N«j večji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • - • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. No. 275. — Stev. 275. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 23, 1935. — SOBOTA, 23. NOVEMBRA, 1935 TELEFON: CHelsea 3—3878 Volume XLIII. — Letnik XLIIL I ABES1NC1 SO OBKOLILI SOVRAŽNIKA PRI MAKALE Anglija je poslala italijanski vladi ostro noto SEN. BORAH BO KANDIDIRAL Bivši senator ga poziva, naj kandidira za predsednika. — ' Položaj je neizpremenjen," pravi Borah. WASHINGTON, 1). C., '2± novembra. — Bivši senator iz Ohio, Roscoe McCulloch, je pozval senatorja Williama E. Boralia, tla se poteguje z republikansko nominacijo z a predsedniškega kandidata, toda Borah še vedno noče priti z besedo na dan, ako bo kandidiral. "Položaj je ueizpreme-njen," je rekel, ko je govoril z bivšim senatorjem iz Ohio. MeCulloch je Borahu rekel, da je v Ohio močno razpoloženje zanj. Borahovi prijatelji ga hočejo v raznih državah pri primarnih volitvah postaviti na glasovnice, toda v Ohio je mogoče »to boriti samo s privoljenjem kandidata. NORTH PLATTE, Neb., 22. novembra. — Keith Neville, ki 'zastopa državo Nebraska v demokratičnem narodnem odboru, je rekel, da naj senator G. \V. Norris, katerega podpira tudi predsednik Roosevelt, nastopi pri primarnih volitvah kot demokratski kandidat za senatorja. Ako Norris kandidira kot republikanec ali pa kot neodvisen, demokratska stranka zanj ne bo mogla glasovati. Governor Nebraske R. L. Cochran je s predsednikom RoosevMtom istega mnenja, da naj Norris obdrži svoje mesto kot senator, dokler živi. DIJAŠKI NEMIRI SE ŠIRIJO Izgredi v Varšavi in Budimpešti. — Protičeške demonstracije v Varšavi. — Policija preiskuje dijaške klube. MARŠAL GIARDINO UMRL TURIN, Italija, 22. nov. — Bivši italijanski vojni minister v svetovni vojni, maršal Gaetano Ettore Giardino, je umrl za pljučnico Star je bil 71 let, Maršal Giardino je foil delegat na versaill^kih mirovnih l>ogajanjih. Prejel je najvišje italijansko odlikovanje reda Annunziata, po katerem je postal "kraljev bratranec V. Maršal Giardino je pripada! triumviratu, čigar naloga je bila doseči zmago nad Avstrijci. Druga dva člana triumvira-ta sta bila generala Diaz in Badoglio. V juniju, 1916 je Giardino 'vodil svojo 48. brigado k napadu na Gorico. Kmalu nato pa je bil poklican v Rim in je bil imenovan za vojnega ministra in senatorja. Po porazu italijanske vojske pri Kobaridu je bil general'Giardino i-menovan za šefa generalnega štaba pod novim vrhovnim poveljnikom generalom D Lazom. V bitki pri Vittorio Veneto od 24. oktobra do 3. novembra je vodil splošni napad na avstrijsko črto. 4. novembra je av- VARKAVA, Poljska, 22. novembra. — Medtem ko so oblasti skušale nastopiti proti poljskim dijakom, ki so pričeli veliko kampanjo proti Židom, je prišlo do protičeškiu demonstracij, tekom katerih je bilo na čehoslovaskein poslaništvu razbitih sedem šip. Naučni minister Crylmski zagotavlja, da bo takoj odredil vse potrebno, da bo na vseučiliščih in višjih šolah v Varšavi in L v ovu zopet postavljen red. Policija je pričela preisko-' vati dijaške klube, da najde dijake, ki nosijo krivdo pri zadnjih protrsemitskih izgredih. Neka poljska dijakinja * Varšavi, katero so videli v družbi nekega židovskega dijaka, je morala svečano obljubiti, da ne b o več občevala z Židom. Nekega poljskega dijaka, ki je šel na izprehod z neko židov-ko, so pretepli. Neka dijaška "arijska" skupina je sklenila, da bo poljske dijake nazivala "kolegi", židovske dijake pa samo z "gospodom". BUDIMPEŠTA, Madžarska, 22. novembra. — Protisemit-ske demonstracije, ki so imele za posledico, da je bilo budim-peštansko vseučilišče zaprto, se v glavnem mestu nadaljujejo in so se razširile tudi po deželi. Na konservatoriju v Budimpešti je prišlo od resnih spopadov med policijo in antise-mitskimi demonstranti. Dijaki so skušali priti v zaprto vseučilišče, toda močna policijska l straža jih je razgnala. Pri tem je bilo aretiranih kakih 100 dijakov. VSE KATOLIŠKE KNJIŽNICE ZAPRTE V MONAKOVEM MONAKOVO, Nemčija, 22. .novembra.—-Policija je danes zaprla v tem mestu vse katoliške knjižnice. V nekaterih so baje našli 'knjige, ki jih je na-zijski cenzor prepovedal. strijsko vojaštvo zapustilo za-kope in pustilo na fronti puške in topove. V septembru, 1923 je bil poslan na Reko, da prevzame ta-mošnjo upravo. Na Reki je o-stal kot vojaški governer do rapallske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, 1. 1924. Istega leta je bil imenovan za državnega ministra in je dobil naslov maršal. MLADENIČ OBSOJEN NA SMRT Deček je s svojim tovarišem umoril lastnika kokošje farme.—Umor je bil premišljen in hladnokrven. MOUNT HOLLY, N. J., 22. novembra. — Po dveurnem posvetovanju so ]>orotniki x»ro-ti 28 let staremu George II. Hildebrand in 16 let staremu Johnu S. Cimiengo potrdili krivdo umora 65 let starega lastnika kokošje farme Herma na Eilers v Florence, N. J. Porotniki se niso poslužili postavne pravice, da bi morilca priporočili v milostno sodbo. Xa zahtevo zagovornika S. K. Heibrona je sodnik Frank A. Hendricbson razglasil razsodbo, po kateri bosta oba morala umreti na električnem stolu v tednu, ki se prične s 5. januarjem. Oba morilca sta priznala, da sta bila usodepolnega dne 7. oktobra na Eilersovi farmi v namenu, da dobita denar za cigarete. Hiša pa je bila temna in zaprta ter sta zopet odšla. Pozneje je bil Eilers najden mrtev, prestreljen skozi glavo in prsi. Da ta njun zagovor oslabi, je državni pravdnik poklical za pričo policiste, ki so izpovedali, da sta oba takoj po aretaciji svoj zločin priznala. Obtožnica je njun zločin vzela kot roparski umor. 16-letni Cimiengo je oddal smrtna strela. NEMČIJA SE PRIBLIŽUJE FRANCIJI KONDYLIS PRIPRAVLJEN ODSTOPITI ATENE, Grška, 22. nov. — Regent maršal Jurij Kondvlis je naznanil, da je skončal s politiko. Kondylis je pred enim mesecem strmoglavil republikansko vlado in je razglasil monarhijo. Politični opazovalci so bili mnenja, da bo ostal tudi pod novo vlado v prvih vrstah. "Svoj odstop bom vložil v pondeljek zvečer," je rekel Kondylis. "Obenem pa bom. kralju tudi razvil svcjr torije o vladi.'' RIM, Italija, 22. nov. — Grški kralj Jurij II. je bil dopoldne v avdijenci pri kralju Viktorju Emanuelu, zvečer pa pri ministrskemu predsedniku Benito Musoliniju. Posebno tej avdijenci pripisujejo veliko važnost. Italija je bila zelo vznemirjena, ker je bilo slišati, da hoče Anglija Grški odstopiti o-tok Ciper, Grška pa bi v zameno dovolila Angliji mornariške postojanke v grških pristaniščih. In o tej zadevi sta najbrže razpravlja kralj ia Mussolini. Hitler je razpravljal s francoskim poslani-kom. — Konferenca velike