v imm, v CelrleK, dne n. aprila m T Leifl ILVL r1 "T Inserati: ===—?. Enostoipna petilvrsta (72 ,uig široka ln 3 mm viaoki ali uja prontor) za enkrat . . . . po 501 za ilva- ln večferat . „ 45 „ pri večjih naročilih »riraoren popust j)o dooovorn. Ob S3>>otaIi dvojni tarif. ====== Poslano: Enostolpna petitvrsta K !•_ Isbaji vsak dan IzvzeinSl nedelja ln prasnite ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red ■i Sobotna Izdaja: s la Ml« lato.....k 8-- aa Hom6I]o oeloleino. „ jo — ■• ostalo Inozemstvo. „ 13 — WT OrednIStvo |e t Kopitarje?! nlJoi itev. O/HI. KokopUi se se vračajo; neJiTnftirant pim? se ao ■bs sprejemajo. — Crednlškeoa telofoi*a žisv. 74. = Upravnlutvo je v Kopitarjevi allol St. B. — Račun poatno hranllnioe av3lr'js!;e St. 24.797, oflrsUe 26.511. bosn.-hero. St. 7563. — Cpravolfitage telefon« št <38. Zunanji rainisier Buriao. Dunaj, 17. aprila 1918. Ko sem 15, t. m. poročal o kombinacijah za Czerninovega naslednika, sem na prvem mestu omenjal kombinacijo, da bi Borian prevzel mesto zunanjega ministra la obenem ostal še skupni finančni mini-»ter. Povedal sem, da bi to bila le zača-Mia rešitev. Danes je Burian res zunanji minister in obenem naš skupni finančni Minister, ki vlada tudi Bosno in Hercegovino. _ Burian ni novincc na tem mestu. Vo-Hil je našo zunanjo politiko že 1. 1915. V pogajanjih z Italijo je, kakor znano, ponudil Italijanom na račun Slovencev pre-Gonnnij v Trstu. Tega mu ne bomo pozabil!. Burian je pokazal zelo slabo in nesrečno roko pri upravi Bosne in Hercego-ivine. Tudi tega mu Jugoslovani ne moremo pozabiti. Burian pa je tudi Tiszov osebni in politični prijatelj ter njegovo oro-iije, vsled česar od njega ne moremo pričakovati nič dobrega; saj se je pri vsaki priliki pokazal neprijatelja Jugoslovanov in prijatelja Berlina in dualizma. Jugoslovani pa vsled tega nimamo nobenega razloga, da bi se razburjali, kakor to delajo Nemci. Ti so silno hitro pozabili, da so še včeraj povdarjali »brezpogojno zvestobo« do države. Danes pa govore in pišejo vse drugače. S Czerninom |e izginila tudi še včeraj hvalisana in oo-vdarjana nemška lojalnost. Vsi so na delu, da branijo Czernina ter napadajo »one faktorje«, Id so vrgli Czernina. Toda brž-, (čas so Ncmci bili edini, ki so se ža Czernina zavzemali. Tudi od Poljakov ni imel pričakovati pardona. Nemški člani gospo-«ke zbornice so hodili okoli poljskih ter-ph rotili, naj se pri debati o Czernino-ivem govoru vsaj absentirafo. Poljaki so to odklonili in izjavili, da bodo nasprotno nastopili preti Czerninu. Zato so bile delegacije odgodene. Nemci branijo Czernina na vse mogoče načine in dolže krivde vse druge, le on je nedolžen. Če Czernin in njegovi zagovorniki danes merda pravijo, da Czernin za ono cesarjevo pismo parmskemu princu ni vedel, to nc drži. Uradno je sam priznal, da jc »dobil vpogled« v dotično pismo. Toda njegova napaka obstoji v tem, da cesarju ni pokazal svojega znanega govora, ki ga je govoril pred dunajskimi občinskimi svetniki in v katerem je poleg Čehov napadel tudi Clemenceauja. To je bila velika diplomatična neumnost, da je to opustil, ker bi sicer cesar njegovega govora gotovo ne bil odobril. Bil pa je ta govor Czerninov tudi velikanska škoda za mir. Vsi narodi žele miru. S tem pa, da je Czernin napadel Clemenceauja, je vzel možnost mirovnih pogajanj, četudi tajnih. Podaljšal je s tem vojsko in povzročil še druge posledice, ki zavzamejo zelo resne oblike. Nemci naj sc nikari ne razburjajo, da je cesarjevo pismo bilo neustavni akt. Cesar kot miroljuben človek je porabil e d i -n o pot, ld mu je bila na razpolago, ter osebno hotel posredovati za mir. Tega mu ne more zameriti nihče. Če pa se nad neustavnostjo razburjajo Nemci, so oni zadnji, ki to smejo storiti. Njihova politika zadnjih let ni ničesar drugega kot negacija vsake ustave ter ščuvanje na prelom ustave. Neustavnim potom so hoteli začeti svoje zahteve po nemškem državnem jeziku. Ko so slovanski poslanci zahtevali, naj se k mirovnim pogajanjem pritegnejo tudi zastopniki avstrijskih narodov, so se Nemci sklicevali na § 5. osnovnega zakona, da je »sklepanje miru izključna pravica krone«. Ko so potem Čehi nasvetovali, naj bi se ta § izpremenil v tem smislu, da tudi ljudstvo odločuje o miru in vojski, so Nemci kot en mož to odklonili. Iz tega vidi vsakdo, kako hinavska je nemška politika. ' —- Sicer pa nas mora veseliti, če se Nemci danes sklicujejo na demokratizem. Naj sc le postavijo na ta temelj vsi _ pa bodo takoj videli, kako brez moči so v tej državi, manjšina, ki je životarila lc po milosti od zgoraj. Naravnost ginljivo je, kako hitro je nemškim nacionalcem padla krinka z obraza. Ko so po Czerninovem govoru zatrjevali svojo brezpogojno zvestobo do države in cesarske hiše, pa čujemo danes čisto druge melodije iz nemških ust. Dr. Langenhan govori o »temnih i razlogih«, ki so odstranili grofa Czernina. Poslanec K r af f t se sklicuje na mar-čevo revolucijo, ki so jo Nemci sklenili v Meranu, kjer pravijo, kakor poroča »N. Fr, Presse« z dne 17. t. m.: Nemci (v Avstriji) tedaj nimajo vzroka, zavzemati se za državo, ki jih zanemarja in potiska nazaj, oni lahko mirno gledajo, kako voditelji Avstrije temelje ic države vztrajno izpodkopujejo ter ogrožajo njen obstoj. Tudi mi Ncmci hočemo v bodoče, kakor Ne-ncmci v Avstriji, ne brigaje se za njeno usodo, mislili lc na svoj lastni blagor.