romeo in Julija, ki ga je izdala Državna založba Slovenije.
Že naslov sam pove, da gre za ljubezensko zgodbo. Dodali bi, da gre za sodobno ljubezensko zgodbo, na kateri sami pa ni ničesar posebnega. Zgodba sama, ki predstavlja krivuljo neke ljubezni, rojstvo, vrh in propad, ni pravzaprav nič posebnega, zlasti, ker je poudarek romana na notranjih odno sih med osebama, ne pa na zu nanjih dogajanjih, ki jih v zgodbi skorajda sploh ni. Zato nas sama zgodba, kot prikaz neke sodobne ljubezni, ne more niti navdušiti in vsaj širšega kroga bral cev ne bo. Kajti treba je le ve deti, da večina jemlje knjigo v roke zato, da spozna življenje, ki ga opisuje pisatelj, da spozna pi sateljeve ideje, ki jih izraža nje govo delo v okviru neke zaodbe, ali pa da se iz knjige nečesa nauči. Vsega te^a pa bo razen skromne zgodbe v tem Zidarjevem romanu bralec pogrešal Gre torej le še za pisateljeve misli, vendar te, kakor jih je v tekstu precej, ne morejo same knjige napraviti boljše kot je. Ostane nam samo še forma. Ta je nenavadna, neobičajna, težko komunikativna, res pa nova. To pa je tudi vse.
Romeo in Julija, Zidarjev roman o neki ljubezni nas torej s svojo skromnostjo, zgodbo, mislimi in neprivlačno formo ne more navdušiti. K sreči je vsa knjiga tudi po obsegu skromna.
Sl. Ru.
..................»■■■■mit m..............................
ga prikazuje angleški list «The Guardian». Angleški list opisuje svojevrsten poskus takole:
«Pomanjkanje toka in kriza petroleja ne bo imela nikakršnega vpliva na neki novi tip hiše, ki jo bodo čez nekaj mesecev dogradili v bližini Cambridgeja. To hišo, ta dom bo grelo sonce, e-lektrični tok bo hiši dajal veter. iz kanalizacije pa bo dobivala plin za gorivo. Ta zgradba bo hkrati laboratorij in dom, vendar ng za, Ijuiji, ki bi živeli v nje]. -• -
Ta nenavadna zgradba je delo arhitektonskega odseka univerze v Cambridgeju in rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela. Za njeno izgradnjo bodo porabili nekaj nad 30.000 funtov šterlingov, torej okoli 45 milijonov lir. Toda ta cena je razmeroma nizka, če jo primerjamo z izkušnjami, ki jih bodo znanstveniki dobili v njej oziroma iz nje. Zgradbo bodo po vsej verjetnosti zrušili že čez kaka tri leta, toda načela, ki jih bodo preverili pri njeni gradnji se bodo, kot se pričakuje, uveljavila in uporabljala v vsakdanjem življenju naše bodočnosti.
Čeprav Angleži ne morejo trditi, da bi bilo v njihovi deželi veliko sonca, ker Velika Britanija ni dežela sonca, prispe do britanskega otoka toliko sončne toplote, da bi se iz te moaia greti cela zgradba in se tudi se grevati voda, kolikor je neka družina v taki zgradbi potrebuje. Glavna težava pri vsem tem je ta, kako to sončno toploto zbrati, jo strniti in nato ohraniti. Skunina znanstvenikov iz Cambridgeja je preizkusila in bo še preverila celo vrsto sistemov za zbiranje sončne toplote. Eden teh sistemov se že na veliko preizkuša in preverja v deželah, kjer imajo več sonca kot na Angleškem Ta sistem sestoji iz ploščic valovite kovine. Ploščice so prebarvane s črno barvo, da bi se sončna svetloba močneje vanje vpijala. Plošče so nato prekrite s steklom, ki preprečuje razprševanje in izgubljanje toplote. Pravzaprav velja v tem primeru princip, ki velja v zimskih gredicah, kjer se sončna toplo-ra nrebija skozi steklo in se o-hranja v spodnjem prostoru, v prostoru zimske gredice.
Voda, ki bi se v tenkih plasteh stekala vzdolž kanalov valovite pločevine, bi prenašala toploto do določenega kraja. Ta način zbiranja toplote more v nekaj trenutkih, v nekaj minutah segreti kotel vode. Seveda, če je dan sončen. In to ne le sredi
poletja, ko je sonce vroče, pač pa tudi sredi zime, le da je vreme jasno, da sončni žarki neposredno padajo na valovito pločevino.
Kadar pa ni sonca, se pojavlja problem konzerviranja, ohranitve toplote, ki smo jo zbrali v sončnih dneh. Načelo, ki pride v tem primeru v poštev, je enako načelu, ki velja pri električnih akumulacijskih pečeh, ki se že na veliko uporabljajo pri segrevanju doma. Toda vtem ko je v prvem primeru treba- zbrati toploto in jo «hraniti le za nekaj ur, je V primeru ohranjevanja sončne toplote problem, kako ohraniti toploto za več dni ko nebo prekrijejo oblaki in ko-ni sončnega žarka, ki bi posijal na valovito pločevino.
V	hiši. ki jo gradi univerza v Cambridgeju, se bo sončna energija oziroma toplota zbrala in o-hranila v velikem in dobro izoliranem rezervoarju, polnem vode, ki ga bodo namestili v kleti hiše.
V	sončnih dneh se bo na zgoraj omenjenem principu ter na ooi-san način voda segrevala na žle-basti črno obarvani pločevini, ki bo zbirala sončne žarke, torej sončno energijo ali toploto. Ta voda, ki se bo segrela tudi ob manjših količinah sonca do 50 stopinj Celzija, se bo stekala v že omenjeni izoliran rezervoar, iz katerega bo v dneh, ko ne bo sonca, krožila po hiši in ogrevala stanovanje.
Do tu angleški časopis.
O podobnih poskusih smo že pisali in ob neki priložnosti ugotovili, da so v severni Afriki zelo praktično rešili to vprašanje, ki pravzaprav temelji na istem načelu, le da je večja količina ali točneje rečeno večja intenzivnost sončnih žarkov in torej večja količina toplote - energije omogočila večje izkoriščanje
Sicer pa bomo v zvezi s tem omenili še nekaj drugega: če bi poiskali naš list izpred kakih dvajsetih let, bi mogli ugotoviti, da so se z nekakšno «sončno baterijo» ukvarjali tedaj tudi pri nas, v naši neposredni okolici, v bližnjem Portorožu.
O jugoslovanskem jilmu «Sutjeska» smo že nekajkrat spregovorili, kar je tudi razumljivo, saj gre za veliko filmsko delo, ki obuja enega izmed odločilnih dogodkov narodnoosvobodilne borbe. ko so v začetku poletja 1943 nacifašistične sile obkolile jedro jugoslovanske osvobodilne vojske,
20.000	borcev z vrhovnim štabom in 4.000 ranjenci in tifusarji in ko je tej tako šibko oboroženi in hkrati z ranjenci in okrevan-ci obremenjeni vojski vendarle u-speio prebiti obroč, ki ga je o-koli nje sestavljalo 120.000 sovražnikovih vojakov. Da je bil krvni davek te zmage ogromen, ni treba posebej poudarjati. Prav tako pa ni treba posebej podčrtavati, da je bilo treba ta dogodek posneti na filmski trak, da bi bil bolje dostopen in lažje razumljiv poznejšim rodovom in tudi ljudem v svetu, da bi se znala resnica o NOB. Tokrat pa se k Sutjeski in «Sutjeski» vračamo zato, ker pride ta film v kratkem tudi v Trst. Vrteli ga bodo v e-nem izmed središčnih kinematografov verjetno že ta mesec.
Film «Sutjeska», ki je pri jugoslovanskih kritikih doživel bolj navdušene pa tudi manj navdušene ocene, je tisti jugoslovanski film, ki je dosegel še največ u-speha pri občinstvu. V Beogradu si je «Sutjesko» ogledalo 380.000 gledalcev na področju ožje Srbije, to se pravi v glavnem Šuma-dije, si je film ogledalo nadaljnjih 200.000 ljudi. V Zagrebu si je «Sutjesko» ogledalo, po podatkih distribucijskega podjetja, 185 tisoč ljudi, v Splitu si je film ogledalo skoraj 50 odstotkov vsega prebivalstva, v Zadru še več, v Šibeniku si je film ogledalo 30 tisoč ljudi, v Ljubljani nad 50 odstotkov prebivalstva, v Mariboru prav tako skoraj vsak drugi meščan, v Celju si je film o-gledalo 10.000 ljudi.
Kakor pravijo v distribucijskem podjetju, ni še noben jugoslovanski, niti tuji film doživel tolikšen rezultat, seveda v času prvega oziroma premierskega predvajanja.
Film «Sutjeska» pa je odšel tudi že v tujino. Doslej so ga predvajali v vseh vzhodnoevropskih državah razen na češkoslovaškem. Nad njem so se navduševali v Sovjetski zvezi, v Vzhodni Nemčiji, v Romuniji, na Poljskem, na Madžarskem pa ga bodo začeli predvajati 10. t.m. Na Zahodu so doslej predvajali «Sutjesko» pravzaprav le ponekod v Italiji, v kratkem pa pride v Francijo, Anglijo, vse skandinavske dežele in celo v Španijo, na Japonskem pa je doživela pravi triumf uradne kritike in pri nekaterih razumnikih in ljudeh literature. Zelo lepo je na primer prikazal film «Sutjeska» filmski kritik časopisa «Asaki Šimbum», ki je najprej prikazal zgodovinsko
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Da bi se ognili neprijetnim presenečenjem, poglejte svoje finančno stanje. V čustvih bodite trdni.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zadovoljstvo v delu, ki je za vas novo. V pogledu čustev: uresničitev starih želja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Pomanjkanje vztrajnosti bi utegnilo pokvariti vaše načrte. Srečen večer z drago osebo.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Lepo boste rešili nekatera manjša vprašanja. Prijeten večer z veselimi tovariši.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne spreminjajte svojih načrtov. Dober nasvet iskrenega prijatelja.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Posvetite se reševanju konkretnih, čeprav težje rešljivih vprašanj. Lju-
bosumnost je odveč.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Izboljšanje fftiančnih prilik. Neki nesporazum boste rešili s pojasnilom.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 20. 11.) Ogibajte se površnosti. Posvetite nekaj časa dopisovanju.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Poiščite si v delu dobrega zaveznika. Ne dajajte se v zobe sosedom.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne bodite po nepotrebnem neprevidni. Zagotovili si boste zaupanje pri mlajših.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Preizkušeni boste v svoji potrpežljivosti. Lepo sožitje v družini.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zaupajte obljubi, ki vam je bila pred časom dana. Izvrstno razumevanje z ljubljeno osebo.
