mmm*
Posamezne StevJkte Navadne Din ob nedeljah Din 1*50»
.TABOR* izh»j« w«k div«M nedeljo in prmnikor, oh IH on » datumom onaledni^* dno ter »tono mesečno po pošti D 12'50, n sno-«em»tvo D 20-50, dortevlj^ no doro f> 14"—, no iskozme« D 12-5(1 buoerati po domovom.
Naroča •« pei oprnrl .TABORA*, MARIBOR, Jurčičev« »lieo atov. A
5 • PisrodTpišaKrrgsiassa.
Knjižnica liceja
/i&idate&h
£1 A
5fc
Posamezne številko fia»edn« Din 1*—-, ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO „ «u,h«,. v M,rt.
Jurčičev« el, A 4, L o*d-rtropjo. Telefon tat era? V it 276. UPRAVA m nahaja a JWcičevi 5t- < pritličje, draa«. Td«* »oa it 24o ±- SHS postaoArkovnl ra?un Uev. 11.787,
Ma naročila brca ficaaaja n m •ttirn. - Baknpid «* «* vračajo.
Leto: V.
Maribor, nedelja ©. januarja 1924.
Številka: 5.
Cbhm£1 CBojHM BHTaouHMa npaBOCJiaBne Bepe qecraia npa3Hnr< XpncroBor Potjeiba
ypeaHHiiiTBo „TAE0PA“.
Atentat na Narodno gledišče v
Mariboru.
M a r i H o r, 5. januarja.
V proračunu za leto 1924 je ministr- ( teklo leto dobilo podpore 500.000 Din', se 'st v o financ določilo podporo Narodnemu takoj vidi, da zasleduje vlada z določit-gledališču v Mariboru v znesku 100.000 D.’ vijo tako nizke podpore za prihodnjo le-Ako se upošteva, da je uprava tega j to svoje posebne namene. Položaj še po-gledališča zaprosila za podporo v znesku, sobno osvetljuje sledeča tabela: d,000.000 Din, in da je gledališče za pre-'
Dosedanja podpora v D:
Beograd
Zagreb
Ljubljana
Skoplje
Osijek
Novi Sad
Sarajevo
Split
Maribor
Varaždin
?
?
?
700.000
650.000
600.000
500.000
450.000
500.000
Zaprošeno
9.000.000
9.000.000
6.000.000
1.500.000
1.750.000
1.357.000 1,000.000
1.375.000 1,000.000
V predlogu
9.000.000
7.500.000
4.300.000
1.200.000
500.000
1.000.000
800.000 800.000 100.000
Od fin. edb. sprejeto
10,000.000
7,000.000
4.450.000
1.200.000
775.000 1,200.000
800.000 1,200.000
200.000
100.000
cfa
Iz te tabele Se vidi, Hal jo finančni o’d-| poznavalcem tega gledališča jc jasno, bor dal beograjskemu gledališču 3,000.000 j dosega sedanja uprava s svojim resnim Din. več podpore, nego je gledališka u-j umetniškim stremljenjem najlepše uspe-prava sama zahtevala, da so vsa druga he. Radi tega si ne damo uničiti te vete-
giedališča dobila mnogo višjo podporo, -Pego lansko- leto in da je ministrstvo financ, kakor v zasmeh in da izrazi svoje omalovaževanje napram! temu kulturnemu zavodu, določilo mariborskemu gledišču smešno nizko podporo 100.000 Din’., katero je finančni odibor milostno zvišal pa 200.000 Din.
Ko je gledališka uprava protestirala proti taki rešitvi svoje prošnjo, se je ministrstvo financ začelo izgovarjati, da jo to tiskovna pomota. Ko se je upravnik našega gledališča na tiču mesta prepričal, da ne gre za nikako tiskovno pomoto, so gospod je v ministrstvu v zadregi — molčali.
V vladnih krogih se je pojavil predlog, naj bi so dovolilo mariborskim Nemcem v Nar odrtem gledališču v Mariboru tretjino predstav. Ko so naši poslanci ta Pačrt ogorčeno zavrnili, je odgovorila vlada s tem, da jc ▼ proračunu za leto 1924. predlagala za mariborsko gledališče kot podporo — sramotno miloščino 109.000 Din-
Stvar je jasna: izmed koncesij, katere zahtevajo Nemci, jo tudi ta, da so jim dovolijo nemške predstave v mariborskem! gledališču, Ker vlada ve, da Slovenci nikdar no bi na to pristali, hoče mariborsko slovensko gledališče enostavno uničiti s tem, da mu onemogoči na-dafcSao delovanje z odtegnitvijo zadostne podpore. Slovensko gledališče v Mariboru liaj se radi Pomanjkanja sredstev zapre, da sc ga potem lahko polastc Nemci. Ti bodo dobili od vlade podporo, kakor-šno bodo hoteli.
Tbr pr mehi odtegnitev) zadostile podpore našemu gledališču njegovo uničenje, je ji.mio. Gledališka uprava, jo bi’a že lansko leta pasivna; ker j© draginja od Jani silno narasla, jo bilo treba izdatno povišati gaze; povišali so se tudi drugi otroški; rt najkrajšem času bodo gledališka uprava morala prenehati s predstavami radi pomanjkanja denarnih sredstev, ker še itak žo vos čas bori z noza-tdKaufrm denarnimi težkočami.
Zoper ta naklep vlade in’ Nemčev m-> m vša slovenska javnost najodločneje protestirati. Vsak (StovePec ve, kaj pomeni »a Maribor iri našo (Severno mejo fclo-aeemeko. sledaiiščp ^Maribpr.u, in .vsem
važne kulturne postojanke, temveč je hočemo vzdržati.
Stvar je interesantna in značilna za postopanje našo centralne vlade tudi v drugem oziru. Notorično je, da Slovenija v primeri z drugimi pokrajinami nosi o-gromna davčna bremena. Tudi naš slovenski denar je torej, s katerim1 vlada na ženerozen1 način’ podpira o-stala gledišča; naš denar je tudi, iz katerega hoče dati vladna večina beograjskemu gledišču kar za 1,900.000 Dim. višje podpore, nego jo gledišče samo zahteva in potrebuje; za to Irt druga gledišča se tedaj milijoni naravnost razmejujejo, za naše mariborsko gledišče pa ni bornih par stotisoČ dinarjev ua razpolago, kar minister Stojadi-novič utemeljuje s tem, da je treba šic-diti. Torej za gledališče v Beogradu se denar lahko zapravlja, pri našem slovenskem gledišču pa »treba štediti«.
To ni brezmiseln ost in površnost, to je cinizem', to je brezvestno in’ izzivajoče briskiranje vsega slovenskega življa.
Naša radikalno-turško-ncmška vlada hoče vreči Slovencem z zaničljivo gesto za jedno naših najvažnejših kulturnih stanov sramotno miloščino 100.000 Din., dočiml vrže za beograjsko gledišče skozi okno cel milijon dinarjev.
Ali hoče s tem vlada pokazati, da smo ljudje druge ali tretje klase?
Tega omalovaževanja naših' kulturnih ustanov in nas samih ne bodemo mirno potrpeli.
Tudi nas slovenski denar jo, iz katerega dobivajo vsa gledišča podjioro. Tisti milijon, katerega hoče vlada za beograjsko gledišče vreči skozi okno, najmanj lahko zahtevamo zase, in ga moramo tudi dobiti, ker morajo sicer naši narodni poslanci ciničnim ušesom vladine večine zapeti tako pesem, da bode gospodom še dolgo po ušesih zvenelo.
Za Narodno gledišče v Mariboru torej rio prosimo zadostno podpore, temveč io zahtevamo, ker to podporo plačamo mi sami iz lastnih žepov in1 ne- mogoče iz žepov vladne večine,
To postopanje pa si 'dobro zapomnimo, kor iz nj ega vid imo, kako uvaža je današnja radikalsko-turško-nemška vla-' naš® Najvažnejše kuj-turine potrebe,
Pred novimi volitvami v narodno
skupščino?
Vlada misli na spremembo volilnega reda
Beogra d, 5. januarja. (Izv.) .Tako skupščino. Ker so se pri zadnjih volitvali značilna za trenuten položaj radikalne izkazale razne napake volilnega zakona, vlade je pisava včerajšnje »Tribune«, ki bo vlada takoj po božičnih praznikih razpiše, da bodo po vseh znamenjih v krat- pravljala o izpreinembi in dopolnitvi 550*1 kem razpisane nove volitve v narodno lilnega reda.
Nota naše vlade o Sfecedonifš.
h
Izročena bo jutri vsem zavezni
Beograd, 5. januarja. (Izv.) Ministrski svet se je na svoji današnji seji bavil z noto, ki se odpošlje o zadevi konflikta z Bolgarijo vsem zavezniškim državam. Seje se je udeležil tudi opolnomočeni minister dr. Ribar. Vlada stoji na stališču, da izjava bolgarskega poslanika ni zadovoljiva ter bo v Enoti zahtevala od bolgarske vlade, da, spremeni svoje stališče in naziranje o Macedoniji. V noti, ki je bila odobrena na današnji seji ministrskega sveta, se zlasti naglasa, da v Macedoniji za nas mi nikake narodne manjšine. Vsa Maeedoija je srbska, o raznih etničnih elementih pa ne more
škim državam in bolgarski vladi.
biti govora. Tudi jezikovne razlike g« tvorijo temelja za kakoršmokolj narodno manjšino. Macedomsko ljudstvo govoril svoja narečja, vendar pa se j*) vseh šo* lab uči samo književni jezik. Tudi po tna-rovni pogodbi ni mogoče govoriti o kaki narodni manjšini. Zato tudi jugosloven-> ska vlada nikoli ne more dopustiti, da hi se iz Macedoni je napravilo kako manShnr sko vprašanje. Nota bo že tekom1 jutr-š-njega dneva izročena vsem zunanjim za stopnikom! v; Beogradu, bolgarski vladi pa jo izroči naš poslanik v Sofiji, gosp, Rakic osebno in bo radi tega v> ponedeljek: odpotoval v Sofijo. iih: &:!::!£!!
Todor Aleksandrov napoveduje krvav konflikt.
Računa ha oboroženi odpor Slovencev, Hrvatov in’ Črnogorcev proti Srbom, f
Beograd, 5. jan. (Izv.) Včerajšnja bil v svoje namene. S srbskimi oblastmi lom m itska »Times« prinaša interview svo- ne more nikoli skleniti nilcakega kom pr o* jega dopisnika z voditeljem bolgarskih misa, ker ve, da hoče beograjska vladal#: Makedonstvujuščih Todor Aleksandro- silo zatreti samostojni makedonski živelj,1 vom. Razgovor se je vršil na željo Todo- TodoroV priznava, da ima zveze s Tarči* I rova ob jugoslovensko-bolgarski meji. — jo, vendar pa ne računa veliko na njeno Aleksandrov je izjavil dopisniku, da je podpore, temveč se predvsem’ zanaša h« njegov cilj proklamacija popolne samo- svojo lastno moč in v macedonsko giba* stojnosti Makedonije, z Solunom kot gla- nje. Izjavil je nadalje, da bi bil tud® 00 vnim mestom, ker Macedonci nočejo niti zato, da bi današnji položaj proučila fe* srbske, niti bolgarske nadvlade. Ker pa te ka nevtralna sila, bodisi Zveza narodov}; avtonomijo mirnim potom* ne more dosc- ali kaka druga velesila, ali pa skupiH#, či, je prisiljen poseči po orožju. Topov nepristranskih novinarjev. Če bi ne bil® se pri tem ne bo mogel poslužiti, pač pa mogpče doseči popolne avtonomije Mate*« ima Makedonija dovpljno zalogo pušk, donijo, se bo Aleksandrov in njegova <an! municije in ibomb. Pobahal se je, da lah- ganizaoija zavzela za protektorat kak® ko vsak trenutek mobilizira 150.000 Make- velesile, izmed katerih bi mu bila najljnb* doncov, od katerih jc že sedaj par tisoč ša Anglija. Odločbo odklanja odgovor* pod orožjem, ki nastopajo kot komitaši. most za umor Stambulijskega ter ga Ha* V slučaju kake revolucije, ki pa si je prutje Daskalovu. — Po njegovem zatr* trenutno nikakor ne želi, bo prihitelo ta- dilu v Sofiji, Budimpešti in drugih! Vele-koj par tisoč oboroženih na pomoč. Ra- mestih nima svojih ofiejeluih in stalnih čuna pa, da bo v doglednem času prišlo zaupnikov in zastopnikov, kakor Se to 2 v Jugoslaviji do oboroženega odpora Hr- mnogih strani dokazuje. Njegovo geslo pa vatov, Slovencev in Črnogorcev proti je in ostane: Macedonija Macedoncosaflj srbski nadvladi. Ta trenutek bo on izrabo-
dolgove, če ge je znova zadolžila za 080* roževauje in sicer tokrat v Franciji. Anglija zahteva, da naj vlada pojasni, k okli e o gr a d, 5. januarja. (Izv.) DaneS žue garancije je dala Franciji za vojaško je odpotoval naš dosedanji budimpeštan- posojilo: končno izraža mnenje, da moški poslanik g. Milojevič v Budimpešto, rajo imeti prednost ona posojila, ki jih da zahteva tam spise, nanašajočo se r.a jc dobila Srbija tekom vojne od Anglije, vrnitev naloženega denarja kreditnih zadrug iz Hrvatske, Slavonije in Vojvodi-	Princ	Gjorgjo v Beograd«,
ne, ki so ostali v Budimpešti. Iz Budim- Beograd, 5. januarja. (Izv.) PrniS pešte odpotuje takoj na Dunaj, kjer na- Gjorgje se je danes vrnil v Beograd; kje# stopi svoje novo mesto kot naš dunajski ostane preko pravoslavnih' božičnih prnz-
NAŠI POSLANIKI NA POTU NA SVOJA MESTA.
poslanik. Dosedanji dunajski poslanik g. Tihomir Popovič je premeščen kot poslanik v Budimpešto. Dosedanji poslanik v Atenah, g. Balugdžič odpotuje jutri vBer lin, kjer nastopi svoje mesto kot berlinski poslanik. On ima tudi nalog, da skupno z našimi zastopnikom v reparamiških komisiji uvede z nemško vlado pogajanja
nikov.
Dr. Nlnčič pri Bašiču.
Beograd, 5. januarja. (Izv.)' Danes dopoldne je posetil ministrskega prredsed* nika Pašiča minister zunanjih zadev dr. Ninčič, ki je ostal pri njemJ v daljšenj razgovoru. Razpravljala sta o bodoče«! sestanku Male antante. — MiTOsirskal predsednik Pašič si j& nato ogledal «ov*
glede nadaljnih doliav reparacijskrga
iv	n	a	•«	»	-T-k.	Mic-ur5cu111.lv	o.	oi	jo uicvvu u^iruat n
blaga G. Spalajkovjč poslanrk v Parizu, store ministrstva zunanjih se jutri vrne na svoic mesto.
BORZA
se jutri vrne na svoje mesto. ANGLEŠKA NOTA NAŠI VLADI.
C ur ih, 5. januarja. (Izv.) Slftepfll Beograd, 5. jan. Včeraj jo dobila na tečaji. Pariz 27.90, Beograd 6.15, Lonidoi! ša vlada moto angleške vlade. V noti se 24.06, Praga 16.70, Milan 24.65, NewyorW zahteva, da naj beograjska vlada sporo- 574, Dunaj 0.0081, žig. kroge 0.0081, Buči, kako namerava plačevati gvpje jgojuc dijMOŠta fitQ3,
*T A 13 O E«.
