НатшдпкепБо^ Veria^ HBd SdMiftwtuDg: KVe^eofurt, Biemuckrlag 13, FoetfMb U6 / Bewgppwk (im towhm aaMbar) mooatUeb RM 1.— im Han* (etaeobUeftUeb BM OM liiatelleeMlht AM)a»teHiin|fBu dar Z#Kmg fSr den nacMoigfapdea Vtooek тмЛт шж »atoHtlMi шЛ вмг Ua W. dm кшШеиДш Kooeta •оввшштво Nr. 85. Hloj жатег11!к Ta grozna katastrofa je bila izzvana po razmeroma mali tolpi poklicnih revolucionarjev, vemnoma Židov, ki eo zgrabili nesrečni ruski narod v svop slabosti in nevednosti, in ki so z okrutno logiko poskusili na njem vse komunistične doktrine, ki jih pri nas tako glasno iztrebijo. V Rusiji so se uresničile. Besede so v resnici spremenili v dejstva in so brez obzira vsakega umorili, ki se jim je zoperstavil. Winston Churchill, 24. sept. 1921. * Ce bi le mogli (boljševiki) pahniti Britanijo v bedo, uničiti njeno premožnost, jo spremeniti v anarhijo in zbrisati britanski imperij kot svetovno silo, takrat bi napočil zanje — o tem so prepričani — dan splošnega pokolja, ki bi mu sledilo svetovno trinoštvo, ki bi mu načelovali ■ oni in s katerim bi se oih okoristili na vse mogoče načine. Winston Churchill, 19. junija 1926. Oteteher 1M4. STAUf ^lan, 27. oktobra. Po poročilih sovjetskih v?*epieov to prišli prvi romunski delavci in ^•tje, ki so jih boljieviki odpeljali, v Har 1«»'' kjer morajo pod vodstvom židovskega Ц|Г*&ег|а Glnsberga delati pri yriailnih de m/ *1% vest j a« pišejo radi tega, da bodo Ro en^i )[»:alu pozabili domoljubje. Očitno z namenom, da bi ozdravili Fince do Briri* '®' 'O sovjetske vojaške oblasti, kako: iiniriir'® švedski časopisi, takoj po prihodu J ' '''sih čet v severnofinskb ozemlje, dale (•» u na izbiro, ali da vstopijo v sov ' ° Srmado ali, da •« »prostovoljno« iz-polotok Kola. Find м ti p« istorali ° v švedsko, foprav ta pobe* iri vaem Belgija - noia žrtev Moski/e Vedno sllnefša komunistična agitacija - Rabuke radi lakote brez presledka Stockholm, 27. oktobra. Kamor pridejo Anglo-Amerikanci, pripravijo pot boljševizmu, in kjer te Sovjeti vgnezdijo, hitro udari plamen boljševiške revolucije proti nebu. Sedaj je tudi belgijsko etapno področje pod ttalnim pritiskom komunistov, tako da te je poostrila nevarnost velike politične krize. Povrh tedi že več komunističnih ministrov v belgijskem kabinetu, M seveda razvijajo največjo aktivnost v korist Moskve. Iz Belgije prihajajo tako nedvoumna poročila, da vlada v Londonu resno vznemirjenje radi političnega razvoja v zasedenih ozemljih Belgije. Belgijski komunisti so stavili Pierlotovi vladi neke vrste ultimat in so jo istočasno težko obdolžili. Po seji vlade pa je izdal Pierlot odlok, da so vse demonstracije i* politična zborovanja prepovedana. To v resnici pomeni, da je vlada doslej v Belgiji običajne rabuke radi lakote in demonstracije radi poboljšanja dodelitve živil, ofi-cialno prepovedala. Ravno te rabuke radi lakote imajo v komunistični agitaciji velik pomen. Saj je brez truda uspelo komunistom v industrijskih področjih Belgije, da so pregovorili stradajoče delavce k demonstracijam, ki so potem vedno nedvoumno pokazale komunističen značaj. O razpoloženju v Belgiji sami poroča londonski sodelavec »Svenska Dagblad«: Povsod smatrajo vlado Pierlota kot razočarajočo rešitev v stiski. Vrhu tega se opira vlada na parlament, ki se na noben način ne more smatrati kot zastopstvo belgijskega naroda. Ni nolz^enega dvoma, tako se nadaljuje poročilo, da imajo v Belgiji ko- munisti vedno večji dotok. Ta komunistični pritisk, ki se vedno bolj in bolj pojača, predstavlja seveda resno grožnjo za dosedaj največjo stranko, za socialdemokrate. Londonski časopis »Times« objavlja'poročilo o stanju prehrane v Belgiji. V njem se poroča, da je Pierlot pri zaveznikih stavil dalekosežne predloge. Gre pa tu pred vsem za zelo težek problem dovoza in ni gotovo, če je na razpolago dovolj živil in če bi takojšna in pravilna razdelitev odstranila tež-koče. Doslej še nobena ladja z živili n i d o s e g 1 a Belgije. Tudi UNRRA do sedaj še ni bila pozvana na pomoč, ter pri tem sploh ni jasno, če bi UNRRA mogla takoj pomagati. London torej ne dopušča nobenega dvoma, da ne vedo za noben izhod iz prehranjevalnih težkoč Belgije ker še obstoječa transportna sredstva rabijo za zaveznike. Belgijski narod sme še nadalje stradati za svoje osvoboditelje, ki se pred avgustom še niso mogli dovolj nahvaliti o nebeški razmerah, ki bodo z zavezniškimi četami prišle tudi v Belgijo. Zaweznihi se ogibajo odqoi/ornosli „Manchester Guardian" o ozadju priznanja de Ganila Stockholm, 27. oktobra. Da se priznanje de Gaulla od strani Anglije in Zedinjenih držav s soglasjem Moskve ni zgodilo, ker so tri sovražne sile v njem spoznale pravega moža, ampak edinole radi tega, da bi se ognile odgovornosti radi vedno bolj naraščajoče zmešnjave v Franciji, dokazuje komentator »Manchester Guardiana«. Tukaj se javno prizna, da je, dokler ni bilo izrečeno priznanje de Gaulla, obstojala nevarnost, da se bo pripisala odgovornost za dogodke v Franciji' zaveznikom. Velika gesta, ki so jo napravile Anglija m Zedinjene države s priznanjem de Gaulla nI nič drugega kakor samo zvijača in presenečenje. De Gaulle sploh nima moči, da bi se mogel v Franciji uveljaviti. To potrjuje tudi ponovno dopisnik »Stockholqjs Tidnin-gen«, ki na podlagi svojih vtisov zagotavlja, da bo tudi po priznanju de Gaulla še vedno trajala zmeda v Franciji. Švedski dopisnik ponovi sporočilo nekega francoskega Maqui-sarda, ki je izjavil, da vlada sedaj v Franciji najmanj pol tucata režimov, ki zahtevajo priznanje in pravico soodločevanja pr: upravi države. V različnih pokrajinah popolnoma ignorirajo zastopnike de Gaulla, ki so prišli, da bi obnovili red. Francoz je prepričan, da bo popolnoma nezadostna dodelitev živil še bolj zaostrila nasprotstva, „Pas sovjetskega vpliva" Bern, 27. oktobra. Ce bi še kdo dvomil o tem, da hočejo vso Evropo prodati Sovjetom, naj bere samo uvodni članek časopisa »New York Times«, ki to naravnost priznava. Ta severnoameriški časopis piše, i.aj postane Francija po mnenju Zedinjenih držav in Velike Britanije branik Atlantskega morja. Brž kone je z Moskvo dogovorjeno, da se bo pai sovjetskega vpliva raztezal do Španije, Francije, Belgije, Nizozemske in Danske. Washington in London sta bržkone pristala na t« dogovor. Nedvoumneje in jasneje se pač niso mogli označiti boljševiškl nameni glede našega kontinenta in na drugi strani popolno soglašanje plutokracij s temi prizadevanji po ekspanziji. In o časopisu »New York Times« lahko domnevamo, da je dobro informiran o politiki Bele hiše. Niti še ne 50 gramov presnega masla Bera, 27. oktobra. V Lyonu izhajajoči francoski list »Le Messager Patriotiqua« ugotavlja v nekem članku, upanje, da bodo »osvobodile!« vse, kar manjka v Franciji, prinesli s seboj, se ni izpolnilo. Pri tem je zima pred Vrati. List opozarja radi primera na to, da prebivalci Lyona v zadnjem času niti na odrezke za presno maslo od SO gramov ne morejo dobiti za to določene količine presnega masla. Vsa Ogrslia dela okope Budimpešta, 27. oktobra. Na številnih kra-jih puste kakor v daljni okolici ogrskega glavnega mesta Budimpešte še od jutra do večera delajo okopi. Delovnim bataljonom ogrske armade, ki so novačeni iz vpoklicanih ali še ne izvežbanih vojakov, ki so v tisočih že več tednov med Donavo In Tiso delali na postojankah in oklopnjaških jarkih, pomaga sedaj z uspehom tudi civilno prebivalstvo. Kmetje in kmetice, delavci in na-stavljenci, uradniki in številne žene iz vseh krogov prebivalstva so v sedaj na ogrskem še nepoznani skupnosti in prinesejo svoj delež z lopato in rovnico k obrambi Ogrske. Predstavniki nove Ogrske Budimpešta, 27. oktobra. Ko je stranka Btr«> ličnega križa prevzela oblast na Одгвкеоц je bilo očitno, da se za itranko, ki je zdaj temelj države, ukine pred kratkim izdana prepoved strank. Novi ogrski notranji minuter je zdaj to pogledno izdal ustrezne uredbe, v katerih med drugim pravi, da j* stranka streličnega križa predstavnica politične volje ogrskega naroda. Delovanje vseh drugih strank odnosno ustvaritev novih strank je prepovedana. Ustanovitev Volkssturma v Nemčiji je ravno po političnem prevratu napravila na Ogrskem globok vtis. Ogrsko časopisje označuje postopanje Nemčije kot vzorno. Take pravi »Fuggetlenseg«, da gleda ogrski narod z občudovanjem na nemškega zaveznika, ker se s to totalno vojno uporabo nemške sile zaščiti deloma tudi ogrska zemlja. Nemško vodstvo presoja ogrske interese ravno tako, kakor da bi šlo za neposredne nemške interese. Moramo pa vzeti na znanje, da je sedaj konec tistega časa, ko smo vse pričakovali od drugih. Občudovanja vredna veličina napora nemških sil veleva tudi ogrskemu občestvu, da gre ob strani nemškega zaveznika v boj. z istim junaštvom, z isto odločnostjo in mobilizacijo vseh sil, da reši Ogrsko. Sovjetska „zaščita žen" Wien, 27. oktobra. V žepu sovjetskega vojaka Ivana Dejnenka, ki je padel ob Narevu, so našli pismo njegove žene Nadežde iz Ro-stova, v katerem piše, da bo kmalu poklicana v vojsko, ker nek nov zakon določa, da mora oboroževalna industrija odstopiti vojski 25 odstotkov žen v starosti od 18. do 31, leta. Nadežda Dejnenka je istočasno sporočila svojemu možu, da so vse vozačice traktorjev v Rostovskem ozemlju že popisane in so bile delno že dodeljene oklopnjaškim enotam. čangkajškova vloga - „fikcija" Ženeva, 27. oktobra. Več kakor enkrat so Anglo-Amerikanci že namignili, da jim je bila Cungkinška Kitajska sicer dovolj dobra, da so jo lahko vpregli v svoje imperialistične in vojaške načrte, da pa smatrajo v ostalem Cungking samo kot narod drugega razreda. Isto izraža članek »Dail Express«, v katerem stoji: »Vzdržuje se fikcija, da spada Kitajska k »Velikim štirim«. Cangkajšek se še vedno smatra kot reprezentant Kitajske ▼ istem smislu kakor Roosevelt za Zedinjene države, Stalin za Sovjetsko zvezo in Churchill za Anglijo. Zal je to samo fikcija in Cangkajšek ima resnično kontrolo samo nad nekim delom Kitajske. „Panther" - najboljši oklopnjak na svetu Berlin, 27. oktobra. Reichsminister Albert Speer piše v časopisu »Der Vierjahresplan« (»Stiriletka«) med drugim: »Nemška oboroževalna in vojna proizvodnja je do danes vedno napredovala. Da zaradi bombnega terorja ni bilo bistvenih zgub v produkciji, je najbolj presenetljiv in najbolj čudovit uspeh nemške industrije.