« Kako mišljenje in čustvovanje prevzema Nemce v Avstriji, je najboljši dokaz to, da so v Solnogradu o priliki Czerninovega padca razobesili črne z a s t a -v c. Tako poroča »Fremdenblatt«. Isti »Fremdenblatt« poroča tudi o seji krsčan-sko-socialne nemške stranke, kjer komu- nike izraža obžalovanje radi Czeminovega odstopa ter nato v rcvolucijonarnem tonu pravi: »Niso se mogli (krščanski socialci) in niso se hoteli sprijazniti z mislijo«, da je Czernin šel. laka je danes ona hvalisana nemška zvestoba. In značilno je, da morajo le Slovani braniti cesarjev čin, s katerim je vladar hotel doseči mir. Pod takimi perspektivami nastop« Burian svoje mesto. Takoj njegovo imenovanje je povzročilo na Ogrskem vladno krizo. Krize si bodo še sledile. Mi pričakujemo od njega, da se ne bo dal voditi ne od Berlina ne od drugod, marveč da bo zastopal koristi krvavečih in trpečih narodov monarhije. Cesarjevo lastnoročno pismo grofu Czerninu. »Wiener Zeitung« objavlja cesarjevo lastnoročno pismo grofu Czerninu, ki se med drugim glasi: Tekom ene izmed najvažnejših dob svetovne zgodovine vseh časov ste v interesu politike, ki mora slej ko prej za mojo hišo in moje države ostati pravec, na požrtvovalen način in v neutrudljivem zvestem izpolr.ovanju dolžnosti odločno službovali ter dosegli uspehe, ki Vam morajo biti v upravičeno zadoščenje, saj ste mogli stoječ v najsprednejši črti trpečemu človeštvu izposlovati prve mirovne sklepe. S tem sle si zaslužili pravico do moje ne-omahjjivc hvaležnosti in polnega priznanja, ki Vam jih s tem rad toplo izražam in Vam kot njih zunanji, čeprav niti izdaleka zadostni dokaz podeljujem briljantc k velikemu križu mojega svetoštefanskega reda. Enako Vam zagotavljam mojo trajno naklonjenost, kakor tudi zanesljivo upam, da Vaši izredni darovi meni in blagru mojih držav ne ostanejo trajno oategnjeni. Drugo lastnoročno pismo imenuje barona pl. Buriana za ministra cesarske hiše in zunanjih stvari; istočasno sc mu izroča vodstvo skupnega finančnega ministrstva. Cesarjevo lastnoročno pismo. Današnja »W.iener Zeitung<- objavlja naslednje cesarjevo lastnoročno pismo: Ljubi baron Burian! Ko Vas milostno odpuščam z mesta mojega skupnega finančnega ministra, Vas istočasno imenujem za ministra moje hiše in zunanjih zadev in Vam poverjam predsedstvo v skupnem ministrskem svetu. Obenem Vam izročam vodstvo mojega skupnega fininčnega ministrstva. Budimpešta, 16. aprila 1918. Karel I. r. Burian 1. r. Burian samo začasno zimanji minister, Dunaj, 17. aprila. Imenovanje barona Buriana za zunanjega ministra se smatra v vseh parlamentarnih krogih za prd vizorij. Političen knrz se ne spremeni. Dunaj, 17. aprila. Poslanca Hauser hj dr. V/aldner sta se oglasila danes v imenu nemških strank pri ministrskem predi sedniku dr. Seidlerju, da ga opozorita na veliko razburjenje med nemškimi stra» kami. Ministrski predsednik je od<*ovoritj da mu je razburjenje Nemcev znano, v po< mirjenje pa naj vzamejo v vednost, da s« sedanji kurz ne spremeni. Pri tej priliki jc ministrski predsednik tudi naglašal, da se bo v smislu nazorov ne dvoru vse te, ki čakajo rešitve od entente^ smatralo za državi nevarno in ž njim tem smislu postopalo. Tisza in Seidler za Bnrfana. Budimpešta, 17. aj rila. »A Vilag« pfc Se, tla so je imenovanje barona Buriana za zunanjega ministra izvršilo na poseben pritisk grofa Tisze in avstrijskega minl^ strskega predsednika dr. Seidlerja. Slovanske stranke in Burian. Bnnnj, 17. aprila. V Jugoslovan« s k i h parlamentar. krogih izjavljajo, da ne morejo imeti Jugoslovani do grofa Buriana nobenega zaupanja. Čehi smatrajo barona Buriana samo kot eksponenta groj ia Tisze in mu radi tega ne zaupajo. Poljaki so sprejeli to novo imenovanje a mešanimi čustvi. Pričakovali so drugega moža, ki bi bil prijatelj Poljakov in bi imel pogum rešiti poljsko vprašanje ugod« no za Poljake. Nasproti Burianu so zelo rezervirani. Nemški stranke. Dunaj, 17. aprila. Nemške stranke zrejo v baronu Burianu kot zunanjemu ministru srčno okrepitev ogrskega vpliva na našo zunanjo politiko, ker je Burian brezpogojen pristaš politike grofa Tisze. Nemci tožijo, da se njihove želje upoštevale. Na mesto grofa Czernina bi hoteli krepko osebo, ki bi bila zmožna vzdržati dosedanji tek v zunanji politiki v smislu inten-cij grofa Czernina. Nemški krščanski socialni poslanci izjavljajo, da niso biii nikdar prijatelji Buriana, s katerim so se sprli za časa odkupitve besenskih kmetov. Vendar naglašajo Ncmci z zadovoljstvom, da sta grof Tisza in Burian odločna pristaša zveze z Nemčijo. Italijani ia Burian. Dunaj, 17. aprila. Italijani predbaci-vajo Burianu, da ie prepozno javil prebivalstvu izbruh vojne z Italijo in je radi tega precej kriv velikega begunskega gorja. Italijani Buriana nc moreio podpirati. (To velja gotovo za tirolske Italijane, ne pa za goriška italijanska poslanca dr. Fai- L IST BIL 35 Angleški spisal H. G, Wells. — Frcv-1 J M. (Dalje.) »Bliže je prihajala godba in množica fe z nezavedajočo se ironijo prepevala nekaj kakor: »Kdaj vidimo Njegovo obličje?« in meni se je dozdevala cela večnost, predno je glavna gnječa odšla mimo. Bum, bum, bum, se je glasil boben, in v trenutku nisem opazil dveh paglavcev, ki sta se ustavila blizu mene. »Ali jih vidiš?« jc rekel eden. »Kaj pa?« je vprašal drugi. »No — sledove bosih nog. čisto take kakor jih ti delaš v blatu.« »Pogledal sem nizdol in opazil, da sta mladiča ogledovala blatne stopinje, ki sem jih bil pustil za seboj na novo zasneženih stopnicah. Mimoidoči ljudje so jih dre-gali in suvali, a njuna pozornost je bila prevelika. »Bum, bum, bum, kdaj, bum, bomo videli, bum, bum. Njegovo obličje, bum, bum.« »Bosonog človek je šel po teh Stopnicah gor, ali pa ne vem ničesar,« je dejal eden. »Pa še ni prišel zopet dol. In noga mu je krvavela.« »Največja gnječa sc jc že zvalila mimo. »Poglejmo no, Tcd,^ jc rekel mlajši obeh detektivov z začudenim glasom in kazal na moje noge. Pogledal sem dol in se/n v hipu videl nejasne orise oblatenih nog. Za trenutek sem bil kakor okamenel, »Ali je to čudno,« je dejal starejši. »Grozno čudno! Kakor noga kakega duha, ali ni res?« Malo je postal, pa sc mi jc približal z iztegnjeno roko. Nek voznik je ustavil konja, da vidi, kaj da lovi, tudi neka deklica jc obstala. V naslednjem hipu bi se me bil dotaknil. Tedaj sem spoznal, kaj moram ukreniti. Naredil sem korak, dečak je zavpil ves zavzet in skočil nazaj, jaz pa sem sc pognal z urnim gibom čez nizko ograjo na prag sosednje hiše. Ali mlajši fante je bil tako bistroviden, da je sledil mojemu gibanju, in nisem bi! še dobro po stopnicah dol na tlaku, je žc vpil, da so noge zlezle čez ograjo. _ »Zletela sta tja in videla moje nove odtise stopinj na spodnji stopnici in na tlaku. »Kaj pa je?« je vprašal nekdo. »Noge! Noge! Tekoče noge!