•Tv, sr
Kompozicija
(F. Vecchie!)
plat filma, nato pa dal mnenje tudi o njegovi umetniški plati. Režiser Jatsuo Jamamoto pa je v svoji kritiki o filmu med drugim zapisal takole:	«Opazoval
sem obraze partizanov v filmu in prepričan sem, da mi bodo o-stali za vedno v spominu», kritik Akiro Ivasaki pa je med drugim zapisal tole: «Film se more gle dati tako kot dokumentarec, ker je izdelan na osnovi zgodovinskih dejstev, hkrati pa prikazuje vso hrabrost nekega naroda, ki je pripravljen z borbo odkupiti svojo sveto svobodo». Japonska pisateljica šizuko Go pa je med drugim rekla: «To je film izrednih prirodnih lepot Jugoslavije in čudovite glasbe. Hkrati pa tudi, močnih, čudovitih likov narodov, ki tam živijo in ki so se uprli nemški okupaciji. Kar se tiče scen, v katerih se prikazuje borba, v katerih se prikazujejo bombni napadi, te scene so tako realistične, da sem iz strahu zapirala oči in si mašila ušesa».
Sicer pa je film «Sutjeska» dobil na moskovskem filmskem festivalu lani posebno nagrado, v Sopotu na Madžarskem je odnesel prvo nagrado kot celota in tretjo nagrado za režijo, v Pulju je «Sutjeska» odnesla «Zlato areno» in «Jelena», ki ga podeljuje zagrebški tednik «Vus». Sedaj pa si ga ogledujejo v Ameriki, saj smo pred nedavnim pisali, da bo film «Sutjeska» letos konkuriral za najvišja ameriška priznanja za o-skarje in v ta namen ga sedaj vrtijo v nekaterih ameriških središčih, kajti ameriška akademija za film, ki podeljuje Oskarje, jeml je v poštev tudi odziv, ki ga imajo dela med občinstvom, vrhu tega pa si člani akademije za filmsko umetnost ogledajo film v javnem predvaianju, to se pravi v kinematografih.
Ker pride film «Sutjeska» v Trst na spored v kratkem, si ga bomo ogledali preden bo o Oskarjih odločala ameriška akademija za filmsko umetnost.
FILMSKI FESTIVALI
Nemški filmi v Sorrentu
V Sorrentu je bil filmski festival, ki je vsako leto posvečen drugi kinematografiji. Letos je bil festival posvečen Srečanjem z zahodno nemškim filmom (medtem ko so bila prejšnja leta na vrsti ameriška, sovjetska, češkoslovaška in druge kinematografije).
Manifestacija, ki jo organizira Gian Luigi RowJi, je predstavila nekaj zanimivih1, v Italiji še neznanih del (ital^jaitflia distribuci--ja je namreč numi~pbtorna do te kinematografije). Filme na sporedu so podpisali nekateri izmed najboljših nemških režiserjev, kot so Volker Schlondorff, Alexander Kluge, Rainer Werner Fassbinder, Peter Fleischmann, Michael Ver-hoeven, Bernhard Wicki, Werner Herzog, Werner Schroeter itd. Dela je večkrat proizvedla televizija, kajti v Zahodni Nemčiji je prišlo do bogate in vsakovrstne fVmske proizvodnje s strani televizije.
Srečanja v Sorrentu so posvetila posebni retrospektivni odsek velikemu umetniku nemškega filma Ernstu Lubitschu, ki je nato prešel k ameriški kinematografiji. Prikazali so večino njegovih nemih del. Na Srečanjih so proslavili z nagrado še drugega mojstra nemškega filma, Fritza Langa. Manifestacije se je udeležilo veliko nemških in tudi italijanskih igralcev in režiserjev: festivalu v Sorrentu ne manjka med drugim svetovljanski okvir.
Prihodnje leto bodo Srečanja posvečena kanadskemu filmu, v naslednjih letih pa drugim kinematografijam
V FILMSKIH KROŽKIH
Francois Truffaut:
«Les deux
anglaises
et le continent»
La Cappella je pred nedavnim predstavila premiero filma Fran-coisa Truffauta «Le deux anglai-ses et le continuet« «Le due inglesi 1971). To je film, v katerem se režiser povrne k romanu Henrija Pietra Rochéja, avtorja prejšnjega romana, po katerem je Truffaut posnel film «Jules el Jim» (1971).
Toda to, kar je bilo v filmu «Jules et Jim» polno življenja, postane v novem filmu precej a-kademično in hladno premišljevanje. Čeprav je v filmu marsikaj zanimivega, občutimo, da Truffautu ni uspelo ustvariti doslednega dela. Poglejmo n. pr. interpretacijo: Jean-Pierre Leaud ni bil nikdar tako statičen (morda le v televizijski nadaljevanki «L’educa-tion sentimentale»), mladi Angležinji Kika Narkham in Stacev Ten-deter ne ustvarita pravi osebi. Sploh ni primerjave z interpretacijo najboljših Truffautovih filmov «Jules et Jim» ali «Baisers volees» (Leaud) ali «La syrene du Mississipi».
Truffaut je režiser, ki ga i-mamo radi, čeprav (in obenem zato ker) so njegove zgodbe vedno posredovane preko literarnih ali filmskih citatov. Toda v tem filmu in v nekaj drugih vidimo, da prav zaradi tega tvega režiser večkrat spodrsljaj.
Lepa pa je v filmu «Les deux anglaises» glasba Georgesa De-lerua,	S. G.
PETEK, 4. JANUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost Moda in družba
12.55 Portret avtorja
Aspekti abstraktne skulpture:
P. Consagra, A. Mannucci, A. Pomodoro Od treh sodobnih italijanskih kiparjev bomo danes omenili le Pomodora, ki je pred nedavnim razstavljal v eni znanih tržaških galerij, kjer je prikazal svoja najnovejša dela, kipe in risbe oziroma grafike. Danes popoldne se bomo po televiziji spoznali z njim, z njegovimi deli, pa tudi še z nekaterimi drugimi italijanskimi likovnimi ustvarjalci.
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
Glasbeni spored, pri katerem nastopajo Sergio Endrigo, Marisa Sannia, ansambel Ricchi e Poveri in drugi.
17.45	Program za mladino
Od božiča do novega leta
18.45	Poljudna znanost
Aspekti ameriškega življenja
Ta oddaja, ki je že dolgo na programu, bo obdelovala tokrat etnično sestavo ZDA. ZDA so same na sebi prav gotovo največji rasni in nacionalni konglomerat na svetu, kajti če lahko danes govorimo o ameriški državi, prav gotovo ne moremo z isto prepričanostjo govoriti o nekem ameriškem narodu v klasičnem smislu, kajti prebivalstvo ZDA tvorijo milijoni doseljencev in nadaljnji milijoni potomcev bivših doseljencev prav iz vseh predelov sveta. Prvotnih prebivalcev, Indijancev, je tako malo, da že ne predstavljajo nič drugega kot nekakšno kurioziteto, ki so jo po ameriškem načinu mišljenja strpali celo v rezervate kot nekakšno «muzejsko vrednost», 205 milijonov Američanov pa tvorijo Japonci, Italijanii, Španci, vse vrste Slovanov, seveda potomci vseh teh doseljencev, ki so se v stoletjih naselili v tej deželi, jo razvili do sedanje ravni in se sproti vtapljali v nekakšno nacionalno skupnost, v kateri pa vendarle obstajajo Little Italy, kitajska četrt, mehiška četrt in razne druge skupnosti,
19.15	Ital. kronike in vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Teden aktualnosti 21.50 Glasbeni spored:
Skladbe Čajkovskega, Masseneta, Bellinija, Schumanna, itd.
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	SMRTNI SKOK
Četrta epizoda: v Sivigli
V tem španskem mestu uživa cirkus veliko popularnost, posebno kadar so na programu točke s konji. Teresa Stork je mlado dekle, ki nastopa s svojim konjem. Ima pa občudovalca, Peroja, ki je ne pusti niti za trenutek izpred oči. On pa nastopa na bikoborbah. In vsak večer je v cirkusu v eni prvih vrst, od koder ji meče cvetje. Menažer Jakobsen pa je medtem v Švici, na obisku pri Henriki, ki živi v družini Doria. Henrika, kaže, živi mirno življenje, vendar se v trenutku ukvarja s čudnim delom: čisti in maže puške. V trenutku prispe sem tudi Miša Doria, ki skupno z Jacobsenom odkrijeta, da ie Henrika nekoč odločna športnica v preciznem streljanju, siuvita šun-Ti, ki je nekoč ubila svojega partnerja. Zaradi tega je bila tudi obsojena.
Medtem pa v Sivigli nekaj ne gre tako, kot bi moralo. Inkaso je neznaten, množica pa je napolnila areno za bikoborbo. Dogaja se nekaj, kar ne obeta nič dobrega. Kaj več bomo videli nocoj.
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	CARLO GOZZI
Avtor Renato Simoni, režija Sandro Bolchi, v glavni vlogi Gastone Moschin.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
17.40 Veseli tobogan
..‘..TOKRAT V-TREBNJEM 18.10 Obzornik
18.25	Po domače:
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK
19.00	Marksizem Sedma oddaja
19.25	TV kažipot
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.25	Propagandna reportaža 20.35 VIKINGI
Že po tem, kdo v tem filmu igra, kakor tudi po samem naslovu vidimo, da ne gre za zgodovinski film pač pa za psevdozgodovinski spektakel, ki je namenjen predvsem ra vedrilu gledalcev. Z velikimi sredstvi posnet film — s številnimi statisti in s prizadevno rekonstrukcijo življenja v zgod njem srednjem veku daleč na severu, seveda kot si ga le pri bližno predstavljamo — pripoveduje o doživetjih lepe angleške princese, ki so jo Vikingi ugrabili kot talko. Vanjo se za ljubita poglavarjev sin in suženj. Zaradi tega in tudi zaradi sovraštva med Vikingi in Angleži se vnamejo hudi boji. Zgodba sama na sebi ni kdo ve kako izvirna, ker pa igrajo v filmu nekateri znani umetniki in ker Fleischer ni slab režiser, je film znosen, celo zabaven.