važnosti za celo Evropo. BERLIN, Nemčija, 22. nov. — Govorice o poskušanem zbližan ju med Nemčijo i n Francijo ^o zavzele trdno podlago, ko sta dve uri razpravljala o odnošajih med obema državama Hitler in francoski poslanik Andre Francois-Ponce t. Ta konferenca je velike važnosti, ker se je Francois Pon-cet ravnokar vrnil iz Pariza, kjer se je posvetoval z ministrskim predsednikom Lavalom in predsednikom Lebrunom in ker je nemški poslanik v Pari-v Berlin. Na konferenci'tbed Hitlerjem in francoskim poslanikom je bil navzoč tudi zunanji minister baron Konstantin Neurath. Uradno naznanilo samo omenja, da se konferenca vršila v prijateljskem ozračju. Poučeni krogi pa trdijo, da so na tej konferenci razpravljali o celem problemu glede odnošajev med Francijo in Nemčijo ter o Locarnski j>ogodbi. Vendar pa konferenca ni šla globoko v podrobnosti, temveč se je o-mejila samo na splošno razmo-trivanje problema. Ker je imela ta konferenca namen zgladiti pot do zbliža-nja med obema državama, je največjega pomena za celi evropski položaj. Nobena država ni stavila določnih predlogov, ki pa bodo gotovo stavljeni v bližnji bodočnosti. Francoski krogi odkrito priznavajo, da se Lebnm in Laval ^avzemata za prijateljstvo z Nemčijo, nasprotno pa želi tako Hitler kot vsi njegovi svetovalci, da bi prišlo do sporazuma s Francijo. Ta konferenca pomeni zmago za Hitlerja Od prvega po-četka svoje vlade je Hitler po-vdarjal, da sklene medsebojne sporazume z vsemi sosednimi državami, katerim obenem je ponudil nenapadalno pogodbo. Glede Francije je Hitler po saarskem plebiscitu v svojem govoru po radio izjavil, da do Francije nima več nikakih zahtev in je zopet ponudil svojo roko v spravo. Toda vse te ponudbe je bivši francoski zunanji minister Luis Barthou zavrnil, ker Hitlerju ni -zaupal in se je rajši nagnil k Rusiji. Za Ruse pa ni nikaka tajnost, da Laval ni tako navdušen za zvezo z Rusijo, kot je bil njegov prednik, toda pogodba ga veže do Rusije. Za sedaj pa se obe stranki zavedate, kako velik prepad obstoji med Francijo in Nem- AMNESTIJA NA GRŠKEM Kondylis pripravlja 1 i -stino v podpis. — Veni-zelisti bodo izpuščeni. Republikanska fronta zlomljena. ATENE, Grška, 21. nov. — Maršal Jurij Kondvlis pripravlja amnestijski razglas, katerega bo kralj Jurij podpisal v nedeljo, ko se vrne v Atene. Med onimi, ki bodo deležni kraljeve amnestije, bodo tudi Veuizelo-sovi častniki v vstaji v marcu in kmečki uporniki. Vlada še ni na jasnem, kaj bi napravila z več sto komunisti in republikanci, ki so bili po obnovitvi monarhije izgnani iz dežele. Voditelj republikancev Aleksander Papanastassiou je priznal, da je republikanska fronta zlomljena, ker je Venizelos priporočal popustljivost proti kralju; obenem pa ie »otrdil, da bo njegova stranka ostala zvesta republiki. Poljedeljski minister John Theotokis je rekel, da bo maršal Kondvlis takoj odstopil, ko pride kralj in da se bo kralj posvetoval z vsemi političnimi voditelji, tudi z republikanskimi, prodno bo sestavil svojo vlado. RIM, Italija, 21. nov. — Grš ki kralj Jurij IT. bo imel an gleškega kralja Jurija za svoj političen zgled, ko bo zopet zasedel grški prestol/ Kralj je prišel v Rim, da razpravlja z Mussolinijem in kraljem Viktorjem Emanuelom o irrško-ita-lijanskem prijateljstvu. Kralj je sklenil, da ostane ne vtralen z ozirom na grške politične stranke. To je pokazal taVoj, ko sta prišla dva državna poslnnca Kondvlisove stranke in sta mu naznanila, da sta ga prisTa pozdravit v imenu vlade in da ga hočeta spremiti na Grško. Kralj pa ju je odslovil ter jima povedal, da jih bo videl doma. MASAB7K BO ODSTOPIL PRAGA, Čehoslovaška, 24. nevembra. — Prihodnje dni bo Tomaž G. Masaryk odstopil kot predsednik čehoslovaške republike. Odstopil bo zaradi slabega zdravja. Zatem se bo sestala narodna skupščina ter izvolila novega predsednika. Izvoljen bo najbrž sedanji zunanji minister dr. Edvard Beneš. čijo in da ga bo zelo težko premostiti. Za Nemčijo je največji problem demilitarizirano Pore nje. Ker pa Hitler stanovitno zahteva enakost s Francijo, tedaj bo tudi sedaj gotovo zahteval, da je demilitarizacija v Poresnju opuščena, ali pa je postavljena v istem obsegu na francoski strani meje. V ENAJST UR TRAJAJOČI BITO SEVERNO OD MAKALE JE BlL PORAŽEN MOČAN LAŠKI ODDELEK ANGLIJA NEPOPUSTLJIVA Na zadnjo italijansko noto je včeraj angleška vlada ostro odgovorila, da ima dovolj vzroka za u-vedbo sankcij ter da noče o tem več nadalje razpravljati. Ta odgovor je najostrejši, kar jih je bilo izmenjanih v zadnjem času med Londonom in Rimom. Angleški vnanji minister Sir Samuel Hoare je rekel, da se Anglija točno drži določb Lige narodov ter izrazil željo, da bi se jih tudi Italija držala. Anglija ne bo v ničem popustila, pač bo pa šla še dalje. V najkrajšem času bo prepovedala pošiljati v Italijo olje in premog. CESARJEV SIN PADEL Iz Rima poročajo, da je bil v zračnem spopadu usmrčen Asfu Wosan, najstarejši sin abesinskega cesarja. , Nedavno je bilo rečeno, da se je sin spri z očetom in začel kovati zaroto proti njemu. Ta laška vest je najbrž izmišljena, kajti zadnja poročila Havasove agenture iz Addis Ababe pravijo, da se nahaja princ v glavnem mestu ter da je z očetom v najboljših odnošajih. ITALIJANI OBKROŽENI Italijanski poizvedovalci pravijo, da so Abesin-ci popolnoma obkolili mesto Makale. Cesarjeva armada je oddaljena komaj petnajst milj od mesta ter je zavzela utrjene postojanke. Nadalje so razkrili opazovalci, da so koncentrirani močni abesinski oddelki na skrajnem severu, v neposredni bližini eritrejske meje. V tem sektorju vojujejo Italijani defenzivno vojno. Italijanski voditelji se predobro zavedajo nevarnosti ter se pripravljajo na presenetljiv napad od strani Abesincev. 300 PADLO Vojaki ras Seyuma so napadli močan italijanski oddelek v bližini Makale ter usmrtili nad tristo Italijanov. Bitka je trajala enajst ur. Ostanki Italijanov so se umaknili proti Wormberti. ŽENE IN OTROCI 2RTVE BOMB Poročevalec James A. Mills poroča: — Predno sem odletel iz Jijige proti Daggah Bur, se je pojavil na letališču ras Nasibu ter mi želel srečno pot. Pol ure zatem sem bil že na svojem cilju v Daggah Bur, kjer načeluje dr. Robert W. Hockman ameriški bolnišnici. Raz poslopje vihra ameriška zastava ter opozarja Italijane, naj ne mečejo bomb. Bolnišnica je polna rajencev. Značilno je to, da je med ranjenimi devetdeset odstotkov civilistov, med njimi pa dosti žensk in otrok, ki so postali žrtev italijanskih zračnih napadov. s Južno od mesta so mi pokazali ostanke italijan-* skih tankov, ki so jih Abesinci zaplenili in razdejali. Italijane, ki so jih ujeli v bližini tankov so obgla-vili, češ, da je to najuspešnejše svarilo za njihove tovariše, ki skušajo Abesiniji odvzeti neodvisnost. Vsepovsod, kamor sem prišel, sei\i opazil veliko* navdušenje za abesinskega cesarja. _ . _ ; ^ ^ Tf jfrB V D "A New York, Saturday, November 23, 1935 THE LAHGES? SLOVENE DAILY IN U. 8 .'A. 77 Glas Narbda" ! OwbM and Publiafcad by SLOY1EN1C PUBLISHING COMPANY 1A Corporation) Preddant Treti. M thm corporation and ad«i addrMBea of a bore officers: _Mew Yark City. N. I. "GLAS NARODA" (Vtiw ef Um PMpIc) Pay Bxccjtt Soafayw and Holiday« Ma rdja aa fc POl Wl ■4MMn*vv*r«r<^i< la Cetrt In . . fftOO . $8j00 Za Jfew York aa oalo lato ...... f7.00 Za pčl leta .............