Tver^rsntsaBjaasmsčjtv*
kw i5EKiflB9«wm««a8Baw«^<«ifcraTs
Politično
Dr. Beneš o političnih
V novoletni »Prager PreSse« je ^ objavil češkoslovaški zunanji mi-j nister dr. Beneš novoletno raz-] •motrivanje, ki jo vredno, da ga i vsaj v izvlečku spoznajo tudi na-: ši čitatelji.
Leto 1924 utegne prinesti mnogo tež-! Kih skrbi.
Sedem tet se že vprašuje svet, kaj bo % ruskim problemom. Leta 1924 bo po vsej verjetnosti sovjetska Rusija pravno I priznana. Ali bo s tem rešen ruskiy pro-iibieml Ne. Prave težkoče ruskega proble-' ina: politične, gospodarske in finančne j se bodo stoprav začele. Pripravimo sej ' Sanje.
Štiri leta S9 vrši boj za reparaeijski j iTparcblom. Ali bo imelo leto 1924 več srečo j ■pri njegovem reševanju? Dvomim. Mo-j goče je, da bo novo leto prineslo provizo-j rično rešitev. Delavska vlada v Angliji, volitve V Franciji, priznanje Rusije, morebitne volitve v Nemčiji — vse to bo izsililo vsaj začasno rešitev in vsaj nclto-dikio ublažilo francosko-nemško napetost.
•k 'Reparacijskega vprašanja pa r.i mogoče rešiti, če ni rešeno vprašanje medza-jvezniških dolgov. To pa je problem Amerike in Amerika ne more reči nič definitivnega, dokler so ne izvrše nove volitve predsednika.
Leto 1924 je in bo za Evropo doba celotne krize parlamentarizmu in konstitu-1 cijonalizma. Vojna je izzvala v vseh dr,-
obzorje.
problemih Seta 1924.
žavab’ globoko moralno krizo; izzvala je aplikacijo demokratizma v nepričakovanih oblikah; uničila je v veliki meri sistem dveh političnih strank tam, kjer so ga imeli, pomnožila pa je število strank ondi, kjer jih je bilo več. Tako so začeli domnevati, da parlametarizem' ni uporaben, opozarjajoč na primer Italije, Grčije, Španije, včasih tudi Poljske. Kriza je dosegla svoj višek v trenutku, ko so skušali uveljaviti nove sisteme dotikajoče se celo državne oblike. Leto 192.5 je bilo v tem oziru prav značilno, leto 1924 pa bo znabiti leto preizkušnje, leto težav. Evropa bo preizkusila svoja načela o-vladnih sistemih, zlasti pa bo hotela pravilno rešiti problem parlamentarizma. To je globočje in težjo vprašanje nego so nam dozdeva v prvem trenutku; njega bolečine in’ težave so večje nego jih navadno pričakujemo.
Leto 1924 bo po vsej verjetnosti prineslo delavsko vlado v Angliji. Ko sem pred nekaj meseci opozoril na to, sem slišal pri nas ironične glasove. Danes so pogajanja o delavski vladi mednarodno dejstvo. Že pred 50 leti je dejal Thiers, da bo ena najresnejših posledic velike revolucij onarne dobe in eden največjih mednarodnih dogodkov nastop socialistične vlade v Angliji. Tudi če bo delavska vlada ostala na krmilu le malo Časa, bo to velik dogodek, ki bo za Evropo historičnega pomena ter bo vplival tudi na celotno mednarodno politiko.
Pred frasncosko-jugoslovarasko zvezo.
cs
p, Vest, da bo med Francijo in .Jugosla-jSdjo sklenjena enaka zavezniška pogodba j'kot je bila sklenjena med Francijo in fCeškosIcvaško, ne more nikogar presenetiti. Zbližanje obeh držav in narodov ne datira od včeraj; če je Francija akceptirala zunanjepolitične smernice Češkoslovaške, je umljivo samo ob sebi, da mora tuidi naše, ki se bistveno ne razlikujejo od češkoslovaških. Zveza s češkoslovaško je takoj v prvem hipu pomenila zvezo z ■Malo antanto. V četrtkovi štev., ko smo ‘komentirali pogodbo med Parizom! in Jprago, smo označili politične in ekon miške |vzroke, ki so napotili Češkoslovaško k (ialijansi s Parizom. Isto velja v polnem' -obsegu glede pogodbe med Parizom! in ^Beogradom. Ne gre za kakršnekoli miii-jtaristične in imperi jalististične pustolov-|Sčine, kakor se sanja razgretim glavam, jki črpajo svoje nazore o evropski politiki dz-jiemških listov. Gre za to, da zaščitimo Ba mirovni konferenci ustvarjeno stanje, ker se zavedamo, da so mirovie pegodbe .edina trdna baza, ki se je moramo oprijeti v mednarodni politiki in da bi revi-
- rje ■.* nm
zija mirovnih pogodb ustvarila kaos. Treba je tedaj, da države, ki gradijo svojo zunanjo politiko na fantastičnih sanjarijah o popolnem preobratu v smislu nemških in madžarskih vojnih načrtov, občutijo vso škodljivost take politike. — Najlažje pa jo občutijo, če spoznajo, da so na zapadu gluhi za njihovo prazne marnje.
Pogodba med Francijo in Jugoslavijo se ne bo razlikovala od pogodbo med Francijo in češkoslovaško ne po vsebini in ne po obliki. Bilo bi odveč, če bi ponavljali to, kar smo navedli ob komentiranju prve pogodbe. Opozarjamo le na njen defenzivni značaj; s tem, da bo ščitila obstoječe stanje, bo močna zaslomba srednjeevropskega in balkanskega miru. V Budimpešti in Sofiji je ne bodo veseli, a to je, kar hočemo. Ko se jim bodo odprlo oči popolnoma, bodo revidirali svojo pohtiko iu se nam' približali. Morda ni daleč čas, ko se bodeta pridružili temu bloku tudi Madžarska in Bolgarija. To bo nova etapa v realizaciji Masarykovega programa.
IM. Kovačič:
Dr. Ljudevit Pivko: Proti .-a	Avstriji.
F Ne pišem tega poročila, spoštovana brat župni starosta, radi Tebe. Ti imaš zadoščenje za svoja dela v zavesti, da si storil, kar Ti je narekovalo Tvoje sokolsko srce, in' to v taki meri, kakor pač ;Woiben drug Scukol, v majvišji meri, koli-ifecrr Ti je bilo mogoče. Na žalost se je iz-ijjalovil Tvoj naklep na »junaštvu« izpred Caporetta in Vittoria Veneta. Te skromne vrste naj bodo marveč le izraz želje, ida bi šli — v razmerah, kakršne so — za Tebtej vsi, ki so dobre volje . . .
O brošuri, ki je izšla pod gornjim na-jj slovo m, je »Tabor« že poročal. Sedaj jej Izšla pod istim naslovom prva kjiga voj- < Bega spominskega spisa »Carzano« s( j»od ar. s levom »Seme«. Docim je prva hro-j Sura podala le v velikih potezah pregledi in uspehe pisateljevega protiavstrijskega j delovanja, nam dovoljuje knjiga »Seme« j .vpogled v podrobno delo njegovo v vselil Vojaških edinicah, ki so mn bile pover-j jone kot poveljniku. Ob enem dajejo posamezne epizode sliko fine strukture sr-lea in duše, značaja in umstvenih zmožnosti njegovih. Le tako, če tudi posamezen dogodek morda ne sovisi neposredno % nameravanim pokretora. nam postane j razumljivo, da je bilo mogoče pridobiti! za carzapsko akcijo preprostega Bosanca j in! prekanjenega Čoha ter v, njih vzdržati! Ssztrajnost, ■ da sp čakali- itd pn-ajerfiog.t^š
časa, za prehod iz pasivnosti v aktivite-to. Le globoki psiholog, ki je umel to, je vedel tudi izbirati mgd častniki ter jih navdušiti za svoje cilje. Volja cavzan-skegr), izdajstva ni le v civilu pedagog, nego je bi! tudi v uniformi — kakor se .je pokazalo — izboren andragog (vzgojitelj mož).
Poglavje za poglavjem spremljamo pisatelja v njegovem vojaškem življenju od mobilizacije naprej. Značilno za njegovo mišljenje, iz katerega sledi vse o-slalo, je bilo, da se ni smratral za avstrijskega vojaka, nego za zaveznika antante. Iu temu mišljenju odgovarjajoče je uredil tudi svoje ravnanje. Na črnogorski meji obžaluje nedelavnost Nikiti-nik trup, opazuje s taktičnim razumevanjem dogodke okoli sebe in spoznava izdajstvo, ki se tu pripravlja. Zato pa sklene sam, ne le preiti preko fronte, nego Avstriji škoditi, čimbolj mogoče. Z malimi uslužnostmi in ljubeznivostmi pridobiva moštvo in v pogovorih obrača ost proti Avstriji. Smola mu pripomore do — zaslužnega križca. Nato se skuša odtegniti svoji obveznosti s potvorjenim dokumentom in pride tudi v Prago, ki ga potrdi v njegovih naklepih; končno ga poišče njegova edinica in ž njo pride na soško fronto. Tu so mu ponesreči prvi poizkus priti v dotiko z Italijani. Z bataljonom premeščen na Tirolsko mu fin-girane zmage in brezprimerna sreča na Col di Lana pripomoreta do neomejenega zaupanja njegovih predpostavljenih. Doživljaj na tein hribu jo piorda eden
Madžarska mora občutiti, da je osamljena. Alijansa med Francijo in Malo antanto bo nemara precej pripomogla k temu. Tudi Bolgarija mora spoznati, da no bo več prilike za turansko-nemške zveze. Če se Avstrija razvije v drugo Švico, bo povsem naravno, da ji bo Praga bližja kot Berlin.
Ko bo sklenjena pogodba med Parizom in Beogradom, pride na vrsto Romunija, Nedavno je prišla v javnost tiha italijanska želja, da bi se sklenila italijansko - rcmunska.-bolgrsko -madžarska alijansa. Očitno je, da bi imela taka zveza ofenziven namen in samb en' cilj: raz-
rušiti kraljevino SHS. Dvomimo, da bi se kateri romunski državnik bavil s takim načrtom. Romunija ve dobro, čemu je član Male antanto in kaj pomeni varovanje mirovnih pogodb. Pričakovati je, da bo v bližnjih dneh sklenjena zveza tudi med Parizom! in Bukarešto.
Poslej bo velikega pomena politika naprazn Rusiji. Upati je, da bomo slišali z beograjsko konference jasnejšo in za-ne-ljivejSo besedo o nji. Zdi se, da Pariz opazuje Moskvo z drugimi pogledi kot poprej. Ni izključeno, da bo Francija tudi tu Nemčijo izigrala.
Politične vesti.
* Zbor ljubljanskih zaupnikov JBS.
V petek, dne 4. januarja se je vršil v, dvorani ljubljanske Kazine zbor ljubljanskih zaupnikov, katerega se je udeležilo nad 200 delegatov. Obširno poročilo o političnem položaju je podal min. n. r. g. dr. Žerjav ob viharnem pritrjevanju in1 odobravanju zaupnikov. O uradniškem vprašnaju je govoril zmani zagovornik državnih uradnikov, poslanec prof. Reis-ner, ki je stvarno orisal boj uradništva za zboljšanje svojega mizenerga gmotnega položaja. O poročilih se je razvila daljša j debata, v katero so posegli zaupniki vseh stanov. O organizacijskem delu je govoril predsednik ljubljanskih krajevnih organizacij g. Jug, ki je razvil kratek načrt za bodoče delo. Na predlog predsednika g. dr. Puca je bilo sklenjeno, da se vrše v bodoče redni mesečni sestanki1. Končno so bile 'sprejete resolucije, v katerih se izreka zahvala in’ zaupanje poslancu prof. Reisnerju ter obsoja dosedanji način' reševanja uradniškega vprašanja, Rešitev vprašanja mandata prof. Reisnerja se prepušča načelstvu JDS. O dobrava se nadalje načrt o samoupravi in dekoncentraciji uprave, ki ga jo izdelal posl. dr.. Voja Marinkovič. Zadnji del resolucije ostro obsoja intrige zoper napredno koncentracijo ter protestira zoper mlačnost sedanje vlade na narodnem polju ter zoper protežiranje anacional-nih elementov na škodo naših narodnih interesov.
* Dr. Marinkovičev načrt o samoupravah ne pusti spati gospodov pri »Straži«. Čim več pišejo o njem, tem bolj kon-fuzni postajajo. Tako je včerajšnja »Straža« zapisala v tej konfuznosti bedasto laž, da je Marinkovič s svojim' načrtom obsodil sedajni zakon o delitvi na oblasti in o samoupravi. Backi bodo seveda verjeli. Treba ugotoviti, da se Marinkovičev načrt uiti najmanj no dotika zakona o oblastni razdelitvi, ampak predvideva edino širše kompetence samoupravnih korporacij, ki so v zakonu določene in' ki stopajo sedaj tudi pri nas
v življenje. Ne bo nič, prijatelji pid »Straži«, vse vaše laži Vam ne pomagajo nič. Oblasti so tu in bodo ostale in se prav krepko razvijale.
* Zunanji minister o sporu z Bolgarijo. Zunanji minister dr. Ninčič je včeraj sprejel novinarje ter jim je podal daljšo izjavo o konfliktu z Bolgarijo radi znanega govora Cankova. Med drugim je izjavil: Izjave bolgarskega ministrskega predsednika Cankova so pri nas po pravici izzvale nemalo iznonudenje. V na-sprotstvu z mirovnimi pogodbami in faktičnim1 stanjem stvari trdi g. Cankov, da obstoja pri nas bolgarska manjšina ter o spoštovanju njenih pravic v — Makedoniji. Macedonija je morda v prošlosti bila jabolko razdora, danes pa je faktično ni več. Obstoja za nas samo Južna Srbija, zibelka in center naše stare države. Iskreno spoštovanje tega dejstva jo prvi pogoj za dobre to prijateljske od-nošajo z nami. In tega se morajo tudi v Sofiji zavedati.
* Radič to opozicijoIfalni blok. Dunajskemu dopisniku beograjske »Pravde« je izjavil Radič, da bi bila dana možnost za ustanovitev opozicijonalnega bloka med njimi in demokrati, ako bi v demokratski stranki prevladala Davidovičo-va smer. Ta blok bi moral najprej sestaviti vlado dobre in poštene uprave, nato pa iti V volitve z geslom: svobodne volitve, sporazum Hrvatov, in Srbov in spoštovanje narodne volje,
* Naš reparaeijski spor z Nemčijo. Danes 5. tm, sta odpotovala v Berlin delegata našo vlade .k pogajanjem v repa-rarijskem vprašanju. Gre za reparaeijski materijah ki ga je Nemčija vsled sklepa reparacijske komisije še dolžna nam' dati. Vlada upa, da bo uspela.