KOPRSKA BARVNA iELEVIZIJA
20.00 Risanka
20.15	DNEVNIK
20.35 Vojna in mir — Četrta epizoda TV nadaljevanke
21.25	Preizkušnja — Serijski film
22.15	PLESNE MINIATURE Baletna prireditev v barvah
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slov. skladatelji:	Marijan Gabrijelčič; 18.50
Dvoglasne popevke; 19.10 Pripovedniki naše dežele: Aleksi j Pregare; 19.20 Jazz; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.40 V plesnem koraku.
TRST
12.15	in 14.30 Deželne kronike;
15.10	Tržaško narečno gledališče:
D. Cuttin — «Delitto in Cavana; 16.25 Claudio Bressan:	Isonzo,
un fiume, una civiltà; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.03, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Barok v glasbi; 10.00 Z nami je...;
12.00	Glasba po željah; 14.40 Ju-ke box; 15.00 Tretja stran; 16.00 Plošče; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktail;
19.00	Naši pevski zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Top Hits; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Sodobni ritmi.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Jug. narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu;
11.15	Z nami doma in na poti;
12.10	Zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Priporočajo vam....; 14.10 Iz mladih grl; 15.40 Kaj novega, pa kaj že znanega; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.50 O-
gledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel Vilija Petriča; 20.00 «Top-pops; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Jazz pred polnočjo. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 7.40 Judovski praznik Teveth; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Program s Pinom Carusom; 13.20 Poseben program z Mariangelo Melato; 14.40 Nadaljevanka «Bel Ami»; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.05 Popoldanski spored; 17.40 Program za mladino; 18.00 Večerni spored; 18.45 Sindikalna panorama; 19.27 Plošče; 19.50 Protagonisti: Nicola Rossi Lemeni;
20.20	Andata e ritorno z Mino;
21.15	Simf. koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8-40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.50 Pesem za vsakogar; 12.40 Glasbeno-govomi spored; 13.00 Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
III PROGRAM 9.25 O Sherlocku Holmesu; 10.00 Začetni koncert; 11.00 Na sporedu so Bach, Charpentier, Purcell itd.; 11.40 Komorni koncert: Dvorak in Borodin; 13.00 Glasba skozi čas: Varesco in Mozart; 14.30 Čajkovski, Simf. štev. 3; 17.15 Plošče resne glasbe; 16.00 Preporod v glasbi; 18.00 V diskoteki;
18.20	Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert;
20.15	Vzgoja odraslih: 21.30 S. Wendt: Immobile.
SPORT SPORT SPORT
SMUČARSKI SKOKI
TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC
Aschenbach tudi v Innsbrucku zbrui nujvišje število točk
Ta 22-letni vzhodni Nemec prepričljivo vodi tudi na skupni lestvici - Jutri zadnji skoki v Bischofshofnu
INNSBRUCK, 3. — Vzhodnonemški smučar Hans George Aschenbach je zmagal tudi v tretjem izmed štirih skakalnih tekmovanj v okviru novoletne turneje. V Innsbrucku je skočil 94 in 96 metrov. Ta 22-letni skakalec je zmagal že v nedeljo v Oberstdorfu, predvčerajšnjim pa se je v Garmischu uvrstil na drugo mesto, za Švicarjem Steinerjem. Danes je Aschenbach premagal drugega švicarskega predstavnika Schmida, medtem ko je bil Steiner tretji.
Zgornji del lestvice tekmovanja \ Innsbrucku je tak:
1.	Aschenbach (NDR) 94-96 (251,3)
2.	Schmid (Švi.) 95-97 (244,6)
2. Steiner (Švi.)	94-95	(242,9)
4. Glass (NDR), 5. Eckstein (NDR),
0.	Hohenl (ČSSR), 7. Bachler (Av.), 8. Kalinin (S), Kampf (NDR), 10. Pawlusiak (Polj.) itd.
Jugoslovani so zopet skakali nezadovoljivo in so dosegli morda še slabše rezultate kot v prvih dveh nastopih. Najboljši med njimi je bil tudi tokrat Štefančič, ki pa se je s skokoma 84 in 86,5 m ter z 204,9 točke uvrstil šele na 44. mesto, 51. ja bil Prelovšek, 54. Dolhar, 62. Jurman, 69. Pudgar in 81. Mesec.
Uvrstitve italijanskih skakalcev Pa so bile naslednje: 78. Tomasi, 83. Bontempelli, 86. Diinhoffer in 87. Dalle Ave.
Skupna lestvica je po treh nastopih taka:
1.	Aschenbach (NDR)	735,8
2.	Schmid (Švi.)	695,1
3.	Steiner (Švi.)	691,9
Med Jugoslovani	je	na tej lestvi-
ci najbolje uvrščen Štefančič, ki je na 34. mestu.
Zaključno tekmovanje te turneje bo v soboto v Bischofshofnu.
KOLESARSTVO
KÒLN, 3. — Dvojica Gilmore -Kemper je zmagala na šestdnevni kolesarski dirki v Kdlnu, pred parom Sercu - Peffgen.
Pred jutrišnjim zasedanjem FIFA
Sovjeti še vedno upajo
MOSKVA, 3. — Sovjetska tiskovna agencija Tass se je po poldrugem mesecu od datuma, ko bi morala Sovjetska zveza odigrati povratno kvalifikacijsko srečanje, s, Čilom za nastop na svetovnem’nogometnem prvenstvu, ter dva dni pred sestankom prirediteljskega odbora svetovnega prvenstva v Nemčiji, zopet spomnila na nerodnosti, ki so nastale ob izključitvi SZ iz svetovnega prvenstva. Tass omenja v svojem članku, da je predsednik mednarodne nogometne zveze dodelil Čilu poseben prispevek za nastop v Muenchnu, pri tem pa ni uradno obvestil Čilencev, da so se na to prvenstvo uvrstili, potem ko niso hoteli Sovjeti odigrati z njimi
povratnega srečanja. Sovjetska a-gencija zaključuje, da hoče Rous izvajati na člane mednarodnega nogometnega odbora, ki bo moral o tem razpravljati v soboto v Frankfurtu, pritisk in ga s tem posta-
viti pred izvršeno dejstvo, tako da bi moral le potrditi njegove ukrepe. S tem pa bi odpadla še zadnja možnost, da bi odigrali zadnjo tekmo med SZ in Čilom na nevtralnem igrišču.
NOGOMET
Nogometna himna za italijansko državno reprezentanco
MILAN, 3. — Italijanska zveza nogometašev in združenje italijanskih športnih časnikarjev sta razpisala natečaj za himno italijanske nogometne reprezentance. Tekst himne bo moral prispeti organizatorju do 15. aprila, nakar bosta 30. aprila in 14. maja dve slavnostni prireditvi, na katerih bodo izvajali vse predložene pesmi.
Zmagoviti tekst bo spremljal italijanske nogometaše na poti v Muen-chen.
ODBOJKA
V 2. zvezni moški ligi
Poraz ekipe Salonita v tekmi s Karlovcem
Na izid te tekme je odločilno vplival sodnik
Kanalski odbojkarji so v zaosta- i in Bukovec. Zelo pomlajeno moštvo li tekmi najprej dobili že izgublje- je odlično zdržalo vse pritiske Sono. nato pa izgubili že dobljeno tek- j stov, v vrsti katerih sta bila kar
mo. Potek in razplet dogodkov namreč kar vsiljuje tako oceno.
Salonit je začel srečanje z odlično ekipo Karlovca v precej spremenjeni postavi, saj sta ostala na klopi za rezervne igralce Jerončič
Trije najuspešnejši tekmovalci na letošnji novoletni smučarski skakalni turneji:	Walter Steiner, Hans Georg Aschenbach in Hans Schmid
dva dvometraša (kar je za našo odbojko prava redkost).
Gostje so uspeli odlepiti se in povesti z rezultatom 14:10. Z odlično igro in nekaj uspešnimi menjavami so domačini uspeli izenačiti in osvojiti set.
V	drugem setu so Kanalci nekoliko popustili. Na očitno premoč gostov pa je vplivalo tudi sonce, ki je igralce pri igri zelo motilo.
i Podobno usodo so iz istih razlogov v naslednjem setu doživeli gostje, ki so zbrali enako število točk kot prej Salonit.
V	četrtem setu je Salonit spet zaigral na «sončni» strani in set še bolj prepričljivo zgubil.
Pred odločilnim, petim setom so Kanalci pri žrebanju igralne strani zbrali slabšo stran z namenom, da bi ob menjavi strani nadoknadili rezultat. Moštvi sta zamenjali strani pri 8:3 za goste, kar ni bilo porazno. Namesto da bi sedaj Kanalci začeli zmanjševati razliko, pa so popustili in gostje so povedli z 10:3. Ta rezultat je obetal katastrofo. Salonit se je sicer trudil, toda rezultat se je kmlau glasil 12:6 za goste. Pri tem rezultatu pa je prišlo do preobrata. Kanalci so začeli nizati točke in kmalu izenačili na 12:12. Salonit je v silnem naletu izkoristil paniko na nasprotni strani ter povedel z rezultatom 14:12 ter 15:12. Igralci in gledalci so si že skočili v objem, toda glavni sodnik, Kamničan Koncilja je menil drugače (kljub intervenciji pomožnega sodnika in cele dvorane). Nič ni pomagalo! Glavni sodnik je vztrajal pri svojem in ukazal ponoviti servis. Razburjenje in krajša prekinitev sta napravila svoje in izredna priložnost je bila zgubljena.
Res prava škoda. Salonit očitno nima sreče s sodniki. Kaj takega si sodniki na drugih igriščih v škodo domačina res ne morejo privoščiti.
IZID: Salonit — Karlovac 2:3 (16:14, 7:15, 15:7, 5:15, 14:16)
E. Hvalica
			
NOGOMET
Mladinska prvenstva
Dva poraza naših ekip na goriškem področju
Jutri bodo naši igralci zopet na igrišču
is« -1 Mšmk
Ladi Milkovič, kapetan Gaje
MLADINCI
FOGLIANO — MLADOST 4:0 (1:0)
MLADOST: Perci, Ferfolja, Jarc (Marušič), Cijan, Gergolet, V. Ger-golet, Marušič, G. Ferfolja, Gobe, Uršič, Grilj.	„ , .