« Novi nemški oklopnjak »Panther« se sedaj, ko je bil preskušen, mno-štveno izdeluje in uporabi na frontah. Glede uporabljivosti na fronti, je cel6 nasprotnik označil »Pantherja« kot tačas najboljši oklopnjak na svetu. Novi oklopnjak, ki bi normalno potreboval več let za svoj razvoj, je prišel, kakor javlja časopis »Der »Vierjahresplan« v presenetljivo kratkem času ix konstrukcijske mize do mnoštvenega izdelovanja. V kratkem bo mnogo tisoč teh oklop-njakov pripravljenih proti sovražnim armadam. Velika irafna in pomorska hilha izhodno od Filipinsliili otokov Japonske vojne ladje so potopile: štiri nosilce letal, dve križarki, dva rušilca in štiri prevozne ladje Tokio, 27, oktobra. Komunike cesarskega japonskega glavnega stana, ki je bil glede velike zračne in pomorske bitke v okolišu Filipinskih otokov izdan v sredo, ima sledeče besedilo: »Od torka zjutraj so naše pomorske sile s svojimi nadmorskimi in letalskimi enotami izvršile v vodovjih vzhodno od Filipinskih otokov silen napad na neko sovražno skupino in neko prevozno brodovje. Dfslej dognani uspehi so sledeči: Potopljeni so bili! % nosilci letal, med njimi eden razreda "Enterprise«, dve križarki. 1 rušilec in najmanj k prevozne ladje. Težko poškodovani so bili: 2 nosilca letal, 1 bojna ladja, 2 križarki. Naie lastne zgube znaSajo 2 križarki in 1 rušilca, ki so bili potopljeni. Odločilno za volno na Pacifiku Na katerih japonskih operacijah temelje te japonske objave? Uradna japonska poro čevalska agencija Domej posname v več po ročilih dosedanje uspehe japonskega pose ga. Iz zadnjega izmed teh poročil, ki je po snetek, se vidi neizpodbitno pomen sedanje ga srečanja obojestranskih zračnih in ladli skih bojnih sil. S to bitko, ki se tačas ie nadaljuje in ka tere končni podatki bodo brez dvoma odlo čilno vplivali na nadaljnje vojskovanje na Pacifiku, so v najkrajšem razdobju že vdru gič trčile druga na drugo pomorske in zrač-лт bojne sile Japoncev in Amerikancev. Zopet tmajo, kakor že pri Formozi, Japonci sa sebe predngst organiiiranega na kopnem te- melječega zračnega orožja Umik japonskega brodovja tokrat ni bil zlahka mogoč, ker so bili že izkrcani znatni kontingenti čet na mo stiSčih v Leyte Samar in na manjših sosed fijih otokih. V geslih opozarja vse jutranje časopisje v Tokiju na to, da ima v bitki pri Filipinskih otokih japonska mornarica levji delež uspe hov pri doslej dva dni trajajočih bojih. Z ve likim zadoščenjem zabeležujejo vsi listi, da so posegle vmes japonske vojne ladje, in oričakujejo, da jim bo po prvih udarcih uspe I o, zadati sovražniku še nadaljnje zgube VcUkoit sovražnega brodov|a Po poročilih iz fronte obstaja sovražno brodovje is več kakor deset nosilcev letal In potrebnega varstva bojnih ladij, križark in rušilcev. Ko so bili japonski izvidniki ugotovili pozicije nasprotniškega brodovja, se je izvršil 24. oktobra zarana prvi zračni napad japonskih pomorskih letalcev, ki se jim je takoj posrečilo pogoditi z bombami in torpedi razne ameriške ladje. Ena bojna ladja in dve križarki so utrpele težke poškodbe, med tem ko je en nosilec letal začel goreti in je nek drugi obtičal nesposoben za manevriranje. Šele 24 ur pozneje so posegle vmes tudi bojne ladje japonskega brodovja. 2e eno uro po začetku bitke so lahko poročale, da so bili potopljeni dva nosilca letal in ena križarka sovražnika. Te hude začetne zgube so hapotile Amerikance, da so se vrnili. Preganjanje po japonskih vojnih ladjah je imele v kratkem času uspeh, da so bili potopljeni dva nadaljnia nosilca letal, še ena križarka is en rušilec. Ze javljeno uničenje štirih polno natovor-jenih prevoznih ladij, ki so priplule, da oje-čijo ameriške izkrcane čete na Leyte, so pa, kakor se ie doznava, dosegi« izkljudno )•-ponske podmornice ki sicer v nodl od M, n« 35. oktober. BtTM * —. iter. SB. KARAWAXKEJf BOTE Sobota, 88. oktobra 1944. Horthy ]e prosil Nemce zavetja Budimpešta, 27. oktobra Pod nadpisom »Listina glede IS. oktobre-' ob'^vlja ogrsko £•• soplsje naslednje poročilo NTI: Dopolnjujoč opis NTI z zadnje sobote e dogodkih z dne 15. in 16. oktobra objavljamo v naslednjem besedilu pismenega sporočila, ki ga je poslal takratni ministrski predsednik Lakatoi nemškemu poslaniku v Budimpešti: »Ekscelencal V Imenu krftljevske ogrske vlade si usojam, sporočiti Vaši ekscelenci, da se je vlada spričo položaja, da prepreči državljansko vojno in s tem prelivanje krvi, odločila odstopiti, tembolj ker je vlada dobila vednost o dogodkih, ki ji doslej niso bili znani. Prav tako je Njegova svetlost gospod državni upravitelj storil sklep, da odstopi od svoje službe kot državni upravitelj in se umakne v zasebno življenje. Njegova svetlost si želi poiskati zavetja za sebe in svojo rodbino pri vladi Reicha, in mi je naročil, naj sporočim vladi Reicha prošnjo, da dobi s svojo rodbino azil v Nemčiji. Udani Vam pl. Lakatoi. Nobenih živil za Finsko B«ni, 27. oktobra. »Corriere de Geneve« pereča iz Stockholma, da je Sovjetska zveza Fincem sicer dovolila zunanjo trgovino s Švedsko, da je pa hkrati prepovedala oskrbo Finske z živili in tekstllijaml iz Švedske, tako da pomoč Švedske Finski ne more učinkovati v predvidenem obsegu. Vzrok je baje ta, da hoče Moskva najprej videti, v kakšni meri izpolnjuje Finska diktat premirja. Kot tolažbo zaradi izostalih živil je Stalin poslal v Helsinke častnemu predsedniku na novo ustanovljene družbe »Finska-Sovjetska zveza« brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za njegovo udanostno adreso. Grški kralj se ne sme vrniti v Grčijo ženeva, 27. oktobra. Vse kaže, da še nadalje velja prepoved, ki jo je Churchill verjet-no izrekel na željo Sovjetske zveze, da se namreč grški kralj ne sme prej vrniti y Grčijo, dokler tega ne bo odobrilo ljudsko glasovanje. Na vsak način je grški kralj Jurij ponovno izjavil, da se ne bo prej vrnil v Grčijo, dokler mu tega ne bo omogočilo ljudsko glasovanje. Prepreten dohod k prlslanBtn inlwerpna ( ZRCALO ČASA ) Boljševiki SO zgubili 295 oklopn]akov In 102 topa - Volkssturm se hrabro bojuje Oberkommando der Wehrmacht )e dn# 26. oktobra objavilo« V Zapadnem Nizozemskem lo naša oporišča na desni In levi in vzhodno od Wester-ichelde še nadalje preprečila sovražniku dohod do pristanišča Antwerpen. Močni napadi Kanadijcev proti zvezi po kopnem do otoka SOd-Beveland so po malenkostnem vdoru obležali v našem obrambnem ognju. Proti krajevnemu izkrcanju v južnem delu otoka so v teku nasprotni ukrepi. Koncentrični napadi od juga in vzhoda proti prostoru Til-burg — Hertogenboseh so bili z odstrelom številnih sovražnih oklopnjakov ustavljeni. V Hertogenboseh so se začeli ogorčeni poulični boji. Naši napadi v bojnem prostoru pri Bruyeresu so proti ogorčenemu sovražnemu odporu pridobili proti zapadu več kilometrov ozemlja. Važni vrh Col du Menil južno od Cornlmonta je po hudih bojih zopet v naših rokah. Posadka v St. Nazaire je odstranila neko sovražno Izvidniško postojanko. London 1« bil zopet obstreljevan po orožju »V 1«. Bojno delovanje v Srednji Italiji se je včeraj omejilo na posamezne sovražne napade zapadno in jugozapadno od otoka Imola, ki 80 spodleteli deloma ob visokih nasprotnikovih zgubah. V gorskih dolinah Srednjega Balkana so se razvili hudi boji. Bolgarske sunke v prostor vzhodno in severovzhodno od Skoplja smo zavrnili ravno tako kakor silne napade bolj-ševikov pri Kraljevu in zapadni dolini Mo-rave. Na južnem Ogrskem so nemške in ogrske čete izvršile uspešne sunke in preprečile sovražnikove poskuse, priti čez spodnjo Tiso. Na bojišču pri Debrecenu še trajajo trdi bojt. Naši grenadlrji so se ubranili ponovnih močnih napadov boljševikov v Vzhodnih Beski-dih in odstrelili 12 sovjetskih oklopnjakov. V enem vdornem mestu se vrše še boji. V Augustovu in pri njem stoje naše čete т silnih bojih. Odredi lastnih oklopnjakov so v bitki na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju z nasprotnimi napadi ponovno preprečili prodorne poskuse novih sovjetskih sil jugovzhodno od Gumbinnen. V bojih zadnjih štirih dni so boljševiki zgubili tukaj 295 oklopnjakov in 102 topa razne vrste. Bataljoni Volkssturma so se ramo ob rami z našimi divizijami hrabro bojevali za varstvo svoje domovine. V drugih odsekih tega bojišča smo se v trdi borbi ubranili močnih sovražnih napadov ali jih ustavili. Po srditem, ves. dan trajajočem boju po hišah so boljševiki zvečer vdrli v Ebenrode. Na Kurlandskem so spodleteli posamezni krajevni napadi Sovjetov. Na polotoku Svorbe smo pri obrambi sovražnih napadov odstrelili 11 boljševlških oklopnjakov. Lastne podmornice so v Finskem morskem zalivu potopile šest z municijo In drugimi mnogimi pošiljkami polno natovorjena prevozna vozila in štiri v njihovo varstvo poslane strežne ladje boljševikov. V norveških vodovjih so zaščitna vozila vojno mornarice uničila dve sovražni podmornici. Bombniki anglo-amerikanskih zastr.ahoval-nih letalcev so ob gosti plasti oblakov odvrgli bombe na Hamburg, Essen, NeumOn-ster, MOnster, Hamm in napadli še druge kraje v westfalskem Porenju, kakor tudi Ju-govzhodno Nemčijo. 