* Ultimatom Bolgarski? Iz Rima poročajo 4. jan.: Milanski listi poročajo iz Londona: Jugoslovenska vlada je včeraj poslala v Sofijo oster ultimatom, v katerem protestira zoper povratek kralja Ferdinanda ter zoper tajno pomnoževa-nje bolgarske armade. (Op. ur.: To bo menda zopet enkrat italijanska časnikarska raca).
najvažnejših, ki mu .je odprl pot do re-servatnih aktov in vere, da jih pred njim ni treba skrivati. Zanima se za njihovo vsebino, seveda v druge namene, nego menijo avstrijski generalštabovcl, da risati načrte in tlorise in zbira gradivo, ki ga končno sporoči Iatlijanom — z namero, naj Italija s kratkim, odločnim udar-j cem odreže vso tirolsko fronto od zaledja; zanj predlaga nekako ot dre de ba-taille in obljublja aktivno pomoč. Ves ta čas seje seme pri podrejenem moštvu in si v častnikih-Slovarnih pridobiva enako-mislcčo pomočnike, neljube in ne pre-hrabre predpostavljene pa si drži z izzvano italijansko strelbo v potrebni distanci. Tako pripravljen odpošlje svojega parlamentarca v Italijo.
Vse dejanje in nehanje preveva visok optimizem in prepričanje, da bo — da mora biti Avstrije konec. Idealizma, ki privede h končnemu uspehu, ne more u-bi ti uiti omajati najtežja okolščina. Stremljenje, pripomoči k osvoboditvi rojakov, premaga vse zapreke; vedno je pred očmi končni cilj — Jugoslavija.
In če bo dosegel pisatelj s knjigarna, ki sta že izšli, ter z onimi 12, ki so nam še obetajo, da bb vsaj del njegovega idealizma prešel v nje, ki so dobro volje, in da bodo postali pod njihovim1 vplivom dobre volje tudi taki, ki še sedaj niso, mu bo v radost zavest, da seme, izsejano med vojno, poganja plodove še tudi dolga leta po njej. V to svrho odprimo svoja srca kot zorane njive z rodovitno zemljo!
'V *
Svan Vidovič Pavlin.
(Ob Pivkovi knjigi: Seme.)
Ni veličine brez dobrote, Tolstoj.
Vojne operacije me doslej' niso posebno zanimale, pa tudi moji zemljevidi niso dovolj podrobni, da bi mogel natančno slediti Pivku iu njegovim tovarišem. Zato sem pa tem' boIj iskal v njegovih knjigah: človeka in njegovo dušo.
In če sem našel v uvodni knjigi čudo veliko koncepcije, neizprosno doslednost, več ko železno energijo, neupogljivo vero v zmago, pa grozo obvladujočo živce iu jekleno zdravje, srečal sem v knjigi »Seme« še več, spoznal sem človeka z zlatimi in plemenitim srcem. Pa naj so spomnim le gospe Maksimoviče ve, soproge srbskega majorja, in njeno obitelji, kako jo tolaži naš Vidovič s končno zmago Srbije to nabira v Danilovgradu med svojimi prijatelji zanjo stotake . .
V Podgorici najde zopet srbskega u-radnika, ki jo obnemogel na begu in se bori s smrtjo. Strožeta mu obe hčerki Vukoetičevi. Vidovič poneso revežu zavojček čaja in sladkorja, kar premoti o-bo sestri, da prenehata z vezenjem o-panik: v starejši vzplamti novo zaupanje v bodočnost, mlajši pa zalije od ganotja solza oko.
Pa tudi 'mod neprijaznimi Arnauti ni mogel zatajiti Pavlin plemenitega človeka. V Kopliku potolaži Maro, sestro Mi. ■rasa Luca, ko ji potrdi, d® je .vjidpl njo-
'VTTB a K<r77
SFran' 3/
!	* Venizelos v Grčiji. Glasom poročil iz
Aten! je Venizelos v petek zjutraj dospel ir Atene. Sprejel ga je polkovtnik Plasti-ras. Venizelos ostane v Grčiji 14 dpi, da ha licu mesta prouči položaj. Polkovnik Plastiras je upokojen.
* Volitve v Italiji |eo določene na 4. marca tl.
* Bavarska /a revizijo ustave. Bavar-' ska vlada jo izročila po svojem poslaniku (berlinski vladi spomenico, v kateri zahteva revizijo in' izpremembo rvcimarsko ustave. V spomenici navaja, da je doba zadnjili 4 let dokazala, da je sedanja u-etava mnogo zagrešila, ker je uvedla mesto federalizma unitarizem, ki ne odgo-tvarja duhu časa. Bavarska povdarja, da thoče s tem samo varovati interese države.
* Razdor v rdeči armadi. Razdor, ki je nastal med Trocki jem in ostalimi elani Vlade, se je glasom vesti zanesel tudi v rdečo armado. Vsa moskovka garnizija in generalni štab se je priključila Trocki-!ju. V rdeči armadi je vsled tega nastal razdor.
Dnevna kronika.
— Izplačilo uradniških predujmov se
je pričelo te dni tudi v Sloveniji.
— Pcmiloščenje povodom rojstnega dne kraljice Marije. Dne 9. tm., na rojstni dam kraljice, izide ukaz o pomiloščs-mju vseh na zaporne kasni obsojenih o-seb. Kazen se bo zmanjšala za eno tret' jino. Ukaz je kralj že podpisal Poniilo-šeeni bodo tudi nekateri radi političnih deliktov obsojeni oficirji, med njimi polkovnik Gojkovič.
— Vprašanje zaknpodaio drž. zdravilišč. Oblastni odbor Demokratske stran ke za mariborsko oblast je resolucijo oblastnega strankinega zbora z dne 25. nov, 3923 v zadevi govoric o oddaji državnih zdravilišč Rogaške Slatine in Dobove v zakup napotil na ministrstvo za zdravje ter je prejel dne 4. tm. preko sanitetske ga šefa v Ljubljani od ministrstva odgo-,vor, da ministrstvo narodnega zdravja za sedaj ne namerava odstopiti obeh Zdravilišč v zakup. Naše stališče je seve' da in1 ostane, da morata oba zdravilišča brezpogojno postati last mariborske ob lasti. Tu zadene tudi velika dolžnost in odgovornost našega velikega župana g. dr. Ploja, da se za to z vso odločnostjo zavzame.
— Za Malgajev spomenik je odbor Prejel sledeče nadaljne zneske - od gg, nabiralcev: Ivanka Šerbec, Slovcnjgradec 618 D; dr. Dušan’ Senčar, Prevalje, GOO D; Rudolf Pevec, Mozirje, 30 D; major rat-ine mornarico Miroslav Dobrovnik, Novi Sad, 325 D; Stanko Komar, Ptuj, 71 D; prej1 10.106.75 D, sedaj 1704 D, skupaj 11.810.75 D.
— Pravilnik k Zakonu o taksah' in pristojbinah izide v posebni knjigi pri ^Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
— Koliko Rusov se jc Iz Jugoslavije vrnilo v domovino? Glasom statističnih podatkov, ki jih je zbralo ministrstvo [notranjih zadev, se jc tekom lanskega leta vrnilo iz Jugoslavije v svojo domo-|v5no na Rusko ifad 5000 ruskih beguncev, (fe! so' po razpadu WrangloVe armade pri-,bežali v našo državo. Največ jih je od-
pega hirata živega in! ko nato blodi sam ipo travnikih in goščavah, da poišče dom JMirasa Lucai in potolaži njegovo mater. Ko ga ta hvaležnosti objema in1 stiska v kot ginjena mati, mu divji Škipetarji (skušajo pokazati svojo spoštovanje in ■občudovanje za blagoslovljeno delo. Hva-fložrte. Mara pobratimi — tujca, častnika sovražne ip osovražene armade, maja pa taa prinaša največji dar, ki ga premore
iamauteka hiša: petelina-pevea. i Za1 svoje človekoljubje zastavi1 pa tudi fcvoje herojstvo, kadar je treba: 22. aprila je že vse pripravljeno, da ustrelijo
*a strašilo pred brigado dva nesrečneža, ki so ju ujeli ravno ko sta hotela k svo-Orm! rojakom' preko mejo v Italijo. Ge-SieraT želi Sn' krvolokt se vesele ... Le so-elamega sklepa piri prekemi sodu je še ferdba, pa kaj, saj je vse jasno, eden iz-trted ubežnikov čelo sam priznava; vendar — izrek' ni soglasen’, ort glas je proti, "fazen so torej odsluži po končani vojni.. teetroral $e srdi, niti ne odzdravi j a več..
Kako pač molijo vsak dan bradati A-»ekae»| iMalsejeji#.	žena	jbjJ	ifi
potovalo zadnje mesece preko Romunije ih Besarabije.
— Nova emisija kolkov. Radi številnih falzifikatov kolkov po 59 D za kolekova-oje igralnih kart je finančni minister odredil, da se izda z novim letom' uova emisija kolkov po 50 D. S temi kolki se lahko zamenjajo v roku 90 dni, to je do 31. marca,
— Izprememba posesti v Ptu ju. Znapo Dominikansko vojašnico v Ptuju je na javni dražbi kupil beograjski odvetnik g. dr. Culič. Stavba ima mnogo umetnostnih in arhitektonskih posebnosti.
-■ Požar v Strnlšču. V noči od petka na soboto je izbruhnil v Strnišču požar, ki pa se k Sreči ni razširil in je zapustil malenkostno škodo. O tem nam poročajo: V neki obstamovani baraki taboriščnega dela Bclcslava se je preveč razgrela pečna cev in je začela lesena stena tleti Okrog enih po polnoči so stanovalci o pazili, da je soba polna dima in so urno skočili na noge. Nesreča je hotela, da je odpovedal vodovod in' so imeli v baraki le dva vrča vode. Vsled oblivanja z vodo pa je tleča lesena stena vzplamtela ih začela nevarno goreti. Takoj so .poklicali ptujsko požarno brambo, medtem pa so alarmirali prebivalce bližnjih barak in so pridno gasili. Ker ni bilo vetra, so kmalu požar omejili, tako da so ob 3. uri že odpovedali požarno brambo. Baraka je močno poškodovana. Če bi so požar razširil na sosedne barake, bi bila ogrožena tovarna parfema in nekatera druga podjetja.
— Dunajska »Neue Freie Prosse« jc v naši državi zopet dovoljena.
— Žalostna smrt na Božič. Na božični dan je nameraval nek trgovec odpotovati v svojim sinkom iz Dubrovnika v neko diugo obalno mesto v Dalmaciji. Pri vkrcanju na parnik »Bosanka«, ki je bil privezan na svetilnik, je sinku na olede-nclih tleh izpodrsnilo in je padel s krova v morje. Oče, hoteč ga rešiti, je skočil za njim, vendar pa so razburkani valovi kmalu oba pokopali pod seboj. Par ur pozneje so potegnili iz morja dvoje raz-mrcvarjenih teles.
— Lahko nagnenje k prehlajeni«? — Prevelika občutljivosti Bolečine olajšuje in: naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevlim Elzafl-uidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavti! S pa-kovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 špecijaluih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen! v. Fellcr, Stubica Don|ia. — Elzaflhid št. 201, Hrvatsko.
— Zopet potres v Italiji. Observatorij v Florenci je zaznamoval včeraj večji potres. V Alnconi je bilo tekom1 včerajšnjega dne občutiti 15 potresnih sunkov. Več poslopij je poškodovanih. Posebno močan je bil potres v vaseh Sanj Constanco in Mondolfo, kjer je bržkone bilo središče potresa. Več oseb je bilo ranjenih. Mnogo škode je povzročil potres zlasti po vseh naselbinah ob morju.
— Sporazum med industrije! in delavci v Nemčiji. Glasom poročil iz Bratislavo je bil med industrijalci in1 delavci v gonnješlezijski železni industriji dosežen
sin Mihajlo v Saratovu za dobrega človeka. srbskega oficirja v avstrijski armadi, za Ivana Vidoviča Pavlina, ki je pomagal njemu in Nikolaju Nikolajeviču in stotini drugih preko meje v svobodo in jih ni gnal nazaj v trpljenje in pogin..!
Toplo postane človeku pri 'shcu že ko samo čita vse to, kak pohos in plemenito zadoščenje pa mera vladati še-le v srcu moža, ki je vse to stpril! V vseh svojih junaštvih in sredi krvavega morja ostal si človek, Ivan Vidovič Pavlin, in to takrat, ko se je večina mož poživinila, da so divjali kot risi ali pa trepetali kot zajci. — Ob to vzvišeno podobo blagoslovljene plemonitcsti se more pač postaviti edino še heroično žrtvovanje, ki vdano trpi za veliko idejo muke in sramoto po strašnih ječah ter premaga v sebi tudi mater, ko ji odtrgajo nežno dc-e, zadnjo uteho v strašnih dneh. Zato tako nestrpuo pričakujem zlasti zadnje : zrn e d obljubljenih knjižic, ki bo nosila naslov ->jvrimiiial<i#	p
sporazuhi, glasom katerega sc uvede 3.0-urni delavnik. V rudokopih jc bil dosežen sporazum v tem smislu, da so se delodajalci obvezali plačevati nadure v smislu zadnjega odloka razsodišča.
— Krvav spopad med sociialisti in d’ Anhunzijevci v Genovi. V Genovi so imeli bivši socijalistični mornarji svoje zborovanje. Med zborovanjem so vdrli v dvorano mornarji, pristaši d’ Annunzia ter napadli zborovalce. Nastala je pravcata bitka. Na obeh straneh so je streljalo. Več oseb jc bilo ranjenih. Policija je skupno z vojaštvom končno vzpostavila mir.
— Dvajsetletnica a er opla na. V decembru 1923 je poteklo dvajset let, odkar je poletel prvi aercplan. To je bilo 17. dcc. 1903 v Kitty Havku, North Carolina v Ameriki, ko sta brata Wilbur in Orvillc Wrigkt poletela s strojem, težjim od zraka, v zrak in ostala par ur nad zemljo. Ta dogodek se je v Ameriki letos svečano obhajal. Vršile so se velike slavnosti in letalske tekme.
— Beethoven pred sodiščem. Dasi je slavni nemški komponist že davno pod zemljo, so ga vkljub temu mrcvarili nedavno pred angleškim1 sodiščem. Državno pravdništvo je namreč obtožilo neko angleško gospodično, ker je skozi tri leta dnevno »svirala« na svojem glasovirju Beethovnovo »Mondscheinsonate« in sicer tako krasno, da je od tega nek sostanovalec v isti hiši znorel, neka ženska pa, ki je stanovala nad to »koncertno« dvorano, je zbolela na histeriji. Kot zasebni tožite! j je v tem zanimivem procesu nastopal hišni lastnik, ki je dokazoval, da je Beethovnova godba res taka, da lahko človek pri njej ponori. Sodniki mu niso holeti prav verjeti, da bi bil slavni komponist tak »fušar« ter so zahtevali, naj obtoženka pred njimi zasvira na glasovirju, ki so ga v ta namen nalašč dali prinesti v sodno dvorano, inkriminirani Beethovnov komad. To je zadostovalo, da so se sodniki prepričali o krivici obtoženke. Svirala jc namreč res tako »mojstrsko«, da so si vsi: kar po prvih akordih zamašili ušesa. Nikdo izmed njih se ni prav nič čudil, če je tekom treh let od te godbe res ponorel najbližji sostanovalec. In državni pravdnik je proeos dobil.