$8.60 Za tDMemitro at oelo Mo 97.00 Za pol leta ................... «840 Subscription Yearly 96.00 Adrei lleuineat on Agiuuumit "Qlaa Naroda" lstoaja rsaM dan lavaemai nedelj Id prasnlkor. brea pod pica In osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli »oiUJstl po Money Order. Pri spranem*! kraja naročnikov, prosimo, da ss naaa tndl prejšnje blTattfičc nasnanj- da bltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street. New lak, N. T. Telephone: CHebn t—997« MUSSOLINI V ŠKRIPCIH Avtentično navodilo za pečenega purana vatn bo poski.no na ruppbrt Rupfert rs : -a Beer ^ I ■ m m- M : ^ m w HI & t.....ml m mmmmmmmsmsuk. ^čarujoče, iskreče se, vabljivo —je v čaši peneče se Rupperto-vo—in poleg tega zavest, da ga je še na razpolago. Ne recite Pivo, recite Ruppert's , , . s- ± Peter Zgaga mi. Diktatorji imajo dosti več skrbi kot pa drugi poglavarji držav. Bati *se jim je treba svojih sovražnikov, polegtega pa tudi svojih prijateljev in pristašev. Le toliko časa ostanejo v sedlu, dokler so pred prijatelji in sovražniki uspešno zavarovani. Prijateljev, ki postanejo tekmeci, se je mogoče iznebi-ti na več načinov. Naprimer tako kot se jili je iznebil Hitler, ko jih je dal dne 30. junija 1934 kratkoinalo postreliti. Mogoče jih je pa tudi poslati v puščavo, kot zgodilo italijanskemu generalu Italo Balbi. Ko se je vrnil s svojega uspešnega poleta, ki ga je vprizoril iz Rima v Chicago, ga je poslal Mussolini v libijsko puščavo. Ljudem se je preveč priljubil, in Mussolini ga je napravil neškodljivega. P redno ise je začela vojna v Abesiniji, se je moral Mussolini odločiti, komu bo poveril poveljstvo nad italijansko ar mado. Vpoštev je prišel njegov najbližji prijatelj, general de Bono, ki je vodil pred leti fašistični pohod proti Rimu. Toda de Bono je eden najslabših generalov, dočiin zmožni italijau ski generali niso posebni prijatelji fašizma. Mussolini se je odločil za de Bona. V A besi ni jo je poslal nezmožnega generala, upajoč, da bo kmalu zagrešil napako/ ki bo dala povod njegovi vpokojitvi. Mussolini jeva domneva je bila pravilna. Pri > vojen i prodiranju v Aibesinijo je de Bono naletel na istotako malo odpo ra kakor svoječasuo ua "prodiranju" proti Rimu. De Bono je streljal kozla za kozlom, in slednjič ga je bilo treba pozvati nazaj v -domovino. Toda de Bono je moral dobiti namestnika. Zmožni italijanski generali so jezni na diktatorja, četudi mu navidez vdano služijo. Vrliovno poveljstvo je poveril svojemu zagrizenemu nasprotniku generalu Badoglia. Dejstvo, da je bil Mussolini k temu prisiljen, dokazuje, na kako slabih nogah stoji fašistična vlada. Badoglio je že večkrat odločno nastopil proti fašizmu, in Mussolini ga je že parkrat mislil odstaviti, toda italijanski kralj mu tega ni dovolil. POMANJKANJE VODE V ABESINIJI Mogoče je Mussolini že zdvomil o italijanski zmagi. Ako bi bili Italijani poraženi in bi bil Badoglio v Rimu, bi bilo za Mussolinija dosti bolj nevarno kot če bi bil Badoglio na fronti poražen. Iz vsega tega je razvidno, da je navzlic zmagam v Abesiniji Mussolinijevo stališče dosti bolj omajano kot je bilo pred izbruhom vojne. Diktatorji >so že od nekdaj žrtvovali na stotisoče človeških življenj, samo da so se vzdržali v sedlu. To dela danes Mussolini, jutri bo pa mogoče Hitler napravil. Ta dejstva jasno razotlevajo, tla je diktatura najbolj nevarna in najbolj nečlovečansku izmed -vseli vladnih oblik. ('imprej bo ta vladna oblika odpravljena, tembolje bo za človeštvo. Italijanski listi objavljajo stalno obširna poročila o napol ih vodilnih krogov, da bi italijanske čete na abesinskili frontah preskrbeli z vodo. V Eritreji kopljejo neprestano se je to*vtxlniak"> »iij bi rabili v ta namen, pa so se z ozirom na velikost armade, ki vode jmtre-buje, izkazali za nezadostne. Organizirali so zato z velikimi denarnimi žrtvami prevoz pitne vode s {»osebnimi ladjami eelo iz Italije skozi Sueški prekop in Rdeče morje v Massano. Italijanski tisk je gotovo upravičeno ponosen z izvedbo te or-/ranizaei je. Poedinemu vojšča-ku je zagotovljen dnevni obrok 2 litra vode, pišejo časnikarji / zadovoljstvom, malo sko|>o je -ieer to, priznavajo, a vendar . . . Ali V" v rope i se menda ne za-vedajno. koliko požrtvovalnosti in sninoprema go vanja je treba, da vztraja človek s tako pičlo merico vode v teh kra-jih. Sonce se dviga čedalje višje. Ze od treh zjutraj j«- kolona na pohodu, da bi izkoristila jutranji hlad. Vsak vojak ima ob boku dve steklenici po en liter vode. "Vodopivci" so že davno izpraznili vsebino eife steklenice — a ura je šele deset! Sonce se dviga, pali čedalje huje in se zdi, kakor da bi se hotelo v zenitu raztaliti in v kapljah pasti na tla. TTstniee so večini mož že razpokale in jezik jim leži v ustih kakor košček usnja, ki.se je posušil nad ognjem. Prah iz solnih step lega v grlo kakor smirek. Ne beseda ne pesem ne vstaja iz ust. Nad obzorjem se vrtinčijo ogromni peščeni smrki, veter, ki je vroč, kakor da veje iz peči, jih žene bližje in jim nenadoma spreminja smer. Pred očmi plešejo človeku v bliska-jočem se zraku modri in rdeči krogi. Vojak novinec nosi še zaščitil" naočnike zoper sončni žar, dokler jih nekega dne ne »zgubi ali nevede stre, stari " kolohialec" pa nima proti neusmiljenemu soncu ničesar ra-/en svoje ustrojene kože in navade, da gleda predse s priprtimi vekami. Samo malo vode še, le majhen požirek, toliko da se ovla-žijo usta in mogoče še grlo. Saj ne bo nihče takoj opazil, tla si jo jH)kiisil iz rezervne steklenice Komur je trpeti s težkim o-prtnikom na hrbtu pod tropskim žarom in v tropski žeji, temu uganjajo možgani čudno matematiko. Mahoma ugotovi da vsebuje steklenica prav za prav nekaj več nego liter, en sam požirek bi tedaj ne |K»se-v predpisano količino. Tu tako okusi mučeni človek še drugi požirek, ki je večji, nego je nameraval, toda topla voda ga ne odžeja in ne osveži. V ozemljih, kjer je malo vode, je druga steklenica namenjena z \ kuho. Ko se kolona ustavi, stopi podčastnik h kuharju in strogo pazi na to, da odda vsak mož