« »Vse na ccsti jc drlo za Odrešilno vojsko razen mojih treh zasledovalcev, in ta reka ljudi ni ovirala samo mene, ampak tudi njih. Nastal je cel vrtinec začudenja in povpraševanja, Le s tem, da sem se takorekoč zvalil čez enega dečaka, sem mo-1 del el"vci. in v naslednjem trenutku sem tekel na vso moč okrog okroglega pro-stora7 na Russel Square-u, šest ali sedem začudenih ljudi pa za sledovi mojih stopinj, imeli niso niti časa za pojasnjevanje, sicer bi jih bila cela truma za menoj, »Dvakrat sem že obletel cel krog, tri-krat prekorači! ulico in sc vrnil na svoje sledove, ko pa so se mi nogre ogrele in posušile, so začeli izginevali tudi mokri utiski. Navzezadnje mi je bilo mogoče malo se oddal jiti, odrgnil sem si in očistil z roka mi noge in se tako iznebil zasledovalcev. Edino kar sem še videl od niih, je bila majhna gruča kakega pol tucata ljudi, ki so neizmerno zavzeli proučevali počasi se sušeč odtis nog, ki je še ostal v mlakuži na Taristock Squarc-u," odtis nog, tako samoten in tako nerazumljiv zanje kakor Robin-zonova samotna najdba. »To tekanje me je nekoliko ogrelo in korakal sem bolj korajžno po labirintu manj obljudenih ulic, ki vodijo tam okoli. Hrbet mi jc postal ves trd in ožuljen, vrat me je bolel od voznikovih prstov in njegovi nohti so mi opraskali kožo; tudi noge so me silno bolele in vsled male rane na eni nogi sem šepal. ' Sredi trga Russel Square jc okroglast, zagrajen prostor s preprostimi nasadi, in okrog njega drži cesta tudi v krogu. " Trg približno km severno od Britskega muzeja. Ravno še o pravem času sem uzrl nekega slepca, ki se mi jc bližal, in sem še-pajoč pobegnil, ker sem imel strah pred njegovimi bistrimi čuti. Enkrat, dvakrat sem se bil slučajno zadel ob ljudi, ki sem jih pustil za seboj čudno začudene, ko so jim zvenele nerazumljive kletvice v ušesih. Nato mi je začelo padati nekaj tihega in mirnega po obrazu in trg jc obdala tanka tcnčica počasi padaiočih snežink. Prchladil sem sc in se nisem mogel premagovati, da nc bi tupatam kihnil, najsi sem se šc tako trudil. In vsak pes, ki se je prikazal, mi jc bil s svojim nosom in čudnim vohanjem prava groza, »Nato so prihiteli možje in dečaki, najprvo eden, zatem drugi, ki so tekoč kričali. Nekje je gorelo. Tekli so v smeri proti mojemu stanovanju in ko sem sc ozrl po ulici nazaj, sem videl oblak gostega dima, ki sc jc vzdigoval nad strehami in telefonsko žico. Bil sem prepričan, da je gorelo moje stanovanje, moja obleka, stroj, vse moje priprave in viri razen čekovne knjižice pa treh zvezkov z zapiski, ki so me čakali v Great Portlard Strcetu. Gorelo! Zažgal sem svoje ladije za seboj — če jih jc le kdaj kak človek! Hiša je bila vsa v plamenu!« Nevidni človek jc umolknil in so zamislil. Kemp sc je ozrl nervozno skozi okno. »Pa nadaljuj,« je ekcL (Dalj. - duttija in dr. Bugatta, ki bi podpirala tudi vsenemškega grofa Reventlowa, čc bi posta! avstrijski zunanji minister. Op. ur.) Delegacije preložene. Dunaj, 17. aprila. Vsled krize v zunanjem ministrstvu ho zasedanje delegacij zopet reloženo. Tudi razgovor med predsednikom avstrijskih delegacij Hausc jem in predsednikom zunanjega odseka delegacij dr. Uaerenreitherjem, ki se je imel vršiti danes, izostane. OorsKo Ma kriza. Budimpešta, 17. aprila. (K. u.) Ob' pol 11. uri dopoldne se je v palači ministrskega predsedstva pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Wckcrla vršil ministrski svet, katerega so se razen iz Budimpešte odsotnih ministrov Sztercnyi-ja in grofa Aladarja Zichyja udeležili vsi člani kabineta. V seji, ki je trajala le kratek čas, je vlada sklenila d e m i s i-j o. Navzoči člani kabineta so podpisali demisijske spise. f / Vzrok odstopa. Budimpešta, 17. aprila. Včerajšnji ministrski svet je napravil vtis, da je vsako nadaljnje pogajanje odveč. Člani kabineta, ki stoje za pravosodnim ministrom Va-szonyjem. so mnenja, da kabinet Wekerle delovni stranki ne sme dovoliti več, kakor to. kar so določili v zadnjem ministrskem svetu. Če bi za vsako ceno hoteli rešiti vprašanje o kompromisu, sedanja vlada tega ne more, ker je nasproti predlogi vezana z obljubami in s sklepom ministrskega sveta. Pravi vzrok odstopa pa je imenovanje barona Buriana za zunanjega ministra. Njegovo politiko so poslanci, ki tvorijo danes glavni del ustavne stranke iz leta 1848., ves fas njegovega delovanja kot ninanji minister najljutejše pobijali, posebno voditelja sedanje vladne stranke srofa Apponyi in Andrassj- .Vladna stranka je smatrala imenovanje Buriana kot »slabitev svojega stališča. Ker prevzema codstvo zunanjih zadev pristaš delovne stranke, mora vladna stranka opustiti vsako upanje, da bi v boju proti večini zbornice zmagala. V poučenih krogih so mnenja, da ima dr. Wekerle mnogo upanja, da mu bo vnovič poverjena sestava kabineta. Sodijo, da. bodo finančni minister Popovics, trgovinski minister Szterenyi, preranjevalni minister princ Windischgratz, honvedni minister baron Szurmay in poljedelski minister grof Bela Serenyi zastopani tudi v novem kabinetu. Razdor men Slovenci na Kranjskem Gospod urednik! Prav imate, da se na list nove strančice na Kranjskem in na delo te stranke do sedaj niste nič ali skoraj nič ozirali. Danes sem pa vzel v roke in prečita! poročilo, ki ga prinaša »Resnica« o sestanku dotične strančice dne 8. aprila. Srce me je zabolelo, koliko dobrih mož in duhovnikov so načelniki in voditelji te stranke s popolnoma napačnimi trditvami in z neresničnim opisovanjem dejanskih razmer speljali, da so pritrdili predloženim, večinoma nepotrebnim sklepom. Nekaj misli mi sili v glavo, zapisati jih hočem in upam, da jih Vi, g. urednik, ne zavržete, marveč v »Slovencu« ponatisnete. Prvi korak na razdor. Pri vsakem nastopu nove Kmečke stranke se spomnimo na povod njenega začetka. Povod je bila osebna užaljenost g. deželnega glavarja, ne pa kako načelno vprašanje, bodisi narodno, bodisi versko. G. deželni glavar je hotel biti voljen v delegacije; grozil je, da bo izvajal posledice, ako ne bo izvoljen. Ni bil izvoljen. In poslcdice? Poslanci in sploh slovenski možje so mislili, da bo morebiti nepokornc poslance izključil iz S. L. S„ ali pa da se bo sam odpovedal časti poslanca in deželnega glavarja, češ, da ne uživa več potrebnega zaupanja. Vsaj je s svojim odstopom grozil prepogosto-krat, kadar koli je hotel od raznih oseb, tudi od škofa, kaj izsiliti. To bi bilo dosledno in dokaz, da g. glavar ne dela za svojo osebo, ampak za