— Rotschild ugrabil dedščiiio siromaka. Znani milijonar Rotschild je izplačeval dvema sinovoma nekega svojega starega slugo mesečno po 50 frankov podpore. Obdarovana sinova sta mu bila seveda za to dobroto zelo hvaležna, sta denar redno dvigala in' vse je bilo v redu. Nenadoma pa je eden brat umrl. I’o njegovi smrti je prišel drugi brat kakor o-bičajno k Rotschildu, da dvigne mesečno podporo. Rotschild mn izplača 50 frankov. Začuden vpraša ta, kaj pa je z denarjem njegovega umrlega brata. »Ta je vendar umrl!« ga zavrne Rotschild. »Kaj?« se razhudi razočarani brat, »Vi me torej res hočete oropati dedščine po mojem nesrečnem bratu? Sram Vas bodi, ko ste tako bogati, pa meni siromaku odjedate teh par grošev!« In ves razkačen je odšel. Rotschild mu je odslej res tudi še nadalje dal izplačevati podporo za brata.
— Jubilej češkega junaka. Letos slave Čehi 800-letnico smrti največjega češkega državnika in vojskovodje husitske republike Jana Žižke iz Trocnova. Obletnica se bo obhajala na slovesen način' s primernimi predavanji o njegovem delovanju.
— Odprava poligamije na Turškem.
Iz Angoro poročajo, da je parlamentarna komisija za reformo zakonskega prava sklenila, da se na Turškem' odpravi poligamija. Vsak mož bo smel imeti samo eno ženo. Ako bi kateri vendar vzel drugo, ima prva žena pravico na ločitev zakona. Vendar bo predviden tudi še poseben slučaj, v katerem bo smel imeti mož dvojo žen, in sicer v slučaju, da je prva bolna in neplodovita. Zakon' bo na spomlad sprejela narodna skupščina.
— Samomor ruskega pesnika. Iz Moskve prihaja vest, da so je ustrelil ruski pesnik Tjodor Tjodorovič Anttpov, znan pod imenom »ruski Strindberg«. Sovjetska vlada mu je odvzela njegovo posestvo in ga izročila delavski komuni, ki jc uničila vso njegovo znamenito knjižnico. To ga je gnalo v smrt.
iF«apl(s širi sokolski Hsid
Dr. Avg. RciSman:
Zopet razstava v SViaribom?
Inozemski listi bodo te dni prinašali obširne strokovnjaške razprave o gospo-darski bilanci preteklega leta. Razmotri* vali bodo s kritičnim očesom napredovanje narodnega gospodarstva, njegove krize in pasiva. Iskali bodo zboljšanja in nova pota' k razmahu gospodarskih sil, katere so obenem najboljša slika političnega ugleda in' moči vsake države. — Češko je v mednarodnem svetu dvignila na ugledu predvsem češka krona, katero so sistematično krepili s štedenjem ih ekonomijo svojih razpoložljivih sil od prevrata naprej. Imeli so k sreči na vodilnih mestih može, ki se niso bali jemati v roke operacijski nož, četudi jo bila v nevarnosti vsa njihova življenska popularnost. Gledali so v bodočnost iri šli mimo kričanja ulic k drakoničnim odredbam.
Naši časopisi žal ne bodo imeli takšnih preglednih gospodarskih poročil, ker nam' predvsem manjka ljudi, ki bi bili zmožni ali voljni napisati takšne študije. Naša gospodarska publicistika je še v povojih in zato nam manjka pred vsem tudi potrebnih pripomočkov za retrospektivne študije. Naša gospodarska publicistika je še v povojih in zato nami manjka pred vsem tudi potrebnih pripomočkov za retrospektivne študije. Pa tudi bilanca sama ne bo bas povoljna« ** Preživeli smo eno najkritičnejših gospodarskih razdobij po prevratu, v katerem je kriza tako narastla, da je že začela ostro dušiti. Nesmotrena državna gospodarska politika je tako priostrila denarno krizo, da so pričela pokati doslej zelo trdna podjetja, druga vise med! nebom in zemljo in z obupom gledajo vt bodočnost. Industrija komaj diha in niH- ; če ne vidi skorajšnjega zboljšanja. —*j Uradni list prinaša že skoraj v vsaki Sto- , vilki objave o konkurzih in' prisilnih poravnavah uglednih tvrdk ih Maribort prednjači v tem1.
V trgovini ni nič boljše, irf ravno tako ne v obrti. Vse je upalo ha božično in novoletno sezono, ki pa je prinesla let če večje razočaranje. Nihče nima denarja, pri sodišču se množe tožbe ih eksekucije in' vse stoji.	i
Zato ni samo mene, ampak vsakogar* i ki se količkaj suče v gospodarskih kro-' gib, osupnila vest, da neki gospodarski! krogi zopet pripravljajo novo gospodarsko razstavo v Mariboru, ba je še v velik« večjem' obsegu, kot so bile dosedanje* Kot obmejni rojak sem velik lokalni pa-trijot Maribora in sem' se baš radi tega po svojih Skromnih1 močeh ob vseh dosedanjih razstavah vrgel v delo za uspeh'. Hvalili smo vse povprek, santo da b! pomagalo. Nič nismo bili skopi pri dodatkih številk o obisku.
Vendar pa vemo vsi stoteri posvečeni, kako je pravzaprav bilo s stvarjo. Letos smo sicer pri blagajni ' končali aktivno, moralen uspeh pa — laž b! nam! sedaj prav nič več ne pomagala — je bil mnogo manjši, ko lansko leto. Tujcev, ki pridejo predvsem' v pošteV pri takšnih razstavah, skorajda nič ni bilo, domačini pa lahko gledamo izdelkci naših tovarn' in’ obrtnikov po izložbah! in ni treba za to tratiti ogromnih energij, ki so popolnoma brezplodne. Res je* da bi bila uspela razstava v neštetih o-zirih ogromnega pomena in koristi za' Maribor. Ob takih prilikah se lahko napravijo tudi druge pompozne prireditve, o katerih govori tudi vest letošnjega novega razstavnega odbora. Vprašanje jel le, če jih Maribor zmore. Moramo računati z običajnimi prireditvami obstoječih narodnih in kulturnih organizacij, recimo humanitarnih, ki jih ni mogoče izolirati in že te saturijajo Maribor ve5 kot dovolj. Lansko leto smo doživeli 9 velikim pom pom razglašeno ljudsko slavnost na razstavišču, menda je bila napovedana za pondeljek. na katero je prišlp celih 10 ljudi, vstopnic se ni prodalo niti) toliko.
Glavno pa je seve gospodarski efekti Ta je bil še manjši. Prodalo so le tlaj-voo inozemske tvrdke, toliko da so jinS jo razstavljenje rentiralo, radi njih pa nam vendar ni treba prirejati razstav. Domača podjetja, zlasti obrtniki, soi imeli le velikansko režijske izdatke, ase«
\
cina ima še danes v zalogi bogate izdelke, mrtev kapital, ki ga ne morejo spraviti v denar, katerega bi krvavo rabili fle za vsakdanje življenske potrebščine, r Pride še tolažba z boljšo inj drugačno pripravo za bodoče leto. Uverjen sem, da tudi to no more prinesti drugačnega efekta. Saj ni nobena tajnost, da so leios propadle svetovno znane razstave v Lip-skem, na Dunaju, v Gradcu in v Pragi, katere se z vsemi mogočimi močmi in ogromnim aparatom podpirale že radi »unanje-političnega ugleda domače države, finančno močna mesta, veleindustrije, svetovno časopisje, vclebanke m še tisoče in tisoče drugih močnih faktorjev, česar vsega nam popolnoma manjka. Moral bi biti otročje velik optimist, da 'bi upal na uspeh v Mariboru ob sedanji denarni krizi in clb tolikih razočaranj.
Manjka nam pa predvsem tudi aparata, ki bi sploh mogel razstavo pripravljati. En sam tajnik obrtnega društva, brez potrebne temeljite strokovne ali gospodarske predizobrazbe, pri najboljši Svoji volji, ne more vršiti ogromnih tehničnih in intelektualnih poslov, ki bi jih zmogel komaj štab verziranih gospodarskih in drugih intelektualnih delavcev. Prizadeti najbolje vedo, koliko koristijo številni ožji in širši odbori gospodov, ki so vsak že v svojem poklicu prezaposleni.
Riziko je ogromen in treba bo torej tisočkrat premisliti, predno moremo prevzeti odgovornost za posledice, ki jih' lahko prinese kak slepi udarec po vodi v teh težkih dneh. Zdi se mi, da izrečem1 irhnenjc večine prizadetih gospodarskih krogov, če priporočam vsaj enoleten oddih in da se pripravimo za pozrteje, če se bodo vremena v gospodarstvu razjasnila. Pred nosom pa imamo naše cvetoče kmetijstvo, ki bo pokazalo najbrž baš to leto zopet svoje krasno, pred prc/ra-tom svetoVno znano sadjarstvo. Tu bi bilo polje za lepo lokalno razstavo kmečkih produktov z nagradami, kar bi zainteresiralo tudi deželo, ki je stala doslej prekrižanih rok ob strani. Takšno razstavo, združeno z živinorejo, bi si gotovo prišli ogledati tudi tujci, ki že brez tega pridno hodijo celo 5« Holandije po naše prvovrstno sadje. Takšna razstava bi lahko trajala le par dni, bila bi v asvezi z neznatnimi stroški in gotovo bi se dalo zanjo zainteresirati tudi kimečke občine, okrajne zastope, našega velikega župana, in če bo še treba, tudi državo.
Sicer pa naj bo članek, zapisan z dobro voljo, le uvod k daljnim' stvarnim' 'diskusijam, katere pa so vsekakor potrebne pravočasno pred širšo javnostjo.
Dopisi
C Pragersko. Na Novega leta smo poslušali tu radikalni »pomnerdon« iz Maribora. Bilo nas je celih 20, razu n 3 sami pristaši drugih strank, Pomperdon je povedal, da je radikalna organizacija pri Jias najmočnejša na desnem] bregu Dra-(ve. Res velikanska mora biti ta radikalna organizacija v Sloveniji, če so njene organizacije povsod tako močne. Značilno jje, da jo govornik obsodil sedajno vlado, Češ da je pripeljala državo na rob gospodarskega propada. Dalje je značilno, Ida se je dokakinil onih, fci skačejo iz ene j Mfcranko v drugo. Ali ima slabo vest1? Med, Ibjogovinf govorom! je večina zaspala, toož pa se je vsedel na svoje radikalsko lovorike. Druge nesrečo ni bilo.
Slovenska Bistrica. Vsakoletni Čital-aiški ples so vrši letos dne 12. januarja eh 8. uri zvečer v dvorani Okrajne hra-Sofilniee. Igra znana trboveljska rudniška godba pod vodstvom kapelnika g. Drakslerja. Ples obeta tudi letos, kakor vsa idruga leta, biti najlepši izmed vseh okoliških plesov, vsled tega pričakujemo o-bilne udeležbe tudi iz okolice. — Tukaj-Jfnja podružnica Slov. planinskega društva priredi V nedeljo 6. t. m. izlet na Pohorje k Arelru pod vodstvom' podružnio-jsega predsednika in izkušenega planinca g. sodnika Vodušeka. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred hotela »Beograd«. Lastnik hotela »Beograd« Franc Tomšič je ponoči jjesrečno padel in si zlomil nogo.
Iz Podvelke. 23. decembra ml. sta vpri-eorili šoli iz Podvelke in Brezna ob Dravi skupno božičnico, pri kateri so bili obda-irovani najpotrebnejši šolski otroci s toplo phleko io obutvo, vsi . ostali pa s peci-
vom, sadjem in šolskimi potrebščinami. Da se je vprizoritev tako lepo obnesla, se čuti podpisano šolsko vodstvo dolžno zahvaliti v prvi vrsti slovenjegraškemu okr. glavarstvu za darovano blago in usnje, vsem domačinom za denarne prispevke, pecivo in sadje, g, brezniškemu župniku M. Sagaju za dobrovoljno in vztrajno sodelovanje, trgovcu g. Povodnu za preskrbo blaga po znižani ceni, nadalje go-spej Ileidel Alojziji in gospodičnama Snobe Marjetici ter .Ambrož Tončki za velikodušno in nesebično k rojen,] e dekliških oblek, ter vsem ostalim, ki so nam šli na eden ali drugi način prostovoljno na roko. — Vsem naj bo v imenu obdaro-vancev na tem' mestu izrečena še enkrat tisočkratna najprisrčnejša zahvala! — Šol. vodstvo Pod Velko.
Celjske vesti.
Smrtna kosa. Dne 3. tm. je umrl v Celju po kratki bolezni g. Josip Vouk, hišni posestnik in bivši trgovec v Hrastniku v 77. letu starosti. N. v m. P-!
Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponde-ljek dne 7. tm. bo predaval ob pol 20. uri g. dr. Anton Schwab o nalezljivih otročjih boleznih. Na to predavanje se opozarjajo zlasti matere.
Mestno gledališče v Celju. V torek, dne 8. tm. se vprizori Wildova igra 2 X 2 = 5 za B abon. V ulogi Pavel Abela gostuje g. Rogoz, v Oteli Lustigove pa ga. Vera Danilova, oba člana nar. gled. v Ljubljani. Koncem tedna se vprizori Nušičev »Svet«,
Nabavljačka zadruga javnih nameščencev In vpokojencev v Celin je dobila prvovrstno banatsko moko, ki je v splošni razprodaji.
Nerodnost pri celjski električ-ii razsvetljavi. Z ozirom na javno kritiko, da električna razsvetljava ob večernih urah večkrat odreče, je vodstvo mestne elektrarne objavilo sledeče zanimivo pojasnilo: Že pred 11. leti napravljeno e-lektr. omrežje jo danes že v precej deso-latneni stanju. Namesto bakrenih žic so se med vojno uporabljale žice iz železa, cinka ali aluminija, torej iz manj vrednega materijala. Glavna napaka pa se je pri graditvi omrežja storila s tem, da se je po več transformatorjev med seboj zvezalo, da bi se na ta način omrežje kolikor mogoče razbremenilo. Ker je danes električno omrežje že slabo, a zelo obremenjeno, večkrat pregori varovalo (Si-cherung) pri transformatorju. Vsled tega so obremenijo ostali transformatorji še bolj, vsled česar se stali varovalo tudi pri teh in veliki deli mesta so v temi. Ne-do.statck se mora odpraviti še le po dnevu pri zelo nizki napetosti, ker sicer novo varovalo takoj zopet pregori. Po novem načrtu bo mesto razdeljeno v okrožja, ki bodo imela samo po en transformator. A ko nastane kaka napaka v električnem omrežju, jo bo lahko takoj najti in odpraviti. Kakor znano, je mestna občina celjska, za popravo in razširjenje elektr. o-nrrežja in’ za nabavo novih transformatorjev že rotirala znesek 1,300.000 Din. Popravila bodo do konca aprila gotova; do tja pa je treba potrpeti, ali pa kon-zurn električnega toka pri posameznih strankah znatno omejiti.
30S.
Vsem gg. članom oblastnega odbora JDS za mariborsko oblast! Na seri 13. tm. ob po! 11. dop. v kmečki sobi Narodnega doma so bo razpravljalo tudi o dr. Ma-rinkovidevem načrtu o samoupravah. — Tajništvo.
Prihodmte prireditve: 6. jan.; shod v Ceršaku, zaupni sestanek na Pragerskem. — 13. jan.: seja oblastnega odbora. — 20. jan,: shod v Št. Janžu pri Zibiki, zaupni sestanek v Grobelnem.
Kongres demokratske stranke jo določen na 30. marca. Razpravljalo sc bo prodvsem o dr. Marinkovičevem načrtu o samoupravah in o spremembi Statuta. Glavni odbor stranko je sklican k seji na 24. tm.