12 letal, med temi И štlTlmotomih bombnikov smo sestrelili. Usoda malih narodov po motrim kominmislov Malt narodi naj zginejo - Sodrug Hrnstšov ]e nekaj Izblebelal Lastno poročila »Karawanken Bote« auaa, Ni^tM KiskunfElegytoa \ (so' SZEGED. & SseniMnf » Л7 f9 too Po|lšč# na Balkanu in na Južnem Ogrikam. tH. Krainbvrg, 27. oktobra. Prad kratkim I# izila v Sovjataki Ruiijl omamba vredna bro-iura, ki jo je izdal eden najvidnejših sodelavcev Stalina, pradiednik sveta ljudskih komisarjev Ukrajinske sovjetske republike ia član centralnega komunističnega biroja v Moskvi sodrug Hrustšov. Brošura razpravlja o vprašanju bodoče zveze narodov. Hrustšov zastopa stališče, da bi zveza narodov, ako bi hotela uspešno delovati, morala imeti čim manj članov. Torej, se lahko smatrajo kot polnopravni člani zveze narodov samo tri ali štiri velesile in sicer Sovjetska zveza, Zedinjene amerikanske države, Anglija in eventualno ie Cungkinška Kitajska. Male evropejske države predstavljajo — po mnenju sodruga Hrustiova — nesmiselni preostanek iz starih časov, ki nima v bodoče nobene pravice do obstoja. One naj bi se popolnoma enostavno porazdelile med velesile in v njih vključile. Pri tem naj male države ne zginejo samo politično, ampak naj v vsakem pogledu zginejo tudi njihovi narodi in naj se pomešajo z ustreznimi večjimi narodi; —. dpigače bi bili vedno spet lahko vzrok za medsebojne spore. Sovjetska zveza zahteva za sebe I Finsko, Letonsko, Estonsko, Litvo, Cehoslovalko, Ogrsko, Romunijo in vse balkanske države, da bi jih požrla. Z ozirom na visoki in odgovorni položaj, ki ga ima sodrug Hrustšov v sovjetskem državnem aparatu, se lahko z gotovostjo trdi, da nt razvil v brošuri svojih osebnih misli, ampak one sovjetske vlade s Stalinom ne čelu. To dokazuje tudi obnašanje, ki ga je pokaral« pr«d kratkim т Sofijo doila Titov« delegacija, ki j# i« dokončno odvrgla viako nacionalno krinko In popolnoma javno izjavila, da Ж* bodo celokupna balkaniks držav« moral* odreči aamoitojnoiti in mejam, ker bo iz njih ustvarjena samo ena sovjetska balkanska država. Taka je usoda, ki jo |e -pripravila Sovjetska zveza kot njihova zaščitnica malim narodom in sicer med drugimi tudi balkanskim narodom. In ostali »zaSčltnlki« — Angleži in Ame rikanci — s tem popolnoma soglašajo — vsekakor ne upajo proti temu niti najmanje ugovarjati. Za uresničenje tega satanskega načrta moskovskih komunistov, to se pravi za popolno razpustitev in popolno uničenje svetega naroda dela zločinska komunistična ОГ, za to dela tudi vsak, ki na kakršenkoli način pomaga OF. Vsak tak je samomorilec svoje domovine. Gorenjcem je Previdnost dodelila posebno milosti medtem ko so mnogi drugi narodi, kakor na primer Poljaki in Baltl, zašli v bolj-ševiško past, ker še niso prav poznali blstyA in ciljev boljševiške »nacionalne« politike imajo Gorenjci možnost, da prav od blizu, na primerih Romunije, Bolgarije itd. lahko opazujejo, kaj prinese s seboj za male narode naslonitev jia Sovjetsko Rusijo in njene poslušne zaveznike Anglež« in Amerikanc«. Naj izkažejo vredni te božje milosti in se odločno zoperstavijo vsem skušnjavam kakršnega koli sodelovanja z morilci »vol« domovine in narodnosti. Po movskoTskih poročilih se pogaja sovjetski delegat Kavrtaradse z iransko vlado radi izkoriščanja -petrolejskih polj po Sovjetski zvezi. Dosedaj so ta petrolejska polja pripadala v interesno območje Anglije in Z*-dinjenih držav V iTolih kom«nUrjih k moskovski konferenci priznava tudi angleško časopisje pretekle nedelje, da poljski problem prej ko slej ni rešen ravno tako ne, ko pred Mikolajczy-kovim potovanjem v Moskvo. Reuter citira članek lista »Observer«, ki pravi, da se poljsko vprašanje nI približalo rešitvi. V vseh odločilnih točkah so nasprotstva ostrejša kakor kdaj koli. Lakota, ki prihaja skupno z angloameri-škimi četami na Sicilijo, naganja jjfeblval-stvo k obupnim korakom. Tako so demonstrirali v četrtek v Palermu delavci, ki so zahtevali izboljšanje prehranjevalnega položaja, da bi li potola.žili vsaj najhujši glad. Nanj« pa so otvoril« čet* italijanske izdajalske vlade ogenj, ki je po Reuterjevi vesti ubil 16 oseb, 104 pa ranil. Po poročilih srbskih in hrvatskih Casopl- aoT s« j* vodstvo četnikov obrnilo oiicialno na srbsko In hrvatsko vlado in sporočilo, da bo v primeru, ča bi vojaške akcij« prešl« na ozemlje obeh teh držav v spoznanju boljše-vlšk« nevarnosti, stavilo na razpolago vso svojo moč radi bojevanja proti -sovjetskim tolpam. Sofijski radio oddaja, odkar je zasedena Sofija po sovjetskih četah, dnevna poročila v židovskem jeziku. Pred kratkim je ta radio objavil, da bo nova bolgarska vlada čim preje poravnala vse zgube Zidov, ki so jih pretrpeli tako radi »preganjanja« po bivši vladi, kakor tudi po anglo-amerlkansklh zra6> nih napadih. V okolici Pi«vn* so sovjetske oblasti v množicah aretirale delavce. Posebno značilno j«, da j* bilo to ozemlje znano radi izreen« prijaznosti do Rusov In so tukaj pred priho-dom sovjetske armade Imeli v načrtu in propagirali velike sprejentne slovesnosti za »osvoboditelje«. Aretirancl se obdolžujejo cele vrste sabotažnlh činov in protlboljše-viškega delovanja. »Svet se bo čudil, za kaj vse je sposoben narod, ki s* bojuj« za svoj obstoj«, j« izjavil bai Iz Fahr«rhauptquartl«rja vrnlvšl s« vodja b«lgljsklh rekslstov L«on Degrell« v razgovoru > sotrudnlkom llita »Echo d* Nancy« Rob«rtom, Hulnom L«on D«grelle, ki bo po-v«l|«val pof«bnl valonskl diviziji, ki i« ■«• daj ustanavlja, trdno varuj« v zmago N«m-člj« in gradi svoje up« za bodočnost B«lgljt Izklzjučno na to zmago. Angleški taaopis »L*md«r« ■« vzn«mlr|m zaradi naraščajoč« kriminalnosti med angleško mladino. V današnjih vojnih razmerah s« mora doraščajoča mladina Angllj« označiti kot pravi gangsterski naraščaj. 40 odstotkov vseh kriminalnih primerov, kt ao v »rvUii«, Slih mesecih leta 1944 prišli pred angleška sodišča, so bill zločini mladostnikov. »Leader« pripominja, da bo to stanje imelo svoj negativen vpliv na angleško življenj« v po-vojn«m času. Spričo tol«tn«g« Udna it«dn|« od 28. oktobra do 4. novembra je omemb« vredno, da je celotna vsota hranilnih vlog v Nemčiji narasla od 29 milijard Relchsmark l«ta 1939. na pr«ko 115 milijard RM. V t«m s« mora zazreti pr«prlč«val«n dokaz za trdno upanj« n«m-šk«ga naroda v zmago In zaupanj« v vodstvo. Verla* and Drucli' N8-Ganverla» ond Druckerel KKmtun OmbH. Klsienfurt, — VirlswUiter: Dr Emil Heitjan Izzt bet der Wehrmacht). — HsiiDtpphriftln'ter Fried rich Horstmnnn. Znrseit l»t Anteiirfnli^tc Nr 1 illltls. Dekle s hiSe na barju PtipovttU Sptieim Selma Legtildf Jan«z I« oprezoval za Lenko, itl je pa mo-gel izslediti V nobenem kotu. Tu se mu je zdelo najbolje, da počaka zunaj, dokler n« prid«. Cudll s« je, da še nI bila doma, morda j« spotoma zavila k znancem, da bi se spočila In kaj prlgnlznlla? Toda kmalu bo morala na vsak način priti, če bo hotela priti pod streho, preden nastopi noč. Janez j* nekaj časa stal na dvorišču in prisluškoval. Bilo je popolnoma mirno. Niti sapice ni bilo Zdelo se mu je, kakor da še nikoli prej ni obdajala taka tišina tega dvorca Podoba j« bila, kakor da v«# gozd zadržuj« sapo In stoji tukaj, kot da čaka na nekaj nenavadnega. Nihče ni šel skoal gozd. Nobena vajlca nI zahreščala in noben kamen se ni kotalil. Na Lenke a« bo moralo pač š« i«lo dolgo čakati »Rad bi pač v«d«l, kal bo rakla, ko vidi, da sam jaz tukaj«, j« mislil Jan«z. »Morda bo za vpila In atekla ▼ gozd in al vao noč n« bo upala domov.« Pri t«m a* I« domislil, da j« v«ndar n«ka| prav čudnaga, da al da on a«da| naankrat toliko opravka a to hč«rko kočarja. Ko je prišel iz sodišča domov, j* bil kakor običajno š* pri mat«rl, ter ji povedal vse, kar j« dožlv«! t«kom dneva, Janezova mat) j« bila modra In plemenita In se je znala nasproti sinu vedno tako obnašati, da je Imel do nje še vedno toliko zaupanja kakor nekoč kot otrok, 2e več let j« bila bolna in nI mogla hoditi, ampak j« ves dan mirno aedela n« svojem naslanjaču. Bila j« v«dno prijetna ura za njo, C« s* le Janez vrnil iz potovanja In jI prinesel novic*. Ko je Janaz pripovedoval o Lenki Iz hiše na barju, je vla*l, da j* mati postala zamli-l|ena. Dolgo je aedela n*mo tu in naravnost gledala, preds«. »Zdi s« da tiči v tam d«-kl«tu vendar dobro jedro«, j« rakla potem. »N« sm«mo nikogar zavreči, č« ]• enkrat M- iel v nesrečo. Domnevam, da bi le izkazala hvaležno temu, ki bi ji sedaj pomagal.