določeno količino vode. Meri jo s posebno mero. Četrt litra je za juho, četrt pa za kavo, ki se ji noče odpovedati noben kolonialni vojak. ('V se že odpove, se odpove rajši jedi. 11 Vod o pivec" v koloni se je ob rezervni steklenici odpovedal najprvo zelenjavi, potem RAZLIKA V zadnjih letih je večkrat slišati trditev, da je med moškim in žensko samo v spolu razlika, sicer da je pa ženska usposobljena za vsa dela, ki so jih "doslej vršili izključno le moški. Ženske so zdravnice, sodnice, raziskovalke, avijatičarko in sploh -vse, na kar iso si lastili edinole moški patent. Tem trditvam nikakor ne bom ugovarjal, ker so v gotovih ozirih resnične, želel bi pa poudariti, da je med moškim in žensko še vedno dosti razlike. No, pojdi za žensko in opa- inesu in omaki, končno ko hoče okusiti tretji požirek, opazi z grozo, tla jo je že skoraj popolnoma izpraznil. Podčastnik pa stoji pri improvizirani, kuhinji, opazuje' strogo, kako izlivajo možje steklenice v vedra, ki so pripravljena za kuho, in si zapomni s smrtno sigurnostjo vsakega, ki v to ali ono vedro ni vlil ničesar. Pri delitvi mena že stoje jedilne posode v vrsti po tleh in nekatere, ki pripadajo možem, ki so rezervno vodo popili, ostanejo prazne, to je: napolnijo jih z nekuhanim fižolom, z zrni kave . . . kajti vsak vo jak dobi to, kar mu gre, toda če ni oddal vode, dobi svoj obrok pač neskuhan. Kolonialna vojna je trda in brutalne. Podčastnik ne more ravnati drugače. Ljudje se morajo za vsako ceno privaditi, tla vztra jajo s količino votle, ki jim j" odmerjena. Nihče ne more zahtevati, da bi vsi drugi trpeli »n žvečili košček lesa zavoljo nekaterih, ki ne morejo vzdržati. Vojak, ki je navajen tro|>-skili krajev, zna žejo seveda prenašati kakor velblod. Vode sploh no pije, temveč si pri vošči od časa do časa požirek, poplakne grlo in izpljune potem vodo v pesek. Kolonialec ve, da se tisti, ki mnogo pijejo, mnogo potijo, potenje pa človeka slabi in mu razjeda kožo. Tako mu utegne ostati malenkost vode, čeprav samo pol kozarca, ki jo tovariško nameni "vodopivcem". Pa ker so ti za kolon ialne razmere nenasit-' &vici za ni. jim niti ta tovariška nesebičnost ne pomaga mnogo. Vsak mora postati trd, to je načelo, ki mora vladati v tropskih krajih. Na knrtah so seveda tudi ozemlja, ki obetajo z modrimi trtami rek in potokov mnogo vode. Toda kdor se zanese nato, so lahko krvavo zmoti. V ve- TRIJE KYINTALI TEŽE NA ENEM PRSTU Jordan Vidmar z Vrdele, ki je "zaposlen v tržaški ladjedelnici sv. Marka, je vztligaval železno blagajno, težko tri kvin-tale Težka, kakor je bila, mu je padla na tla. Ker je ni mogel pravočasno izpustiti, mu je blagajna zmečkala ali bolje rečeno odsekala s svojim robom prsta-nec leve roke. ZALOGE EATA '-»"'HWrn iiSaWBMHmB'MMiW'JMe Važno za potovanje. m m m w< rtr PERMIT, trpi nntt i j — * i,i.» t IBM < H ■ J »MM O J Tmm. da pntAyttu BUREAU 216 We* I Mt Street New Yorlc, M .Y. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. W ITALIJO t t 2.T5 9 S.IS $ us mw ! t t lt S $ S3J* mm Ur M Ur Ur Ur Ur III II cm SEDAJ HtTEO MENJAJO 90 M AT EDEME CENE PODVRŽENE 8PEEMEMEI OOtU AU DOLI Prejeulk doM ▼ atares kraja teplav dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVBftCJBM* It CABLE U1RR ZA HI- STOJMNO lU- SLOVENK PUBLISHING COMMENT "Gt*» Narodi" ML L eini primerov gre namree za izsušene struge, ki se v njih ,-retekajo deroče vode samo v določenem letnem času. Takrat fo vse ozemlje spremeni v morje, ki pa v nekoliko dneh usahne in ostavi za seboj le kakšno mlako, v kateri se redi zal etra moskitev. V oktoberski številki mesečnega bulletina Društva narodov >i med drugim tudi podatki o zlati rezervi poedinih držav, razen Sovjetske Rusije odkoder nimajo točnih podatkov. Svetovna zaloga zlata ki je od konca februarja do konca maja padla na okroglih 400,000,000 dolarjev start1 »late vrednote, je poskočila d«> HO. septembra za okroglih 300,000,000, in je bila v tem času na okroglih 40,-000.000 večja kakor ob koncu lanskega leta. V razdobju med Iron 'oni decembra lanskega in koncem septembra letošnjega leta so padle vidne zaloge zlata v valut: zlatega dolarja kakor sledi. V Franciji za 399 milijonov na Holandskem za 129, v 103, v Italiji za 82, v Holand^ki Indiji za 13, skupaj torej v teh petih državah za 720 milijonov. Nasprotno je pa narasla zaloga zlata v Zedi-njenih državah za 668, v Kanadi za 55, v južnoafriški uniji za 18. na Japonskem in Norveškem za 14 milijonov, skupaj torej za 769 milijonov. Vidne zaloge zlata drugih držav izkazujejo le neznatne poraste odnos-no padce, ki rezultirajo v celoti v padcu za 9,000,000 dolarjev. Naročite se no "Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih državah. 1 » - ■-- —r Za Božič... NE MORETE BOLJ RAZVESELITI SVOJIH SORODNIKOV iN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT CE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI D E N A R N E NAKAZNICE SLOVENIC PUBLISHING Company (Travel Bureau) ^ 216 WEST 18th STREET : : NEW YORK zuj jo, če se je odločila, da kupi nov klobuk. Ženska stopi v trgovino, kjer so vse mogoče stvari naprodaj. Najprej se odpravi v oddelek, kjer prodajajo čevlje. — No, kakšni čevlji bi vam bili pogodu ? — jo vpraša ulju-den prodajalec. * — Kakšni čevlji — se začudi — saj nisem prišla čevliev kupovat, pač pa klobuk. — Klobuke prodajajo v prvem nadstropju na desni strašni. In baš zato se ženska odpravi v t|rugo nadstropje na levo stran, kjer je spodnja obleka naprodaj Vse prevrže in vse pregleda in si v skrajnem slučaju tudi kak moderc pomeri. Ko ji hoče prodajalka modre zaviti, misleč, da ga bo kupila, ji povsem enostavno pove, tla ni prišla po modre, pač pa po klobuk. In tako obrede vso trgovino od vrha do tal ter pride nazadnje na svoj cilj — v prostor, kjer so klobuki naprodaj. Najprej «se razkrije, stopi k ogledalu in si pol ure popravlja lase. Ko misli, tla je frizura v redu, hodi od police do police; enkrat, dvakrat, desetkrat, ogleda si vse klobuke in pravi slednjič: — Tistega bi rada pomerila. Prodajalka ga ji da, in ona ga pomerja in pomerja. — Ne maram črnega, pravi, — morda imate ravno takega, samo da je zelene barve. Prodajalka odpre vse škat-Ije, toda enakega klobuka zelene barve ne najde. Zelenih klobukov je dovolj, toda vsak se po obliki nekoliko razlikuje oamo zaradi barve ni všeč. Nazadnje izbere zelen "kij-buk'\ ki ni po obliki podoben m- kapi in ne klobuku ter pravi: — Škoda, da je zelen. IV bi bil črn, bi bil kot nalaše zame, — Žal m i je, — odvrne u-pehana prodajalka, — take i-mamo samo zelene barve. Kupovalka nekoliko poini-sšlja, — pa kaj, nekoliko — dobrih deset minut pomišlja in pravi: — O, well, vidim, d& nimate zame nič