Baroni.
50 odstotnemu invalidu-čevljarju sta
darovali živež tvrdki Roglič in Alb. Novak. ' stf............ -	■	•
Kaj prenese Beto 1924.
Dolga leta pred svetovno vojno in še med vojno so pariški listi prinašali ob Novem letu prerokovanja proslule mada-me de Thebes. Leto za letom je napovedovala vojne, potrese, smrt odličnih ljudi, katastrofe, veselo in nevesele dogodke. Prerokovala je toliko, da se je vsaj nekaj moralo izpolniti. Madame de Thebes je umrla, zapustila pa je naslednika. Zo-ve sc Raymund in je profesor v Parizu.
Pred letom je objavil list »New York Herald« njegova prerokovanja za 1. 1923, Prerokoval je baje zasedbo Porurja, potres na Japonskem, izbruh Etne, diktaturo v Nemčiji in še marsikaj drugega. Ne vemo pa seveda, koliko njegovih prerokovanj se ni izpolnilo. Raymund je vseeno postal slaven mož. Zapomnimo si, ka j nam pripoveduje za leto 1924.
Kot dobrega Francoza ga predvsem zanima reparacijski problem. Nemci — tako nam prerokuje — začno tekom leta 1924 plačevati svoje dolgove, ki jih bodo v 25. letih poravnali popolnoma. H koncu 1, 1924 ne bo v Porurju ne enega francoskega vojaka. Porenje bo ostalo samostojna, republika. Diktatura v Nemčiji bo izvedla energične finančne reforme z denarno podporo raznih nevtralnih držav Bavarska se bo odcepila od nemške države, vendar pa po vsej verjetnosti šele 1. 1925. \Vitelsbachovci bodo še pred 1. 1930 zasedli prestol. Cesar Viljem se ne vime več na prestol, prestolonaslednik nima politične bodočnosti. Ni se treba bati vojne nevarnosti. Narobe, 1. 1934., predvsem pa 1. 1938 nastopi zbližamje med Francijo in Nemčijo.
Poljska in Češkoslovaška imata lepo bodočnost. Mala antanta bo ostala. Ma-saryk ostane na svojem mestu do smrti. Beneš gre lepi bodočnosti naproti. Velika vloga ga čaka na finančnem polju.
V Italiji bo Mussolini izvedel definitiven sporazum med Vatikanom in Quiri-nalom. Tekom treh let bo Mussolini odstopil.
V Španiji bo revolucija zamajala prestol. Kralj Alfons bo šele pozneje zapustil deželo in si poiskal zavetišče v Angliji. Rusija bo 1. 1924 prosila za sprejem v Društvo narodov. Nepričakovan preokret bo obnovil oblast buržoazije. Francosko-augleška zveza ostane. Tekom nekaj let pa bo Anglija poražena s francosko-italijansko-rusko-nemškim blokom. Izgubila bo vse kolonije. Med leti 1942 in 1946 izbruhne vojna med Japonsko in’ Zedinjenimi državami, ki bodo poražene.
Končno prerokuje ljubi profesor Rajmund za letošnje leto: potres, smrt dveh velikih francoskih politikov in' umor dveh boljševiških voditeljev. Pozabil jo povedati, kaj bo s Pašičcm in Radičem.
Uamdm gSedaiešč©.
Predstava 82. Sezona 1923 24. Aboneuunt izv. V soboto 5. januarja 1924 ob 20. uri.
Onstran življenja
Drama v petih dejanjih (22 slik). Nemški spnal Walter HaSenclever. Prevel Gustav Šilih. Inscenacija in režija Vale Bratina.
OSEBE:
Raul  .......................Bratina
Jeana  ..................... Bukžekova
Prizorišče: hi5a.
Slike: I. okno 2. soba, 3. miza za Caj, 4. telefon, 5. postelja. 6. postelja, 7. balkon, 8. dva slola, 9 ogenj v kaminu, 10. streha. 11. kabinet, 12. atelje, 13. postelja, 14, vrt, 15 jedilnica, 16. zofa, 17. balkon, 18. atelje, 19. vrata, 20. postelja, 21, ldet, 22. soba.
IVied izvajan jem votop ni dovoljen.
REPERTOIRE:
Sobota, 5. jan’, »Onstran življenja«, izv. (Prcmijera).
Nedelja, 6. jan. ob 20. »Lumpneij-vagr.bund.
Pondeljek, 7. jan. Zaprto.
Torek, 8. jan. »Onstran življenja«, Ab. E.
Sreda, 9. jan'. Plesni večor gdč. Vaupo-tičeve, soloplcsalke ljubljanske opere.
—D—’
Repertoar. Včeraj jo bil'o pomotoma naznačeno, da se vrši v torek, 8. dec. »Onstran življenja« za ab. C, pač pa se jrrši za ab. Ji
Slikarske impresije iz drame »Onstrass življenja« na mariborskem odru. Akade« mični slikar prof. Cotič je prisostvoval zadnjim skušnjamdrame »Onstran življenja« in fiksiral svoje utise v bežnih skicah. Jz teh skic je že razvidna efektnost in enotna zasnova Bratitiove inscenacije. Skice so razstavljene v trgovinah Miha Vahtarja (Gosposka ulica) in Zlate Brišnik (Aleksandrova cesta).
Konec predstave »Onstran življenja« je že ob 22.30 uri, tako da se bo vsak še lahko udeležil akademskega plesa v Narodnem domu.
Navodila za občinstvo pri predstavi »Onstran življenja«. Opozarjamo p. t. občinstvo, da se bodo ob pričetku predstave vsi dohodi v avditorij zaprli, ker mora vladati v gledališču popolen mir; zakaj le tako pridejo vse finese akustičnih znakov do veljave. Pavza za občinstvo je samo po tretjem dejanju t. j. po 12. sliki, Ta pavza se bo naznačila s tem, da se bo razsvetlil avditorij.
»Lurtjipacij-vagabund«. Jutri v nedeljo 6. tm. ob 20. uri se ponovno vprizori Nestroyeva čarobna burka »Lumpacij-vagabuind« ali »zanikrna trojica«, ki je doslej še vedno napolnila gledališče. Pri predstavi sodelujejo skoro vsi gledališki člani, dalje ves gledališki zbor int orkester.
Plesni večer gdč. Vaupotičeve. V sredo 9. t. m. se vrši plesni večer gdč. Vaupotičeve, soloplesalike ljubljanske opere. Za ta večer bodo veljale zvišane dramske cene. Da se pa omogoči poset čim širšim slojem občinstva, se morejo vsi gg. abonent je poslužiti navadnih dramskih cen, ako rezervirajo prostore pri dnevni blagajni do 7. tm. Plesni večer še zelo mlade in izvanredno nadarjene plesalke bo nedvomno zelo zanimiv. Natančni spored priobčimo jutri.
Spored večera klasičnih h® modernih plesov gdč. Vaupotičeve, soloplcsalke, ljubljanske opere, v spremstvu pianista N. Štritofa. 1. Chopini; Valse v E molu* 2. Mendelssohn: Pomladna pesem!, 3. Čajkovski.j : Jesenska pesem, 4. Schumann: Elan. Odmor. 5. Čajkovski:	Chansotf
tri ste, 6. Grieg: Škrat (Pucki, 7. L. M. Škerjanc: Iz Suite k »žlahtnemu meščanu«, a) Ind. motiv, h) Groteska, 8. Rahmaninov: Polichinell.
Repertoar mariborskega gledališča. —* Uprava narodnega gledališča je objav* ljala dosedaj repertoarni načrt le za dva oz. tri dni vnaprej, to pa vsled toga, ker so pri gledališču z majhnim osobjem če« šče dogaja, da se mora večkrat repertoarni načrt spremeniti, vsled česar obstoja možnost, da je občinstvo radi spreminjanja repertoarja v časopisju netočno informirano. — Kljub temu se je pa uprava odločila, da bo odslej naprej po možnosti vedno objavljala repertoarni načrt za en teden’ vnaprej, tako da bodo tudi okoličani informirani o gledaliških predstavah. Zato pa si uprava v najnujnejših! slučajih pridržuje pravico spremembe repertoarja.
»Gledališki list,«. Danes je izšla 7. številka »Gledališkega lista«. Obsega raz Jh ovitka 6 strani in prinaša prispevke: B. Borko: O Hasencleverju in njegovi drami »Onstran življenja«. — H. Druzovič: ».Tanko in Metka«.
Sokolsteo.
o Načelstvo Kola jahačev prosi vse brate, da se udeleže povorke o priliki badinjaka. Zbirališče točno ob 12. uri v Narodnem domu. Oprava po predpisu za jahače. Zdravo! Načelstvo.
o Občni zbor sokolskega društva v Maribora se vrši v nedeljo, 13. tm. ob pol 9. uri v mali dvorani Narodnega doma.
o Sokolsko društvo v Studencih ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 13. januarja 1924 olb 15. uri v Sokolskem domu v Studencih.
o Dramatični odsek Sokola v Studencih vabi tom potom vse one, ki bi imeli veseljo za sodelovanje pri predstavah, da se čimpreje zglasijo ali osebno v Sok, domu, ali pa pismenim potom na naslov društva. Dobrodošel vsak, posebno pa oni (gpdčne in gospodje), ki bi evoni prevzeli tudi večje vloge.
□□□□□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□□□□□D
Pristopajte k CfolD!
OX)anDDOIXOn q □ nmnmnmnnrr
Mariborske vesti.
Maribor 5. januarja 1924.
m Glasbena Matica in Giitzova dvorana. Gbtzovo podjetje se je kratkomalo postavilo na stališče reka: »Hau št du mei-nem Juden, hau ich deinen Juden« in tudi GL Mt. preprečilo koncert. Odpovedalo ji jo v zadnjem momentu dvorano in Matica stoji na cesti. Dne 15. jan. bi se imel vršiti njen koncert, ki bi naj bil eden najsijajnejših, kar jih je sploh kdaj priredila. Proizvajala bi med drugim najboljšo Sattnerjevo delo »V pepelnični noči« in je s posredovanjem prevzv. g. škofa za bariton solo pridobila slavnega pevca p. Kolba iz Zagreba. To vse zdaj odpade, ker je vsaka druga dvorana za zbor in orkester premajhna. Koliko truda je s tem padlo v vodo, se da sklepati že iz tega, da traja proizvajanje samo »Pepelnične noči« 40—45 minut. Da moremo vendar nastopiti, smo se lotili takoj drugih pesmi iu določili za nov koncert 6. februar 1024. Upamo pa, da bo naše ljudstvo znalo izvajati iz teh dejstev pravilne konsekvence. Kaj bi bilo, če bi tudi naši gostilničarji začeli enkrat: Haust du meinen Juden, hau ich deinen Juden? Kam bo šel Gotz s svojim pivom, če ga bedo pili samo burši in nemškutarji?
m Pretirana sledljivost ali — malomarnost? Prejeli smo: Črez Božične praznike je nastopila nenavadna ostra temperatura in šolniki in starši so s skrbjo pričakovali 5. dan prosinca, početek pouka po počitnicah. Govorilo se je celo, da bo morda kak šolski zavod moral prekiniti s poukom, ker so zaloge kuriva zaradi zmedenih razmer v šolski upravi v Sloveniji po naših učnih zavodih jako male. K sreči so bili mariborski šolski zavodi zavarovani pred takimi presenečenji in na nekaterih šolah so celo že v sredo kurili, da so bile učilnice, ki se v njih devet dni ni kurilo, na prvi dam pouka dovolj razgrete. Izjemo sta delala le dva najvišja učna zavoda: državna realka in državna gimnazija. Na teh dveh zavodih so bile danes učilnice tako mrzle, da so tožili ne le dijaki, ampak tudi profesorju Čudimo se, da prizadeti faktorji ne upoštevajo zdravja izročene ji mladine. Ali mar mislijo gospodje, da je pouk v sobah, kjer dijake celo v zimskih suknjah zebe, da kar drgetajo, posebno uspešen! Nasprotno, takoj po praznikih mladina že itak ni posebno vneta za pouk, zdaj jo .pa še mučite v mrzlih sohah. Kje so vzroki takega postopanja? Ni dolgo tega, ko jo žensko učiteljišče za nekaj ur ustavilo pouk, ker ni mestna občina skrbela za dovoljno kurjavo — in pomagalo je. Ali bi na realki, kjer tudi občina oskrbuje kurivo, ne pomagalo ravna isto sredstvo! tO gimnaziji pa je znano, da ima kuriva za več zim v skladišču in' vendar so tam' učilnice vedno najmanj tople, kar ve že Cel Maribor. Ali je to zaradi tega, ker v petih letih ni bilo mogoče nabaviti nadomestilo za med vojno izginole termometer© v šolskih sobah? Ne škodilo bi, če bi gospodje v Ljubljani tudi v tem oziru malo več pažnje posvečali Mariboru. V jtvsako šolo sipada po predpisu toplomer (fon če je temperatura izpod + 10° R, je trc-'b‘a kuriti, ne pa zaradi neumestne sledljivosti staviti dijake po 5 ur na dan' v nevarnost, da si za vedno pokvarijo zdravje. — šolski zdravniki, kje ste! j m' TVotest društva stanovanjskih' najemnikov in podnajemnikov za Maribor. [Prejeli smo: Hišni posestniki zahtevajo ■pe le ukinjenjo zakona o stanovanjski zaščiti, ampak se protivijo tudi najetju posojila za gradbo stanovanjskih hiš, ki Iga hoče najeti mestna občima. Proti ta-jkemu postopanju hišnih posestnikov društvo najemnikov im podnajemnikov aaj-;odločnejše protestira ter bo te protest še [posebej izreklo pri občnem abom, ki se bo sklical v drugi polovici! tega meseca, j m’ Današnji mariborski trg Jo bil v obče slabše obiskan kakor navadno. — Krompirja je bilo zelo mlalo, pač pa je Špeharjev bilo izredno mnogo (43 vozov). Perutnine je bilo Hitenje, kakor običajno. Zelenjave je bilo radi snega in!a3o. Cene so neznatno poskočile. Špeharji so Imela dam os slabše kupčije. Večino pripeljanega ‘blaga so opoldne pokupili mesarji. Ravno ‘'čez praznike paae je pokazalo, kako umesten je bal predlog demokrat sik ih občin-
cen na trgu. Druga lete se je ob’ praznikih n. pr. mleko in jajca prodajalo naravnost za oderuške cene, dočim se cene letos ob praznikih niso mnogo spremenile.
m Tako pohujšanje! »Glasnik presvetega Srca Jezusovega« bije hud boj proti plesu. Kaj bo neki dejal na to, da prireja »katoliški« akademski klub »Panonija« dne 6. trn. pri Gambrinu svoj družabni večer s plesom in to celo v »Straži« razglaša. Ali ne bo »Glasnikovega« urednika zadela kap?!
m Prijateljem Ciril-Metodove družbe v Mariboru na znrJKe, da je blagajnik moške podružnice g. poštni uradnik Pečar na kolodvorski pošti.
m Mesto tržnega nadzornika (drugega živinozdravnika) za Maribor je razpisano. Tozadevne opremljene prošnje z navedbo službenih zahtevkov je predložiti do 20. tm:. podpisanemu magistratu. Stanovanje naturalno.
m Knjige, leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih. kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I.
m Mestno kopališče je izven nedelje iti pondeljka vso dni v tednu odprto od 10. do 19. ure zvečer. Parna kopel j je ob sredah in petkih ves dan za dame, ostale dni pa za gospode. Obiskovalcem kopališča stoji vedno na razpolago prvovrstni operater.
m Grajska klet. V nedeljo 6. januarja koncert nar. žel. gl. društva »Drava«. Začetek ob pol 20. uri. Vstop 3 D.
m Restavracija »Kosovo«. Izborna kuhinja in prvovrstna domača in dalmatinska vina. Lepi, rezervirani prostori za dništvene prireditve na razpolago.
