PcMsiaa plačana v gotovini Posamezna Številka 1 Din H l 25903 List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Blagoslovu polni* novo leto 1937 seli vsem naročnikom, eiiateljetn in prijateljem Uredništvo in uprava. Kje je ključ? ..Srečno in veselo novo leto". tako !>omo pozdravljali lil si medsebojno vo št-i I i srečo, katere nuj bi bili deležni v letu Misel na srečo človeka napol- njuje s pogumom. Poguma nam je treba, ko pričenjamo z. Novim letom novo življenje. Saj je le preveč malodušno-sti med nami. preprosti in izobraženi tarnajo. Tudi med vernimi ljudmi je pinogo takih, k! ne morejo prav umeti smislu življenja, če poteka v senei tf- Idjenju. — Gotovo je, da je vsaka ž.iv-jenjskii naloga, pa naj bo V očeh drugih ljudi še tako neznatna, združena /. resnim trpljenjem in mnogimi boji, ker nam je pa? dana kot življenjska preizkusu ju. Ne sme človek soditi sreče po tem. koliko vidnih uspehov je dosegel pri svojem poklicnem delu. kajti Bog ne išče od nas uspehov, marveč zves,.v be, ki nuj sf pokaže v preizkušnji iz- polnjevanja božje volje. zato je tudi ne uspeh, ki ga človek doživlja leto za letom, dan za dnem ovit v božji zamisli prav tako v glorijo. kot uspeh sam, če le človek izpolni svojo nalogo, to je božjo voljo. Zato ne bodimo preveč nesrečni ob koncu starega leta ne ob pričetku novega leta, čeprav vemo. da se pri naših življenskdi ■ciljih vedno drži nekaj neuspehov. Prav ta okoliščina nam mora pomagati, da svoje življenje dvigamo nad ravnino povprečnosti in vsakdanjosti. — Brez križev bi bilo vse naše življenje prazno cvetje. Mi pa hočemo bogate , jeseni, srečnega koncu novega leta. rv temu cilju pa nas bo pripeljalo le delo po božji volji druženo s trpljenjem. Trpljenje pa. ki ga moramo tudi brez lastne krivde prestajati, naj bo odkupnina za dobrine in užitke, ki smo jih po nevrednem sprejemali iti uživali brez hvaležnosti do največje Dobrote.. . Vse te močne nagibe za življenjski pogum zajemamo kristjani v svoji veri. Torej vera bodi naš kažipot in ključ k srečnemu in veselemu Novemn letu. Kakor so Izraelci z vero in zaupanjem v mogočnega Boga šli skozi Rdeče morje in so prišli preko mnogega trpljenja do svojega cilja. V veri so šli preko morja kot po suhi zemlji, pravi sv. pismo. S tako močno vero bomo tudi mi stopili na novo pot k svojemu velikemu Cilju... Kokriški dolini temeljito popravljena, prenov -Ijena in na važnih mestih razširjena, kar je. bilo vslcil mnogih voženj nujno potrebno. Izdatke krije prav toliko dohodkov, h katerim prigpeva glavni del banovina na cestni o-kraj .pa. odpade Din 686.000.— . ki se krijejo iz I60/o doklade na vse direktne davke. Dokla-da tudi za leto 1937 58 ostane ista kot je bila \ preteklem proračunskem letu. Državni nameščenci in njih slabo gmotno stanje Nedavno smo povzeli iz dnevnega čusopisja. du se je ljubljanski župan gosp. dr. Adlešič kol predstavnik slovenskega dela JRZ zavzel M državne nameščence, ki ob svojih plačah jedvu životarijo. Vsa čast takemu delu. Novodobno gospodarstvo nalaga državnemu nameščencu vse drugačne in težje naloge nego nekoč. Nekoč je zadoščevalo gosje pero. To je bilo izpodrinjeno z