FOGLIANO:	Zorzenon, Cechet,
Nurra, Trevisan, Maier, Cebola, Spanghero, Loruso, Ciocchiatti, Cal-ligaris, Gallo.
SODNIK: Furlan iz Tržiča.
STRELCI: v 10. min. p.p. Jarc (avtogol), v 19., 26. in 32. min. d.p. Ciocchiatti.
Tudi v soboto so Doberdobci zgubili tekmo proti domačinom iz Fo-gliana. V prvem polčasu so bili Doberdobci enakovreden nasprotnik Fogliana in gol za domačine je padel le po naključju. Branilec Mladosti Jarc je nerodno odbil žogo, ki je skončala v doberdobski mreži.
V drugem polčasu pa so naši fantje dopustili, da je Fogliano ostreje pritisnil v napadu in dosegel s sred-njim napadalcem Clocchiattijem kar tri gole.	K f.
NARAŠČAJNIKI
JUVENTINA — MORARO 1:2 (0:2)
JUVENTINA: Maraž, Kozlin, Ro-žet, Malič, Bajc, Mikluš, šošol, Pa-škulin, Mučič, Plesničar, Tomažič.
STRELCI: v 15. min. p.p. Brumat, v 25. min. p.p. Minin; v 15. min.
d.p. Mučič.	.	, .
Igra prvega polčasa se je odvi-
jala pretežno na sredini igrišča in obe ekipi se nista preveč odprli v strahu, da bi nasprotna enajsterica izkoristila priložnosti in prišla do gola. Kljub temu pa je Moraro dvakrat zatresel mrežo Štandrežcev. Oba gola sta padla v hitrih akcijah iz protinapada. Povedati je treba, da so tudi domačini imeli nekaj priložnosti za gol, katerih pa žal niso znali izkoristiti.
V drugem polčasu je Juventina začela močneje napadati in je prišla tudi do zadetka. Po tem golu so mladi slovenski igralci dali vse od sebe, da bi prišli do izenačenja. Sreča pa jim ni bila naklonjena in so po številnih lepih priložnostih poraženi zapustili igrišče.
Jutri, v soboto bodo Štandrežei igrali zadnjo tekmo naraščajniškega predprvenstvenega turnirja z vodečim Cormonesejem.
SMUČANJE
ST. MORITZ, 3. — Prireditelji svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, ki bo od 2. do 10. februarja, so sporočili, da so presegli vse možne rekorde sodelovanja:	nastopilo bo
namreč 320 smučarjev (111 žensk) iz 35 držav. Avstrija, Italija, Francija, Švica, Zah. Nemčija, Japonska in ZDA bodo nastopale na vseh tekmovanjih s popolnimi ekipami, v katerih bo po 18 smučarjev.
Anketa časopisa «Fussballwoche»
Tudi po mnenju Nemcev Italijani najboljši
BERLIN, 3. — Zahodnonemški športni tednik «Fussballwoche» je ob koncu leta sestavil lestvico najboljših evropskih reprezentanc. Na prvem mestu sta z enakim številom točk Italija in Poljska. Italijani so na prvem mestu predvsem zaradi serije presenetljivih izidov, Poljaki pa zaradi izrednega napredka, ki so ga opravili v zadnjem letu.
Na drugem mestu te lestvice je cela vrsta držav: ZRN, švedska, Bolgarija, Nizozemska, Vzh. Nemčija, škotska, Jugoslavija, Španija in Sovjetska zveza. Tretje mesto pa si delijo Velika Britanija, Romunija, Avstrija in Češkoslovaška.
* * *
RIM, 3. — Italijanska državna nogometna reprezentanca bo odigrala 26. februarja prijateljsko nogometno tekmo z Zah. Nemčijo. Srečanje bo v Rimu.
OBVESTILO
ŠK Kras sklicuje
10. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 4. januarja 1974 v društvenih prostorih v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju.
Dnevni red
1.	Otvoritev
2.	Izvolitev delovnega predsedstva
3.	Poročila
4.	Diskusija
5.	Volitve novega odbora
6.	Razno
MLADINSKO PRVENSTVO
BREŽANI DREVI PROTIINTERJU
Prvenstvo se bo nadaljevalo tudi za ostale naše ekipe
Ob koncu tega tedna se bo nadaljevalo tudi odbojkarsko prvenstvo mladink in mladincev.
Najprej bosta stopili v športno a-reno šesterki Interja ter Brega in to že drevi ob 21.15 v telovadnici Morpurgo na Elizejskih poljanah. Ta nasprotnik bo prav gotovo premočan za Brežane, ki so v dosedanjih petih nastopih prav tolikokrat tudi ostali premagani. Drevišnji nasprotnik je končal prvi del prvenstva na drugem mestu in je bil samo enkrat poražen v tekmi z vodečim Borom. Prvo srečanje v Dolini se je končalo s 3:0 za goste.
Predstavniki Bora bodo odigrali prvo tekmo v letošnjem letu šele 8. t.m. V goste jim prihaja prva postava iz Roccia, ki ima samo dve točki in je torej brez možnosti, da bi prekinila zmagovito pot slovenskim odbojkarjem. V nedeljo dopoldne se bosta spoprijela S. Giacomo in Libetras Rocol B.
V	skupini A pri mladinkah se bo pričel povratni del prvenstva v ponedeljek s srečanjem med UGSS in Slogo, velike favoritinje za četrto zmago so slej ko prej slogašice, ki si ne smejo privoščiti več nobenega spodrsljaja ob pričakovanju na odločilni spopad z DMA.
V	drugi skupini pa bo derbi med Sokolom in Bregom. Nabreiinke v dosedanjih nastopih niso imele preveč sreče. Na drugi strani pa vodeči Breg prvega mesta ne želi zgu-
biti in tako se nam obeta zanimivo srečanje.
Tekma med Julio in Borom je bila preložena na ponedeljek. To pot bodo gostiteljice odbojkarice Julie, ki so prvo tekmo zgubile z 2:0. Ne glede na to da igrajo «pdave» v gosteh, bi morale pospraviti četrti par točk.
G. F.
ZARADI NESREČE NA STADIONU
Društvo in trener kaznovana z globo nad 20 milijonov lir
Razsodba je povzročila v športnih krogih veliko razburjenje
TRENTO, 3. — Prizivno sodišče v Trentu je izreklo sodbo, ki je odjeknila med športnimi društvi po vsej državi.
Pred sedmimi leti je neki deček skrivaj prišel na stadion v Riva del Garda, kjer so tedaj trenirali atleti društva Benacense. Mladi Ghiro-ni je pritekel na stadion prav v trenutku, ko je metalec kopja Turrini vrgel svoje orodje, to pa je mladega Ghironija zadelo točno v glavo. Nesrečnega dečka so prepeljali v bolnišnico, kjer je ozdravel šele po dolgem zdravljenju, metalca kopja in društvo, kateremu je pripadal pa so prijavili sodišču.
Ker je prva sodba proglasila društvo, kateremu je pripadal Turrini, njegovega trenerja in Turrinija samega (oz. njegovega očeta, ker je bil atlet tedaj mladoleten) za krive, so prizadeti vložili priziv.
Prizivno sodišče je zdaj samo delno spremenilo obsodbo in je obsodilo društvo in trenerja na plačilo globe in stroškov v višini 20 milijonov lir.
Razsodba je povzročila razburjenje v športnih krogih po vsej državi. zlasti pa na Tridentinskem, kjer grozi zdaj staremu in uglednemu društvu Benacense, da ga bodo razpustili.
NOGOMET
NA MEDNARODNEM TURNIRJU
Jugoslavija v Alžiriji
ALŽIR, 3. — Mednarodnega nogometnega turnirja v Alžiru, ki bo od 22. do 24. februarja se bo udeležila tudi jugoslovanska nogometna reprezentanca. Poleg Jugoslovanov bo nastopilo še domače moštvo ter dva finalista na SP, Vzh. Nemčija in Zaire.
Alžirski tisk ugotavlja, da ločuje Jugoslovane od finala SP le še korak, saj ne bi smeli imeti težav v tekmi proti Špancem v odločilnem srečanju, ki bi moralo biti po 15. februarju, ne pa 16. januarja. Glede premestitve datuma je optimistično razpoložen tudi tehnični vodja jugoslovanske reprezentance Mi-Ijanič, ki meni, da bo FIFA na sobotnem kongresu premestila tekmo.
AVTOMOBILIZEM
LONDON, 3. — Emerson Fittipal-di, svetovni avtomobilski prvak leta 1972, in Denny Hulme, bosta nastopila na veliki avtomobilski dirki fonnule 1 v Argentini, ki bo na .sporedu 12. januarja. 27. januarja pa bosta tekmovala na Veliki nagradi.Brazilije. : ... .„.
HOKEJ NA LEDU
Jugoslovanska državna hokejska reprezentanca je na svojem gostovanju v Kanadi zabeležila prvo zmago. V Ontariu je namreč zmagala z 9:8.
ATLETIKA
KINšASA, 3. - Ben Jipcho je bil proglašen za najboljšega afriškega atleta. Referendum so izvedli
afriški športni časnikarji, ki so na drugo mesto uvrstili Filiberta Bayija
in Johna Akii-Buo.
***
INDIANAPOLIS, 3. - Nekateri najboljši atleti na svetu, kot Jipcho, Fiasconaro in Yifter, bodo sodelovali na nekaterih atletskih tekmovanjih v ZDA, ki se bodo odvijala v zaprtih prostorih.
KOŠARKA
NA NOVOLETNEM TURNIRJU
Zmaga Salonita
V Desklah je bil v nedeljo že tradicionalni novoletni košarkarski turnir, kjer so sodelovala moštva Grosista, tolminskega AET in domačini. Kljub temu, da ekipe niso v pravi formi, saj se je prvenstvo končalo že pred tedni, je bila prikazana igra zadovoljiva in lepa. Domačini so izkoristili prednost domačega parketa in osvojili prvo mesto pred Tolminci in šempetrskim Grosistom. Najboljša strelca sta bila Susič (S) in Rutar (AET) s po 30 koši.