« Janez |e takoj razumel, na kaj je mati mislila. Ni il vedela sama več pomoči, ampak je morala stalno imeti koga okrog sebe, ki bi ji stregel. Toda bilo je vedno težko, najti koga, ki bi hotel vztrajati na tem mestu. Mati je bila oblastna In je nI bilo lahko zadovoljiti, in razen tega so mlajše dekle raje imele drugo delo, pri katerih so uživale več prostosti. Gotovo se je sedaj mati domislila, de bi Lenko s hiše na barju lahko vzela v službo, In Janezu se je zdelo, da ta predlog ne bi bil napačen. Lenka bi bila materi gotovo zelo vdana. Prav lahko bi se na tak način pomagalo obema za dolgo časa. »Najtežja bo stvar z otrokom«, je rekla mati čez ngkaj čaga. in Jenaz je videl da se ramo ukvarja s stvarjo. — »Ta bo peč mora ostati pri starih starših, je rekel Janez »NI Se tako gotovo, če se bo hotela ločiti od njeq&.* — »Morala bo navaditi, da premiilil kaj hoče In kar noče. Zdi se mi, da ie tako rekoč sestradana Tam zgoraj pri hiši na barju I# pač menda lakota za kuharico.« Nato mati ni ničesar odgovorila, ampak za čela govoriti o čem drugem. Videti ie bilo, da 10 le |i pojavili novi pomisleki, ki lo |l branili, da bi itorila kakšen sklep. Janez je začel sedaj pripovedovati kako je ' obiskal oskrbnika na ElvarkI in srečal Mal do. Poročal je, kaj je rekla o konju In vozu In lahko se je opazilo, da ga j* to erečanje veielilo. Tudi mati le bila videti zelo vedela. Ce I* tako negibno sedela na svolem našla njaču, se )e vedno bevila c tem. da je ko vala načrte za bodočnost svojega lina in njej je prvi prišlo na misel, naj on poskušo oinublti lepo hčerko oskrbnika. To bi bil# krasna ienltev zanj. Oskrbnik je bU prevt ve leposestnlk. Imel je največjo kmetijo v žup niji in veliko vpliva in veliko denarja Bilo je prav za prav nespametno, upati, da mu bo dovoli zet, ki ne prinaša nobenega večjega premcienja kot Janez, vendar pa ni bilo izključeno, da se ne bi ravnal po tem, kar je hotela hčerka. In da Janez lahko pridobi Maajdo, če |o le hoče. o tem je bila mati trdno prepričam«. Bilo je prvikrat, da je Janez materi poka zal, kako se je bila ta misel že ukoreninila pri njem, In govorila sta sedaj na dolgo in široko o Majdi in o vseh bogastvih in prednostih, ki bi mu pripadle, če bi jo nekoč dobil. Toda kmalu je pogovor zopet zastal, ker je mati znova začela tuhtati. »Ali ne bi mogel iti po to Lenko? Rada bi jo vendar videla, preden jo vzamem v službo«, je rekla naposled. — »To je lepo od tebe, mati. da se hočeš zavzeti za njo«, je odvrnil Janez in mislil pri sebi; če bi mati dobila strežnico s katero bi bila zadovoljna, bi tudi njegova soproga doma imela udobnejše življenje. »Videla boš, da boš zadovoljna z dekletom«, je nadaljeval. — »Saj je pa tudi dobro delo, če se zavzamemo za njo«, je rekla mati. Ko se je začelo mročiti, ee je podala bol; nlca v posteljo, in Janez je šel v hlev, da bi čohal konje. Bilo je lepo vreme, zrak le bil jasen, in vso kmetijo je obsevala mesečina Tu se je domislil, da bi že danes lahko Sel k hiši na barju In obvestil tam Lenko o materinem aporočilu, Ce bo drugi dan lepo vre me, bo zelo nujno, da spravijo oves, in za pot tja ne bo imel časa ne on ne kdo drugi. Ko je sedaj Janez stal pred hišo na barju In prifluškoval, ni slišal sicer nobenih korakov, toda drugi glasovi so v kratkih presledkih odjeknili v tišini. Bilo je tiho tarnanje rahlo in zadušeno stokanje iz skednja; toda bilo je očitno, da se je nekdo premikal v drvarnici Naenkrat |e Janez doumel, kdo je bil tam znotraj, »Ali si ti to, Lenka, ki sediš lam notri in se jočeš?« je zaklical in ae po stavil v odprtino vrat, da mu dekle ne bi moglo pobegniti, preden bi on govoril z njo Zopet je bilo vse tiho. Janez je pač pray uganil; bila je Lenka, ki je tam sedela In se jokala; toda poskušala je zatretl ihtenje, da bi Janez mislil, da je napak slišal in da bi odšel. Bilo je temno ko v rogu v drvarnici, in ona |e vedela, da je ni mogel videti. Toda Lenka |e bila ta večer tako obupana da ji ni bilo lahko zadržati solze. Ni še bila v koči in ni še pozdravila staršev. Za to tudi ne bila imela poguma. Ko je v mraku stopala po strmem griču navzgor in pri tem premišljevala, da bo tedal morala ataršem redi, d« se sedaj nima nadejati nobenega preživninskega prispevka od strani Petra Martonsona, jo je postalo tako strah pred trdimi in krutimi besedami, ki jih bo ilišala, d« si ni upala iti v hišo. Nameravala je ostati zunaj dotlej, da bi se vlegll starši k POtem ji pred prihodnjim dnevom ne bi bilo treba govoriti o nesrečni zadevi. In tako se je bila skrila v drvarnici. Toda medtem ko je tako sedela tukaj in prezebala ter gladovala, se je šele prav zavedala, kako nesrečna in ifeob-čena je. Pred očmi jI je bila vsa sramota in strah, ki lih je bila že morala pretrpeti, in vsa sramota in strah, ki sta Se čakala na njo, in to jo je težko kot svinec tlačilo k tlom. Jokala seje sama nad seboj, zaradi tega, ker je bila tako bedna In ker nihče ni maral za nja Spomnila se |e, da je nekoč kot otrok padla v barje in se takoj pogreznila- Cim bp'1 •' |e bila prizadevala, priti kvišku, tem globlje se je pogrezala. Vsi grmi, po katerih je segala, ao popuščali. Tako je bilo tudi danes. V#e, po čemer je skušala seči, da bi :e držala pokonci, jo je pustilo na cedilu. Nihče ji ni hotel ppmagati. Takrat, ko ee I# pogrezala v barje, je bil končno prišel pastir in jo potegnil ven; sedaj pa ni imela nikogar, da bi jo rešil. Sedaj je bila gotovo njena usoda, da mora poginiti. Ko se je Lenka domislila barja, |l je postalo naenkrat jasno: najboljše, kar |e mogla storiti, je bilo, da gre tja in stopa r blato, da se pogrezne in |o blato pokoplje. Ce je katera tako revna, da noben človek ne mara Imeti nobenega opravka z njo, je pač nat-bolje, da umre. Tudi za otroka bi bilo najbolje, Ce bi odšla« kajti Lenkina mati ga je imela rada, čeprav tega ni hotela pokazati, če je bila Lenka doma. Toda če bi te Lenka enkrat spravila a poti za vselej, bi ae рав stara mati zavzela za otroka tako, kakor d« bi bilo njeno lastno. Ni doumela, da je bila sredi svb|e največje bede storila nekaj takega, da ao ljudje imeli boljše mnenje o njej. Njej se |e теаК trenutek bolj dozdevalo, da je barje edino pribežališče za njo. In čim jasneje je to uvidela, tem boli ae je jokala. . (Dalje prlhodajw-l Sehota, M. oktobra 1944. KAKAWAXKEX BOTE stran S. — Stev. 85. Onkraj zvočne brzine I TrtumI nemške orolarue tehnike Leiaia z rakelnim pogonom O^kar se j* človek s strojem, ki si ga \e sam Izmislil, prvikrat zagnal v zrak in si pridobil gospostvo nad zračnim prostorom, si je vedno prizadeval, da bi dosegel na tem polju vedno večje brzine — v mirni dobi zategadelj, da bi zmanjšal obseg zemeljske oble, in v vojni zato, ker je lahko brzina prav tako orožje kakor strojnica ali plošča oklopnjaka. Kmalu pa se je Izkazalo, da ni teko preprosta stvar, zvišati število kilometrov na uro: nikakor ni zadostovalo, da so ustrezno ojačill motor. Ne glede na to, da je pri podvojeni brzini zračni odpor štirikraten, pri početvorjenl pa osemkraten in da se z bencinskim motorjem pač ne more veliko več doseči, postavlja odpor zraka, ko j* dosežena določena meja brzine, konstruk-terja prenaglega stroja pred docela nove probleme. Ta meja, ki se z doslej pri gradnji letal običajnimi sredstvi ne da prekoračiti, )e pri brzini zvoka. Ona se spreminja t gostoto ozračja in znaša v stratosferi 1040 km na uro In nad zemeljsko površino 1230 km n* uro. Nešteti poskusi т vetrovnem kanalu so privedli do čudnega dejstva: pri dosegi te brzine se znenada spremeni zadržanje zračnih delcev. Medtem ko so se do tukaj izognili pritisku proti njim drvečega telesa, se sedal spoprljemljejo kakor moker sneg in dopuste, da narase odpor do ogromnosti, All ne samo frontalni odpor zavzame obseg, ki g« letalo sedanje gradbene oblike ne mor« prekoračiti: še do sedaj običajno prepleska-nje, ki zviša odpor bojnega Rtala približno za 1* odstotkov in zniža njegovo hitrost približno za 20 do 30 km na uro, bi nudilo zračnim delcem oporo in jim dalo možnost, da bi raztrgali trup. Ker konice zračnega vijaka pri svojem obratu znatno prej kot letalo dosežejo kritično mejo, ne ustreza tudi dosedanji pogon zahtevam stroja, ki bi prekoračil zvočno brzino. Ali je torej sploh mogoče, da se doseže ali cel6 prekorači ta bajna brzina? Na to vprašanje je že pred leti odgovoril profesor Messerschmltt; »Razvoj letalstva je še v povojih, naučili se bomo graditi letala, ki bodo v eni noči preletela z ene točke zemeljske krogle do druge točke; ta letala se bodo navzven prav tako razlikovala od sedanjih, kakor se le ta razlikujejo od prvih letal. Na^ cilj je, da dosežemo mejo j000 kilometrov ne uro!