stvar in za ljudstvo. Toda ne! V strastnem govoru, kakor se je iz dvorca službeno razglasilo, je razpustil staro S. L. S. in je v še bolj strastnem oklicu začel z novo Kmečko stranko. V strasti je vnel zase in za svoje osebne koristi mnogo pri govoru navzočih mož, lajikov in duhovnikov. Iskal je raznih, seveda le prividnih razlogov. Ko bi bil izvoljen v delegacije, bi bil še danes v S. L. S. in kar nič bi mu ne bila sumljiva. Zoper tak popolnoma neutemeljen ter za edinost v ljudstvu in med posameznimi njegovimi stanovi nevaren korak je nastopil ljubljanski škof in so nastopili drugi verni člani S. L. S. Ne, skupnega dela tolikih ne sme razdreti osebno užaljeni deželni glavar. Stara S. L- S. ie obstala ia se hitro pomladila.. Drugi korak v razdoru. Prvi korak se ni posebno obnesel. Prevladovala je pomlajena S. L. S. Da se g. deželni glavar obdrži, izmisli on s svojimi prijatelji nov napadalni in razdiralni načrt, ki sc je začel izvajati na sestanku dne 8. aprila v deželnem dvorcu. Pomagata naj jim dve ideji, za katero naše ljudstvo gori in plamti. Prva je katoliška vera, v »kateri je naš narod močan«. V svojem govoru zatrjuje tudi g. deželni glavar, »kako se iz frivolne samoljubnosti in brez vestnosti nekaterni-kov pripravlja našemu narodu katastrofa v verskem... oziru.« V IV. resoluciji trdijo voditelji stranke: »Stranki, ki si prisvaja ime S. L. S., odrekamo vsako zaupanje, ker so si prilastili v njej odločilen vpliv ljudje, ki so sc popolnoma izneverili vodilnim načelom stranke. liberalizem, ki je bil potisnjen v kot, dviga zmagoslavno svojo glavo ... Že se kaže na obzorju možnost in verjetnost liberalne dobe in kulturnega boja ... zato pozivamo katoliško ljudstvo, da skupno branimo v javnem življenju sv. katoliško vero.« Oglejmo si tc trditve, da vidimo, kako so resnične! V tesni zvezi s pomlajeno stranko je ljubljanski škof; njegove korake odobrujejo nadškof goriški, škofa tržaški in krški. Z njo so odlični kanoniki in premnogi vzorni duhovniki. Njeni voditelji in navdušeni pristaši so oni odlični lajiki, ki so najbolj v katoliškem smislu govorili na zadnjem katoliškem shodu in ki so večinoma v akademični Marijini družbi. Pri vseh dosedanjih sestankih so izjavljali, da ostanejo zvesti svojim davno utrjenim katoliškim načelom, zvesti v mišljenju in življenju. Enako z njimi govore duhovniki in izobraženci med našimi obmejnimi Slovenci. In tem sc nasprotniki drznejo očitati, »da so se izneverili vodilnim načelom stranice«, namreč stare S. L. S.! Toda »liberalizem, ki jc bil potisnjen v kot, dviga zmagoslavno svojo glavo in na obzorju se kaže možnost kulturnega boja«! Kako drzna, neresnična trditev! Dokler so naše javno življenje vodili g. deželni glavar in njegovi prijatelji, ter smo jih mi duhovniki vedno in popolnoma ubogali, je že divjal nevaren kulturni boj: liberalni časopisi so grdili sveto vero in vse njene resnice, so napadali in sramotili nas duhovnike, so se norčevali iz vernega ljudstva in njegovih pobožr.osti. Njihovi listi so se med ljudstvoip vedno bolj širili, marsikje je versko življenje pojemalo, duhovnike so bolj in bolj sovražili. Ali ni bil to pravi kulturni boj? Kaj pa sedaj, ko smo se ločili od g. glavarja in njegovih pristašev? Čez noč se je položaj izpremenil: liberalni listi ne pišejo surovo in žaljivo, kakor poprej, spoštovanje do škofa in do duhovnikov napreduje, pri javnih shodih narodno - napredne stranke ne napadajo ne vere, nc duhovnikov, pač pa povdarjajo zvestobo svojim načelom. Krščanske dolžnosti so začeli izpolnjevati mnogi, ki so jih poprej radi surovosti pod glavarjevim vplivom stoječih listov opuščali. Raste pa sovraštvo do stranke g. deželnega glavarja. — Tak je položaj: kje je torej na obzorju kulturni boj? In kljub temu jasnemu položaju se drzne nasprotna stranka pozivati ^katoliško ljudstvo, da skupno branimo — sveto katoliško vero»! Grozen poziv: ljudstvo naj brani sveto vero zoper škofa in njemu vdane duhovnike in lajike! Druga ideja je m a j n i š k a deklaracija, po kateri zahtevamo združitev Slovanov na jugu, Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državno skupino v mejah avstro-ogrske monarhije in pod žezlom naše habsburške hiše. Na shodu 8. aprila so to idejo povdarjali. Tudi o tej nekoliko besedi. Tej ideji je vdihnila življenjsko moč skupna izjava, ki jo je podpisal naš škof in razne naše stranke. Od takrat je prešinila ves slovenski rod po Kranjskem in v obmejnih deželah. Besedilo, kakor so ga podpisali škof in z njim možje raznih strank, besedilo jasno in odločno patrio-tično, je temelj in vodilo vsem drugim izjavam. G. deželni glavar je. omahoval; majniško izjavo je sicer podpisal, toda ne rad, ampak prisiljen; vedel je namreč, da je drugače nemogoč. Njegovi so pa zoper deklaracijo naravnost govorili ter jo z besedo in s peresom sumničili. O, kako per-fidno piše v tej zadevi »Resnica«! Kar piše ta list in kar je govoril g. glavar na shodu o potrebi te deklaracije, o želji po zmagi entente, o jugoslovanskih ubežnikih iz domovine, se nas Slovencev kar nič ne tiče, tudi ne katoliških Hrvatov, ampak le neke nam nepoznane izdajalske pcščice srbofilov. Na shodu 8. aprila so pa ravno to okolnost, ki se zraven patriotičnih manifestacij kar izgubi in nas prav nič ne zadeva, izredno široko obravnavali, da bi človek mislil, da smo mi vsi veleizdajalci. Tako se pravi položaj postavi v popolno napačno svetlobo. Višja cerkvena oblast. Na shodu torej 8. aprila so pomlajeno S. L. S. in vse njene voditelje obdolžili, da so izdali sveto vero to so počivali vse sloven- liudstvo v boi zootr to nevarnost Vse te grozne obdolžitvo zadevajo tudi ljubljanskega škofa, ki stoji v prvih vrstah S. L. S. Na shodu so torej zoper škofa klicali ljudstvo v boj in sklenili ta boj organizirati. In v tem dejanju trdijo, da so katoliški možje, da branijo katoliško vero. Kaj pa ljubljanski škof? Ali je on katoliško vero pogazil? Katekizem pravi, da katoličan je tisti, ki je po svojem škofu združen z Rimom. Ali je torej katoliški mož, ki je zoper škofa, ki škofa grdi in zoper njega hujska, akoravno dela tako le pritajeno in škofa ne imenuje? Papež Benedikt XV. pravi, da ni s cerkvijo, kdor ni s škofom. Toda ne, tudi o višji cerkveni oblasti govori zadnja resolucija in sicer tako-le: »Višji cerkveni oblasti izrekamo svojo uda-nost in pokorščino v vseh verskih zadevah. V političnih stvareh pa si varujemo po cerkvenih in državnih postavah nam zajamčeno svobodo ... prosimo Vsegamogoč-nega, da bo prej ali slej raztrgal umetno zaveso, ki nas brez naše krivnje loči v nekaterih necerkvenih vprašanjih od našega duhovnega nadpastirja.