pripravnega. Toda čakajte, tisti rdečkast tamle bi se mi mogoče podal. Pomerja rdeči klobuk in godrnja: — Seveda, bi bil, če bi bil črn ali zelen. — In tako ko-leba semintja pa ne ve, za kaj bi se odločila. Na glavi ima klobuk, v vsa ki roki enega, pred seboj na mizi pa najmanj petinštirideset klobukov. Ko ji prodajalka pove, da velja ta tri dolarje, oni štiri, tisti tam štiri in pol, se za-suče na peti rekoč: — Tudi če bi mi jih zastonj dali, nobenega ne maram. Nato ,^re in kupi v pritličju za 5 centov kos čokolade, odgrizne, se namrdne in nese ostanek nazaj ter pravi:— Tukaj imate vašo čokolado. Dajte ini nikelj Harzaj. Nočem navadne čokolade, pač pa tako, ki ima mandeljne notri. Zdaj sploh ne maram nobene čokolade. Hurry up! Nikelj sem, w lie. *rrm |n> {>olicmnim! Vidite, dragi prijatelji iu prijateljice, tako kupuje ženska klobuk. Moški pa stopi v trgovino in pravi: — Klobuk, številka sedem in |»ol. Kaj temnega. Z.i dva dolarja. Prodajalec mu ga tla. Moški vrže >tari klobuk v kot, pokrije se z novim in pravi: — All right! — vrže na mizo dva dolarja in gre skozi vrata. Tako kupujejo moški klobuke. Že vsaj jaz jih tako kupujem. Vsaka tri leta en klobuk. In vidite, baš v tem je precejšnja razlika meti moškim in žensko. "OLA 9 NARODA New York, Saturday, November 23,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. JL PKTEB VOLEK: »Saj bi tega n«* pisal, it* bi vedel, kal:o bi plačal račun. Račun za operacijo. To je bilo tako. Bom prav Kratek Oni dan .se je začelo silno priganjanje^za surovo prehrano. Dokazi so bili na dlani in jasni: V n:ju niso nič kuhali, jabolko je kača 44servirala" surovo (to j« bolj Imenitno kakor če bi 4'postregla z jabolkom"). Ser-virala c«'lo in tie kuhano. V ledeni doli so ljudje jedli vse surovo: led in lisa j in preo jezdili. To ni bilo nič več surovo in ne kuhano In smrdelo je, smrdelo, da so vsi vitamini zbežali. Zato jih j«' bilo konec! Hu-nov in vitaminov. Vitamini so prilezli na «lan Šele po vojni. Ljudem so se zagnusiie konzerve in pogruntali so. «la ni v rjih vitaminov. Vitamini so nevarni. Zadnjič je eden pad' 1 z miz«' in >«• je razpočil. I»il >e debel in poln vitaminov. Tisti ki je padel. Namreč človek. To j" dokaz za nevarnost vitaminov. f'udite se tem dokazom, toda i i in tr.kšni dokazi so zdaj v modi. Tega so krivj samo vitamini, ki so tudi v modi. Pa me je ščipnlo. Tam, kjer! imamo po navadi slepič. Toda! zdi se mi, da s«»m nekoliko preskočil. Ne, moja najstarejša-hči, tis-t.i, ki ima maturo iz kuhanja in uči gospodinje, koliko naj vzamejo tega in onega in še popra in česna in gumija in anilina ali kaj, če hočejo imeti topel sladoled, ta se je v naši hiši vrirla na surovo prehrano. Da je to moderno in se vitamini ne preženo. Rekel sem, da bi poizkusili. Račun i 1 sem, da sta s«*no in slama cenrjša od moke «n tudi bolj zal.-žet;!. Da bi poizkusili najprej, reči m o, z otavo, ki je mehkejša in jo je«lo še svinje, ki imajo kljub temu speh. Dobr >. z otavo! N«* rečem, jaz sem jo otepel za dober koš tako kakor droben janjček. Za -i 1 o je šlo. (e ne bo hujšega bomo tudi to prebavili. Trebuh se mi je sicer strašno širil VITAMINI in napihoval. Toda če že mora biti. naj pa bo! Prvi dan, drugi dan, tretji dan! Presneto, s«»m dejal, to bo pa "<'ki»j! Pri tem bom shajal še z uradniško plačo. Toda tretji lan sen? hotel |h» kosilu kakor ohičajn » leči in sem r«*s legel, 'la bi z; dremal. Kako pa! Komaj sem leij«'!, s«' mi je že pri-vaiil p.» goltu nazaj svaljek «»-tave in zobje so šli kar sami križem. Sem pa tja, sem pa tja No, ali je to kaj takšn«'-ga? Samo spati ni sem mogel. Prežvekoval sem ua vso silo. T«) mi io in švrknil po meni ter de-jal: "Les, plaveč!" S.-le zdaj sem razumel! Meni je rastel dev«'togub in \ e ti>t< , kar spada zraven. In j mm I lasmi sem otipal prve nastavke rožičkov. Mukal sem tudi toda to pride «»d muke in ns- jnukanja Najhujše Še pride. D«>k-tarji so rekli, da za operacijo .slepiča določena tarifa ni za u-radnika zastonj. (V pa ga ni in je devetognb mesto njega in ga ne s«7.«\jo odrezati in ker sem prav za prav prvi eksemplar in za takšnega ne velja pragmati-!<;j in so pri tem zašli tudi par instrumentov so rekli, da mi :ačnnijo. kolikor hočejo, ali m o pa vtaknejo v Špirit. Kdaj -te pa slišali, da krava pije špirit! Zato moram plačati operaci-jo! S ,-vojo uradniško plačo! Zdaj pa imam dobiček radi tiste <»tave! Presenli vitamini, da bi jih v-aj mogel pregnati s kakšnimi konzervami. Prosim vsaj za prazne škatle. Tak ropot boni napravil, da se bo od vročine Še solata skuhala. IMAMO V ZALOGI ia BLAZNIKQVE Pratike za leto 1936 Cena25c s poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto Y936, ki izide vkratkem. Cena 50 centov "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 'Z 17. oTOLETJA Spisal: ATiTSflBA NPRO MANZONI VAS. KI OŽIVI SAMO ENKRAT NA LETO Švedska j«' ena izmed redkih držav, ki s prav posebno ljubeznijo in pozornostjo neguje star«' tradicije svojega kmet-fkega ljudstva in skuša te starodavne ljudske običaje in šege ohraniti pred popolnim poza-hljeneir.. Iz te ljubezni je na Švedskem zrasel zavidanja vre-den in edinstveni muzej kmet-skega življenja, ki je postavljen pod milim nebom, saj bi ga ZAVOD ZA UMOBOLNE ZGOREL Nedavno je uničil požar zavod za umobolne v Montrealnf Ka nada. Vse bolnike so rešili, toda pet jih je pobegnilo nazaj v goreče poslopje, kjer ostavljeni nekje za kmetskimi hišami, se v soncu živo gibljejo čebele. Stara r-ozabljeua tradicija oživlja na dan v svoji barvitosti in idilični podobi. Ka ta l daleč priti mi se je bal. da ga spotoma dohitijo. 4iO jaz revež!" je vzklikal don Abbondio. --"Jaj, kakšni lju«lje! Kakšna srca! Nikjer ni krščanske ljubezni, vsakdo misli nase in nihče u«>-če misliti name." In si>et je šel iskat Perpetuo. "Oj, to je prav," je rekla ta; "in denar?" 44Kako naredimo?" 44 Dajte ga meni, za kopi jeni ga tu na domačem vrtu vkup z jedilnim orodjem." 44Toda... " 44Toda, toda; dajte sem; ol*lržite si kak groš 7M to, kar bi morda trebalo, vse drugo že jaz opravim.** Don Abbomlio je ubogal, stopil k skrinji, vzel svoj zaklatlek iz nje ter ga izročil Perj>etui, ki je rekla: (4Zakopljem ga na vrtu pod sniokvo" in odšla. • Le z malo se je spet prikazala s košem, v katerem je bilo nekaj brašna, in z majhno prazno košarico; v to je za«"ela naglo polaggati na v, ki so ji v mesecih lakote tako prav prišli, je bil glavni vzrok njenih skrbi in njene neodločnosti, ker je biia slišala, po|)ohio palico v roki in vsi tri j«' so šli ven skozi vratca, ki so vo«lila na mali trg. Perpetua je zaklenila bolj zato, «la ne zanemari neke formalnosti, nego ra«li ver«' v ključavnico in «luri, in vtaknila ključ v ž«*p. Don Abbondio je pogle«lal miinp grede proti cerkvi in rekel med zobmi: "Dolžnost ljudstva j«', da jo varuje, kajti cerkev služi ljudstvu. Ce imajo malo srca za svojo cerkev, bodo že skrbeli zanjo; «*e pa nimajo srca, naj se jim zgo«li, kakor s«* more.'