« In na isto vprašanje odgovarjalo danei najbolj moderni lovci sveta, ki se z nemškim državnim znakom pojavljajo nad bojišči in o katerih zatrjujejo sovražni podatki, da je njihova brzina onstran brzine zvoka. Ze dalj časa so si nemški Izumitelji in tehniki o tem na jasnem, kako mora biti napravljeno letalo, ki naj prekorači mejo 1000 km. Trup naj bi imel idealno obliko kaplje — torej približno trupa >V 1«. Dolžina letala bi morala biti v mnogokratniku večja od premera trupa. Kot oblogo trupa so si zamislili kiušeno steklo ali, še bolje, polirani platin, Ker bi bil potem zračni odpor zaradi trenja >amo še eno petino dosedanjega. Nosilne Ploskve bi morale biti znatno krajše in ožje — skoraj kakor nož ostre in bi morale imeti napravo, da se lahko povečajo pri poletu ali pri pristanku. Dosedanji pogon z zračnim vijakom In bencinskim motorjem bi se moral zamenjati s cevnim pogonom — slično kakor pri »V 1«, ki bi imel Istočasno to prednost da za njega ne bi bilo potrebno zelo manjkajoče gorivo bencin. Odkar je v uporabi'»V 1« seje ponovno opozorilo na to, da so se pri konstrukciji tega novovrstnega orožja pojavili številni popolnoma novi problemi, ki so jih nemški tehniki in izumitelji obvladali in ki so tudi na razvoj drugega orožja odločujoče vplivali. Očividno je, da je to dejstvo tudi pri gradnji novih nemških lovskih letal odločilno sodelovalo. Pri tem je pa povsem verjetno, da so nemški tehniki tudi tukaj našli nova pota in da so ng primer drago oblogo trupa iz stekla ali platine nadomestili z vojnim potrebam ustrezajočim drugim sredstvom. Stremljenje, da bi se gradilo letalo z raketnim pogonom, se da zasledovati daleč nazaj. Ze leta 1925. je napravil Valier v Nemčiji z lahkim jadralnim letalom z raketnim pogonom prve poskusne polete in 30. novembra 1941. 1. je izvedlo letalo italijanskih tvomic Caproni z novovrstnim pogonom od zada) prvi meddržavni polet, ali da pri tem ni doseglo zvočne brzine. Se tudi dandanes razširjeno mnenje, da taka brzina lahko škoduje človeškemu organizmu, je popolnoma napačno. Kakor hitro je letalo enkrat doseglo ustrezno brzino, vodja letala sam za sebe zelo malo to opazi. Vsak posameznik je deležen neprimerno hitrejšega vrtenja zemlje okoli njene osi in se tega ne zaveda. Nevarnosti in težkoče za človeško telo začnejo v tem primeru pri po- speševanju, ki je potrebno, da se doseže tovrstna hitrost In v najboljšem primeru pri letenju obratov. Ali tukaj je s primernimi pripravami mogoče, zavarovati zdravje posadke. Razvoj gradnje letal v tej vojni dokazuje bolj kakor kdajkoli, da polagajo konstruktorji vseh bojujočih se narodov posebno važnost na brzino. Zdelo se nam je zadnje čase, da je sovražnik s svojimi brzimi lovci, tipa »Typhoon« dosegel prehltek, ki si ga ja zagotovil Messerschmltt s svojimi nemškimi lovskimi letali od začetka vojne. Tudi na področju bojnih letal je s svojimi »Mosguito«-bombniki dosegel uvaževanja vreden uspeh, čeprav si je v tem primeru moral odkupiti hitrost s tem, da je gradil te bombnike iz najlažjega lesa. Sovražnik pa je ostal vedno v starih izvoženih tirih. Nemško oboroževanje mu je sedaj stavilo nasproti orožje, ki na popolnoma novi podlagi doseže uspehe, k! so jih do sedaj sanjali. Angleži in Amerika nci samo v utopičnih romanih. Tudi temu novemu nemškemu orožju ne bodo mogli — prav tako kakor pri »V 1« — nič saj približno enakega postaviti nasproti. Robert Koci. Moskovska rovarstva proli Španiji Sremelj jo zahteva kot ozemlje svojega vpliva - Priprava za novo drž. vojno Stockholm, 27. oktobra. Med nainovejšlmi Churchillovimi privolitvami Sovjetom utegne po švedskih poročilih iz Londena zavzeti frednost sporazum z boljševiško vstajo v paniji. Švedska poročila pravijo sicer, da je špansko vprašanje spadalo med one točke angleško-sovj etski razgovorov, glede katerih ni bilo dogovorjenega nič trdnega. Toda že v španski državljanski vojni 1936. leta Je Anglija iz tako Ivanih ideoloSklh razlogov — namreč iz sovraStva proti močni nacionalni Španiji — zavzemala več ko dvoumno stališče, ki se je praktično končalo s podpiranjem boljševikov. Ko je pozneje šlo za to, da se napravijo kupčije s Španijo, je znala angleška diplomacija, zlasti po okretnem (Usedanjem angleškem veleposlaniku siru Samuelu "Hoare, napraviti Franku ljubezniv obraz. S tem je pa že mnogo časa končala. Zdaj pa hočejo, ker Moskva sili, zopet začeti z »ideološkimi« cilji iz 1936. leta, ki so postali zdaj aktualni zaradi sovjetske zahteve, da se mora napraviti konec vsAm »ognjiščem fašistične kuge« v Evropi. Kakor pravi stockholmski »Aftonblad«, želijo londonski diplomatski krogi, da bi v Španiji kmalu izbruhnila nova državljanska vojna. Ondotni razvoj je baje doslej ovirala »podpora«, ki so jo zapadne sile dajale generalu Franku. Pripravlja se pa izmenjava scenerije v zvezi s tem, da je Moskva sklenila, da bo podpirala podjetje, t. j. po svojih lastnih orodjih, skupinah rdečešpanskih partizanov v Franciji zasnovane poskuse invazije in vstaje. Uvod za to je zdaj, po moskovskem sestanku, pohod sovjetske agitacije v prilog prevrata v Španiji. Ženeva, 27. oktobra. Kakor poroča »United Press« iz Barcelone, so se boljševiško-špan-ske maquljske formacije polastile kontrole nad tremi obmejnimi kraji v provinci Flbridl. Pomagači Moskve so osvojili te kraje v nedeljo v teku štiridnevne bitke. Daily Mail: »Hi noiienili anlinacijev« Tako zaključuje angleško časopisje - Vsi upi na zlom Nemčije varljivi LUbonii 27. oktobra. Angleški narod mora pogledati v obraz resnici, da so se upi v zlom Nemčije izkazali kot varljivi. Do tega zaključka pride John Hali v »Daily Mali« v nekem 'ra.zmišljanju o poteku štirlnajstanev-ne bitke za Aachen. Nemci branijo dobesedno Aachen kamen za kamnom, ugotavlja britanski dopisnik. Radi tega so zavezniški vodje mnogo bolj previdni pri svojih ocenitvah glede konca vojne, kakor so pa bili pred petimi tedni pri prvem vdoru Amerl-kancev v nemško obmejno ozemlje. »Ni nobenih dokazov, da bi imeli celć tisti Nemci, ki niso nobeni naciji, namen, da bi pomagali zaveznikom.« Bil bi čas, da se izraz »antinacij« ie enkrat pozabi. V sedaj zasedenem vogalu Nemčije se mora priti do prepričanja, da antinacijev ni. Vsak Nemec, ki ga I# dopisnik vprašal, je dober patriot In Trdo veruje v domovino. Oni so spoznali, de bi se premagana Nemčija razkosala. Halt tudi noče verjeti tistim anglosaksonskim poročilom, ki so trdila, da so nemški ujetniki izjavili, da se nikoli niso hoteli bojevati. On mora ugotoviti, da se mu zde take navedbe nemških vojnih ujetnikov smešne; z bojem se prenehali vedno šele tedaj, ko so bile izčrpane vse možnosti. Vojno odločnost nemškega naroda vidi Hali v tem, da se ponovno bojujejo tisti vojaki, ki so bili že preje težko ranjeni. Oni se bojujejo, čeprav so težko poškodovani, čeprav nosijo proteze In umetne ude, ali oni sede za svojimi strojnicami v toplih, dobro opremljenih bojnih postojankah, gledajo čez vizir in sprožijo. »Mi se od Nemcev še lahko naučimo«, mi je rekel nek amerikanski častnik. Mnogi bivši ranjenci so Izvtstne čete za obrambo. Tako se prihrani pri vojakih, ki so popolnoma sposobni za boj. Zato tudi ie ni nobenega dokaza, da bi primanjkovalo Nemcev prvovrstnih čet in orožja. To so dokazali obrambni boji pri Aachnu. Na vsak način so Amerikanci prepričani, da bodo Imeli take boje na vse) poti skozi Nemčijo. Zato se morajo zadovoljiti ■ tem, da lo upi v zlom Nemčije varljivi. London je razrušen Ženeva, 27. oktobra. »Res je, London je razrušen«. To je bilanca, ki jo postavlja londonski časopis »Sphere« na podlagi »Bliska« iz leta 1940. in 1941. ter obstreljevanja z »V 1« v letu 1944. Časopis priobčuje poročilo s slikami o bombardiranju Londona in poudarja, da je teh dvanajst slik samo mikroskopsko majhen izrez škode, ki jo je pretrpelo angleško glavno mesto med »veliko bitko«. Niti enemu delu mesta nI bilo prizanešeno. V nekem okraju ni ostala nepoškodovana niti ena hiša in v nekem drugem je poškodovanih 80 odstotkov. Zopet v drugih so" nastale velike vrzeli. „Nepopisna stiska" na Finskem Stockholm, 27. oktobra. Švedska poročila iz Finskega pravijo, da je tam na podlagi razmer, ki jih je povzročil diktat premirja, »nepopisna stiska«. Švedski poročevalci iz ozemelj beguncev poročajo, da je 50 in še več oseb nastanjenih v prostorih, ki so normalno določeni za sedem oseb- (fo svetu Med letalskim alarmom se je skušala 29-letna Jožefa Kurzmanova okoristiti s tujim imetjem. Prilastila si je namreč v trenutku, ko je zapuščala zaklonišče, damsko torbico s 700 markami gotovine. Sodišče v Wienu je Kurzmanovo obsodilo zaradi tatvine na tri leta ječe. Zaradi prekupčevanja z nakaznicami zrn meso |e bil obsojen inozemski delavec Anton Kozjan na leto dni ječe. Mož si je pridobil 16 nakaznic za meso ter je za vsako izmed njih plačal 30 mark, skušal pa jih je prodati naprej s 25-odstotnim dobičkom. Umrl j« danski princ Gustav, najmlajši brat danskega kralja Kristjana X. Princu je bilo 57 let ter so ga pokopali v roblnski grobnici v Roskildeju. Švicarski poročevalci javljajo, da je prišla v Bukarešto posebne komisija iz Moskve radi revizije romunskih muzejev. Komisija j* naredila velik spisek različnih redkosti in del romunskih umetnikov. Te stvari bodo od-premill v Sovjetsko zvezo. Poročajo, da so prvi železniški vozovi z ukradenimi stvarmi že na potu v Rusijo. B*lgi|ska vlada je morala podvzetl drastične mere za odstranitev prehranjevalne krize. Kakor javlja agencija Reuter, bodo od petka dalje vozili po deželi težki tovorni avtomobili pod varstvom oboroženih orožnikov ter pregledovali zaloge pri kmetih, da bi na ta način pripeljali v mesta nujno potrebne maščobe in maslo. Vlada je sklenila energično nastopati proti trdovratnim kmetom, ki ne marajo oddajati zahtevanih živil. Nenavadno presenečen)« je doživel nek mož v Keilshafen a. d. Weser, čegar hišica je sAla ob pobočju gore. Ponoči ga je zdramilo