« »Duhovnega nadpastirja« ne bom jaz branil. Mislim, da je zadnji stavek zanj jako razžaljiv in da sedanje gibanje na Slovenskem ni čisto politično, ampak zasega pregloboko v versko življenje in vse cerkveno razmerje po škofiji. Vsaj to priznajo zborovalci sami, ker govore, da liberalizem zopet dviga glavo, da se na obzorju prikazuje kulturni boj. Ali bi bil tak pojem zgolj političen? Ali bi nc bil posebno cerkveno verski? In ko zborovalci očitajo škofu, da podpira liberalizem in pospešuje kulturni boj, mu obenem izrekajo udanost in pokorščino; Kako grdo hinavstvo! Tretji korak: utrjevanje razdora. Da se razdor še poveča in za stalno utrdi: zato sc bo osnovala: Katoliška slovenska zveza, izdajal nov dnevnik in zborovalci so resolucije podpisali, ter se po imenu v »Rcsnici« vsemu svetu naznanili. — Res, načrt ni slab. Toda »Katoliška zveza« brez škofa, celo zoper škofa! Potem nov dnevnik! Z našim »Slovencem-smo popolnoma zadovoljni. Odkar se jc izgubil g. Štefe in odkar se je s pomočjo škofovo osvobodil vpliva g. deželnega glavarja, piše konsekventno, odkrito, vljudno,, uglajeno in po katoliških načelih; v njem ni več surovosti, neotesanosti in zavijanj raznih neljubih dogodkov. Prijatelji gosp. deželnega glavarja mu očitajo, da nima cerkveno-verskih člankov. Meni se zdi, da se načela katoliška, katoliške resnice večkrat povdarjajo, in vidimo tudi, da sedaj prinaša lepe apologetične razgovore. Ali je prinašal več strogo verskih člankov pod prejšnjim močnim vplivom? Nov dnevnik ni potreben nam, pač pa voditeljem nam nasprotnim, da svoj začeti razdor povečajo, utrdijo in zbližanje onemogočijo. In nazadnje: podpisi ter objava vseh podpisov. Seveda bo sedaj vsakdo šc težje stranko razdora zapustil in sc povrnil k poprejšnji edinosti. Javna sramota! Čudno, prečudno sc mi zdi, da je podpisanih šest oo. frančiškanov in še bolj nekako zoper nar.ivne dolžnosti, da so podpisani štirje profesorji v zavodu sv. Stanislava, torej profesorji škofovi...! Človek bi mislil, da bodo ti spletkarji gospodov okoli glavarja izprevideli in cla bodo v boju vsaj pasivni in da ne bodo nastopili kar naravnost zoper škofa. Trst, 14. aprila 1918. Stalna rubrika v tržaških dnevnikih so poročila o tatvinah. Na trgih se ne dobi skoraj nobenih živil, prodajalne so skoraj prazne, ribji trg je brez rib; če hočeš kaj kupiti od oderuhov, moral bi imeti denarja na žaklje, je-li potem čudo, če vse krade! Tc dni se je posrečilo prijeti nekega tatu, ko jc hotel »obiskati« neko zalogo. Na vprašanje, kaj je hotel storiti, je odgovoril: »Za denar mi ni, ampak živil sem hotel imeti.« Večji del teh uzmovičev so de-zerterji. Pravijo, da se jih skrivi v Trstu nad 1000. Tej rubriki o tatvinah sc je pa zadnje čase pridružila še druga, namreč o poblaznelih. Po dva, trije slučaji so na dan. Večinoma zblaznijo vojaki na dopustu. So med njimi resnični žalostni slučaji, a mnogo je tudi simr^ntov. Ti norci si navadno zberejo za evoje »nastope« kake javne lokale, n. pr. -rkve, kavarne, — zadnjič je eden zlezel i cesarja Maksimiljana kip in mu je česal 'ase in brado, — Policija ima ž fljimi veliko opravka, preden jih ukroti. Nekatere so odpeljali v opazovalnico, druge pa v ječo! Umrl je občinski zdravnik na Bazovici dr. Izidor Reja, zadnji čas vojaški zdravnik v Trstu. Dr. Reja je bil goriški rojak in jako priljubljen kot zdravnik in vrl narodnjak. Že v mirnih časih je bilo v Trstu malo slovenskih zdravnikov, sedaj smo pa ostali, brez njih. Nekaj jih je pri vojakih, pred meseci je pa umrl kot žrtev svojega poklica dr. Karel Pemičič, sedaj pa še dr. Reja, zadet od kapi, v najboljših letih. Zato bi bilo dobro, če bi se naselil v Trstu kak nov slovenski zdravnik. Tržaška aprovizacijska komisija je na koncu s svojo latinščino in -— s svojimi zalogami. Razdeljuje izkaznice, blaga pa ne. Pred kratkim so nam obljubili dati olje in mast; nazadnje pa masti ni bilo; olja so pa dali oo 3 centilitre na osebo. Kamor prideš, e komur govoriš, vsakdo pripoveduje o teža« vah, ki jih povzroča preživljanje. Zanimivo je citati tržaške časopise v tem ozira, posebno »Lavoratore«, ki je nekako glasilo nprovizacijske komisije. Kadar pride ta komisija v kak težak položaj, kakor sedaj, zvrača »Lavoratore« vso krivdo na dunajsko vlado in na centrale, ter zagovarja in opravičuje domačo komisijo, pri kateri imajo socialisti vodilno besedo. Nočemo zagovarjati central, saj jc dokazano, da so v prvi vrsti tc krive vseh zmed in tolb, toda tako nedolžna tudi tržašjra komisija ni, kakor hočejo dopovedati svetu socialisti. Zakaj si ni aprovizacijska komisija nabavila živil, ko so r.c ta še dobila? Ali je bilo previdno in pametno, živeti le od rok v usta? Na ta način smo prišli danes tako daleč, da je naše preživljanje po komisiji odvisno od posameznih vagončkov, ki prilcapljajo tu pa tam v Tre' in da mora komisija kupovati blago po oderuških cenah. V tem r.ačinu gospodarjenja se kaže lahkomiselnost in nepremišljenost. — In čudno ni, da jc prišlo tako daleč, ker je aprovizacijska komisija obstoječa večinoma iz nestrokovnjakov in potiskajoč tržaške trgovce na rtran, monopolizira vso prehrano v svojih lv.zprodajališčih in so-cilno demokratičnih Kooperativah, ki so stavile na stran lepe stotisočakc. In ker tržaško ljudstvo ve zs. tc žalostne, in qbup-nc razmere, zabavlja čez aprovizacijsko komisijo kljub vsemu hvalicarfju od strani socialističnega »Lavoratore« in gleda s strahom v bližjo bodočnost. Pa tudi vlada bi se morala vprašati: Kaj bo, če prihodnje mesecc nc bo bolje preskrbljeno z živili? Bo li moglo ljudstvo šc vzdržati? ■ Zaradi pomanjkanja masti so imeli socialisti setanek, pri katerem je sodmg dr. Puechcr pojasnil položaj in povedal, da stoji aprovizacijska komisija pred dilemo: ali ostati brez masti ali pa