Rezultati:
Salonit — Grosist	63:48
Salonit — AET	41:37
Grosist — AET	53:68
Lestvica: Salonit 4, AET Tolmin 2, Grosist 0.
E. Hvalica
MOTOCIKLIZEM
MODENA, «J. — Tehnično vodstvo motociklistične hiše Benelli proučuje možnost, da bi njihove dirkalne motorje odslej ne poganjal benzin, ampak metilni alkohol. Po mnenju strokovnjakov bi bilo tega goriva dovolj na razpolago za dirke.
OBVESTILA
Športno združenje Dom iz Gorice obvešča, da so se pričeli treningi moške odbojke. Treningi so dvakrat tedensko v telovadnici ITI (Ul. Puccini, GO) in to ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 20.30.
* * * « » •
ZSŠDI obvešča, da je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure.
DANES
PET£K, 4. JANUARJA 1974
ODBOJKA
MLADINCI
21.15	v Trstu, Elizejske poljane
Inter — Breg
Bregov nogometni naraščaj
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Km,. ŠLUna operacija v Mannu =• ). P™	“
konča vala, pri tem pa so sodelovale policijske kvesture v Sicilije, številne v Italiji pa tudi Interpol, ki je opravil preiskave in aretacije v tujini.	m a a «n« doleo
«Vržena je luč,» je govoril minister Taviam, «na dolg
serijo zločinov, storjenih na območju Corleoneja med januar jem 1955 in oktobrom 1963 (strahotni spopadi s mrtvimi med rivalskima mafijama, mafijo doktorja in Luciana Liggia). Zbrane so informacije po raznih krajih Ita lije od oseb, ki so zapustile Sicilijo iz strahu pred mafijo^ Prvič je razbita zarota molka, ki tradicionalno obkroža
brani aktivnost in zločine mafije.»
Samo za «afero Corleone» so opravili 53 aretacij. 28 eia nov mafije, Zlikovcev iz Corleoneja, je že bilo v ječah zavoj o drugih zločinov, sedem so jih prijeli v različnih krajih Italije, Interpol pa je nekatere aretiral v Nemčiji, Švici m ^ riki. No to je vendar samo ena sama epizoda, Mmister je šestih točkah povzel smernice boja proti mafiji, ki se je i začel dve leti poprej, ko je začela z delom tudi parlamentoma komisija «antimafije».
1.	Povečanje ljudi in sredstev policijskim organom, da bi prebivalstvo Sicilije dobilo večje zaupanje v državno zaščito in zakone.
2.	Na območjih, ki so še posebej okužene z mafijo, so postavili več kvalificiranega policijskega osebja v uniformah in v civilu za varnostno službo.
3.	Zagotovljena so najmodernejša tehniška sredstva, da bi bile hitrejše in uspešnejše policijske intervencije in komunikacije in da bi lahko preiskave temeljiteje opravljali.
4.	Boj se bo vodil s koordiniranimi načrti akcije na vseh sektorjih, na katerih je ugotovljena aktivnost mafije.
5.	Strogo se izvajajo preventivni ukrepi, ki jih je odobril parlament, še posebej tisti, katerih namen je odstraniti s Sicilije nevarne elemente, predvsem iz con, v katerih je ugotovljena aktivnost mafije.
6.	Najstrožja kontrola orožja in eksploziva.
V prvih dveh letih, do konca 1965, so na Siciliji strogo opomnili 2730 oseb, 846 ljudi so deportiran s Sicilije in kon-finirali na druga območja, aretirali so 538 oseb iz preventivnih razlogov, 478 oseb pa so postavili pod policijsko nadzorstvo. Zaplenili so 634 vojaških pušk, 514 lovskih pušk, 453 revolverjev, 145 min za minometalce, 539 ročnih bomb, 30.118 nabojev in večjo količino eksploziva.
Članom mafije so odvzeli 1213 dovoljenj za nošenje orožja ter 677 vozniških dovoljenj, 26 licenc za vodenje trgovin itd.
Po ministrovem mišljenju so bili ti ukrepi pozitivni in takoj je bilo čutiti upadanje mafijskega kriminala. Glavni tožilec apelacijskega sodišča v Palermu je lahko na začetku sodnega leta 1966 ugotovil, da so takšni zločini «v teku 1965. leta zelo v upadanju» v primerjavi s povprečkom iz razdobja od 1958 do 1963. leta. Toda treba je iti naprej!
«Mafijo je treba dušiti metodično in vztrajno, brez naj manjšega oddiha, kajti, če bi intenziteta akcije upadla tudi samo v enem mesecu, bi mafija spet dobila sapo in novo
prepotentnost. To ni samo obveznost vlade in policije, temveč vse države. To je obveznost časti za celotno narodnostno skupnost.»
Emilio Taviani je znova govoril o mafiji 13. aprila 1967, prav tako v parlamentu med razpravo o novem predračunu, pa je znova povedal številke in omenil stotine novih aretacij, velike količine zaplenjenega orožja in streliva, nove deportacije itd.
Številke so čedalje večje in impresivnejše. Dokazujejo, da intenzivnost aktivnosti «antimafije» ni zmanjšana. Minister je rekel:
«Lahko zagotovim, da bomo boj proti mafiji nadaljevali z največjo odločnostjo in vztrajnostjo do njene popolne iztrebitve.»
Seveda pa najdemo tudi skeptike, tiste, ki dvomijo v učinkovitost zakonskih in policijskih ukrepov proti mafiji. Skeptik je tudi profesor Virgilio Titone z univerze v Palermu, ki se z mafijo znanstveno ukvarja in ima neko svojo tezo :
«Mafija kot resnična organizacija pravzaprav ne obstaja. Izraz sicilijanske duše je. Je neka mentaliteta... Član mafije bi bil lahko tudi sam. Kajti mafija je v bistvu nek način pogleda na svet in potrebno je precej časa, da bo izginila ... Vse življenje, ki ga je neko ljudstvo preživelo od davnine, se ne da zlahka zbrisati. To živi in prispeva k deter-minaciji življenja tudi danes. Mi smo tisto, kar bi hoteli biti, toda smo tudi ono, kar so bili naši dedje.»
Pa vendar niti Titone, avtor študije «Storia della mafia e del costume in Sicilia» ne sodi, da je sedanja ofenziva proti mafiji s pomočjo parlamentarne komisije in okrepljenih policijskih ukrepov čisto zaman. Sodi, da so pozitivne deporta cdje, da je treba izolirati člane mafije z vsemi mogočimi ukrepi. Predlaga celo to, da naj vsem tistim, za katere so ugotovili, da so člani mafije, odvzamejo državljanske pravice. Po njegovem mišljenju naj bi bil celo sleherni osebni
stik s kakim članom mafije povod za policijski opomin. S temi in podobnimi ukrepi, ki bi bili morda videti nehumani, toda so glede na zlo, ki ga mafija predstavlja, zelo humani in nujni, bi tako postala nepoštena in nevarna sleherna zveza s «spoštovano» mafijo, član mafije pa bi postal nekakšen okužen človek, pred katerim bi sleherni bežal.
Krenilo je nedvomno. To se	je	odrazilo	tudi v	članku
Egidie Sterpe v glavnem italijanskem časniku «Corriere della Sera» 21. februarja 1967. Navedli bomo odlomke iz njegovega članka kot pristojno bilanco, ki je bila opravljena neposredno pred izidom naše knjige:
«Ali imamo še mafijo? Kaj je ostalo od nje? Kako se danes odraža? Od tradicionalne mafije, to je mafije fevda, organizacije, ki je temeljila na «gabelottih» in «campierih», ni ostalo ničesar, izginila je. Smrtni udarec ji je zadal zakon o agrarni reformi. Začela je propadati 1950. leta... Od 1961. leta do danes so se zgodile tudi druge stvari, pa je mafija pritisnjena ob zid: ustanovljena	je	parlamentarna komisija
za boj proti mafiji, veliko jih je bilo aretiranih, še več pa jih je bilo deportiranih. Stara mafija je bila, v nekem smislu, pretežno likvidirana. Umori iz lovskih pušk po vaseh in pokrajinah so skoraj izginili. Ni več verižnih ubojev, zaradi katerih so bila nekatera območja Sicilije do nedavnega znamenita in na slabem glasu. Prav letošnjega januarja, ob začetku novega sodnega leta, je glavni državni tožilec v Palermu potrdil, da je število zločinov, ki	jih	je bila	storila	mafija,
zelo zmanjšano. Toda, ali lahko	govorimo o	koncu	mafije?
Ne moremo, čeprav je podrta na tla ali skoraj podrta na tla neka organizacija brez zakonov in pravil, ki pa je opravljala efektivno oblast, ostaja še določen način mišljenja in delovanja. Nedvomno je na Siciliji, še posebej v zahodnih pokrajinah, tradicionalnih pokrajinah mafije fevda, še vedno mafijska mentaliteta, ki se manifestira na vseh ravneh in t vseh družbenih plasteh.	(Nadaljevanje sledi)
Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko	-4l
.	,	Izdaja in tiska W' ''N ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	J 1
BITEFUKA IN KISSINGtR 0 ENERGiTSKIH VPRAŠANJIH
Dva svetova, dve različni pojmovanji o rešitvi krize
Alžirski minister: Zvišanje cen nafte, kvalitativen skok v odnosih med nerazvitimi in visoko razvitimi državami
PARIZ, 3. — Po svojem pogovoru Tamburino odredil vrsto hišnih pre-
s francoskim zunanjim ministrom Michelom Jobertom je alžirski zunanji minister Buteflika izjavil, da Francija nima petrolejskih problemov ne v zvezi z Alžirijo in niti s kakršnokoli drugo arabsko deželo. Poudaril je, da Francija zastopa stališča, ki so zelo blizu pravilnega odnosa do zahtev arabskih držav.
V	nadaljevanju svojega govora je Buteflika pojasnil stališče Alžirije in drugih arabskih dežel, do vprašanja zvišanja cen za petrolej. Po njegovem mnenju gre za revalvacijo odnosov med državami v razvoju ter visoko industrijsko razvitimi državami. Ta politika spada v okvir sklepov neuvrščenih, ki so bili sprejeti lani v Alžiru. Vendar pa je Buteflika poudaril, da je treba, ob povišanju cen naftnih proizvodov, upoštevati določene okoliščine, da se ne bi zgodilo, da bi prijateljske dežele postale žrtve te politike.