Jež & Starman, m Restavracija »Narodni dom« ima na razpolago okusno renoviran salon, lepe zračne sobe za klube in obnovljeno kegljišče. Izrecno pristna domača vina. Abonenti se sprejemajo po 20 Dinarjev dnevno.
m Kavarna Frankopan. Od L januarja
P. V. Jelenca, »1914.—1918.«, Matičiča »Na fcrvinih poljanah« ter drja. Pivkota »Car-zano« z uvodnim spisom »Proti Avstriji« ter šele naznanjenim epilogom k njemu »Kriminal«. In pri koncu smo!
Naravno je, da se življenje in dogodki vsakega časa odražajo v sodobni literaturi; tem bolj, ako je čas tako velik, kakor je bila doba svetovne vojne. In velik je bil v resnici. Ali da v našem slovstvu ni našel več odmeva, kdo bi se temu čudil? Za nas je to bila doba trpljenja; trpljenja, kakršnega narod ni kmalu doživel v svoji zgodovini. Zato je zahteval tudi velikih, krepkih individualitet, pri kojih je odjek bil času primeren. Mnogo jih Slovenci med svojimi slovstveniki ne štejemo, a slcoro vsi so zastopani med gornjimi imeni.
Med jasne dneve sicer oblačnega vojnega podnebja štejemo 30. maj 1917, dan majske deklaracije. Razumljivo je, da dogodek, ki se je pripetil ta dan in ki je v najširših plasteh našega ljudstva našel odziv, ni mogel oditi mimo, ne da bi zazvenela struna vsaj v enem literatskem srcu. Župančičevo srce je to bilo. Naj bo tu le nakratko skicirano, kako!
V knjigi »Vzarje Vidove« najdemo na strani 54. pesem »Tuji mož«. Tujec nastopi in ženske — dobro opazovano; one se v radovednosti prve vprašujejo, odkod je, ter ga odganjajo. Tujec najde njih in može trdih, nespravljivih obrazov. Možje mu med jadikovanjem žena take obraze raztolmačijo s trpljenjem, ki je prišlo ljudstvu. Tujec jih tolaži, ali ni rečeno, da bo strl duh silo? Ko se opravičujejo, češ, velika morija je zgrnila mrak čez oči, jih spominja, ali jih ni učil nekdaj bratstva? Oni pa: Krivdo smo vzeli nase, da bo bolje bodočim rodovom. Tujec spozna dobro jedro pod trdo skorjo in jih poplača ter nasuje med nje rože in sredi njih »zlatoslovno pismo«. S pismom še za enkrat vendar samo še »bratstva bridko slast«. — Ali ne spoznamo v možu takoj drja J. Kekra, v pismu deklaracijo, v bratstva bridki slasti težave, ki ča-
1924 naprej vsak dan kabaretni večer s i kajo v prvih letih svobode?
sodelovanjem' poznanega *komika in humorista Štefana Keglevida, ki gostuje le kratko časa s svojim bogatim humorističnim repertoarom. Za solidno postrežbo jamči in prosi za obilen poset Ivan Ko-kolj, kavamar.
□ D
5. januarja 1924
AKADEMSKI PLES
v Narodnem domu □ □
Kultura in umetnost
M, Kovačič:
O naši vojni literaturi.
Spominjam' se še dobro, da sem' nekoč pisal na gimnaziji domačo nalogo: Literatura — časovna slika. Predmet, o katerem se je govorilo in pisalo gotovo že mnogokrat. A prav je imel profesor, da je nag mladiče opozoril na to dejstvo. Ig nanj opozarjam večkrat tudi sam zlasti kadar predavam) svojim dijakom' Zgodovino najnovejšega slovenskega slovstva.
A pri tej opozoritvi je rezultat — rekel bi .skopo nekako negativen. Če sc ozremo namreč na tkzv. vojno literaturo pri drugih narodih, vidimo, da je skoro povsod prav mnogo; zlasti se odlikujejo v tem oziru Nemci, ki je imajo na kupe. Na kvaliteto se seveda tam ne sme gte-dati. Saj ona tudi ni bila merodajna; glavno je bil v nji »patrijotični« t. j. zagrizeno sovražni duh napram vsemu, kar ni nemško — tudi če je v teh literarnih proizvodih manjkalo miiogo do vrednosti vsaj srednje vrste. Vse drugače pri nasl Mi — kakor rečeno — vojne literature skoro nimamo! In koliko je je, toliko je moremo prištevati skoro med nuj plemenitejše, bar imamo. Mimo nekoliko manjših črtic, raztresenih v raznih leposlovnih (in tudi političnih) listih, so vojna literatura le FinžgaTjeva »Prerokovana« (Dis 1915) in’ istega pisatelja »Boji« (Dis 1915 in 1916) ter samostojne knjige:	Iv.
Cankar Podobe iz sanj, Oton Župančič — Vzarje Vidove, VI. Levstik — Gadje gnezdo. Voj. Mole — Tristia exSyberia in Igo Gruden — Primorske pesmi. Poleg
S podanim vzgledom, ki se mi zdi tipičen za naše vojno slovstvo, som hotel le naznačiti, kolika je razlika med nami in drugimi. Spominjam na Barbusse-ov »Ogenj«. Ni dvoma, da je tudi to delo velikansko. A za kaj bi se odločili mi če bi trebalo dati prednost enemu pred drugim? Ne glede na nacijonalno stran odločitev — mislim — ne bi bila težka: kot zmagavec bi izšel Župančič — in i njim po obsegu sicer skromna, po vse bini pa veličastna slovenska vojna literatura.
-O-
x Ustanovitev Zveze duševnih delavcev v Sloveniji. Kakor smo že poročali, je bil v nedeljo dne 30. decembra 1923 ustanovni občni zbor imenovane »Zveze«. Zasto panih je bilo 11 društev z okroglo 2.500 člani in 24 timi delegati. V imenu pri pravljalmega odbora je podal g. dr. Lončar zgodovino nastanka, smoter in sredstva »Zveze«, obenem je izrekel zahvalo gg. univ. prof. dr. M. Dolencu in odv. dr. Majaronu, ker sta priredila pravila, ter predlagal za predsednika g. univ. prof. dr. Leonida Bitamiea. Občni zbor je soglasno sprejel ta predlog, na kar je g. dr. Pitamic označil, kot prvo nalogo »Zveze«, da stopi nemudoma v stik s Hrvati in Srbi, ki doslej nimajo še 'slične organizacije, da osnujemo državno zvezo duševnih delavcev. V odbor so bili izvoljeni sledeči delegati: Finžgar, župnik, dr. Gorečan, odvetnik Celje, dr. Jančič, drž. pravd. Maribor, La je vic, sod. svet., Laurin, žel. ur., dr. Lončar, prof., v nadzorstvo pa gg. Fantek, prof., Rih. Jakopič, ak. sl., Matjašič, poštn. ur. Končno se je sprejel predlog g. univ. prof. dr. Dolenca o pristopu naše države k bernski konvenciji glede avtorskega prava.
x Razstava umetniškega kluba Vesna v Celju, ki se je otvorila dne 30. dec. v dvorani Mestne hranilnice, nudi več prav lepih umotvorov naših domačih umetnikov. Pozornost vzbujajo pokrajinske slike ge. Sodnik-Zupanceve, dva portreta med slikami g. Bucika, dela Franca Podrekarja, ki jc razstavil tudi zelo dobro pogedeno sliko pisatelja Iv. Cankarja ter portreti g. prof. Gašp. Porente. Naj se omenijo od starejših umetnikov še lepe pokrajinske slike in portreti prof. šaše Šantela. Obisk je bil doslej le srednji.
da si ogledajo razstavo, ki zahteva že po, umetniški višini, pa tudi vsled velikih gmotnih žrtev večje zanimanje. Naj se ne pokaže, da Celjani nimajo dovolj smisla za to panogo lepe umetnosti.
x Fr. Milčinski; Mogočni prstan. Narodna pravljica v 4. dejanjih. Splošna knjižnica št. 12. Ljubljana 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna, Strani 91. Cena broš. 12 D, vez. 17 D. Kdo ne pozna Milčinskega? Njegov vedri humor nam je izvabil že toliko smeha, da nas obide takoj segava veselost, če slišimo njegovo ime. Kakor ostala dela, je tudi »Mogočni prstan« poln zdravega in vedrega humorja, ki le tu pa tam prav lahko nekoliko preskoči v satiro. Igra je bila uprizorjena z velikim] uspehom v Narodnem gledališču v Ljubljani, kjer bo doživela Še mnogo repriz. Vsekakor bodo zlasti diletantski odri tega dela veseli in ga bodo tudi lahko u-prizarjali. Pisatelj namreč ne zahteva tantijem — ampak dovoljuje uprizoritev v kulturne in dobrodelne namene vsakemu diletantskemu odru, ki si nabavi najmanj 20 izvodov knjige. To je spričo nizke cene prav lahko izvedljivo. Obenem olajšuje pisatelj manjšim odrom igro tudi z navodili, kako je mogoče uprizoritev preosnovati. Sicer pa je delo tudi kot berilo zabavno in priporočljivo in ga bo gotovo vzljubilo mlado in staro. Posebno mladina naj bi ga prav mnogo dobila v roke!
Objave.
SBOjaja^nasojnol Celjanom' je dajja J^lika še do J. trn.
§ Česky klub v Mariboru naznanja svojim članom, da se vrši njegov redni občni zbor dne 6. tm. ob 14. uri v klubo-vi sobi Narodnega doma.
§ Društvo vpckojencev južne železnico podružnica Maribor naznanja svojim članom, da se vrši v nedeljo 20. januarja 1924 ob 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru redni občni zbor. Člani se naprošajo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, posebno radi pre-membe društvenih pravih Predsedstvo.
§ Večerni kuharski tečaj ha dekli, škem zavodu Vesna se prične 14. januarja, Prijave sprejema vodstvo do 12. tm.
§ Dimnikarski pomočniki prirede dna 12. januarja ob 20. uri zvečer v Gambrinovi dvorani svoj plesni venček, ki bo vseskozi zabaven in originalen’.
§ Zabavni družinski večer priredi pevski odsek pekov dne 2. februarja v Gambrinovi dvorani. O tej prireditvi se obvešča oenj. članstvo že danes.
§ Podporno društvo vlakospremn?koy kraljevine SHS s sedežem v Mariboru priredi dne 2. februarja 1924 v vseh prostorih Narodnega doma železničarsko veselico s plesom, petjem in drugo zabavo vt prid podpore potrebnim bolnim članom društva.
§ V I. Mariborskem bioiskopu se predvaja vključno do srede »Podzemeljska Amerika«. Film je zelo pester in lep, dejanje je do zadnjega Skrajno napeto. Film' je pravi doživljaj za vsakega gledalca. — Dne 9. nastopi Henny Portenv svoji največji ih najboljši Vlogi: »Stari' zakon«.
§ Instrukcije za višjo in’ nižjo gimnazijo daje reven osmošolec. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Tabora«,
Izgred sodišča.
Rabijatna pivca.
Dne 5. avgusta sta bila 191etni posestniški sin Alojz Niki in 181etni delavec Jožef Anžl, oba iz Selnice ob Muri v vinotoču Hinkota Breganta na Vranjem! vrhu. Že tam sta začela goste izzivati in1 jih nadlegovati. Niki je zamahnil s svojim nožem zoper Jožefa Dolinšeka, hoteč ga zabosti. Le ker je Dolinšek naglo odskočil, ga je zadel samo v suknjo in1 mu1 jo prerezal. Zvečer na potu domov pa sta nedaleč od Bregantovega vinotoča no smrtna nevarnost. Anžl in Nik! sta sta ga na tla ter obdelovala z noži. Napadeni je zadobil na glavi 4 sicer same na sebi lahke telesne poškodbe, ki pa so motile poškodovanemu zdravje in ga ovirale v izvrševanju svojega poklica za več kot 20 dni. Poškodba na hrbtu pa je bila prizadjana, da je združena s tem navalilo smrtna nevarnost. Anžl in Niki sta bila obso jena, vsak na 3 mesece ječe.
/Šfcaff
<,V"7.1 ar II) or if, rlffdTT. JanParj.a' 2954.'
Ljubezniv mož.
F* Zagonska Ignac in Marija Rozman posestnika v Vodolah, okraj Maribor, se prepirata in obkladata z najgršimi psovkami, vrhu tega še mož pijančuje. Ko je prišel Ignac Rozman1 dne 2. novembra zvečer pozno pijan domov, se je zopet , sprl s svojo ženo. Tekom' prepira je tmož udaril s sekirnim držajem svojo ženo večkrat po rokah ter ji prelomil des-Ino kost podlehtnice. Okrožno sodišče je obsodilo surovega moža radi težke teles-ine poškodbe na 8 mesecev težke ječe.
j Predrznost nemškega strojevodje.
Dne 29. septembra je železniški pristav' Josip Florjančič po nalogu nadzornika Mohorka pregledoval na koroškem' kolodvoru kretniške postajanke. Ob tej priliki je vstopil pred čuvajnico št. 3 na koroškem kolodvoru na rezervni stroj, katerega je vodil strojevodja Meuer v Mariboru. Zaukazal je strojevodju, da odpelje s svojim strojem v smeri proti koroškemu kolodvoru. Med potjo se je Meuer, brez vsakega povoda vmešaval v nemškem jeziku v govor, ki ga je imel Florjančič z Antonom Oropanjem. Koga je pristav opozoril, da se nahaja v službi in da mora govoriti zato slovenski, je Strojevodja najprej zavrnil Florjančiča na nedostojen način. Nato pa ga je razžalil z besedami: »Was werden Sie da reden, gerade Sie waren es, der auf mei-ner Masohine vor einem halben Jahro gesagt liat: vir Beamten werdcn auf allo Falle strciken wenn dabei auch ein' paar Arbeiter niodergeschossein voden, denn nos Beamten vird dahei so nichts ge-sehehen.« Meuer je bil pred okrožnim sodiščem obsojen radi pregreška po § 104. irb. k. z. na 100 Din. denarne kazni. ,
i	, Tatvina.	"Up
^ SSlotni prekajevalec mesa Karl Baro-Fk v Mariboru se je zagovarjal pred o-krožnim sodiščem radi hudodelstva tatvine. — Barolek je osumljen, da je dne 27. oktobra dopoldne pri posestniku Josipu Harb na Vodolah, okraj Maribor, ko so bili vsi domači na dolu, vlomil v stanovanje in odnesel 2 moški obleki, In 70 cm hlačevinc, 3 kese podlage, rjuho, srajco; spodnje hlače, par čevljev, britev, zlato verižico in’ 7000 K gotovine. Sosedi so ga .Videli odhajati od Ilarbove hiše, niso pa slutili ničesar slabega, meneč, da je mogoče kak krojač. Obsojen je bil radi hudodelstva tatvine na 5 mesecev , težke ječe.