dejstvo, da sta odpadala s stropa malta in apno in sta se pokazali dve velikanski živalski nogi, ki jima je nato sledila dorasla krava. Žival je bila izdrla s paše in je pri svojem potovanju po gorski rebri zašla na streho. Šele združenim naporom je uspelo, da so govedo skozi okno zopet spravili na piano. Nad Južno Ameriko je divjal orkan, ki j« zahteval preko 500 smrtnih žrtev, javlja EFE Iz Mexico-Cityja. V Tuxtepecu je vihar podrl številna poslopja in vodovodne naprave. Med prebivalstvom razsajajo tifus, malarija in hripa. Več ostalih mest nudi podobno ža-, lostno sliko. Posebno obilen pokot je imela svinja nekega kmetovalca v Ltische (Oldenburg). Z enim pokolom se je število živine v hlevu povečalo za 29 čvrstih prašičkov. Koristolovci srca / (Dalje.) L lii« n lanatoril Tako s« 1« zgodilo, da 1« bil večkrat goet pri gospodični Schwalbe. Poročal ]1 je zelo obširno o svojih pogajanjih, in ona mu le dala nasvet«, ki jih j« pazljivo poslušal. Da, ona mu I« radi sklenitve pogodb«, priporočila ie cel6 svojega odvetnika. Dr. Cflnther I« bil neskončno hvaležen In pri vsakem obisku Je bila gospodična Schwalbe vld«tl bolj mlada. »Včasih premišljam, ako il 1« preveč ne Upam,« je r«k«l nekega dn« samlšlj«no, »««m 8lc«r uporaben zdravnik, ali priznati moram, da s« na trgovski posel niti najmanj« n« f^zumem. Sedaj sem se prepričal, da zahteva Vodstvo ianatorlja veliko organlzatorlčno Nadarjenost; niti ne omenim, da se mora JkrbetI ▼ vs«m hot«lsk«m obratu tudi za *uhlnJo In p«rllo.« Nastal j« premolk. »Ve-*1« kaj .ljuba gospodična Schwalb«, d« vča-premišljujem, da je bolj pametno ta **«ne, da se vrnem spet т Ou*d«n!«ld In tam '•livarn svoj« rože.« »To nikakor ne I« Je zaklicala ogorčeno. ^*1 naj počne mož kakor vi v Quedenfeldul J spadate k nam, v Berlin!« In z lahko rde-je dodala: »In kar se tiče vaših skrbi kuhinje, me bo izredno veselilo, da ^ Pomagam s b«sedo In dejanjem.« prevzet I« skočU na nog« In JI polju-V«ko. ne^^' •lu^ala, na katerem nI bila popol-nilr^* »edoltna. le govorila • tvollm odvet-d» « ® načrtih dr Gttnther|a. On |e potrdil,, ? •• atranke razven razmeroma malega ^nesKt zedlnlle. »Jaz lem d radi prevldnoati i« Ciintherlu preikrbel polainlla,« "®dal g premetenim poitranikim pogle-mil? floapodlfino Schwalbe, »lahko rečem, , 1 kllant 1« prvovreten človek, pri njem le Tse r redu,« ^lldbrann »In kako je oćarljlv«, |e vzdlhnlla mehanično, In njene misli so begale dalje. »In rem velikopotezen«, je on izrecno na-glasil. »Neizpodbitno«, je zaključila gospodična Schwalbe energično in ti je bila sama s seboj na jasnem. * Nekega sledečega večera sta sedela v elegantnem vinskem lokalu. Agues Schwalbe je bila v diskretni razsvetljavi na oči zelo čedna, in če na bi imela ostrih potez okoli ust, bi ji lahko verjeli njenih trideset let, ki tih je o priliki omenila doktorju. Vzbudilo je njeno pozornost, da dr. Cttn-Лег ni bil prav pri stvari. Odgovarjal jI je samo na pol in je kakor odsoten zrl v čaio. Tega nI mogla razumeti, ko je vendar slišala od svojega odvetnika, da so se stranke . zedlnile glede prodajne cene. Aii so mu pa spet delala skrbi kuhinjska vpraSanjal« »Mislim si, da se sploh ne zanimate za mene«, je rekla hipoma s porednim nasmeškom. »Vi pač vedno mislite na svoj sanatorij?« »To resnično mislim«, je resno odgovoril in je kratko prekinil razgovor. »Spet skrbi radi kuhinje In kleti?« »Nikakor ne, saj ste me glede tega že pomirili, ljuba gospodična Schwalbe«, je odgo vorll hvaležno. »Kljub temu vam moram priznati, da premišljujem, da bi ta projekt opu-■til. »Ali zakal pal« je vprašala nemirno. »Oh, to so poslovne zadeve, ki vas ne zanimajo«, je odgovoril izbegavajoč. »Oprostite, da sem sploh o tem govoril. Ali vam smem natočitlT« S hitro kretnjo je držala roko nad kozarcem. »Ne, ne, govorite že enkrat!« Začuden jo je pogledal in globoko dlhnl' »Kupna cena veže skoraj ves moj razpo loiljivi denar. In sedaj, ko smo skoraj tako rekoč edini, hipoma zahteva posestnik, da naj izplačam hipoteko njegova tašče.« Razburjeno jo je pogledal. »Tega ne bom naredil, in tudi ne moreml« Skomizgnil je. »Z ozirom ne celokupen objekt, malenkost, šestdeset tisoč mark.« »To res ni mnogo«, je menila zamišljeno,-ker je vedela, da je imel doktor plačati štiri sto tisoč v gotovini. »Kajne?« je razburjeno vpadel. »NI mi treba, da se razburjam radi takih zahtev. O tej hipoteki doslej nI bilo govora. Ali bodo jutri pristali na moje pogoje, ali pa se vrnem nazaj v Ouedenfeld. Sit sem Berlina.« »To ni preveč prijazno od vas«, ]• rekla In napela šobico. »Ali saj nisem o vas nič govorili« je zakll-cal vem nesrečen,« Prosim vas, nikar se ne hudujte na mene. Saj nimate pojma, kaj vi — koliko vi za mene pomenite! Občutim kot veliko srečo, da sem vas spoznal, ljuba prijateljica.« »In kljub temu hočete nazaj v Ouedenfeld?«, je vprašala tiho in mu globoko pogledala v oči. (Dalje prihodnjič.) Psi» ki ne lajajo Marsikdo ve, da živi na svetu nič manj ko sedemdeset različnih vrst psov. Malokdo pa ve, da so med temi vrstami psi, ki ne lajajo. Tu ne gre za pse, ki bi ne mogli lalatl, temveč za posebno vrsto, ki živi v centralni Afriki in jo črnci imenujejo »basengi«. Ti psi so precej veliki in močni, njihova dlaka pa rdečkaste barve. Črnci tih posebno cenijo, ker so dobri lovski psi. Kako se ločMa istosmerni in izmenični tok Pri goreči električni žarnici prav lahko z golo roko določiš, kakšne vrste tok je v njej Izmenični tok na splošno v vsaki sekundi stokrat Izpremeni svolo smer, toda zaradi izredne hitrosti naše oko tega ne zaznava Narobe pa lahko z roko doženemo, ali je v žarnici navadni ali izmenični tok. Ce nam- reč razkrečimo prste in premikamo roko pred osenčeno steno hitro zdaj sem in tja, zagledamo pri izmeničnem toku v senci na lepem deset ali Se več prstov, pri navadnem isto-smemem toku pa samo enakomerno temno senco. 41i že veste. . .? ... da d& dateljeva palma letno lahko do deset steblik s približno 80 kilogrami date-Ijev? Prastara je metoda umetne oploditve s tem, da odrezane moške cvetove obesijo v žensko palmo, ... da je nemški cirkuški ravnatelj Kari Krone iznajditelj mnogo uporabljanega hodnika za zveri od kletke do maneže? ... da ne gre pri zardevanju za nič dru* gega, kakor za menjajočo se krvno napolni« tev kože, ki nastane radi nazširitve oziroma zožitve žilja? ... da se tudi živali lahko opijanijo, kaf ■o opazovali v več primerih? ... da po srednjeveškem pravu roba, ki j« del] časa nemoteno stanoval na določenem kraju, nihte ni več mogel zahtevati kot tla-čana? ... da imajo znova modeli motorjev samo približno trikratno velikost škatlico za vži« gallce? .:. da spadajo zebre v vrsto živali, ki s# najteže dado ukrotiti? ■...da je pred vojno vsak posamezen sta« novalec Park Avenue, ceste dolarskih mili« jonarjev v New Yorku, izdal povprečne 90.000 dolarjev za gospodinjstvo? ... da se mora pri britju odstraniti povprečno nič manj kakor 12.000 kocin? ... da je najljubše opravilo japonskega cesarja poleg fotografiranja proučevanje morskega živalstva in rastlinstva. Vladar ima v ta namen v svoji palači lasten laboratorij, do katerega Imajo pristop tudi slavni znanstveniki. ...da je že mlada volijna kneginja Hen-riette Adelheid Bayemska v 17. stoletju imela v mislih, da bi pridobila kolonije v ргекси morju za svoj- državo? stran 4. — fttov. 86. ■ ABAWAyXBir BOVB Sobota, 28. oktobra Nemško«slovensko sobole^nlšt^o NS-PK. — Strmo vodi gorska steza navfegor. Bolj je podobna hudourniku gorskega potoka kakor poti. Ozki žleb poti je poln prodovine. Okovani gorski čevlji polzijo ob gladkem kamenju. „Držite razdaljo!" „Miri" — Nič govoriti. In dalje. Samo ne pustiti vstašem mira. Moramo jih presenetiti. Vedno dalje, kljub opoldanski vročini, trudnosti in polnim nahrbtnikom. Vsaki nosi s seboj na hrbtu za šest dni hrane ,ker tukaj ni dovoza, sto in tisoč strelov leži na vratu, ker tukaj ni samokol-nic, ki bi z njimi lahko vozili po ozkih pro-dastih potih, te strmine in goščave, ta neprehodni gor in dol Samo težko orožje, metalce granat, topove proti oklopnjakom in protiletalske topove nosijo mule. Gonjači pote-zajo dolgouhe živali navzgor, če kopita spodrsnejo на prodovini, ali jih „zavirajo", če gre navzdol in hoče pritisniti tovor živali spredaj na kolena. Trdi in od vetra zarjaveli so obrazi policijskih gorskih lovcev. Večinoma so Iz južnih krajev, iz Bayernske, stari hribolazci. Ponosno nosijo planiko na kapah. Vidi se jim, da poznajo boj. In prav tako zarjaveli od vetra in skušeni v boju so obrazi mladih Slovencev ,mož, ki so prišli iz slovenskih vasi, povezani z grudo in rojstnim krajem, polni ogorčenja nad zločinskimi tolpami, ki iz svojih gorskih skrivališč hočejo moreč, pleneč in požigajoč vpasti v domače kraje. Včsih se pohod zaustavi. Na čelu odjeknejo streli. Strojnice zaropotajo. Hitro je pot spet prosta. Vstaši izkrvave ob robu poti. Njihove gozdne koče zginejo kot oblaki dima med jelkam! In dalje gre pohod, vedno bolj strmo navzgor. Vedno oprezno, vedno pazeč na sovražna skrivališča, zahrbtne strelce iz grmov;a ali dreves, pred izdajalskimi opazovalci in pred razgnano strahopetno sodrgo, ki zahrbtno strelja za koraka-jočimi, da bi potem hitro pobegnila. Kakor čez dan žge vroče sonce, tako mrzle so noči. Na strupeno mrzlih gorskih višinah