V	svojem govoru pa je Buteflika še poudaril, da ne bo moglo priti do trajne rešitve sedanje krize, če se ne bo upoštevalo palestinsko vprašanje.
V	zadnjem delu svoje izjave je Buteflika govoril o vprašanju alžirskih delavcev v Franciji ter je poudaril, da bo njegova vlada preklicala dosedanje sklepe samo, če bo francoska vlada zagotovila alžirskim delavcem v Franciji popolno varnost.
Buteflikove izjave smo nalašč navedli na prvem mestu, ker predstavljajo nekakšen posreden odgovor Kissingerjevim izjavam v San Cle-menteju v Kaliforniji. Ameriški državni tajnik je na dolgo govoril o sedanji krizi na energetskem področju ter je pozval države proizvajalke naftnih proizvodov ter tiste, ki jih trošijo, naj s «skupnimi močmi skušajo preprečiti samomorilske posledice politike, ki jo v celoti narekujejo kratkotrajni nacionalistični nagibi.»
Kissingerjeva izjava je, kot je razvidno, v popolnem nasprotju s tem kar je rekel Buteflika v Parizu. Alžirski predstavnik je namreč jasno povedal, da gre pri povišanju cen naftnih proizvodov za kvalitetno spremembo v odnosih med nerazvitimi državami in zahodnim svetom. Kissinger pa meni, da gre le zi kratkotrajne nesporazume, ki bi morali biti v doglednem času uglajeni. Na škodo koga? Po Kissinger-jevem mnenju na škodo arabskega sveta, po Buteflikovem pa na račun visoko industrijsko razvitih držav Evrope in Amerike.
Kissmgerjeve izjave si lahko tolmačimo samo tako: ameriški državni tajnik skuša prepričati ameriško javnost, da bo petrolejske krize kmalu konec in da bodo Ame-rikanci v doglednem času lahko spet prejemali dovoljne količine bencina, brez vsakršne omejitve. Toda na drugi strani pa je Kissinger priznal, da je kriza na Bližnjem vzhodu neposredni vzrok sedanje mednarodne energetske krize. «Do te krize bi prišlo -— je dejal — na vsak način, tudi brez zapletljajev na Bližnjem vzhodu in ta kriza se bo nadaljevala tudi potem, ko bo rešeno to vprašanje.»
Na kraju je Kissinger še pripomnil, da ZDA razumejo nagibe, ki so napotili Arabce na petrolejski embargo, toda vedno bolj jim je težko razumeti diskriminacijske ukrepe, ker so ZDA že izjavile, da podpirajo resolucijo št. 242 Varnostnega sveta OZN in da se konkretno zavzemajo za miroljubno ureditev vprašanj na Bližnjem vzhodu.
Kissinger pa je odgovoril na zahteve ameriških potrošnikov glede zvišanja cen naftnih proizvodov docela negativno. Dejal je, da ZDA ne morejo vplivati na ukrepe o zvišanju cen, ki so jih sprejele arabske države. Pripomnil je le, da upa, da bodo te države izvajale pametno politiko.
Predsednik Nixon je danes podpisal v svoji rezidenci v San Clemen-teju v Kaliforniji zakonski dekret, ki predvideva razne ukrepe za reševanje krize na energetskem področju. Med drugim dekret zahteva, naj vse zvezne države uvedejo omejitev brzine na cestah (88 km na uro). Če prizadete države ne bodo uvedle teh omejitev, bodo izgubile pravico do zveznega prispevka za cestni promet. Na drugi strani pa je predsednik napovedal združitev sedmih železniških družb na severovzhodu in na srednjem zahodu (Mid-West) v eno samo veliko železniško omrežje, ki ga bo financirala zvezna država. Predsednik Nixon je zatrdil, da bo znižana hitrost avtomobilov prihranila ZDA 200.000 sodčkov goriva na dan. Združitev železniških družb, ki jih bo financirala država, pa bo pripomogla k posodobljenju množičnega prevažanja potnikov z vozili, ki zahtevajo razmeroma nizko potrošnjo goriva.
iskav. Po nepotrjenih vesteh kaže, da so policisti zaplenili tovor orožja in vrsto pomembnih dokumentov.
V tej zvezi je dr. Tamburino zaslišal kot pričo nekega generala čigar imena niso sporočili. Pogovor naj bi bil povezan z včerajšnjo preiskavo na domu nekega častnika, kaže majorja, čigar imena tudi niso sporoiču. Pomočnik državnega pravdnika dr. Nunziante pa je medtem v okviru preiskave zaslišal vrsto ljudi, ki so vpli-teni v zadevo.
V okviru preiskave o genovski Vetrnici
Padovski sodnik zaslišal nekega generala iz Verone
PADOVA. 3. — Preiskava o povrat-niškem delovanju fašistične genovske organizacije Vete) cica se nadaljuje. Po preiskavi v stanovanju nekega častnika v Veroni, je sodnik dr.
Kvestor Mangano obtožen izsiljevanja
RIM, 3. — Rimski preiskovalni sodnik Femando Imposimato, ki
vodi preiskavo o atentatu na kve-storja Angela Mangana, je poslal danes policijskemu funkcionarju sodno sporočilo zaradi domnevnega poskusa korupcije. Povod za sodni postopek naj bi dal Frank Coppola, domnevni manditor atentata na Mangana, ki je obtožil kvestorja, da mu je izsilil nekaj milijonov. Šlo naj bi za preiskavo o zadevi Natale Rimi in Luciano Liggio. Mangano — vsaj tako trdi mafijski boss — naj bi izsilil nekaj milijonov lir z obljubo, da ne bo prijavil nekaterih vplivnih ljudi.
Dokaz, da Coppola govori resnico, naj bi bil magnetofonski posnetek pogovora med njim in Manga nom, ki naj bi ga policijski funkcionar pošteno obrezal preden ga je izročil sodniku.
NAVARRO SESTAVIL SEZNAM MINISTROV SVOJEGA KABINETA
MOSKVA, 3. — V 73. letu starosti je umrl v sovjetski prestolnici filmski umetnik Maksim Shtrauk, znan predvsem ker je večkrat igral vlogo Lenina.
* * *
VARŠAVA, 3. — Varšavsko sodišče je obsodilo na več let zaporne kazni člane poljske ekipe bridgea zaradi tihotapljenja valute.
* * *
RENO (Nevada), 3. — Včeraj je v tem mestu umrl Erret Cord, znani avtomobilski tovarnar .
* * *
DŽAKARTA, 3. — Indonezijski zunanji minister Malik je danes izjavil, da bo njegova vlada normalizirala diplomatske odnose s SZ pod pogojem, da se Moskva ne bo vmešavala v notranjo politiko Indonezije.
* # *
NOVI DELHI, 3. — Po poročanju lista «Hindustan Times» naj bi Sovjetska zveza v kratkem prodala Indiji protiletalske rakete vrste SA-6.
* * »
KINŠASA, 3. — Na glavnem trgu Lumumbaše so danes obesili moškega, ki je ubil nekega policijskega agenta.
Izključno falangisti Umrl je Gino Cervi v novi španski vladi
Predstavnika «Opus Dei», zunanjega ministra Rodoja, zamenjal veleposlanik v Parizu Gortina
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
V NEVARNOSTI PRESKRBA IZRAELA Z NAFTO
Tridesetmetrski zublji nad vrelti pri Abu Rudeisu v južnem Sinaju
Požar je zajel platformo s štirimi vrelci na odprtem morju • Na delu tuji strokovnjaki
TEL AVIV, 3. — Že 48 ur se iz petrolejskih vrelcev Abu Rudeis v jugozahodnem Sinaju dvigajo plameni, ki so visoki do trideset metrov. Požar je zavzel tak obseg, da so morah izraelski strokovnjaki poklicati na pomoč tuje izvedence, posebno Amerikance, da bi zadušili požar.
Področje Abu Rudeis je zelo pomembno za preskrbo Izraela z naftnimi proizvodi. Na tem področju je prav gotovo okoli sto vrelcev, od katerih jih je dvajset na odprtem morju. Na tem področiu črpajo nafto s stroji, ki so nameščeni na platformah sredi morja. V, zadnjih sporočilih Izraelci pravijo, da skušajo omejiti požar, kaz pomenilo, da zublji niso zajeli vse štiri vrelce platforme, ki je nameščena na tistem področju.
Izraelske oblasti trdijo, da požar ni nastal zaradi sabotaže, temveč ga je treba pripisati izključno tehničnim okvaram.
Požar je nastal 1. januarja na platformi, ki obsega štiri vrelce. Izraelci so obtimistično razpoloženi ter pravijo, da požar ne bo hudo prizadel izraelskega energetskega
POMOČ
Ugandski predsednik Idi A-min je zelo znan po potegavščinah, ki si jih včasih privošči na račun svojih kolegov državnih poglavarjev. Tako je svetovni tisk obširno poročal o telegramih, ki jih je poslal ameriškemu predsedniku Ni-xonu v zvezi z zadevo Water-gate in v zvezi z njegovo kandidaturo za Nobelovo nagrado za mir.
Tokrat si je Amin nekoliko privoščil Britance. V intervjuju z urednikom britanskega televizijskega dnevnika je izjavil, da je pripravljen poslati Britancem banane zastonj, če jim bo spričo gospodarske krize primanjkovalo živil. «Ne sovražim Angležev — je poudaril u-gandski predsednik — in pripravljen sem narediti vse kar je v moji moči, da jim pomagam. Za Afriko je napočil čas, da se otrese imperialističnega jarma in jim vrne milo za drago. Če bodo imperialisti prišli k nam v Ugando, nas bodo morali prositi pomoči na kolenih.»
POL MANJ
Jugoslavija je lani uvozila za petsto milijonov dolarjev živil. Dobro je! vzklikajo «Večerne novosti», to je pol manj... od milijarde dolarjev.
OBČINSKE USLUŽBENKE
Miinchenske prostitutke bi lahko postale v kratkem polnopravne občinske uslužbenke, če bo občinski svet odobril načrt, ki ga je pripravil odbor. Občinski možje so se odločili za tak ukrep, ker je bila policija poražena v tako imenovani «vojni za prostitutke». Poleg tega pa zagovorniki načrta poudarjajo, da je že Viljem V. v 16. stoletju municipaliziral prostitucijo in da je bil rezultat ukrepa pozitiven, v prvi vrsti za kronično prazno občinsko blagajno.
gospodarstva, če bi se jim seveda posrečilo da ga v najkrajšem času zadušijo.