Gospodarstvo.
g XXXVI. poročilo Hmeljskcga društva za Slovenijo o stanju hmefj>>ske kupčije v obče. 2 a t e c, CSIt 31. dec. 1923. — Božični prazniki in Novo leto nista ovirala hmeljske kupčije — nasprotno, povpraševanje se vzdržuje in se je danes ob koncu leta še bolj oži velo. Lastniki hmelja tu in na kmetih ne ponujajo svojega blaga pač pa zahtevajo višje cene, katere tudi dosežejo. Pred prazniki jo bila cena za srednje dobro blago 3500—3700 čX za 50 kg; danes se pa plačuje za isto blago že po 3800 čiv. Hmeljarji in drugi lastniki hmelja zahtevajo že po 4000 čK Tn 50 kg. Tndi za lanski hmelj je nekaj zanimanja in se plačuje do 2800 čK za 50 kg. Z ozirom na le pičle zaloge se mora reči, da je tržni položaj prav zdrav. — Naši pivovarji še niso kriti s potrebno množino hmelja in bo v to svrho sedanja zalega komaj zadostovala. Ker jo zima pritisnilo, bodo pivovarji in gostilničarji dobavah zadostno množino leda, kar bo tudi hmeljarstvu v prid. — Savcz. hm. društev.
g Čebelarstvo v Jugoslaviji. Minoli tacsec je bila v Sarajevu lepo uspela čebelarska razstava za celo državo. Kon-statiralo se je, da način čebelarenja napreduje. Panjev je bilo: v Srbiji 1. 1920 170.040, 1. 1931 176.174, 1. 1922 167.135; v Macedoniji 35.926 (33.378, 56.035); v Črni gori: 8376 (8302,	16.134); v Vojvodini
50.833 (50.350, 30.038); v Hrvatski 102.211 (103.207, 92.000); v Dalmaciji 12.496 (12.711, 28.902); v Sloveniji 7 (59.793, 49.720); v Bosni in Hercegovini 7	(90.541, 77.350).
Medu se pridela letno nad 10 milijonov kg. Najbo-lj racijonalno se čebelari v Sloveniji, ki producira tudi največ iz-Ivrstnega medu. Značilno je, da je član tate.istnfii.vrai za poljedelstvo' 25 W;ashiugio;T
nu, ki je v svrho iskanja dobre rase čebel po naredbi ministrstva prepotoval razne dele sveta, tudi Avstralijo in Azijo, med vsemi najbolj priporočil slovensko čobelno pasmo. Iz Slovenije se danes izvažajo matice v ostalo Evropo, v Ameriko, Novo Zelandijo in na Japonsko.
g Izvoz naše živine resno ogrožen. Pred par tedni sta avstrijska in češkoslovaška vlada protestirali v Beogradu pri ministrstvu za poljedelstvo radi izvoza okužene živine iz naše države. Obe vladi sta zagrozili, da bosta v ponovnem slučaju kratkottualo prepovedali uvoz živine iz naše države. Vsled tega je izdalo ministrstvo strog pravilnik, nanašajoč se na veterinarsko - policijske predpise pri izvozu živine. Kljub temu pa so pri speli v Avstrijo in Češkoslovaško zopet okuženi transporti živine. Preiskava, ki jo je uvedlo ministrstvo, je dognala, da leži krivda predvsem na našem ljudstvu, ki vedama prikriva vsako obolenje živine oblastem. Oblasti zaznajo za bolezen šele, ko je že vsa okolica okužena. Taki »kraji vsled tega niso kontumacirani pravočasno in tako se dogaja, da pride okužena živina na sejme in v inozemstvo o-kužena. To pa se bo na njih samih maščevalo, ker je začel izvoz živine V omenjeni dve državi, ki štejeta k našim! glavnim' odjemalcem, znatno padati. Naš kmet je sedaj najtežje prišel do denarja potom prodaje živine, in tu bo udarec zelo občuten. To se je pokazalo tndi pred dvema letoma, ko je iz istega vzroka prepovedala uvoz živine iz Jugoslavije Italija. Takrat so oene živini stalno padale in padle za polovico. Izgubo pa trpi samo kmet. Baditega je nujno potrebno, da se vsako obolenje živine nemudoma prijavi oblastem, država pa je dolžna, da nastavi dovoljno število živinozdravni-kov, katerih se bo ljudstvo v takih slučajih lahko posluževalo.
g »Bankarstvo«. Pod tem' naslovom je izšla v Zagrebu nova gospodarska revija za bankarstvo in finančno znanost Vsebina prvega zvezka je zelo mnogovrstna:	dr. Vrbanič razpravlja o ino-
zemskem kapitalu in -naših denarnih zavodih; S. D. Aleksander o naši industriji v zvezi z vprašanjem kapitala in kredita; Lj. St. Kosier piše odlomek iz zgodovine naše Narodne banke; ing. Čutako-vič o domačem in tujem kapitalu; Mirko Kus-Nikolajev o socijalni krizi in dc-narstvu v Jugoslaviji; dr. Sirola o mlinčkih ustanovah in njih finansiranju; Banearino o nacijonalizaeiji in’ denaci-jonalizaciji; L j. St. Kosier o koncentraciji v bankarstvu. Revija je zelo okusno opremljena in pomeni lep napredek na polju gospodarske ublicistike. Letno stane 150 Din. Uprava je v Zagrebu, Ma-rovska ul. 30.
g Dobava raznega materijala. Pri od-del-enju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 16. januarja 1924 ofertalna licitacija glede dobave železnega, kovina-stega, električnega, vrvarskega, stavbenega in drugega materijala za pomorski arzenal v Tivtu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
s Dobava desk za izdelovanje zabojev. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 16. januarja 1924 ofertalna licitacija glede dobave 80.000 desk za izdelovanje zabojev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in' obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
lisano frontno junaštvo. Prijatelji krasnega spola so lahkoživČki, ki jim nič kaj no ugaja smodnik in so najrajši, če morejo duhati mesto njega parfem izbranih lepotic.
Oče Vilhelm’ II. je imel z zaljubljenim sinom princem neprijete preglavice. Ko je Vilhelm mlajši študiral v Bonnu, je imel celo vrsto ljubavnih afer, ene s »srečnim«, drugo z malce žalostnim koncem1. Najzanimivejša je ljubezen do lepe hčerke malega trgovca, v katero je bil tako zaljubljen, da jo je nameraval peljati pred oltar, To in pa sklep, da so odpove svojim pravicam, je sporočil o-eotu, ki pa mu je odgovorih brzojavno: »Izgubil si pamet!« in na to ukrenil vse, kar je bilo treba, da se je sin »izpameto-val«. Ko je deset let pozneje obiskal Bonn, je svoje nekdanje dekle predstavil — ženi.
Ker je princ neprestano veseljačil in ljubimkal, ga je oče poslal po svetu. A tudi tu mu Amor ni dal miru. Ko še je vračal iz Indije, se je ustavil v Egiptu. Tu jo na dvornem plesu zagledal lepoti-p°> ki jo je toliko nadlegoval, da se je iz tega razvil dvorni in! diplomatski škandal. General, ki ga je spremljal, in nemški poslanik sta podala demisijo.
V Alahabadu mu je posebno ugajala neka birmanska princezinja. Po programu je moral odpotovati V Luknov. Kakor hitro pa je imel trenutek čaša, si je najel avto in se odpeljal v Alahabad, ne da bi bil kateremu spremljevalcu pove-da, kam odide.
Medtem ko se je zaljubljeni nemški princ zabaval v Alahabadu z lepo prin-cezinjo, je v Luknovu nastala strašna panika. Pripravljene so bile velike slavnosti, zbrale so se silne množice — a princa ni bilo. Spremstvo je bilo v hudih skrbeh in že se je šepetalo marsikaj, čemur 'se v misterijozni ludij-i ni čuditi. No, pa princ se jo spomnil, da mora obvestiti spremljevalce, kje se nahaja. Nesrečna usoda pa je hotela, da ni imel v žepu več denarja, kakor ga je bilo treba za vožnjo v III. razredu od Alahabada do Luknova. Ni imel niti toliko povrh, da bi bil lahko plačal brzojavko. Navsezaduje se je stvar končala tako, da se je princ kot potnik III. razreda vrnil v Luknov in pomiril spremstvo in zanj odgovorne angleške oblasti.
Tudi kot oženjeni mož je princ — kakor Rudolf Habsburški — nadaljeval donATuanove posle. Med vojno sc jo mnogo šepetalo o njegovih pustolovščinah na fronti.
Razno.
Snežila katastrofa tudi na Poljskem. Ogromni snežni viharji so skoraj popolnoma ukinili železniški promet na Poljskem. Iz Varšave včeraj ni odšel noben vlak. Vzhodno morje je začelo zmrzovati in1 je tudi tam promet ukinjen. Posamezne pokrajine so popolnoma odrezane od ostalega Sveta.
r Evino jabolko. Angleški učenjak' Mr. Campbell, ki se je bavil z vprašanjem, kakšen sad je prav za prav podala Eva Adamu, je prišel do prepričanja, da Evin zapeljivi sad nikakor ni moglo lriti jabolko, žc zato ne, k.cr v raju ni jablan a. S kakšnim sadom je torej zapeljevala Eva Adama? Ko bi se hoteli ravnati po slikanja »drevesa spoznanja« v srednjeveških rokopisih, stojimo zopet pred problemom, kajti vsak narod daje prednost najlepšemu sadežu, ki raste v njegovi deželi. Tako slikajo n. pr. Grki Evo, ki trga figo, A Italiji Evo z oranžo. Burgundci proglašajo, da je Eva zapeljala Adama z grozdom. Prebivalci Picardije pa domnevajo, da so moglo edinole črešnjef tako mikati Evo, da se j<^ dala izgnati iz raja. Torej da so o Evinem jabolku na dolgo in široko razpravljati.
r Mesto biserov. V južni Kaliforniji, leži malo pristanišče La Paz. Ko so prišli tja prvi španjolski mornarji po zlato ih drugo blago, niso baje našli nič drugega nego nekoliko golili Indijancev. Indijanci «0 bili tako revni, da se mornarjem ni zdelo vredno vprašati jih po imetju. Toda kako so se Španjolci začudili, ko so odkrili, da imajo baš nagi Indijanci velike množine biserov. Mestece La Paz je postalo svetovno znano kupovališča biserov. Veliki črni 'biser, katerega j« imela vdelanega v krono habsburška hit ša, je bil iz roke vzet nekemu indijansko, mu: otroku, ki se je igral na obali otoka. Iskanje biserov ni enostavno in’ lahko. —< Mnogokrat potapljač, ki išče bisere, ve« dan ne z •služi niti za zajtrk ali za obed. Primerijo pa se zopet slučaji, da pot nor ljac obogati v enem samem1 dnevu, kol prinese z morskega dna toliko biserov, da živi od njih izkupička lahko celo svoje življenje.	.	j
■ a
□□□□□□□□□□IX) □ □ mnnnnnnnnrm
Zanimivosti.
ZaljnbJicni princ.
Pred nekaj tedni se je vrnil v domovino bivši nemški prestolonaslednik. Znano je, da je njegov povratek vzbudil ogorčene proteste v francoski javnosti in da je Nemčija dobivala diplomati&ne note. Zadeva se jo nekako polegla in bivši nemški prestolonaslednik je ostal ha svojem posestvu. Izvestni nemški listi, ki no izpustijo nobeno prilike, da ne bi podžgali starih monarhističnih čustev, prinašajo še vedno razne slike iz kronprin-čevega prejšnjega in sedanjega življenja.
Redkeje pa jo citati, da je -bil princ. Vilhelm hud ženskar. Zdi se, da je nje-! govo junaštvo v ljubavnih pustolovšči-' nah .veliko bolj pristno pego toliko hv\u-
Z avtomobilom skozi Saharo.
Francoska avtomobilska tvrdka Citroen' je izdelala posebne vozove, s katerimi je družba turistov pod vodstvom Haardta in Audouin-Dubreuila nastopila pot preko neskončnih pustinj severne A-frike. Ti avtomobili so opremljeni z vsem, kar je potrebno za uspešno kljubovanje vremenskim nezgodam, posehno peščenim' zametom, vročini, terenskim težkočarrl, roparskim napadom divjih plemen itd. Vozovi počivajo na treh o~ sch in nizka kolesa zadnjih dveh osi 60 zvezana, kakor pri tankih, s širokimi jermeni, ki morajo biti iz najboljšega ma-terijala, da vzdrže vožnjo preko ostroga peska in razbeljenega skalovja. Z ozirom na te jermene so jih Francozi krstili za »gosenice« (autochenilles). Ekspedicija je odpotovala 17. decembra 1. 1. iz Tu-gurta v Algeri tor je dospela 7. januarja v Timbulktu. Potrebovala je torej za 3200 kilometrov dolgo pot 21 dni, dočim potrebujejo karavane, ki pa na poti vedno izgube nekaj velblodov, nad tri mesece. — Tako je avtomobil, ki jo v velikih mestih že skoro docela nadomestil konja, izpodrinil slednjič tudi »ladjo puščave«. Izza bibliške dobe so velbloda častili vsi narodi, ki so imeli kedaj posla v krajih, kjer je doslej odpovedalo vfak° drugo prometno sredstvo. Danes pišejo pariški listi nekrologe velblodu, prijatelju človeka. Moderna tehnika, ta sovražnica vsega starodavnega in naravnega, mu je zadala smrtni udarec. Oni francočllri slikarji, ki se nazivljejo ori-jentaliste, dasi najrajši slikajo peščene pokrajine zapadne Afrike,’ žalujejo za velblodom, ki je bil mnogokrat edina živa točka njihoVih stvaritev. Alphonse Daudet piše, da je za taraskonskini Tar-terinom, ko je zapuščal Afriko, skočil njegov volblod v morje. Toliko prisrčnosti od avtomobila pi pričakovati
Mornarica vele najosfdaSšs-nejle države S kradimo oašo mornarico! 3ačajmo
»Jadrais&te SSraš©eI
crajmoDOTncin o n ooanonnnnann
Za smeh.
Umetno ceste.
V Beograd je prišel nek razvajen An-giez, so je pritoževal radi slabih cest r eogradu, ter se hvalil, kake umetne ceste imajo Angleži v svojih mestih. »Kaj to,« se odreže star beograjski čiča, »kake umetne ceste neki? Naše ceste so najbolj umetne, ker jo prava umetnost, če hodiš ati se voziš po teh cestah in si pri tem ne zlomiš vrata!«
ste
Jugeskffiiski
pred dvema letoma podirali Afroditin tempelj, je nekdo škropil z blagoslovljeno vodo. No ip kaj se je zgodilo! Izpod njene obleke je skočilo več majhnih, smešnih hudičkov. Videl sem jih na lastne oči. Črni so bili, belo nagubani in kosmati in so cvilili kakor miši. Ko so Afroditi odrobili glavo, je smuknil iz njenega vratu njih poglavar. Nosil je rogove, rep mu je bil gol, brez dlake kakor pri garjavem psu ...	V',.*.]
Nekdo je pripomnil nezaupljivo:
— Ne bom se prepiral. Zuabiti da ste res videli hudiča. Ko pa so V Gazi rušili Zevsov kip, ni bilo ne sledu o hudičih, ali nesnage je bilo, joj, da me je sram povedati. Na zvenkaj je bil tako grozovit in resen; sama slonova kost iri zlato; strele je imel v rokah. Na znotraj pa — miši, pajčevina, prah, smola, železo in vragsigavedi kaj še. To da je bog?