jeklenim in kasneje / nalivnim peresom. Danes vse to že več ne /adosča. Pisalni stroj, razmnoževalni aparati, tiskovine in avtogiafije morajo sodelovati poleg računskega stroja. Zakonodaja je čedalje bolj komplicituna in zahteva več strokovnega znanja. Izdatki zu knjige niso mali. Razna društva potrebna in nepotrebna — stavljajo uradniku nevzdržne zahteve. Skupni razpored prebivalstva v državi, izražen v procentih, je tak: t) Kmetje 74 '/o, -) Javna služba 9.20 '/», 5) Rokodelstvo 3.90 °/o. 4) industrija 5.50 °/n. 5) trgovina 5.50 %>. b) siromaki in stradajoči t.67 °/o (žal da tudi brez teh nismo). f) Prosti poklici 10/o (to so advokati, zdravniki, inženirji), 8) Hišno služabništvo 0.60 °/o. ')) Osobjo kreditnih zavodov 0.30 •/». tO) Ostali 2.53 %>. To statistiko smo posneli iz nekega na jugu izhujajofega lista. Iz nje je videti, da so državni nameščenci na drugem mestu, da so nameščenci iz 1. 3.. 4. in 5. ter 7 skupine oskrbljeni z izvrstnim zastopništvom v lastnih zbor- nicah , da so državni nameščenci malodane brezpravna raja, ki niti po strokah ne sme biti organizirana. Potemtakem ni čudno, da je korupcija v naši državi na višku. Iz istega lisia posnemamo iz obširne tabele, da so se službeni prejemki v času od 1. aprila 1931 do danes v II. krajevnem draginjskem razredu, v katerega spada tudi naše mesto znižali skupno V procentih pri uradniku VII. skupine za 24.95°/o, VIII. skupine za 24.57%. IX. skupine 25.97 •/• in X. skupine za 26.95 •/«. Pri neuradniku znaša to znižanje v I. skupini 22.17"/o. v II. skupini 23.47'Vo in v III. skupini 25 %. Slično je s služitelji. V koliko so se razmere poslabšale ali zbolj-šale glede nakupa življenjskih potrebščin tabela ne pove niti v procentih niti drugač. Gotovo pa je, da se v naših krajih, pri čemur mislimo na celo Gorenjsko, ki ima letoviške in izletniške kraje, do danes niso izboljšale pač pa nasprotno poslabšale. Zato bi bilo prav in pravično, če županstva opozore tudi kr. bansko upravo in le-tu osrednjo vlado na izredno slabo stanje slovenskega državnega na-meščenstva. Ko je dne 31. marca 1931 bivši general in današnji vodja JNS Peter Zivkovič podpisal sedaj veljavni uradniški zakon, ni pozabil na vse one. ki so službovali v tako-zvanih ..težjih krajih na jugu" in jim je priznal izredne ugodnosti. Zato bi smeli pričakovati, da se sedaj ozira na naše razmere in se nam pomaga prej nego bo prepozno. Vsi ki živimo v izletniških in turističnih krajih, v katerih je še tolika industrija s sijajno plačanimi inozemci .vemo. da nam je nujno potrebna hitra pomoč. Proračun sreskega cestnega odbora Razpoložen je na vpogled proračun za leto 1937 58 cestnega odbora za srez Kranj. Zadnji proračun je bil se skupen s Skofjo Loko. Ker je za škofjeloški srez imenovan samostojen cestni odbor obsega novi proračun le kranjski srez. Po proračunu jr predvidenih Din 2 milijona 508 tisoč 652__izdatkov. Cestni odbor oskrbuje ca 156 km banovinskih ^est. Od predvidenih izdatkov bo potrošenih največ za nabavo gramoza (eca Din 414.000__) dalje za oporne in podporne zidove ca 89.000__, ograje in odrivače ca 54.000---popravo mostov ca 56.000. _ Za valjanje