Po vesteh, ki so bile posredovane v zadnjih urah, je škoda zelo velika. Zakladni podminister Zwi
Dienstein, je izjavil po svoji vrnitvi iz Abu Rudeisa, da je požar znižal proizvodnjo naftnih vrelcev za 15 ah celo 17 odstotkov. Shimon Ghilboa, ravnatelj državne ustanove za nafto je izjavil: «V Abu Rudeisu ne gorijo le kapljice. Po mojem mnenju pa ta požar bi ne smel imeti večjih posledic za izraelsko proizvodnjo nafte, če bi se nam posrečilo, da ga pravočasno zadušimo. Država razpolaga z zadovoljivimi rezervami goriva».
Po mnenju časopisa «Yediot Aha-ronot» znaša vsakdanja škoda zaradi požara okoli en milijon izraelskih lir oziroma 14D milijonov ita-lijansklh lir. Časopis pravi, na podlagi izjav strokovnjakov, da bodo morah prekiniti črpanje prizadetih petrolejskih vrelcev za več mesecev, morda celo za eno leto. Treba bo namreč obnoviti platformo ter v primeru potrebe izvrtati nove črpalne rove. To seveda v primeru, če bodo morali razstreliti sedanje. V takem primeru bi škoda znašala okoli 56 milijard lir.
V teh razmerah se izraelski vladi seveda postavlja vprašanje preskrbe z gorivom. Izrael porabi letno okoli 7 milijonov ton petroleja, od katerih jih črpajo od 5 do 6 milijonov v Abu Rudeisu. Že itak so vladne oblasti začele preučevati možnost, da skrčijo obseg potrošnje. Med drugim je bilo že predvideno, da bo prišlo prej ah slej do racio-niranja bencina in drugih petrolejskih proizvodov. Predvideno je tudi, da se bodo cene teh proizvodov zvišale, ker se je zvišala cena surovin na mednarodnem trgu.
Požar na platformi pri Abu Rudeisu bo seveda zelo poslabšal ta položaj. Pripomniti je še treba, da prav iz morskih vrtin črpajo najboljši petrolej na tem področju. To pomeni, da bo škoda, ki jo bo povzročil požar še večja. Nadalje je treba še pripomniti, da več kot 50 odstotkov petroleja, ki ga proizvaja Izrael, prihaja iz morskih vrelcev pri Abu Rudeisu.
Podmorski vrelci nafte pri Abu Rudeisu so že razmeroma zelo stari. Izrael je po letu 1967 odprl samo tri nove vrelce.
BEIRA (Mozambik), 3. — Nekaj stotin ljudi je v Mozambiku brez strehe zaradi poplav, katerih vzrok je obilno deževje prejšnjih dni. Področja južno od Beire so popolnoma
odrezana od ostalega dela države, tako da morajo oskrbovati prebivalstvo z živežem s helikopterji.
SEUL, 2. — Tragedija zaradi pijanosti v Taegu na jugu Korejskega polotoka: pijani podčastnik vojaške policije je vdrl v bar in začel streljati kot nor. Eden od prisotnih se je zgrudil mrtev, druge tri pa so odpeljali hudo ranjene v bolnišnico. Od teh je eden umrl kmalu po sprejemu v bolnišnico.
Podčastnik, 26-letni Cho Hyo Suk, se je nato zabarikadiral v baru s tridesetimi talci. Vdal se je po tridesetih urah, ko mu je večina talcev pobegnila, svakinja, ki jo je policija poslala v bar, da bi ga prepričala naj se vda, pa mu je iztrgala puško iz rok.
Policija je pozneje sporočila, da je bil fant snoči popolnoma vinjen, eden od talcev pa je dodal, da je ponoči spil še 20 steklenic piva.
ŽENEVA, 3. — Mlad švicarski študent iz Coire je ubil prijatelja, ranil druge štiri nato pa naredil samomor, ker je bil blazno ljubosumen na svojo zaročenko.
MADRID, 3. — špansko ministrstvo za informacije je danes zvečer objavilo seznam ministrov, ki bodo sestavljali novo špansko vlado, ki ji predseduje Francov osebni prijatelj, bivši notranji minister Carlos Arias Navarro. Gre za močno desničarsko obarvano vlado, iz katere je bil izključen tudi zadnji predstavnik organizacije kalohških krogov «Opus dei», dosedanji zunanji minister Lopez Rodo.
Novo vlado sestavlja skupno 19 ministrov, od katerih je le sedem iz prejšnjega vladnega kabineta. Imenovani so bili: Pedro Cortina (zunanji minister in doslej veleposlanik v Parizu), Jose Garcia Her-nandez (prvi podpredsednik in notranji minister), Antonio Barbera (drugi podpredsednik in finančni minister), Licinio de la Fuente (tretji podpredsednik in minister za delo), general Goloma (minister za vojsko), admiral Pita de Veiga (minister za mornarico), general Cua-dra (letalstvo), Francisco Ruiz (pravosodje), Cruz Martinez Esteruelas (šolstvo in znanstveno raziskovanje), Antonio Valdes Gonzalez Roldan (javna dela), Santos Blanco (industrija), Tomas AUende (poljedelstvo), Joaquin Gutierrez Cano (načrtovanje in razvoj), Nemesio Fer-nandez (trgovina), Jose Utrera Molina (tajnik edine španske stranke Movimento) in Alejandro Feman-dez Sordo (sindikati).
Po mnenju vseh pohtičnih komentatorjev gre za vlado, ki je močno desničarsko obarvana in ki bo strogo spoštovala načela falan-gizma. Značilno je, da so iz vlade izključili tudi zadnjega predstavnika «Opus dei», zunanjega ministra Rodoja. Ta je maja zamenjal Lo-peza Brava in je bil edini predstavnik katoliških krogov po majski «čistki», ki je pomenila pre-okret v desno in delni razkol med falangisti in «Opus dei». Med vidnejšimi osebnostmi, ki so bile izključene iz vlade, je bivši podpredsednik Torquato Femandez Miranda, ki je vodil vlado nekaj dni po umoru admirala Carrera Blanca.
Novost za Španijo je tudi imenovanje treh podpredsednikov, saj so bili doslej imenovani le štirje podpredsedniki vlade. Novost pripisujejo politični komentatorji dejstvu, da je finančni minister zahteval zase mesto podpredsednika. Navarro naj bi zato imenoval kar tri podpredsednike, da bi delno omejil njegovo moč. To je še enkrat dokaz, da se med falangističnimi veljaki bije oster boj za nasledstvo po Francu, kot je prišlo na dan že takoj po umoru admirala Carrera Blanca.
Ministri bodo jutri prisegli zve-
stobo državi pred državnim poglavarjem Francom.
Polet odprave skylab-3
HOUSTON, 3. —- Kozmonavti ameriške odprave skylab 3 so imeli danes dolg radijski pogovor s skupino časnikarjev, ki je obiskala vesoljsko središče v Houstonu. Poveljnik odprave Gerald Carr je poudaril, da bo po njegovem mnenju posadka zdržala predvidenih 84 dni v vesolju, kljub nevšečnostim z giroskopi.
Kozmonavti so nadalje poudarili, da so bili sprehodi v vesolju najpomembnejši del odprave, k»r so omogočili opazovanje repatice Kohoutek in popravilo naprave za zbiranje podatkov v naravnem bogastvu Zemlje.
VELIKA IZGUBA ZA ITALIJANSKO GLEDALIŠČE IN FILM
popularni Peppone
V kratkem bi bil slavil «zlato poroko» z gledališčem
GROSSETO, 3. — Danes zjutraj je v svojem stanovanju na Rtu Ala pri Grossetu umrl popularni italijanski filmski in gledališki u-metnik Gino Cervi. Igralca, ki je bil star 73 let, je strl pljučni edem.
Cerkvi je prišel na Rt Alana kratek oddih pred božičem. Snoči je večerjal v družbi prijateljev, katerimi je večkrat igral golf. Po povratku domov se je počutil slabo. Takoj so poklicali zdravnika Pitisana, ki je zdravil umetnika, ko je bil na oddihu na Rtu Ala, vendar je kljub njegovemu prizadevanju igralec v prvih jutranjih urah izdihnil.
V sobotni televizijski oddaji «Formula 2» je Alighiero Noschese zadel osebnost Cervi j a — Maigreta s posrečeno imitacijo, očiten dokaz popularnosti igralca, ki bi v kratkem slavil «zlato poroko» gledališčem. Prvič je stopil na o-
Gino Cervi, ki je nepričakovano u nul včeraj zaradi pljučnega edema
aiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
PAVA ODDAJA R1SCUIATUTT0 V NOVEM LETU
Gabriella Mondello še vedno prvakinja
Žezlo je branila z zobmi pred napadom zagrizenih tekmic
MILAN. 3. — Novo leto je prineslo Miku Bongiomu nenadejano darilo: pravi harem. Za naslov prvakinje popularne televizijske oddaje so se borile tri ženske, načelovala pa jim je brhka Sabina. Le svoji veliki izkušenosti se mora Mike zahvaliti, če je odnesel celo kožo in če si je lahko privoščil nekaj bridkih na račun žensk.
Tudi tokrat je mlada profesorica Gabriela Mondello obdržala žezlo trdno v svojih rokah, poleg tega pa je prislužila še 4 milijone lir, kar niso mačje solze. Bitka med ženskami je vedno zelo ostra. Tako je bilo tudi tokrat. Tekmovalke so se potrudile do skrajnosti, čeprav rezultati večkrat niso bili navdušujoči. Zmaga je najbolj pomembna. Prvakinja ni hotela odkrito priznati
tega dejstva, njena zagrizenost pa je bila očiten dokaz, kako bi rada prekosila tekmice.
S tremi ženskami, ki so nabrusile kremplje, se ne gre šaliti kar tako. Mike je tvegal vseeno in omenil nekajkrat feministično gibanje. Tako je razkrinkal tekmovalke, ki se bojijo preočitno napasti privilegije moških in so se omejile le na diplomatske, dvoumne odgovore. Edino Sabina je šla takoj v protinapad in Mike se je moral umakniti. Najprej je poklical na pomoč operaterje, nato pa se je izgovarjal, da se mora predati, ker da je v manjšini.