Jamvlik je bil bled kakor platno; oči' so mu ugasnile docela. Prijel je Julijana: za roko in ga je odvedel proč.
— Poglej, ali ju vidiš — tisto dvojico ] tam? To sta Konstancijeva vohuna. Tvo-: jega brata Gala so že odvedli v Carigrad;! straža ga je gnala. Varuj se! Znabiti da že danes pošljejo..
— Kaj mi je storiti, učitelj? Navadil sem' se jih. Vem, da so mi že dolgo za! petami..	j
— Dolgo? Zakaj mi nisi povedal? ,
Njegova roka je zadrhtela v Julija-novi.
Kibelino prsi in cepetal z okovanimi sandali po nagih grudih, ki so se mu videle žive; hotel jih je pomendrati z ostrimi žeblji. Šepetal je, sopeč od same mržnje:
— Tu imaš, nesramnica naga. Tu jo imaš, psica!
Pod njegovimi nogami so se boginjlne uste smehljale pokojno ko poprej.
Množica je dvignila boginjo na ramena, da jo vrže v ogenj. Neki pijani delavec, od katerega je močno zaudarjalo po Česniku, ji je pljunil v obraz.
Napravili so visoko grmado, znosiv-ši na kup tržne klopi, ki so jih pogani o-nečastili s posvečeno vodo. Visoko ngd množico so skozi pramene dima sijale tihe zvezde.
Potlej so vrgli boginjo na grmado, da razstope njeno srebrno telo. Ko je udarila ob goreče hlode, je bilo čuti nežen, melodičen zvok.
— Srebro iznaša pet talentov. To je trideset tisoč majhnih srebrnih monet. Polovico pošljemo carju, da plača vojake, drugo polovico pa dobe reveži. Tako bo Kibela vsaj za spoznanje ljudstvu na korist. Iz boginje bo nastalo trideset tisoč monet za vojake in prosjake.
— Drva! Še več drv!
Ogenj je vzplamteval silneje in' množita je postajala vesela.
— Zdaj bomo videli, če se bo skobacal iz nje hudič. Pravijo, da v vsakem maliku tiči po en satan, v boginjah pa celo dvojica, trojica..
— Ko se bo talilo in bo hudiča kuhala
Stalne službe
V nedeljo, dne 6. januarja se vrši v gostilni .Triglav* v Studencih	25
na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ‘S	||	lpi|%	Ijf	W	1111	#111
za prvovrstne samske delavne moči:	37	2—1! *	M	Ir*
en vrtnarski pomočnik, en volar, end podvornik (za!«	S
razna dela), štirje vinogradniški delavci. — Ponudbe;«	kupuje po najvišjih cenah tvrdka Josip
z dokumenti čimprej, najpozneje do 1. februarja, i«	Rosenberg, Maribor, Slovenska ul. 1. 2970
___________________________________ ""—■-n-Tiiirai—	j	*HBBRBBBRBBBBBBBBBaBHBMBaHHBSBBiJI«»BBI
Maribor, Glavni trg 5
1
trgovina s hišnimi potrebščin n runi, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameninasto in irte-Ul debelo kleno robo. Rj dnin 1386
s pojedino gosk, krofov in domačega prešička. K obilni udeležbi vabi
F. Stibilj, gostilničar
OTVORITEV TRGOVINE
Barhent bluze
od Din 65’— do 120'— FRANJO MAJER Glavni trg 9 1346
vrsto perila m gospode 18 ■ ■■ dame, kakor  -.-*j
I »rejca,	n parno, kom-
Maža	I blnadja Itd.
pyjama §1	po na*,
opreme za rca- | nnjiea dnevnih' veste, otroško mm conah
ludmlla ladmo!
S^ARIDOR.. Koroika cesto št. 31*
Cast mi je s tem cenj. občinstvu mesta Maribora in okolice naznaniti, da sem otvoril s 1. januarjem 1924
v MARSiOftu, Aleksandrova c. 21
pod tvrdko
JOS. PIRIH
trgovino z usnjem
V Isti bodem vedno držal dobro sortirano zalogo vseh vrst usnja, najboljše kvalitete, po mogočno nizkih cenah, kakor tudi čevljarske potrebčine. — Prizadeval si bodem, da p. n. odjemalce s kulantno in solidno postrežbo najboljše zadovoljim in si na ta način zaupanje istih pridobim. — Že pri prvem nakupu se bodo p. n. stranke o dobri kvaliteti mojega blaga, kakor tudi o brezkonkurenčnih cenah istega, prepričali.
22 3—1	Jos.	Pirih
v merilu 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega st ozemlje, ne katerem bivajo Slovenci, ter je na menjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10'— Naročuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
- (> Ceneno češko perje!
‘ v lirii.r kg sivega opuljenega perja 65 Din, na pol belo 80 Din, belo 90 Din, boljše 100 in 130 Din, puh 150 in 180 Din, boljša vrsta 225 Din. Pošiljatve carine prosto proti p«, vzetju, od 900 Din naprej poštnine prosto.
5-Bi* Blago se tudi zamenja in neTŠcče v zame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez it. 38 kod Pilzna, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo krog 14 dni.	2373	-Jj
Pristopajte k Sokolski Matici!
llflllCE!
Z? za dame in otroke kupite G !
ŠVEDSKE
najceneje pri tvrdki 2166
Anica Traun
Maribor, Grajeki trg 1. 5BBS8BS E3ES 533B5M1
MARIBORSKE TISKARNE D. D
znamka „Tretorn“ ra gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljivl kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo
gumispecilalist N, J, NERAT
Maribor, Slovanska ulica 12« n vogal. Gosposki uKce
fstotam sc prevzamejo galoSI in sneinl čevlji v popravilo.	2734
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA. SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVuT
LEPE ZOBE
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA VSA V KNJIGOvIŠKO STROKO SPADA-
ITO - kremo!
IZVRŠBA SOLIDNA I CENE ZMERNE t
D. S. Merežkovski:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(20)
Starec je z neizreeno mržnjo "stopil na
vročina	bo rad popihal iz nečistih ust r —1 Kaj pa tako po tihem? Ozrite se —j	Antonij je kazal umetnino, govc
nadevši si podobo krvavega ognjenega 'morda sta brezbožneža?! — Hej, starec,	— Olimpci so premagali staro
zmaja
Ne, poprej hi bili morali poškropitizavpil berač, ki se je čutil zmagovalca,
s posvečeno vodo, ker se sicer izpremeni v martinčka in zleze v zemljo. Ko so
orec; rodavne
podvizaj se, zanesi no kako potence! je' bogove; zdaj pa zmagujejo nad Olimpei
novi bogovi. Lastna svetišča se jim iz-* premene v grobove.
Antonij je bil postaven mladenič vit*
Jamvlik je velel Julijanu:
— Prezirajva jih in ubogajva. Mar ni
lila
ŠfcšŽa S,
Vr '& n o &v.
■V MarltTSftr, dne G. Januarja. .1924
ANT.	RUD.
Samoprodaja pisalnega stroja „Continental“ za vso Slovenijo. Lastna strokovna šola za strojepisje in stenografijo. Začetek novih tečajev dne 4. februarja 1924.
MARIBOR, Slovenska ulica 7, telefon 100
Lastgikin izdajatelj: KoimHvU »Tabor«. —■> Odffovcriri urednik: Rudolf Ozimu — Tujka: Mariborska tiskarna d. d,
pomnim
POUK
v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Poučuje se dnevno. Traja: 3—G mescev. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6	23	6—1
Zamenjam prk lično stanovanje v Majstrovi ulici z dvema sobama, pritiklinami in električno lučjo za enako stanovanje s tremi sobami in vrtom na periferiji mesta Plačam selitvene stroške. Naslov v upravi »Tabora*. 6 2—2
Pes volčje pasme po ceni na prodaj. Nsslov v upravi. 24
Stanovanji na zamenja s
1. februarjem 1924 v Ljubljani, obstoječe iz treh sob, kuhinje ia ostalih pritiklin v pritličju za enako ali večje v Mariboru. Ponudbe so naj pokljajo pod »Stanovanje štev 10540* na upravo. 38 3—1
Drva, suha, eepsna in žagana dostavi Andrej Oset, telefon 88, Aleksandrova c. 57.
2891 10—10
P>©jrjjf3
(jo nizkih cenah vedno v zalogi pri tvrdki
K. Worsclie, Maribor
Gosposka ulica 10
la JI 11 Tl Mi k E ? PHRI2H
Zavarovalna dlTMS&a sa SlvIJenska zavarovanja vseh ots#.
Rezervni lapflal 888,639.080 fraakov. - Jamslvenl WM n Jugoslavijo mm
GENERALNA REPREZENTANCA
N ARI BO R —
2972	LekarnSSka	uSica	4
Mala oznanila.
Akademsko Izobražen gospod, jurist žoli katerekoli postranske službe 2—3 ure dnevno, dajal bi tudi pouk v (semščini ali slovenščini. Dopisi pod »Zmeren honorar* na upravo lista.	19
Mlad uradnik, v amerikan-skom knjigovodstvn dobro vpeljan, zmožen slovenskega, srbo-hrzatskega in nemškega jezika ter slovenske stenografije, želi nastopiti kot knjigovodja, korespondent ali skladiščnik pri kakem podjeija. Cenjene ponudbe pod »Za nesljiv* aa upravo.	21
Trgovski pomočnik, špecerij ske stroke išče službo na deželi ali v mestu izven Maribora. Ponudbe pod »Izvtžban* na upravo lista.	13	2—2
Brezplačna moč se nudi lesni tvrdki ali industrijskemu po-dietju, državni uradnik srednje starosti, vešč modernih jezikov. Ponudbe na upravnišlva »Tabora* pod »Zanesljiv in energičen*.	*	5—1
Specljalnl moderni damski česaini salon za fr ziranje dam, negovanj obraza in rok, ma-■aža in parna kopelj obraza, barvanje las, izdelovanje vsako vrstnih la=ničarskih del Po-■trežba pod vodstvom g Maly prvovrstna. Abonma v in izven salona se sprejemajo, Posebni vhod skozi vežo. Obisku se priporoča Fran Novak, brivec—frizer, Aleksandrova cesta štev. 22.	2623 50—14
Knjigovodja bilancist se priporoča za sestavo letnih bilanc in vodstvo knjig. Naslov pri upravi »Tcbora*.	35
Fran Topič, ravnatelj in koncertni vodja Glasbene Matice, poučuje privatno gosli (Ševčik metoda), klavir in so-lopot e v svojem stanovanju. Državna cesta št. 24, II. ndstr. desno (poleg tvrdke Kresnik). Ponudbe pismeno na upravo lista.	31
Trgovina, dobro vpeljena na
prometnem kraju v Maribora, radi preselitve po ceni na prodaj. Naslov pove uprnvništro »Tabora*.	33	G—1
,Meblovana soba, popolnoma
separirana, se takoj odda. Ob železnici št 6/L. desno 28
Dobroidoča trgovina, z inventarjem in blagom, se odda takoj v najem, Naslov pove uprava.	20 3— 1
13/< orala dobro njive se proda ali odda v_ najem. Vpraša sa v gostilni Škorc, Vodnikov trg 3.	32 2-1
Hiša, enonadstropna, v dobrem stanju, nasproti delavnic j. žel., Studenc’, Krekova ul. 4, se proda za Din 175.000.—. Ponudbe na Maks Rolnik, Studenci, Aleksandrova 5.	27
Nevo zidana hiša v Slov. Bistrici v mestu, t velikim vrtom, takoj na prodaj. Cena 220 000 K. Pojasnila se dobe pri lastniku Florijanu Petnik, Slov. Bistrica.	8
Na Silvestrov večer je bila izgubljena na plesu v Narodnem doma zlata zajseatnica In denarnica is sivega usnja z denarjem in drugimi malen kostmi. Najditelj se prosi, da najdeno odda proti odškodnini v trgovini Ivanka Wcixl, Gosposka ulica 17.	36
Moderno in hlgljensko urejeni brivski salon Fr. Novak, Aleksandrova cesta 22, se ccnj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 2622 50-14
Lepo stanovanje v bližini koroškega kolodvora se zamenja za enako ali večje, najraje r graškem ali meljskem predmestju. Izve se v Tvorniški cesti 24/11., vrata 6, 11 3—2
čevljarska delavnica Ivan Pirc, Koroška cesta 1 sprejema naročila po meri, izvršuje popravila hitro in po najnižjih cenah. Slavno občinstvo se nato opozarje ter se najtopleje priporoča, 10 5 — 2
•
Lokal s stanovanjem in inven tarjem na prometnem kraju v Studencih pri Mariboru se takoj proda. Vprašati: Studenci. Aleksandrova cesta 33. 9 2-2
črna zimska suknja, predvojno blago, skoro nova, po ceni na prodaj pri krojaču Zotter-ju, Dravska ul. 10.	, 3—3
Singerjev šivalni stroj na
prodaj. Maiej, Cankarjeva ul. št. 3.	34
išče za takojšnji nastop večje industrijsko podjetje v Mariboru. Javijo naj se samo starejši, resni gospodje, ki imajo dolgoletne izkušnje pri večjih podjetjih in ki so verzi-rani zlasti v amerikanskem knjigovodstvu in mezdnih poslih in katerim je do dobro plačanega stalnega službenega mesta. Reflek-tanti morajo biti jugoslovanski državljani, v govoru in pisavi vešči slovenskega, hrvatske-ga in nemškega jezika. Ponudbam naj priložijo fotografijo in prepise izpričeval. Poslati jih je pod šifro »Perfektna moč“ upravi lista.	n 2_2
nun
ir takoj
po dnevnih cenah s skladiKa v ZAGREBU
vsakovrstne stroje in o r odJ@
za mizarje, tovarne pohištva, kolarje in-žage, ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, za tovarne kleparskih in kovinskih izdelkov itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev za olje in bencin, kakor tudi popolne opreme za varilnice.
ALAT I STROJEVI D. D.
KARL 3ETZBACHER, ZAGREB
VlaSka ulica 25.
695 18—18
i
$	6S
!	M
i
H	iil
NEHIGIJINiOfO JE, 1
j	ako brivec uporablja pri britju čopič, kateri je
M	naivečii nrpnnšalpc	mir.	rthl&nitn Uirri..
i	nnjvečji prenašalec bolezni, zato obiščite bigi-
jenično brivnico Fr. NOVAK, Aleksandrova 22,	m
Ji	kjer je postrežba brez čopiča, čista in prvovrstna.	I
H	88
US	■*	Ja
■	a	53
g	cs	M
ffl	sa
Posteljno perje
v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah se dobi samo pri
J. Preac
manufakturna trgovina Maribor 2980_________________ Glavni	trg	13.
Za neveste in ženine \
dobite najlepše opreme ppl najveijl zčiHosI pohištva *
ERNEST ZE&ltlKA j
29	IMariboPj	S©3s5sa	tsfEsa	Slov. S.
mnaanBnSaBHraHOB
Lesene 2751
■g v
izdeluje in dobavlja najhitreje
H\m
delnica Ha
MARIBOR.
zavarovalna družba za požar, vlom, nezgode, jamstvene dolžnosti, transporte vaiore, živino, avle 1.1. d, — Rezervni kapital 50,000.000 funtov sterlingov.