* Vbrali so čisto tiho pot «Vz njive, vsakdo je razmišljal o svojih zadevah t«*r se oziral nae-kr«)g, zlasti pa don Abbondio, ali se ne prikaže kaka sumljiva oseba ali kaj nenavadnega. Srečali niso nikogar; ljudje so bili ali po hišah, da so jili stražili, vezali prtljago in kaj skrivali, ali po cestah, ki s«> vodile naravnost na višine. Ko je najprej vzdihoval ter nato izpustil par medmetov, je začel don Abbondio bolj po vrsti godrnjati. 44Treba bi bilo," je govoril, "«la bi tisti g«.»-spodje bili tu in izkusili, kakšno veselje je to. Lep račun bodo dajali! Medtem pa jih dobiva p«j plečih, kdor ni vsega prav nič kriv." 4*Pustite vendar te ljudi na miru; saj ti nam n«' pridejo na pomoč," je dejala Perpetua. 44To so, oprostite, vaše navadne čenče, ki nič ne odločujejo. Kar pa mi vzbuja res nevoljo..." 44 Kaj pa?" Perpetua, ki j«' na tem kosu poti lahko vse lagodno premislila «> skrivališču, napravljenem v naglici, j«» začela tožiti, da je to pozabila, da je ono slabo skrila, tla j«1 tu pustila sled, ki bi lahko pokazala pot tatovom, da je tam... 44 Lepa je ta" je rekel don Abbondio, ki jc bil ž«' toliko varen življenja, kolik«>r je bilo «io-volj, tla se je mogel prepustiti, skrben za blago "Lepa je ta! Tako ste t«) naredili? Kje ste imeli glavo ?" 44Kako?" je vzkliknila Perpetua, ob-tala za hip na mestu in dela p«*sti na boke, kolikor ji je košara to dopuščala. 44Kako.' Zdaj pridete in mi delate tak«' očitke, ki ste bili vendar vi krivi, če nisem imela glave, namesto da bi mi mi pomagali ter mi dajali poguma.' Mislila seru morda bolj na hišne stvari neg«> na svoje; nikogar ni bilo, da bi me bil podprl; biti sem morala Marta in Magdalena; če pojile kaj po zlu, si nimam kaj očitati; storila sem celo več nego svojo dolžnost." Neža je prekinila to pričkanje s tem, da jc tu«li ona začela govoriti o svojih jadih: ni se toliko žalostila radi neprilik in ško«le, kolikor zato, ker je zdaj splavalo po vodi vsako upanje, da kmalu «pet objame svojo Lucijo kajti če se še spominjate, računali sta, da se snideta prav to jesen, zdaj pa ni bilo pričakovati, da se bo doni Praksedi ljubilo priti v takili okoliščinah v te kraje na letovišče; raje bi odšla, če bi bila tu, kakor so odhajali vsi drugi letovi-ščniki. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tu« jih pisateljev. Preglejte cenil; in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala« Cene so zelo Knjigarna "Glas Naroda" ULTtTS V R TJ D J n New York, Saturday, November 23, 1935 w.m THE LARGEST SLOVENE /JAILT IN U. B. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^ - ft Glas Naroda priredil I. H 92 PRVI ZVEZEK. Zato ti hočem nekaj povedati. Tebi v korist in pouk! Poslušaj! Bisere ti trosim. Zaničuj življenje in spoštuj u-metnost! Bodi njen dobri učenec in se smehljaj, kadar vidiš, kako umazane roki vijo lavoriko okoli nizkih čel! Služijo samo dnevu, toda umetnost je večna. In kakor beži škrjan-ček pred truščem tržišča, tako tudi ti nikdar ne posveti svoje pesmi prepiru množice. Na tihem naj tvoja duša hrepeni po poletu in popolnosti. Učiti se moraš od mojstrov, kajti na njih zori duh. Toda ostani zvest naravi, ker je edina, ki podeli srcu večno mladost. Ko je Friesshardt govoril, so njegove" široko odprte oči skoro gorele v nadnaravnem ognju. Plamen navdušenja je olepšal njegov uničeni obraz in čisto kot ga še nisem nikdar slišal, je zvenel njegov glas. Toda ko kozarec, katerega ni izpraznil, zopet postavi na mizo, je grdo zategnil in spačil ob-\ raz. Robato, hreščeče od jeze, se mu izvijo besede iz ove-nelib ustnic. —- Toda poslušaj me! Hočem te tudi posvariti. Varuj se onih, ki imenujejo tovariše tvoje umetnosti. Prišli bodo« da pozdravijo tvoje delo, dvignili in nosili te bodo, dokler si jim gnezdo. Dokler ti poganja perje, kadar bodo občutili plahuta nje tvojih široko razpetih peruti—tedaj, tedaj —. Z lajajočim smehom se prekine. — Prijazno se ti bodo približevali, z vzneseno hvalo. Tn popolnoma tiho ti bodo napovedali boj. Zadeli te bodo, zahrbtno, s strupenim bodalcem. Ako čutiš pekočo rano v svojem srcu, jim tega ne pokaši! S sme-jočimi usti <»usti, da ti teče kri, kot bi ti bilo v veselje. Vzrav-naj, dvigni se k zadnjemu udarcu! In ko te zapuste moči, od ran in bolečin, tedaj dostojno leži na ležišče. Tudi v umiranju se pokaži mojstra! Toda danes, danes se moreš še smejatiSmeji se! Kar mi je že tako blizu, da kremplje davilca že čutim na s svojih rcbrili, to je pri tebi še daleč. Kadar se prične boj, naj bo ponos tvoj ščit, zaničevanje tvoje orožje. In balzam naj ti bo pogled na vse lepo! Da, lepota, lepota, ta beseda je vrhunec vsakega jezika. In samo pogle*, tam-le iz temnega nebeškega naročja teče doli v zlatem blesku: lepota! Tam iz cvetočih grmov nain duhti nasproti: lepota! Iz tega kozarea ti gleda nasproti: lepota! In tukaj! Zopet prime kozarec in ga zavihti proti Joži. Plamteč ogenj gori v njegovih očeh in nenavadno tresoče doni njegov glas: — Dekle! Tebi se klanja pesnik! Salve Regina! Lepa si, lepa na svoj posebni način. V tebi se je združil ponos malve z ljubkostjo vrtnice. O, ti kodri, temni, in žamet teh lic, in to vroče lesketanje oči, ta bujna, rdeča usta! In to cvetoče življenje udov, skrivnostni vir sladke blaženosti! Daj, dekle, daj, še moreš dajati. Toda pomisli na čas, tako naglo zbeži! Se v triumfu, na rožnatih verigah, vlečeš za seboj obožujočega prijatelja, vabiš ga s poljubi in nežnimi objemi, ga vklepaš v vezi z vzdihujočim oh! Igraje se z vezmi, potapljajoč se v opojnosti, srgejoča se v objemu, naj bi nikdar ne doživela ure, ko ti pade iz rok žezlo lepote! Naj bi se ti bokinja smrti približila s škarjami prej, predno se boš streznila v bolesti, ko boš zamenjala sladko minljivo opojnost z neskončnimi mukami praznote. Naj bi bleda, tiha tovarišica _. — Friesshardt! — zagrmi jezen klic. Koler je poskočil rdeč v obraz ter iztegne roko proti Joži, ki je bleda, z zmedenimi očiui in tresoča se po celem telesu gledala Friesshardta. Tedaj molči. Medtem ko počasi obrne obraz, zavzamejo njegove poteze strašilni izraz in zloben, strašljiv blesk se pojavi v njegovih napetih očeh. Bal sem se mučnega prizora. Da ga preprečim, skočim pokonci, dvignem svoj kozarec in pričnem z zdravico na Friesshardta, ki ga slavim kot pesnika, ki ga je obdaril Bog in vse muze. Rihard in Koler sta spoznala moj namen in sta me pustila. Pri Friesshardtu sem lahko dosegal svoj namen; obrnil se