poležejo možje na planem radi kratkega spanja, ki ga prekinjajo vstajanja radi straže, in se večkrat splašijo radi plazečega mraza. Straže so postavljene, težko orožje pripravljeno, prenašalci vesti tavajo v temi skozi vrste spečih. Tiho se sliši skozi noč ropota-nje Morzejeveqa aparata. Svitanje najde može ^e spet v novi postojanki za napad. Skozi bodeče glogovo grmičevje so se nevidno in brez glasu splazili naprej. Pred njimi se širi zelena kotlina, katere vasi so zasedli vstaši. Dolina je obkoljena. Kakor velika zanka metalnega jermena Diplom. Opfiker Ca KRONfUSS Klagenfurf, Bahnhofsfra^^ 15 Bis euj n r * t** „lassa" obkrožijo policijski oddelki in slovenske domobranske enote dolino. Samo kratko povelje in zanka se zadrgne. Strojnice zalajajo. Množični streli udarjajo iz gozdov. Granate metalcev granat zapuščajo grmeč svoje cevi, padajo v ozemlje banditov in mečejo v zrak zemljo in dim. Protioklopnjaški topovi streljajo proti dvoriščem. Izstrelki grme čez livade, slišijo se kričeči glasovi. Z vseh strani je ognjeni napad kakor obroč, iz katerega se me mor* uiti. Bliskovito napadejo enote nemške policije in slovenskih domobrancev. V skoku čez polja, z orožjem v roki skozi dvorišča, goneč pred seboj tolpe, ki so zgubile glavo. Več sto jih obleži po njivah. Hitro je vse mirno Mogočne klešče nemških in domačih enot so stisnile vstaše. Padajo samo še posamezni str#li. Enote se zberejo in korakajo utrujene do smrti in izčrpane do stanov. Ali tam jih že čakajo povelja za nadaljnje pohode k novim, uničujočim udarcem proti zločinskim tolpam gora. Л-Kriegsberichter Wilhelm Schulz. ^ажпо Ujeti komunisti pripovedu^ego Soglasna izpoved: slaba prehrana, obupna obleka, večen strah pred domobranci Ljubljana, 27. oktobra. Prav ko se je predpreteklo nedeljo dopoldne razvijalo najžlvah-nejše vrvenje po ljubljanskih ulicah, so prepeljali iz policije proti sodišču skupino komunističnih ujetnikov, ki so bili zaje'ti v zadnjem času. Začudeno so se ustavljali ljudje ob pogledu na bedno skupino: nekaj ujetnikov je bilo bosih, drugi so imeli noge ovite s krpami, le prav redki so imeli na nogah čevlje. Nekateri so bili gologlavi, drugi so imeli italijanske vojaške čepice, oblečeni so bili vsi sila bedno, deloma civilno, deloma vojaško. Skupina se je za hip ustavila pred palačo banke »Slavije«, kjer se je takoj zgrnila večja množica občinstva. Skupina komunističnih ujetnikov je štela 31 ljudi, med njimi tudi neko žensko, ki je nosila okoli rokava bel trak z rdečim križem. Nekaj ujetnikov je bilo Italijanov, ostali so bili večinoma Primorci, Gorenjci in Štajerci, pa celo en Slovak je bil med njimi. Med ujetniki je bilo precej prisilnih mobi-lizirancev. Tako so pripovedovali Štajerci, da so jih prišli iskat, tega ponoči (istočasno z njim so odpeljali še deset drugih in odgnali petnajst glav živine), druqsqa zopet popol- dne, ko se je ravno odpravljal mlatil. Nekaj časa so bili še na Štajerskem, kmalu pa so jih močno zastražene odpeljali na Dolenjsko in jih tam porazdelili v razne »brigade«. Enega izmed njih so »mobilizirali« 11. avgusta t. 1. popoldne. Iskat sta ga prišla na dom dva oborožena komunista, ki sta ga z grožnjami prisilila, da je šel z njima. Na Dolenjskem so ga potem vtaknili v IX. »brigado«, ki je štela takrat komaj 150 ljudi, pa še ti so bili skoro sami prisilni mobilizirane!. Polit-komisar je bil neki Bosanec z imenom Gjuro. Imel je dvakrat na teden »politične ure«, pri katerih je predvsem svaril pred tem, da bi se kdo predal domobrancem. Rekel je, da bi domobranci vsekega pobili, prej pa mu gotovo še porezali ušesa in nos. Hrane so imeli pri »brigadi« malo in še ta je bila slaba. Življenje je bilo nad vse naporno in nemirno. Neprestano so bili na begu pred domobranci in malo noči so lahko mirno spali. Prisilni mobiliziranci so zato vedno češče mislili na beg, vendar pa se je le redkim posrečilo res uteči ker so bili vedno strogo zastraženi po partijcih. Zato so sedaj kar zadovoljni, da PO bili uieti. Hud poraz of-arskih banditov Lastno poročilo vH. Krainburg, 27. oktobra. Dne 29. septembru je- bila pri Moravčah po domobrancih, ki sta jim pomagala dva nemška oklop-njaka hudo poražena ena najboljših enot banditov OF, tako zvana »Cankarjeva brigada«. Banditi so imeli nič manj kakor 200 mrtvih, med njimi 2 poveljnika bataljona in 3 četne poveljnike, 15 strojnic, 216 pušk in mnogo municije. Vrhu tega so po poročilih domačinov banditi pripeliali 25 voz z ranjenci v Suho Krajino. Celokupno je zgubila »Cankarjeva brigada« nič manj kakor polovico svojega staleža. Med padlimi »osvoboditelji slovenskega naroda« je bilo tudi mnogo Badoglijevih Italijanov. V te) bitki so uporabili banditi novo »voi- no zvijačo«, in sicer je eden vzdignil roke, kakor bi se hotel predati, medtem ko je drugI bandit, ki se je skril za njim, streljal na domobrance, ki so se mu približali, da bi prvega razorožili. V iznajdbi vedno novih podlih metod so banditi OF sploh neizčrpni. Odrezki za mast na temeljni (glavni) karti Pojasnila zrn 64. dodelitveno periodo Dopolnjujoč sporočila o obrokih živil v 68. dodelitveni periodi se objavlja, da se oddajajo v 68. dodelitveni periodi na odrezek B temeljne (glavne) karte; 230 g govedine, tele-tine, ovčjega mesa, ali mesnih izdelkov vsake vrste. Vsi oddelki B do F veljajo izjemoma med vso 68. dodelitveno periodo. Na odrezek A se dobi 200 g svinjskega mesa ali 160 g zaseke. Na Havajskih otokih pričakujejo za drugo leto izbruh ognjenika Maune-Loe, visokega 4170 metrov, ta ognjenik namreč zelo točno deluje, saj bruha lavo vsakih deset let. Zadnjikrat je bruhal leta 1935. Tedaj so se ogromne količine lave valile s hitrostjo 150 ra na dan proti glavnemu mestu. Letalcem se je pa tedaj posrečilo, da so ognjeniku s posebnimi bombami »zamašili žrelo«. In tako njegov izbruh ni naredil še hujše škod*. Tudi zdaj je že vse pripravljeno za primer, da bi ognjenik pričel Se prej svoje smrtno delo. »Najtočnejši« ognjenik na svetu Mauna Loa je pa razen tega tudi najvišji še delujoči ognjenik in si je tako — prav po ame-riško — priboril kar dva rekorda med ognjeniki. V Oberlauifenegu pri Deutschlandsbergu j* padel 56-letnl kmet Alois Kiegerl vulgo Sum-per s slive. Zlomil si je hrbtenico in zadobil notranje poškodbe. Pripeljali so ga na kirur-glčno kliniko univerze v Grazu, kjer je podlegel težkim poškodbam. Avstralskim kemikom se je po dolgih poskusih posrečilo predelati presno maslo tako, da se tudi v tropski vročini, (v najbolj vročem podnebju) ne stopi. To presno maslo nima škodljivih kemičnih dodatkov. Iz presnega masla najprej popolnoma iztisnejo vodo, na kar mu dodajo mlečni prah. Tako pre-rejeno presno maslo ima okus kakor naravno. Topi se pa šele pri 65* C. == =:^==m Odrezek II. z^ 125 g presnega masla v karti A Z 68 v drugem tednu ne opravičuje k prejemu presnega masla, marveč se na ta odrezek oddaja tudi samo 250 g prej navedenih mesnih vrst. Vegetariancl, ki redno zamenjajo meso, lahko tudi v 68. dodelitveni periodi kot doslej zamenjajo odrezek A glavne karte normalnih potrošnikov in mladostnih za potovalne in gostilniške znamke za presno maslo. Nasprotno pa sme odrezek B te karte za vegetariance po obstoječih predpisih za* menjati samo za 125 g, hranil, 62,5 g presnega masla, 62,5 g skute. Pri velikem števila oseb se lahko za največjo množino 62,5 g skute dobi markica za 30 g sira. Kreis Stein St*in. (Apel N S D A P.) Pred kratkim so se na povabilo Ortsgruppenleiterja Pg. Zeichna zbrali Block- In Zellenleiterjl pri apelu. Pg. Zeichen je otvoril apel, obravnaval neka organizatorična vprašanja in potem govoril o organizaciji in razvrstitvi nemške narodnosti. Ne znak slabosti je poziv za Volkssturm (ljudska črna vojska), temveč znak ogromne skupnosti naroda, povezanost naroda s svojim vodstvom, ki se je komaj v drugič našla v zgodovini!« Potem je pozval Gorenjske može radi priznanja zvestob* Filhrerfu. V tero smislu je bil zaključen tudi apel. Adihingl Spredrtape der Reflebno zahvalo izrekamo gaep. župniku za poelednji blagomlov, vrnem darovalcem cvetja in veem tistim, ki eo z nami »o^ufvtvo-vali. St. Velt pri Lukoylti» 30. oktobra 1944. ftalnjodi itarii. Aretlicher Soimtagsdienst Kralnbnrgi Jkm M. OktolMri Dr. Vanl nuu«, Krainburg. SchillenitraBe Nr. 17. Fernruf 1.51. MALI OGLASI s L I] 2 B O DOBI Dobro gospodinjo, vajeno v##h hiš nlh d«l, k trem w6jim otrokom армјтмп takoj. - VailoT т *■ Bet«, Krainborc, pod »Жапв»1ј1*а«. 4915-1 O D M Prodani zelo dobro kozo brez rog Pri Lojzetu, 8L Oeorgen 60 bet Krainburg. 4297-6 VaprodaJ več malih pnjakoir od • do 8 tednov atarih. - Joaef Bvoljaohak, Oodeeohltm 17 pri 1лак/1а1вг. 4800-6 Prodani globok otroški voziček la RM 180. - Ponudbe na K Bote. Krainburg. _4318-6 Prodam dreilranega p#a ToUjaka, ter kompletno okno f X t m i aa-MltBO mrežo. . eadet Bogomir, Mimterhauagaeee 14, Krainburg. 4*1«.« K IT I M Xnplm gramofon т dobrem itanjn, korenske all koroike plošč# ia ive-tilko la побао omaSrloo. • Ponudbe na K. Bote, Krainburg. ' 4316-7 Kupim mlatiliilco ali olamoreznico v dobrem stanju. • Ponudbe na K. Bote, Krainburg. 4308-7 Kupim dobro Močo sapeatno uro-itoparioo, event, dam т sameno lepo dameko mapeetno uro. Kupim tudi kotel aa igmajekuho ali aamenjam sa dobro ohranjeno vago »Super*, noailnoaii 90 kg. - Ponudbe na K. Bote, Krainburg. 