jo kupiti od oderuhov po 50 kron. »Lavoratore pravi, da .so komisija in socialistični poslanci storili na kompetent-nih mestih vse mogoče, da dobi Trst po zmerni ceni kaj masti. Toda reklo se je: Pomagajte si, kakor morete. Vlada nas torej pošilja k oderuhom. Če vlada ne more dobiti masti po zmernih cenah naj pa d?, denar, da si moremo kupiti masti po oderuških cenah. Zato predlagajo nekateri: Za prebivalstvo naj ostane dosedanja cena (22 K), diferenco (300.000 kron na teden) naj pa plača vlada oderuhom. -— Človeku, beročemu take stvari, zastaja pamet. Iz vsega tega je namreč razvidno, da mast je, — toda pri oderuhih, Priprosta pamet bi torej sklepala: Če je blago na razpolago, naj se rekvirira, vzame oderuhom in da gladnemu ljudstvu proti primernemu plačilu. Tu ti pa pridejo socialisti in predlagajo, naj vlada vrže vsaki teden 300.000 K v žrelo ljudem, ki so ljudstvu izpili že skoro vso kri! Seveda, kmetu se povleče zadnji rep iz hleva, oderuh pa naj dobiva še nagrado. Če se po takih načelih gospodari, potem ni čuda, če je vsa naša organizacija glede prehrane in cen pod psom! — Tržaški socialni demokratje se pridno gibljejo, organizirajo in pripravljajo za bodoče čase in boje. Njih voditelji so znali izrabiti pravi čas, da so materijalno podprli svoje organizacije in svoje časopisje. Pred vojsko njih »Lavoratore« kar ni mogel naprej. Bel je dnevnik, pa so ga morali zopet spremeniti v tednik. Takrat je bil v Trstu šc vsemogočni gosp. »Piccolo«. Ta je znal ugnati vsakega konkurenta. Sicer ro izhajali razni l''1' »Piccolo« jc b:' ^comejen gosoc d tržaSkim ljudstvom. Kar je rekel * colo«, je bilo bolj sveto kot evangelij. Bil je pa tudi izborno urejevan list. Življenski in politični nagoni Tržačanov so delo »Piccola«. Tisti večer pa, ko je izbruhnila italijanska vojska, so zažgali »Piccolovo« palačo in Trst je bil naenkrat — lahko rečemo — brez lista. To priliko so izrabili socinMsti in danes ;e Tržačatui »Lnvoratore - to, kar m« je 1-;1 pred vojsko »Piccolo«. »Lavorfltore« bere vie. on tfospodari nad Trstom, fahai« dvakrat na dan in število njegovih čita-teljev je silno zrastlo. In ker je dobro preskrbljen tudi z inserati, je gotovo njegovo materijalno stanje sijajno. Ravno tako so si opomogle socialistične »Kooperative« (konsumna društva). Socialisti so si znali pridobiti pri aprovizacijski komisiji odločilen vpliv in zato uživajo njih Kooperative kar posebne privilegije. Člani le teh dobijo namreč več, bolje in ceneje blago nego drugo prebivalstvo. Znano pa jc, da so si vsi tisti, ki imajo aprovizacijo v rokah zelo opomogli, mnogi so kar čez noč obogateli. Tako si tudi lahko tolmačimo nežno ljubezen socialistov do aprovizacij-ske komisije. To je tudi vzrok, do socialisti, sicer stranka neizprosne kritike, vkljub vsemu slabemu gospodarstvu in očitnim napakam aprovizacijske komisije ne puste zabavljati čez to. — V tej dobi so si opomogle njih Kooperative. Socialisti so prislužili baje toliko denarja, da se govori po Trstu, da so kupili na Dunaju dve veliki hiši. Ko so si socialisti tako finan-cielno opomogli in gmotno utrdili svoje organizacije ter časopisje, sta jim delo in agitacija olajšani, zato pridno delajo, kon-ferirajo in zborujejo. Tudi slovenski socialisti sc gibljejo. Njih »Ljudski oder« naznanja celo vrsto predavanj. Med predavatelji beremo imena: Oton Župančič, dr. Turna, Ivan Cankar, Abditus, Zofka Kve-der itd. Kaj pa na naši strani? Nekatera društva so oživela in se gibljejo, toda sistematičnega organizatoričnega dela, posebno pa med delavstvom, ne vidimo. Vojske bo enkrat konec in Trst ima brez-dvomno velikansko prihodnjost. Trume ljudstva in sicer v prvi vrsti slovenskega, bodo prihajale sem. Ali naj se vse te množice vtope v socialističnem, internacionalnem morju?! Zganimo se, da ne bo prepozno. — Dramatično društvo je priredilo v nedeljo v »Narodnem domu« burko v 4 dejanjih— »Ugrabljene Sabinke«. Gledališče je bilo razprodano. Igralo se je pod vodstvom gosp. M, S, jako dobro. Pripravlja se Niccodemijeva igra »Perjanica«, prevel g. M. S„ katere čisti dobiček je namenjen oslepelim slovenskim vojakom v »Odilien-heimu« v Gradcu, V tej sezoni pride na vrsto tudi še izvirno slovenska igra in sicer Milčinskega pravliica »Volkašin«. Tudi svetoivanska Krekova slavnost se je krasno obnesla. Razvidno je to iz denarnega uspeha. Od čistega dobička se je odločilo 1800 K za Krekov sklad »Dijaškega podpornega društva v Trstu« in 301 K 20 vin, za Krekov spomenik v Ljubljani. Marmrte pisio. Maribor, 17. aprila, V zadnjem času je začelo izvestno nemško časopisje zahtevati nemške duhovnike za Spodnjo Štajersko. Ljudem, ki stavljajo te zahteve, so sicer vera in služba božja deveta briga, a pri tem imajo zopet enkrat priliko, da lopnejo po slovenskih duhovnikih mariborske škofije. Nemcev, ki ne bi znali slovenskega, ni na vsem Spodnjem Štajerskem niti 20.000, a tudi za te je v verskem oziru dosti preskrbljeno, ker znajo vsi slovenski duhovniki nemški in se nemškim vernikom ne godi niti najmanjša krivica. Ako bi imel kdo vzrok, da se pritožuje, potem smo to Slovenci. Posebno v Mariboru. Toliko v stolnici, kolikor v frančiškanski cerkvi se vrši vsa služba božja izključno v nemškem jeziku, dasi je štiri petine cerkvenih obiskovalcev Slovencev; samo pri Sv. Magdaleni se je še ohranila slovenska služba božja. Tcda tudi v tej cerkvi pridiguje škof dr. Napotnik sam vedno nemški, kar mu pa vzlic temu ne prihrani neprestanih napadov nemškega časopisja. Nasproti razmeram, ki vladajo v jezikovnem oziru v lavantinski škofiji, primerja »Straža« tozadevne razmere v gra-ški škofiji. V Lučandi je bila poprej vsako drugo nedeljo služba božja v slovenskem jeziku, zdaj ni več, ker nočejo dati v župnijo slovenskega duhovnika. V Gomilici in Apahu, kjer so bili poprej slovenski župniki, sta zdaj nastavljena trda Nemca, katerih slovenski farani popolnoma nič ne razumejo. Slovenci v teh župnijah ne slišijo v cerkvi nobene besede več v slovenskem jeziku in ne morejo opraviti ne spovedi, ne drugih verskih dolžnosti, ker duhovniki ne razuinejo nič slovenskega. Pri kanoničnih vizitacijah v župnijah, kjer je še slovenska božja služba, izraža gra-ški škof dr. Schuster javno