je k meni in poslušal moje besede, katere je sem in tja prekinil z glasnim smehom. Ko mu v pozdrav držim kozarec nasproti, zatuli: — Živijo, prijatelj! Živijo! S svojim kozarcem trči ob mojega — tresk — in Friesshar tov kozarec se razleti na črepinje. Za trenutek nastane vse tiho okoli mize. Mislim preskočiti neumnost tega molka, povedal sem slabo šalo in sem se skušal smejati. Vsi ostali molče. In Friesshardt z ugaslimi očmi strmi v dno kozarca, ki ga še vedno drži v svoji roki. Naenkrat zatuli: "Sedaj si mi razbil še kozarec!" V grgrajočem vzdihu se zaduše njegove besede. Dno kozarca izpusti in se z roko prime za glavo. Njegov obraz se zategne v bolesti. Ko nas po vrati pogleduje v obraz, si s tresočo roko briše čelo. Tedaj pa ga Rihard prime za ramo in ga hoče potegniti za seboj. — Pojdite, Friesshardt! Greva nekoliko na vrt! Friesshardt pa ga pahne od sebe. — Pusti me! Da bi šel? Sedaj vem, kaj sem hotel. Iti! In iskati! .V meni nekaj zveni! Struna! Zveni in čepeče pesem, ki pravi: čaka na mene, čaka na mene! Stol vrže v stran in se opoteka proti vratom, vedno govoreč: "Čaka na mene, čaka na mene, čaka na mene!" Koler zašepeče nekaj besed Joži na uho, nato pa pravi: — Peljal ga bom do voza. Moj gost je! — In ko me. za roko pelje v atelje, me prosi: — Skušajte ga še pridržati, grem I>o klobuk. Tečem na hodnik. Tam najdem Friesshardta naslonjenega na zid in venomer med kašljem mrmra pred se: *4Čaka na mene, čaka na mene. Ko pride Koler, se voljno pusti peljati na prosto. Vrnem se v atelje in vidim Riharda na terasi stati pred Jožo, ki je bila sklonjena čez mizo in si je z rokami zakrivala obraz. Tako puštim oba sama. Toda slišati sem moral. Bežati nisem mogel. — Joža! Prisrčen opomin je govoril iz tresočega glasu te besede. — Jza, nimam pravice vam očitati, kaj ste zagrešili! Toda kako ste mogli svojemu očetu napraviti to bolečino? — Ne imenujte mojega očeta! — To je bil napol zadušen glas. — Zmerjajte me z vsakim imenom, ki ga zaslužim, samo imena mojega očeta mi ne imenujte! Že spomin nanj me davi. Vesti iz Primoija. Gibanje prebivalstva. V Tržaški pokrajini je bilo rojenih meseca septembra 299, meseca oktobra 29i3, torej za 4 manj. Umrlo je v septembru 221, v oktobru pa 244 oseb, razlika znaša 23. Presežek novo-lojenčkov nad umrlimi znaša v septembru 78, v oktobru pa 51 ♦'Seb. Porok je bilo sklenjenih \ septembru 171), v oktobru ZBIRKA zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVIN- , SKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG 1 uvTnf"a JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. 1' J ' s* "e ,,0"° smP 448. Poleg poročne sezone so vplivale na število porok tudi poročne nagrade. Kako se brani Italija? 6. novembra so v zvezi z objavo protiukrepov zojier gospodarske sankcije proti Italiji izdale pristojne oblasti in ustanovi- nove določite za znižanje u-voza iz tujine. Tako je zdaj; določeno, da morajo hoteli in! restavracije en dan v tednu ser-1 vi rati sama jedila brez mesa.' Hoteli m restavracije bodo v bodoče morali tudi strogo vpoš-tevati porabo likerjev, vin in iz SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU BM WRIT 1st* ITUR NIW IOBK, ml X. fxaitb ham za cm voznih lib rov, u- 2KB VACUO KABIN, IN POJAANUtA za PO-TCVANJB ■■■■■■»■■■».■»■m, iiimi iinnmnmmim,m 29. novembra: Bcrengaria t Cherbourg 30. novembra : Chainplain v Havre Conte tli Savoia v Geu.ta 3. decembru : .Manhattan r Havre (i. |ia v Bremen Itex v Genoa 'JS. dec-einbra : Conte di Savoia v Genoa (Dalje prihodnjič.). andersonoye pripovedke 111 strani. Cena .................. andrej hofek _____________________________________ beneška vedeževalka ................... beixarajski biser .......-................................ BOŽIČNI DAROVI .................................................. boj in zmaga ....................................................... CVETI NA BO ROG RAJSKA ................................... CVETKE (pravijire za stare in mlade)______________ ČAROVNICA S STAREGA GRADA _________________ devica orleanska ........................................... DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ....................... elizabeta. hči sibirskega jetnika ....... fran baron trenk ............................ FRA DIAVOLO .............................................. ........ gospod fridolin žolna. Spisal Fran Mil-rinski. ven'I oni odre humoresko, 7 '2 strani HEDVIKA, BAXDITOVA NEVESTA ................. janko in metka (kartonske slike za otroke) korejska BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ....................................................... KRAIjJEVIČ IN' BERAČ ................................ KRVNA OS VETA (povest iz aliruških gorat .... KAJ SE JE MAKARtT SANJALO ....................... ljidevit iirastar. poznava boga (spisal Krištof Šinit) ................................ MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON... • MA RON. krščanski deček iz Libanona ________ MCSOIJNO, ropar H a lab rije .................... MRTVI tiOSTAČ ................................................. MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ... MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelj« Meška) ......................................................... NA RAZI.IČNIII POTIH ..................................... NA INDIJSKIH OTOKIH ................ PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONAR- JE V. Spisal .l«»s. Spi Uma n. - vest. Cena .............................. stric tomova koča. Povest iz suženjskega življenja. Cona ......................... skozi širno indijo. Kačji krotitelj. nevarnosti in nezgode s j Kito vaji ja dveh morita rjev. Cona ............................ SCEŠKI INVALID ............................................ sisto in s1esto (povest oz Abrucev) _________ SVETA NOTBURGA ____________________________________________ 35« stezosledec ........................................................30e SVETA NOČ (pripovedke) __________________________________30c tri indijanske povesti ................................30c TCRKI PRED DUNAJEM .............................. 30e TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja .. 1_ TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda ve«) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. *v. $1.50 _ SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano 1.— lOJSKA NA BALKANU s slikami, vet- zvezkov Mi ,K>............................ .20 VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; a slikami) .......................................................