4332-7 7 VI N I M MEN A M %*bim nekaj 100 kg dndkorn* p«#«. V avaut. sameno dam droga netre-шлјобл krmila. • Ponndbe na Ж. B., Kralnbtirg. 4309-15 Menjam brejo kobilo xa trebico. -NmIot t k. Bote, Krbg. 4307-15 Menjam lepe. nove, rujave, nizke 2ev1j« z dvojnimi podplati. St. 40, za nijave И. 43. - Naalov v K. B., Krainburg. 4317-15 Dobro ohnuijmo moško kolo i novo Гшао, dam ш dobro moško obleko, 17S—174 om MiikoatL - Nohlogmr Tellkm, ralkandorf 41, Frlm«kaQ, Kralabnrg. 4288-16 Menjam: knhlnjeko ki^denoo, do> bto električno peč ж šlo*, gojaerloe K 46, m aledečei plealnl atroj, ilvalnl atroj aU radio »Volkaem-pfUngar«. . Vonndba m* Ж. Bote, Kralubnqr, pod »КапЈкпИ!. 4298-16 Kanjam dobro ohranjeno moško kolo жа obl«ko 10 št. val. Ponndba na Iindwlf Ooreni, Oladback In Waatfalan, ThttnlntraQe 33 4294-15 Menjam lep avllen jewnskl plašo. malo I .bijen, м moški ali lenakl površnik ali suknjo še v dobrem stanj«, sa arednjo vliNno 162 cm. -Naalov v K. Bote, Krb*. 4291-16 dcspocl, 24 let star, mirnega sna-čaja. iell radi pomanjkanja snanja sposnatl gospodično staro 18 do 24 let. Slika aaieljena, ki se diskretno vrne. - Prosim samo resne ponndbe na »pravo K. Bote, Kralnbnrg. 4318-21 Hčem i«nko, dobro roipodlnjo, pridno in Tuino, ki j* voljna poročiti Ж vojnim invalidom v najkrajšem času, v itaroati 35 do 45 let, ki me rainm« viaj nekoliko v kmetijitvn in bi жпа1а voditi kmet-■ka dela. Tdova ж otroci ai nobena sapreka. Nem v dobri tlaibi in dobro (itniran. Inanj« nemščine, vsaj nekoliko, potrebno, telim, ^ bi bila nemška državljanka. - Le prav reene ponudbe i eliko na upravo Ж. Bot* v Xrainburgu pod »Miren in »rečen dom< 4306-21 Delovodja, arednjih let, šeli po-xnanetva ж nekoliko aaobrašeno fo-■podično, 10 do 15 let staro. Vdove ali ločenke lakljnčene. Vrednost imajo trgovsko isobrašene. ■ Samo resne ponudbe na upravo X. Bote pod »Stroga tajnost«. 4381-21 Osamljena uradnica, 32 let na deželi, s* Mi spoznati Ж inafajnini In resnim gospodom v pustih zimskih dueh. Ločenci izključeni. Do-pliie je poslati na K. Bote. Krainburg, Ј)оЛ šifro »tuek v temo«. 4243-21 Krepak fant, srednje velikosti, Imo-vitlh staršev, se Ml sesaanltl a dekletom ali mlajšo vdovioo, lepo postave la 4obxega srca, najraje po-seetnteo. • Dopise, po mošnostl s sliko, •• K. Bote, Krbg. 4296-31 I Z G IJ B L J E N O Gospo, ki je v petek. 20. oktobra, popoldne, kmalu po alarmu našla hišni ključ na Gallenfelserstrasse v bližini orožniške postaje, prosim, da ga proti nagradi odda v upravi K. B., Krainburg. 4321-22 v torek, 17. oktobra, dopoldne sem na ceati od St. Veit/Sawe do Gode-■chitach rac kolena zgubila rjavo aktovko ■ »Kennkarto« In >pumpo« za kolo. Poštenega najditelja pro-■Im, da najdene reči proti nagradi Trn« na naslov, ki Je n« Kennkartl. 4812-23 Obrtnik ■ dobro vpeljano obrtjo lite radi dmUnsklb rasmor sa takoj gospodično, lotenko ali vdovo bres otrok v siarostl 35—W lot, s dobrim sroom, v avrho skupnega gospodinjstva. Togoji snanjs nekoliko nemščine v govoru in ko-respondenel, da bi poleg gospodinjstva pomagala v obrti. Drugo po osebnem dogovoru. - Vonndbe, če mogoče s sliko, ns Z. Bote, Krainburg, pot »Osamije«#. <306-38 V E R -M I S C H T E S Jeder k»un day sich durch bedaciu-Hume Lebeneweiee. z. B. Gymnastik, gesund erhttlteii. Sieht das jeder al« seine Pflicht an. wird mehr geschaffen, wufl dem Siege dient. Yaate BUrger Deutsche Heilmittel aus frischen Pflanzen, Ysatfabrlk Wernigerode. 7160 Crssuiidheit ans Tropfen and Ta-bletteu. Jedes Arzneimittel verkOr-port die Erfahrungcn der Xrzte. die Erkenntnisse der Forscher, die Lei-stungen moderner Laboratorieu. Vertrauen zu ihnen erhbht ihre Wirkung. der Wille zur Gesunduiitf beschleunigt sie. Ini Krieg wird dieser Wllle zur Pfiicht. — Asia-Arzneimittel. 6064 TTnwagbar aber ausschluggebend 1st die Idee der jungen Nationen iin Ueutigen Schick#ulskamp(. Vnwag-bar sind die Spuren an HoiTnonen^ Enzymen oder Vltaniinen, die den Urfolg eines Arzneimlttels entschei-den kOnnen. - LangjUlirige Erfah-rungeu atehen una zur Erkennung dieser horhwirksamen Krttfte zur VerfUgung. - Dr. BCadana & Co., Arzneimittel &i%s Frlachpflanzeu auf deutflchem Boden gewonnen. 7104 Vor TOJahrao trzeujcte der deutsche Chemiker Dr. Frledrlch v&n Heydeii ziim erstenmol in der Geschichte «inen ^eilstotf, eynthetlsche Sall-cylsKure, industriell. Heute elnd die synthetiechen »Heydeiw-Arzneimit-lel das unentbehrliche RUetceug dee Arztee Im Kampt um die Geeund-erhaltune deutechen Volkee. 7127 Ank»iif TOB Brlefmerken, eventuell auch fjbemahme zum kommiielons-welsen Verkaul zum yon Ihnen ym-langten Prela. - Joh. Belacek, Ua Wlen 60, Wledner HauptetraBe^a-4^ Tilglieh kommen die Beechwerdeii. daB Brauee-Federn eelten werden. Drum pfleite ele und half sie rein, die Ruetlca und Clto-fetn. Brenee A Co., Herlohn. 7118 let ee leit. In der Deutschen Relchelotterle. der grBOten und itUn-gtiMten Klnenenlotterle der Welt, mltzudplelen! Die Ziehung der J, Klaiuie beglnnt am 18. November 1844. Loee fUr Spieler, die neu mlUplelen wollen, elnd auch Jetzt nooh bel den Stratllchen Lotterle-Klnnahmen erhttltllch, die auch alle gexrOnechten AuskOnfte geben. In der 3—* Kla*«e werden Immer noch mehr alH 100 Mlllionen Mark au»ge«P'®"- grUBten und gUn-■tlgsten Oewlnne und PrUmlen werden eret In der B, К1амме ge-xogen! Alle Gewlnne ilnd einkom-menmteuerfrel. Kaufpn ble nich al»o m>fort ein Lie! 1ли ko*tet iiur S,— RM je Klanae, U Lo# nur в.— Reioheniark je Klaee#. *1*9 Wahrend »lie« Im Foetdienct hilft, |gЖ шм niuB der Haushalt weitergelien. Henkel's bew&hrte Reinigungsmit-tel lielfen die Hausfrauenpflichten in den Freistunden erfUlIen. Ben-ko. Sil, 1ml, At« aus den Permit-Werken. 7148 BTlefmarken-Sammler verlangen so-(ort koslenios soeben erschienene Neuheiten-Preislinte. Alles darin Angebotene ist promptest lieferbar durch JoBef Kunz, Wien 56, Poat-fach 113/P48. 7173 Saa BcUaraftenland der Motten, Ilegt gerade da, wo heute so viele StSdter Ihre Wdlsachen >slcher-gestellt« haben. Hei, welch' ein fr&hllches Mottenleben In den Kel-lern, SUIen und Kammern mit ihren ruhigen Schluplwinkeln! Aber es hat sich lausgeschlarafftc, seltdem die Frauea Ihre waschbaren Woll-earhen motteneicher macheu, wobei obendrein auch der Schimmel- und Stockfleclfenbildung vorgebeugt wird. Dae Mittel lieiQt: Movin-Motlensalz. 7121 GedankenlOffiKkeiten werden oft zur Oewobnhelt. Ohne %u Uberlegen, klAppen wir die Brille zuaammen and sleeken sie ungesrhUtzt in die Rocktawhe. Hier ist sie gefahrdet! Eine Brille gehm immer in ein Futteral, ganz besoiiders die heute nchwer ermelzllch« Auer-Neoplmn-Blendschutzbrille. _ Ш lilii»sU «Uer XrilM vini der am lilngsten wideratandeflihig blei-ben der seine KOrperenergien nicht lelchtfertlg verschwendet. KrUfti-irunKS- u. Vorbeugungsmlttel, wie z. B. Sanatogen und Formumint, die frUher manche UnpHBliclikeitUber-brUclcen halfen, werden eret nach dem Sieg wieder unbeechrUnlct lu haben sein. Bauer & Cle., Sanatogen wei-ke, Berlin. 7133 NaohtK wacht die Wachmanneciiaft des »SUdostdeutarhen Warhdien-stee« Klagenfurt, Feldmarschall-Conrad-Platz 9, Ruf 10-30. Uber Ilirl Haue, Ge.4<'hilft, Lager usw. und srhUtzt Me vor Einbruch, Feuer-, Gas- und sonstigen SchSden. Also Schaden verhUten und das billige Bewaehunga-Abonnement bestellen! 7137 HelMDcilohllch ođ«r nnwlehtic sind heute vlele alteGewohnheiten gepen-Uber dem einen Ztel; dem baldlgen Sieg. Zahnpflege 1st zwar nlcht un-wichtig, aber Aufmachung und Qe-schmack elner ZahnpaHta. »Roso-dont« bltlet hlefUr ebentalis um VeratUndnls. Rosodont Bergmanns teste Zulinpnsta 6099 OMtkndw Utxn. DaH Iflt nil ht -mr king, Bondern eurh Vr/r«UHRe'»4iiK fUr Jede StelKCrunK der Lelitung Deslinib Idt ee wichtig, auf all«* zu achten. wax genUnderea Leben flirdert. - D»rmol-W«rk Dr. A. Љ L.-Schmldgall. Wi*n. WM madil vieles leic/jfer: — auch neues OOirken. Q^iele neue Arbettsoufgoben erfordern exoktes Sehen. dozu bedarf 06 besten wie #* OSRAM spendel. Wcf ausscholtet, wenn es nidii mehr benoiigt wird, hilft ouch hierdurch eine lichtvolie Zukunft sichern bSRAM- viei 5ticht iur u}enigc3tromi _i LICHTSPIELE Allgemelne PUmtrenhand O.m.b.H. Zwelsrstelle SUdojii K Piir Jufcttdi. aloht zugelaanea. XX Piir Jugendllohe antu M Jah-Mm nicht ingslasMn. Aming, 27.—30. X.; xS«ln« bwt« BoUm X X ; 31. X.—2. XI.: »Dam I iudische Orabmal«. x Xralnbnrg, 27.—30. X.; »Iiumpaai. vagabnndo««; 31. X.—2. XI.; »Dar Tiger von Biohuapnr«. x Laak, 27.-29. X ; »ToUe Nacht« x; 31. X.—2. XI.: »90 Mlnnten Anf. enthalt«. x x Badraiumadorf, 27.—29. X : »Bis gamer XerU; 31. XI.—S. XI. t »Bocoaeclo«. X Velde«, 27.-80. X.t »D«r weiO* Тгашп« X X ; 31. X.—2. XI.: »Ia Bchatten dee Bergee«. x Nenmarktl, 38. u. 38. X.; »Bchwam anX weia«; 1. u. 3. XI.: »KaUo Janine I« X Btein. 27.—30. X : »Akrobat Bcho-g. -8-n« x; 31. X.—3. XI.: »Jnd SiiO« XX St. Velt/Bawe, 38. н. 3». X.; »O#, brlele Dambrone« x; L u. S. XI.I Palataff In Wlen«. Uttal, 3b. u. 39. X.: »Tahit Ш Abentener; 1. u. 2. XI.; »Irrtnai dee Hercena«. x lUeO, 28. u. 29. X.; »loh vartMM Dir melue Fran an« x; 1. iin4 2. XI.: rWaldwintenc. x Schwarsenbaoh, 28. u. 29. X.; »BI« Kanu mit Omndaltaen« x x : 1 u 2 XI.: »Der Melneidbaner«. X X Жп j »dem Plim Oto SaatMlM Weelwieeb*<