Proti prvakinji Mondellovi so tokrat stopile v areno Neapeljčanka Grazia Cicala, ki je diplomirala na fakulteti iz literature. Ljubiteljica tenisa in vodnega smučanja, si je
Lady Jane Wesley, domnevna zaročenka britanskega prestolonaslednika Charlesa. Dekle se nekam žalostno nasmiha, kar ni čudno, saj bo moral njen ljubi dalj časa služiti domoviui kot častuik na vojni ladji,
ki ima matično pristanišče v Singapuru
kot glavno temo izbrala življenje in delo Uga Foscola. Spotaknila se je že ob tri začetna vprašanja in je začela neupravičeno polemiko z Mikom in s televizijskimi izvedenci. Koliko bratov in sestra je imel Foscolo, jo je vprašal Mike. Štiri, brate in eno sestro, je odgovorila' bréz o-klfcvanja in se ni zavedela, da je štela pesnika dvakrat (enkrat z imenom Ugo, drugič z imenom Nicolò). Ni je bilo moč prepričati, da je zgrešila. Navajala je knjige raznih avtorjev, rogovilila kot razvajen otrok, ki je gospodar v družini.
Druga tekmovalka, 23-letna Carlotta Pignanelli,. je bila preprostejša in zato tudi bolj simpatična. Njen glavni cilj je bil govoriti pred milijoni gledalcev o nevarnosti onesnaženja, ki grozi dolini, iz katere je doma in zlasti reki Trebbia. Cilj je dosegla, čeprav se je morala ob koncu zadovoljiti s tolažilnim žetonom.
Argumenti panoja so bili primerno izbrani za tekmovalke: ženske v literaturi, ženske v srednjem veku. športnice, skladateljice, zgodovina mode in «don Juani». Že od vsega začetka se je Mondellova izkazala za najmočnejšo in najbolje pripravljeno, saj dobro obvlada tehniko i-gre, poleg tega pa je mirna in ima izreden spomin. S supertveganjem in navadnima tveganjema je osvojila milijon in 300 tisoč lir, ki jih je zaokrožila na dva milijona z ostalim drobižem. Vsoto je podvojila s pravilnim odgovorom na vprašanje o Rossu Malpelu. Veliko slabše je šlo Grazii Cicali, ki je bila vse preveč srborita, da bi lahko sproščeno igrala. Kmalu je zlezla pod ničlo in si zapravila pravico do podvojilnega odgovora.
Nekoliko bolje je zaigrala Carlotta Pignanelli, ki se je ob koncu prvega dela igre dokopala do 320 tisoč lir (od začetnih 130). Odpihnil jih je kot tržaška burja zgrešen odgovor na podvojilno vprašanje: ni vedela ničesar o Simoneju di Novanton, ki mu je milanski vojvoda leta 1367 dal v fevd dolino reke Trebbia. Ni se jezila. Še srečna je bila, da bo s 100 tisoč lirami tolažilnega žetona lahko kupila nekaj knjig.
Po pisanju tednika «L’Espresso»
Gedafi naj bi zahteval odslovitev odgovornega urednika lista «La Stampa» A. Levija
TURIN, 3. - Rimski tednik «L'Espresso» je v svoji današnji številki objavil vest, da je libijski predsednik Gedafi zahteval od ravnateljstva tovarne Fiat odslovitev odgovornega urednika lista «La Stampa». Gedafi naj bi se užalil zaradi članka, ki sta ga za «Stampo» napisala Frutterò in Lucentini o položaju v Libiji in o premierovi vlogi v bližnjevzhodni krizi.
Gedafi naj bi zato zahteval takojšnjo odslovitev Frutterà in Lu-centinija, nato pa še odpustitev Ar-riga Levija, ki je po rodu Žid in se je leta 1947 boril celo proti Arabcem. Zagrozil naj bi, da bo bojkotiral proizvode torinske tovarne, če Agnelli ne bo ugodil njegovi želji.
Vest je izzvala vrsto reakcij. Predsednik časnikarske zbornice Virgilio Lilli je poslal zunanjemu ministru Moru telegram, v katerem zahteva, naj minister razišče nezaslišano zadevo in, če je potrebno, naj tudi energično poseže proti takim pritiskom, ki omejujejo svobodo časnikarja pri njegovem delu.
Skupščina urednikov listov «La Stampa» in «Stampa Sera» pa je v tej zvezi odobrila resolucijo v kateri obsoja domnevni poseg libijskega premiera kot nezaslišano vmešavanje v italijanske notranje zadeve in izraža svojo solidarnost odgovornemu uredniku Arrigu Leviju.
Bolj previden je bil nastop ravnateljstva tovarne Fiat, ki je odgovorilo z rezkim «no comment» na vprašanja časnikarjev o tej zadevi.
PEKING, P. — Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da je čilska vlada zahtevala od Kitajske, naj akreditira njenega novega veleposlanika na Kitajskem. Novi veleposlanik naj bi bil upokojeni konjeniški general Hiriart. Do sedaj pekinška vlada še ni odgovorila na to zahtevo, kakor tudi ne na druge prejšnje zahtevke. V teh krogih menijo, da bi utegnilo priti do zamrznitve odnosov med obema državama, če kitajska vlade ne bi odgovorila na ta zadnji zahtevek v razmeroma kratkem času.
der leta 1924 z majhno vlogo v komediji «La vergine folle», ki jo je uprizorila skupina Alde Borelli. že s prvim nastopom se je prikupil občinstvu in kritikom, sloves pa je postopoma večal s posrečenimi gledališkimi in filmskimi kreacijami. Kljub dolgoletni karieri pa ga je občinstvo poznalo predvsem kot bojevitega Peppona, nato pa kot dobrodušnega komisarja Maigreta.
Skoraj nemogoče je našteti vseh Cervijevih interpretacij. Med najbolje uspelimi kreacijami gre o-meniti predvsem Ciranoja de Ber-geraca, s katerim je dosegel velik uspeh na prvem mednarodnem festivalu v Parizu, in kardinala Lam-bertinija. Istoimensko dramo bo jutri predvajala italijanska televizija na drugem kanalu kot dolžnost-ni poklon pokojniku.
Vzporedno z gledališkim delom je Cervi začel leta 1938 tudi filmsko kariero. Kljub številnim filmom in dobrim kreacijam, pa je bil predvsem znan kot Peppone v filmski seriji v don Camillu, pozneje pa kot Maigret.
Serija televizijskih oddaj o komisarju Maigretu, popularnem Sime-nonovem policistu, se je začela leta 1964. že s prvo oddajo je Cervi pokazal, da je poleg francoskega i-gralca Cabina morda najbolje zadel osebnost dobrodušnega, a vztrajnega komisarja. Popularna serija detektivk se je zaključila leta 1972 z nadaljevanko «Maigret in pensione».
Cervi se je posvetil tudi političnemu življenju in je bil izvoljen za deželnega svetovalca v Laziu na listi italijanske liberalne stranke.
Smrt Gina Cervija pomeni veliko izgubo za italijansko gledališče, kot so poudarili brez izjeme vsi režiserji in umetniki in kot sta poudarila ministrski predsednik Rumor in minister za turizem in prireditve Si-gnorello v telegramu pokojnikovim svojcem. «Z Ginom Cervijem — je izjavil Eduardo De Filippo — je italijansko gledališče izgubilo najlepši glas. Sam pa sem izgubil delovnega tovariša, na katerega sem lahko vedno računal.»
Domnevna 39. žrtev je bil zoglenel čok
TURIN, 3. — Zdravstveni izvedenec torinskega sodišča dr. Baima Bollone, ki je zadolžen za obdukcijo žrtev letalske nesreče na torinskem letališču Caselle, je ugotovil, da so preiskovalci zamenjali zoglenel čok za otroško truplo, domnevno 39. žrtev letalske nesreče. Prof. Baima Bollone je v tej zvezi izjavil, da je bila pomota možna, ker so bila nekatera trupla povsem zoglenela.
Kar zadeva tehnično preiskavo o vzrokih nesreče, danes ni nobene pomembne novosti. Edina ugotovljena o-koliščina je, da je bila vidljivost na letališču znatno manjša kot zahteva družba Itavia za pristanek in da je to dejstvo najbrž vzrok tragične nesreče.
Willy Brandt
(Nadaljevanje s 4. strani)
klo vanjo dvajset odstotkov manj nafte, to pa je z ustreznimi ukrepi varčevanja mogoče preboleti in nevtralizirati. Tako da bi ritem proizvodnje ne bil prizadet in tudi ljudje ne ostali brez posla. Razen tega je tudi stekel dialog z arabskimi deželami, ki jim Zah. Nemčija nudi pomoč in sodelovanje v razvoju, če bi prenehali s petrolejskim embargom, ker bi ta, kot pravijo, konec konca prizadel dokajšnjo škodo tudi samim arabskim deželam. «Kriza bo narode zahodne Evrope nujno morala privesti do večjih tehnoloških učinkov», je pred kratkim dejal Willy Brandt in pristavil, da so «velike potrošniške dežele, med katere je uvrščena tudi ZR Nemčija, drastično opozorjene na to, da je razpoložljivost nekaterih surovin omejena in da, ko je govor o mejah razvoja, ne gre za neko novo i-deologijo, marveč za vprašanje, ki ga je treba resno vzeti v pretres».
Nemški kancler svojim rojakom dan za dnem govori in jih prepričuje, da zastoj v razvoju, če bo do njega prišlo — kar je povsem mogoče — nikakor še ne more pomeniti katastrofe in še manj družbene krize. Da se zato nobenemu ni treba bati za svoj obstoj, vtem ko pa je vendarle treba hleb kruha, tudi ko ta ne narašča, pravičneje razdeliti. Kancler je nadalje mnenja, da ni razlogov za paniko, ker bo mogoče energetsko krizo, tudi če bi znatno zaostrila, obvladati brez nevarnosti za samo družbo in državo. Z drugimi besedami, Brandt natančno čuti. da sta se v zahodnonemške domove in duše vselila strah in nezaupanje, dvom, ki bi utegnil nacijo celo ogroziti, če bi postale samostojen politični in psihološki dejavnik. Zato tudi opozarja državljane na stvarne težkoče, zahtevajoč od njih nova prizadevanja oziroma napore, obenem pa jih skuša umiriti ter zbuditi v njih samozaupanje, jih prepričati, da ni razlogov za strah in obup.