upanje, da bo mogel pri prihodnji vizitaciji že govoriti nemški z otroki. Na jezikovni meji nastavlja škof trde Nemce, ki Slovencem ne morejo postreči,. slovenske duhovnike pa pošilja med Nemce na Srednje in Gornje Štajersko. »Straža« vprašuje, kako more škof to opravičiti, ko vendar cerkev zahteva, cla morajo duhovniki znati jezik vernikov, med katerimi pastirujejo, in dostavlja: Misijonar, ki hoče delati med Ho-tentoti, se mora najprvo naučiti hotentot-skega jezika, graški škof pa pošilja na ruc.o nemške duhovnike, namesto slovenskih, ki moralo pastirovati med trdimi NemcL Mestni magistrat razglaša naredbo, s katero se vpelje za naše mesto mesna karta. Kakor približno vse podobne na-redbe, je tudi ta naredba prišla šele takrat, ko je bilo že prepozno. Kaj pomagajo take naredbe sedaj, ko ni več ne živine, ne mesa! Določeno je 20 dkg mesa na osebo in teden, to je 2'85 dkg na dan. 150 g kruha, 28 5 g mesa, 25 g "sladkorja in — ako gre po sreči — 4 g masti na dan. To je vse, kar dobimo in od tega naj človek živi. Toda tudi ta najnovejša naredba mariborskega magistrata ima neko določbo, ki pušča zlorabcem vrata odprta na ste-žaj. V onih gostilnah, kamor zahajajo imo-vitejši sloji, se sme namreč rabiti meso inozemske živine in smejo temu primerno biti tudi cene jedil višje. Kdo bo konsta-tiral, če je meso domače ali inozemsko? Saj že dosedaj ni mogel živeti oni, ki je bil navezan na skromne dohodke, a se je moral hraniti v gostilni. V bodoče bo to seveda še slabše. Kaj še doživimo? Bika oaziei. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. aprila. Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Na s krvjo prepojenem bojišču predlanske flandevske bitke je armada generala Siksta pl. A* mina zasedla Passchendaele in potisnila svoje črte naprej tudi pri Becelaere in pri Gheluveltu. Severno od reke Lys so čete generala Siegerja v zgodnjih jutranjih urah osvojile vas Wytschaete, vrgle sovražnika kljub siloviti protiobrambi z višin severovzhodno in zapadno od kraja in odbile močne protinapade. Sovražnika, ki se jugozapadno od Wulverghena umika v zadaj ležeče postojanke, smo potisnili čez potok Douve. Bailleul in trdovratno hranjena opirališča Cappellynde, severno od Bailleula in Me-terena, smo vzeli. Z močnimi silami je Anglež, podpiran od Francozov, zaman poskušal zopet osvojiti Meteren in izgubljeno ozemlje na obeh straneh Merrisa, Na bojišču na obeh straneh Somme so se razvili siloviti topovski boji, ki so se posebno južno od Somme vršili tudi ponoči. Ludendorff, Nemško večerno poročilo. Berlin, 17. aprila, Wolffov urad poroča 17. aprila zvečer; Na' bojišču lanske flandrske bitke smo vzeli Poelkappele in Langemarck. Angleško uradno poročilo. London, 16. aprila: Na fronti od Me-terena do Wytcshaete so se vršili danes težki boji. Ob julranjem svitu je sovražnik z veliko silo ponovil svoje napade na Wytschaete in Sparbrockmolen. Med težkim ognjem nemške artiljerije so se nemške čete v varstvu megle približale našim postojankam in se po dolgi borbi polastile obeh krajev. Tudi v kraju Meteren se je sovražniku tekom dopoldneva posrečilo pridobiti tla; boj še traja. Na ostalih de'ih celokupne fronte smo sovražne napade odbili. Angleži izgubili dve tretjini ironte. Berlin, 17. aprila. V/olffov urad poroča: Z izgubo svojih postojank med La Bassee in Wytschaete je Anglija sedaj izgubila domala dve tretjini svoje celokupne fronte. Zaenkrat ostaneta Angležem le še ozka pasova med Arrasom in La Bassee-jem ter med Wytschaetejem in belgijsko fronto. Kar so izgubili v širnem prostoru samo na minometalcih, trdno vzidanih strojnih puškah, betonskih in oklopnih zgradbah, telefonskih napravah, železniškem materialu, bodeči žici itd., se ne da niti približno ceniti. Vse zaloge železa in municijska skladišča so postala nemški plen ali pa jih je uničil artiljerijski ogenj. Te izgube so za Brite težka žrtev. Globo-kost nemškega prodiranja je povzročila, da so vse povsod padle v nemške roke postojanke s topovi, ki so jih bili tekom vojne trudoma zgradili. Če se pomisli, kako ogromne izdatke sta zahtevala izdelava in prevoz tega materiala, potem se gmotna izguba Anglije ne da niti približno ceniti. Lloyd George o položaju na bojišču. London, 16. aprila. (K. u.) L!oyd George je izjavil, da vlada ob uvedbi vojaške postave ni mislila na nič drugega, nego na najboljše sredstvo, da more nadaljevati vojno. Stala je pred nujno potrebo, da dobi več moštva, ker so tudi Nemci vpoklicali na izvežbo novih 550.000 mož. Naj se tudi oglasi omahovanje med upanjem in obupom — je nadaljeval Lloyd George — in boje bomo še večkrat čutili, vendar imam polno zaupanje. Ravnokar sem govoril z generalom, ki je prišel s fronte. Pripovedoval mi je, da je videl generale, Iti so stali v boju. Njegovo zaupanje je veliko. Izgubili smo ozemlje, toda izgubili nismo nič, od česar je odvisno naše življenje. To ni samo mnenje naših generalov, marveč tudi mnenje generala Fo-cha, ki je ravno tako miren in poln za-1 upanja*. General t katerim sem govoril* » bil to popoldne videl tudi njega. General Foch ima polno zaupanje. Sovražnik meri na to, da bi uničil britansko armado; čuti, da ko bi le to armado mogel premagati, pa bi mu bila pot do zmage odprta. Toda sovražnik te armade še ni premagal. Pač pa je prizadejal angleški armadi velike izgube, kar moram žal priznati, toda te izgube niso nič v primeri s tistimi, ki jih je sam pretrpel. Francoska armada je nedotaknjena, ameriška prihaja v velikih množinah. Naj bo razpoloženje upapolno, naj bo obupno, da le *rano in odločno vztrajamo v slogi in se ne udarno strahu in paniki, če smo le pripravljeni vse storiti, če so le vse stranke na Angleškem in Irskem trdno sklenjene, če se bodo Irci na Irskem z Irci, ki v milijonih prihajajo čez morje, v tem boju borli skupaj z angleškimi četami, potem bomo končno zmagali. Lloyd George je zapustil zbornico ob velikem odobravanju. Poincare na bojiščih. Pariz, 17. aprila. (Kor. ur.) Agence Havas poroča: Predsednik Poincare je v nedeljo potoval skozi departement Somme in dekartement Pas de Calais. Po vseh občinah, katere je obiskal, je mogel ugotoviti zaupanje prebivalstva v izid bojev, v katere so zapletene