cest se bo porabilo ca 200.000--itd. Cestni odbor namerava v bodo. Nuvedli s lilo proračun v glavnih obrisih. Idealno bi bilo, če bi cestni odbor zmogel, du bj nam tlakoval vsaj oni del banovinske ceste, ki vodi iz mesta in bj pasantom prihranil velik strah pred avtomobili na blatnih cestah. Upamo pa. da bo s temeljitim povaljanjem cest tudi odpravljeno globoko blato zlasti .na Jezerski cesti in na cesti Golnik. Tedenske novice čem proračunskem letu temeljito nasuti in povaljati Jezersko cesto iz Kranja do Gorenj, Se.nčursko cesto in pa cesto na Golnik do Ko-krice, v glavnem dovozne ceste v mesto. Ker si je cestni odbor nabavil svoj valjar, bo to toliko lažje. Za gradbeni sklad je namenjenih Din 65.000—, ki se bodo porabili za nov most v Lajhu in modernizacijo dovozne ceste k železniški postaji in to v zvezi z gradbo nove ceste Kranj —- Ljubljana. Od novih zgradb se predvideva Mecesnovski most v Kokri ( ca 400.000__Din) kot zadnji še star most v Ko. kriški dolini. S tem bo Jezerska cesta po celi KRANJ Skupina poselske zveze v Kranju sporoča, du bo družinski sestanek s tombolo drugo nedeljo v januarju t. j. 10. I. 1937., v Delavskem domu v Kraju ob 5. uri popoldan po popoldanski službi božji. Dekleta naj prineso dobitke in prispevke zu tombolo blagajničarki Tereziji Burger. Kranj. Prešernova ul. 6. I. nadstropje. — Servirni tečaj, kj ga je priredila skupina poselske zveze v Marijanišču, je lepo uspel— Zahvala gre č. sestri prednici, ki nam je omogočila tečaj brez stroškov. — Tretjo nedeljo v januarju 1?. I. 1937 se bo tečaj nadaljeval in dopolnil s tečujem za kuhanje. — Na tečaj že sedaj opozarjamo! Malo o trošarini na piva V Kranju je bivša občinska uprava, kateri je načeloval razrešeni žiioan Pire uvajala trošarino na pivo za Din 10___višje nego v okolici občine. V Kranju se je plačalo za 100 litrov pive Din 60---v vseh okoliških občinah pa le Din 50---Začasno občinsko uprav©, prosimo, naj v bodoče svojih občanov ne pritiska tako izredno, če se jim hoče kozarček osvežujoče pijače. Kranjski birt v interesu vseh pivcev. Poskusen dvojni samomor. V nedeljo zjutraj so odpeljali v ljubljansko bolnišnico 20 letnega Mirka Gašperline, brivskega pomočnika i/ Kranja zaposlenega v Tržiču, in 18-letno šiviljo Cito Poznikovo iz Tržiča. — V jutranjih urah je v „Unionu" Gašperlin prerezal z britvijo žile na rokah najprej sebi, nato pa še Poznikovi. Poklicani zdravnik dr. Globočnik je odredil takojšen prevoz obeh v bolnico, kar je bilo tudi storjeno. Čeprav sta oba izgubila mnogo krvi, je upati, da bosta okrevala. Neznan motociklist je v nedeljo podrl 52-letnega posestnika Jožefa Pravsta iz Prebače- veta. _ Pravst, ki je dobil hude poškodbe po gluvj, je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. PROSLAVA BOŽIČNIH PRAZNIKOV Mladina kranjske fare bo priredila v prihodnjem tednu božično dramo „Kralj z neba". Delo, katero je ustvaril nam že poznani član dramskega gledališča v Ljubljani g. Edvard Gregorin, prikazuje v 7 slikah dogodke ob Kristusovem rojstvu. Kot v svojem prvem delu „V času obiskanja", v pasijonu, katerega smo imeli priliko videti zadnjo veliko noč, je