$1.00 Trda Vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO $ zvezki po _____________________________________________ ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA_____6te ZLATOKOPI (povest is Abake) ............................25* ' ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I- del --------- 4Or II. del___ 40e ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti »pisal Engelbert Gang!), v 1 zvezka VINSKI brat. (V. zv.), Cangl ........ 8 POVESTI. (IV. zv.>, Gangl .......... 13 POVESTI. (111. zvj, Gangl ........ . .35 ... 50c ...35« ... 35c ...35c ... 80« ... 45« ... 30c ... 25e ... 50c ... 40c ... 35c ...35« ... 50« .35 40c 30c 30c 30c 30c 25« 30c We 25« 40c 35c 70c 25« 40c 50o .30 30 .. .30 .... .30 ...... 25c ......35c ..... 25« ..... 30c ......35c ......30c .... 1— .... 30c .. 40« .40 .70 25« 30« 30« .75 .30 30« 30« .50 M .50 .50 .00 35c 30c .50 JSŠ JSŠ JS% Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA* 216 West 18th Street : : : New York, N.Y. h ver naročati. Prav tako jo tudi zveza italijanskih zdravni-kov poslala svojim članom o-krožnico, v kateri jih poziva, da kupujejo zdravila samo v Italiji. Zveza italijanskih knjigarnar.irv "n trgovcev s papirjem je poslala svojim članom okrožnico. v kateri jih poziva naj razprodajo vse v tujini natisnje ne knjige. Uvoz knjig, listov in brošur iz držav ki uvajajo sankcije, naj popolnoma ukinejo. Izvzete naj Iwxlo samo knjige znanstvene vsebine. Na sankcije odgovarjajo tudi zdravniki. Dva velika božična izleta V JUGOSLAVIJO (PKKKO ClIKItltoritGA) Presenetite svoje rojaki- v -t.iri domovini iu preživite I»oži<"nl vewr v njiliovrin kroun. l'olujtt- ita t-iicui teli orjaških I»rz,>-pariiikov, ki so taki> i>riljultljt-ni Jugoslovanom. MAJESTIC - 6. decembra Pod osebnim vodsl\om .M. S. Kkerovica. I) Rl'(il AQUITANIA — 1 Z I. E T 14. decembra 1'ihI oM-litiim v«nlsi\nin A. Mamica Xa R *ki zboroval zdravniški sindikat. Še preil prehodoin na dnevni red je obrni zbor manifestiral svojo odločno voljo, da zdravniki odzdaj dalje ne bodo ver prepisovali bolnikom zdravil. ki prihajajo iz inozemstva. Ta sklep naj bi bil prvi odgovor na ženevske sankcije, ki bore jo Italiji preprečiti njeno ekspanzijo v Afriki. Xa drujri strani hoče resolucija dati poudarka naziranju, da je italijanska medicinska znanost dovolj na višku in italijanska kemična proizvodnja potrebnih zdravil dovolj razvita, da se laliko otreseta uvoza zdravil iz inozemstva kot nepotrebnega. Direktorij sindikata je na raz-polriro vs»'in zdravnikom za vsa potrebna pojasnila, ki bi bila potrebna od primera do primera v dvomljivih slučajih. Vendar občni zbor priporoča zdravnikom, da naj bodo predvsem Italijani in da naj si bodo v pvesti, da ima Italija vse po-; trebile l<>ke v izbolju ter da je v državi dovolj podjetij, ki izde-! I u je j o kemikalije in lekarniške preparate dovolj kopališč in zdravilišč dovolj mineralnih vod in toplic za raznovrstne bo-1 lezni in dovolj bolnišnic in sa-natorjev, ki ne zaostajajo za zavodi iste vrste na vsem svetu. Direktorij smatra, da so v to svrbo mobilizirani vsi zdravniki na Kvarnerju iu čeprav zaupa disciplini vseh članov: zdravnikov in duhu, ki jih navdaja, izjavlja vendar, da se bo posluži! vsakega sredstva, da bo natančno nadziral absolutno izvrševanje tejera sklepa. Italijansko časopise ta sklep zdravnikov odobrava. Požar v Smatih pri Kobaridu. Gorelo je v Smatih pri Mariji vdovi Bajt hiš. št. 41. in sicer je nastal požar na seniku. Razen poslopja je zgorelo tudi I Ana Žerjal, vdova Metlica kakih 30 kvmtalov sena in ne- IZ Doline je prišla v Trst liaku- Potujte veselo in bn-zskrbnn |«m1 vodstvom izkiH iit-^i s|in'niljc-valra, ki s«* Ini Urinal /_ii vsi- v:iš»- |x>trt-l>t> na |K>tovaiiju. — Izvrstna >kaln*-ga agenta ali ia CUNARD WHITE STAR 25 Kroaihvay. New York VA2NQ ZA j NAROČNIKE ^ Poleg naslova je razvidno di kdaj imate plačano naročnina Prva številke^ pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razpo slali za Novo leto tn ker bi zete li, da nam prihranite toliko ne-puirebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu easfipmfcu v Vašem k~aju ah pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih t meni so tiskana z aebelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, k j ur je kaj na-št h rojakov naseljenih. ILLINOIS: Chieagc. J Cicero, j. RevW. J I.ukaolc* Fabian (CLliaeo. Cleer« in Illluois) Mary Bambii-h. Jot*ei>b Joliet, vat Iji Salle. J. Spelicti Uasroutab, Frank Aujnistln Nortb Chicago, Joie Zelen* KANSAS: yirari], Agnea Močnik Cansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Fi. Vodoplvec Sieyer. J- Cerne (za Penna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stoli CALIFORNIA: San Francisco. Jacob LaunUi COLORADO: Pueblo, Peter CoIIk. A. Saftlf Walsenhurg, M. J. Barok - INDIANA: Indianapolis i Fr. Zupančič orodje ukradel Pavel Tence, u-leležen: pa so bili tudi še Matej in Karolina Zvab ter Angela Tretjak iz S v. Križa. Obsodba je bila z ozirom na kvalificirano in večkratno tatvino stroga: Tence je dobil poldm^o leto stroirey;a zapora iu 1H(M) lir .yrlo-be Udeleženci pa so bili popolnoma oproščeni. Drzen napad v Trstu. kaj vozov in poljskega orodja ped klan ico. Skoda znaša približno 5,000 lir. Kako je požar nastal, se ne ve. Zdi se pa, da so zjižjrili po neprevidnosti otroci, ki so si pod klanico kurili «« suhim listjem. Lastnica ni zavarovana Križani na sodniji. pa vat tobak V neposredni bližini glavne trafike, kjer jc nameravala prevzeti tobak, je planil nad njo kakih 20 let stari nepridiprav in jo odzadaj izne-nada udaril s kladvom po glavi. Xato jo je naglo orcčilo. MINNESOTA: Cbisbolm. vrank Oonla Ely. Jos. j. Peshel-Eveietb. Louis Qoote «IIItert. Ix>uia Vessel Hibliinf, John Povfe Virginia, Frank Hrvatlcb Montana: Ronndup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnloha Little Falla, Frank Stasia OHIO: Bari»erton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chaa. liar I In per, Jacob ResuU. John Slapv'k Girard. Anton NaR.Kle Lorain, Louis Balant, Joho §c Warren, lira. V Rarhat Tonngstown. Anton KlkeU OREGON: Oregon City. Ore.. J. K obis r PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Iptvce Claridice. Anton Jerlaa Conemangb, J. BffMTff Exoort. Looia Supanfii Far re I, Jerry Oknrn Forest City, Math Kaatln Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tanielj Luzerne. Frank Ballorb Manor. Frank Demshar Midway, John 2»st Pittsburgh. J. PogaCar Presto, F. B. Dem&har Steelton, A. Hren Tnrtle Cwk. Fr. Stkfiw West Newton. Jose oh Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allla, Frank lUak Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Diamond rlUe, Jo« Roilch Je prejel. pttrfll« ta nv» rs|» UPRAVA "GLAB NARO&A" » .ji ....4k.