angleške čete. Calais v vojnem ozemlju. Geni, 17. aprila. Pariški listi poročajo: Dunkcrque in Boulogne sta pritegnjena v vojno ozemlje. Enaka odredba bo izšla za Calais. Nemški mornariški tajnik o nemšldh pod-mornikih. Berlin, 17. Glavni odsek državnega zbora se je danes pečal s podmorsko vojno. Ob tej priliki je državni tajnik mornariškega urada izvajal: Nasproti trditvam angleškega državnega voditelja o izredno velikih izgubah podmorskih čolnov treba pribiti, da so podatki v tujem časopisju zelo pretirani. Podmorsko orožje se trajno ojačuje, ne samo kvalitativno, marveč tudi kvantitativno. Številke kažejo, da stoji nasproti 100.000 novim tonam 600.000 ton potopljenega ladijskega prostora. Za bodoče je pa treba še posebno vpoštevati, da vsaka izguba ladje zadene sovražnika prav v njegovem življenjskem živcu in pomeni izpad 4 do 5 tovornih prevozov. Ob teh razmerah- mora tudi največji pesimist spoznati, da se položaj nasprotnikov trajno in brzo slabša in da je vsak dvom nad končnim uspehom podmorske vojne neopravičen, S svojimi obrambnimi odredbami so sovražniki seveda dosegli gotove uspehe, toda vplivali pa na podmorsko vojno niso v nobenem času in po človeški sodbi tudi v bodoče ne bodo. Kar se tiče pomoči Amerike, so pričakovanja naših sovražnikov doživela težka razočaranja, Tudi gospodarski položaj nasprotnikov se je po vstopu Amerike v vojno le poslabšal. i® i Slijii. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. aprila. Uradno se poroča: Na številnih točkah italijanske fronte smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke. Načelnik generalnega štaba. Z italijanskega bojišča. Curih, 17. aprila. Milanski listi poročajo, da so glavni del italijanskih čet na solunski fronti prepeljali nazaj v Italijo. Chiasso, 17. aprila. (Kor. ur.) Združene države bodo poslale na italijansko fronto 30 novih ambulanc s 30 častniki in 1350 možmi. iz Fissle. Poraz finske rdeče garde. Eerlin, 17. aprila. Finski glavni stan poroča z dne 15. aprila: Finski bataljon je zasedel Abo in ujel tamočnje ruske čete. Rdeča garda je izpraznila obrežje med Hango in Nystadom in se umika v notranjost dežele. Stockholm, 17. aprila. Dopisnik lista »Stockholm Tidningen« izve, da je ponudila rdeča finska vladi iz Pctrograda vladi v Wasi mir pod pogojem, da naj deželni zbor imenuje vlado, katerega predsednik bo predsednik republike. Dežolni zbor naj izdela za ljudsko zastopstvo nove postave. Vse rusko trdnjave naj se podro. Osebna imuniteti naj se ugotovi za vse deželne poslance. Končnoveljavno mirovne pogoje naj ugotovi deželni zbor. Isti list poroča, da jo vlada v Wasi ntijodločnejžo odbila ta predlog. Z Balkana. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 17. aprila. Veliki glavni stan: V predpoljskih bojih na nižini ob Stru-mi so bolgarske naskakovalne čete ujele 153^ Angležev inoekaj Grkov. LudeodorfL 4 Politične norice. -j- Cesarjevo pismo potvorjeno. Dunaj, 17, aprila- Iz parlamentarnih krogov poročajo: Poslanec prof. dr. Waldner je obiskal danes grofa Czernina. Pri tej priliki mu je Czernin dal častno besedo, da je besedilo cesarjevega pisma, kakor ga je objavil Clemenceau, v resnici potvorjeno, kar je že razvidno iz koncepta samega. Namen je pa prozoren: razbiti zvezo med Avstrijo in Nemčija -f- Spremembe pri deželnih vladah. Dunaj, 17, aprila. Kakor poročajo, bo te dni odstopil nižjeavstrijski namestnik baron pl. Bleyleben, ki postane namestnik na Moravskem. Nižjeavstrijski namsetnik postane bivši rav. atelj cesarjeve kabinetne pisarne Polzer. Moravski namestnik baron Heinold bo poklican kot namestnik umrlega grofa„ Leopolda. Auersperga na mesto predsednika' zavarovalnega ur^da. H- »Vonvarts« o avstrijsko nemški zvezi. »Vorwarts^v ki zopet izhaja, piše: »Avstrija postane po vojni v večji meri kot dosedaj država narodov, ki bo dobila svojo življenjsko možnost v svobodnem razvoju vseh njenih narodov. Taka država postane lahko prijateljica Nemčije, če bo Nemčija vse pustila, kar bi se zdelo, kakor da se hoče mešati v notranje razmere te države. Garancija pa ni dana, da bo zveza po vojni 'še nadalje obstojala, in najmanj bi bila ta zveza zagotovljena z vsenemško politiko. Mi se moramo oprostiti predstave, da bodo dežele, katera brani skupna črta okopov, potom vojne združene v politično celoto.« -f- Novi najvišji dvorni mojster. Za najvišjega dvornega mojstra je imenovan namesto princa Konrada Hohenlohe cesarjev krilni pobočnik grof Hunyady. -f Avstrijski poslanik v Berlinu princ Hohenlohe pri cesarju. Dunaj, 17. aprila. Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci avstrijskega poslanika v Berlinu princa' Hohenlohe. + Poslanik Hohenlohe ne odstopu »N, Fr, Presse« poroča, da vest o odstopu princa Hohenlohe, poslanika v Berlinu, ni resnična. H + V Solnogradu vise črne zastave. Nemci v Solnogradu so o priliki odstopa grofa Czernina tudi na zunaj pokazali ^svojo žalost. Razobesili so iz mnogih hišlčhie zastave----tn.' -f Shod v Št, Jakobu v Rožu prepovedan. Beljaški okrajni glavar Pawlowškt je prepovedal na nedeljo dne 21. t. m. nameravani veliki ljudski shod pod milii£0ie-bom, češ da so taki shodi glasom odredbe skupnega ministrstva z dno 25. julija 1914, drž. zak. št. 158, sploh prepovedani. Ker pa so gostilniški prostori za nameravani shod vse premajhni, se shod za sedaj ne bo vršil. Ker Ncmci nemoteno zborujejo, zato g. okrajni glavar, znan iz časa preganjanj, shoda kot takega ni mogel prepovedati in se je zatekel k izgovoru »pod milo nebo-'. Omenjena odredba pa o shodih pod milim nebom sploh ne govori in se taki shodi drugod tudi vršijo. Gpspod okrajni glavar seveda ve, da ne bo prišel v položaj, da bi moral tudi Nemcem prepovedati tak shod; saj na, nemških Vo.lks-tagih ni ljudskih mas, ampak so na vseh Volkstagih vedno isti ljudje, ki imajo po g/, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor Zeli posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg B. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vioge in Jih obrestuje po 4i/«°/o. Orultveno lastno premoženje snaSa konccm !eSa 1313 51®.G48-40 kron. Delal »iHov Je blio koncem leta 191519S4 s15.G15 deleSI, ki repreientujejo Jamstvene glavni« za 6,089.350 kron.____