pisatelj tudi tukaj mojstrsko prikazal sv. pisemske dogodke v zelo razgibanih dramatičnih prizorih. Močno je prikazal borbo rimskega nasilja po kralju Herodu, ki v svojem razkošju in nasilju bije v obraz trpečemu in po Odre-šeniku hrepenečemu judovskemu ljudstvu. Prisrčno so prikuzane slike pri jaslicah, pri pastir jih na paši, pri oznanenju, v templju in drugod stopata do močnega izraza ljubezen in krivica, ki se udarjatu v srditem boju, a zmego pravici in ljubezni izvojuje Kralj z neba, ki prihaja s plačilom za pravične pa tudi za krivične. Našli bomo znamenje: Dete položeno v jasli! — Prireditev se bo vršila v torek 5. januarja na predvečer sv. Treh Kraljev, in v soboto 9. januaja, obakrat ob pol 9. uri zvečer in na praznik sv. Treh Kraljev ter v nedeljo 10. januarja obakrat, popoldne ob 4 uri v dvorani Ljudskega doma. Predprodaja vstopnic v trgovini ..Ilirija". V Cirčlčah je v Gospoda zaspala posestnica Marijana Kozina. Bila je vse do smrti verna slovenska žena iu mati. Kako je bila priljubljena v vasi je pričal lep pogreb. Zapušča sina in hčer. Bog naj ji bo za vsa dobra dela bogat plačnik — preostalim pa naše sožalje. Za bož.:čne praznike je razdelila kranjska občina l«t:d revne in brezposelne 184 zajtrkov 186 kosu" jn prav toliko večerij. Hotel Union v Kranju! To ponosno ime nosi gostilna ali hotei nasproti savskemu mostu. V vsej naglicj je bila predelana hiša, ki jo je kupil g. Franjo Sire pred leti na dražbi. ''G. Sire je prosil hotelsko ali gostilniško koncesijo. Gostilničarska zadruga se je temu protivilu. da bi na onem mestu nastala gostilna, ko že takoj poleg obstoji dobra gostilna. Stvarne potrebe za novo gostilno na onem kraju v Kranju res ni bilo. Komisijski ogled je ugotovil več nedostatkov pri poslopju, a vendar je g. Sire v času režima JNS dobil koncesijo. Razumljivo in upravičeno so bili takrat razburjeni kranjski gostilničarji radi podelitve te koncesije. Mi bi se pa v zadevo ne vmešavali, ko bi se pri tej gostilni obratovalo tako, kakor h; bilo prav! Da tam ne poznajo policijske ure, je notorično! Da se pred gostilno vrše cesto pretepi, je javno znano. Tudi o drugih zadevah je poučena javnost Suš. - Ijala. Zgodjlo se je tudi, da sta si v hotelu Union fant in dekle prerezala žile. Zdi se nam, da bi bilo potrebno, da politična oblast revidira dotično postopanje ob po. delitvi koncesije hotelu Uninon in da policija nekoliko bolj pazj na to, kaj se godi v tem hotelu iu pred njim. posebno ponoči! Tečaj za širitelje dobrega tiska za kranjsko dekanijo se vrši, kakor dogovorjeno na zadnji C. S. S. J. v Kranju v dvoruni Ljudskega doma v nedeljo, dne 5. januarja. Pričetek ob 9. uri. Ob 8. sv. maša s pridigo o dobrem tisku. PRIMSKOVO Umrla jim je mati. Na Primskovem so pred kratkim položili k večnemu počitku mater 6 otrok Regbergar Pavlo. Umrla je kot junakinja — mati. Najmlajši je zagledal šele luč sveta, bil je star tri dni. ko mu je neizprosna smrt vzela mater. Kako žalostno je bilo, ko smo hodili kropit ženo. katera je *se svoje življenje posvetila domači zemlji, otrokom in možu. Gleduli smo nepreskrbljene otroke, kako žalostno in obupuno zrejo v njen mrtvi o-braz. Težko nam je bilo vsem, ko so to mater polagali v grob. Kako so se krčila srca nedolžnih otrok v bolečinah, kako je obupano klical mož, ki je ostal sam. Ni bilo očesa, da ne bi bilo rosno. Družini naše iskreno sožalje _ njej pa večni pokoj! Prosvetno delo. Ko so bili naši prosvetarji vrženi iz Gasilskega doma se niso ustrašili. Mnogi bi opustili vsako nadaljno gibanje in bi se porazgubili. Ne naši fantje so šli na delo naprej. Poiskali so sobo kar se jim je tudi posrečilo. Začasno jih je sprejel pod streho Kern Leon in tam nemoteno nadaljujejo svoje započeto dela Mnogim ne gre v račun, da bi moglo na Primskovem uspevati slovensko katoliško prosvetno delo. Naša vas je postala središče temnih elementov in ti n-živajo vso podporo nekaterih, ki hočejo ravno potoni njih priti do oblasti. Skrajni čas je bil, da so se dvignili naši fantje v boj, da za-tro in osvetlijo to temo. Mislili so pač, da se jim bodo vsi tisti, ki jim je kaj na srcu katoliška vera in slovenski narod pridružili -pu so bili razočarani. V novem letu s; obetamo mnogo in težke naloge nas čakajo, če si hočemo zgraditi stoj dom. Prepričani pa smo, da je z nami večina vaščanov in da nam bodo ti priskočili na pomoč. baékem poioVii KUC HVAl.EtNOrî" II lMKS.4. POTOKA . V int»*jft. ViÁt^í^isnVii, gevfcžev v Loi-kbm V^^M*!*? **>taljujea vscm.,;fl* njenim dofer^ifcasa ki ,*» uslieaH *oj« fx»«¡>-nt» jinjinjr, in tj* žeti«» blag«lovljeno Novo ■mio | v.... _£*»••».< ■ , . j. Leopold Funar. kaplan ^svetnik |f$$r Zupane i«.^ našega dobrega gospoda žopniSa. mm mm »■■* «•* >.r napreduje v vseh smereh. Prostata© društvo pod vedstvoai, ki .,se zaveda svoje odgovorno-sti napram javnosti, s|tfre mladino t Prosvet. iaaftom, petje, telovadbi, vse, kir p^trefenje mlad človek za vzgojo, jzobrazbo in pošteno zajpro. Ap^y»»fp.> na vse stariše. ki imajo od-^Mc^,«^««^^^^ vse« in mytf, ^m.de/^oaik,.IJiudilr.ki *,prekimj«*j«n m no našo faro. tek in Robnih,slojev m slabih nagrad ter z vsemi močmi podprimo delo Prosvetnega društva, to naj bo geslo za leto 1*5?. Stebre Jknji«| in itaaopue aaročjajemo zdaj ob novem -letu. Fa slabi časopisi so prilajs. li v našo faro do sedaj. Kakšni pa so slabi ča. t«!*«, bo kdo vprašal. Tai«w»u začudenemu vprašaku povejte sledeče: Mi smatra•» t* sla-bo časopisje oto, k j M ve, ab noče vedeti, da j$ slovenski narod obranil svojo samobitnost styzi 5»,stoletja, jujeiga .robstva, samo na Vfh djagijUdn? jka^P}« veje .jn je,, katoliška .sbtjm&a 4ubqyše/na gradila .tomelje za bolj. Š0 bodočnost, našega slovenskega naroda in je 5f ..danes |\osj^ ^vensk^ n.t^nih teženj v #n»i.»»(rodni fljjnvi Jugoslaviji .Povejte, da RJsliUbo ono časjmfcje, kiB,pravi,lda je vera le zadeva, posf mc^Va Jn,J|§ se jtoflosti PPP9>-Vm^iff .Jj|eA.W»^n,/pt»rii^}n je po. strezni člen. .človeške družbe, kar pa je ravno njMpajftnjj, Pojile, jjjaje sUbo ono časopisje, kijBslnais n,qv^,dspi«e„slijre ki P<>-nifejejo člov^š&o {^to}an*tvp_na stojijo *i-vali„ ki V svojih spisi zahtevajo , svobodo iz. koi^enja j.« pridobivanja ne oziraje se, na svojega bližnjega. Zapomnile si to in kjerkoli vam prilika nanese, povejte! Sivi AKT IN PRI KRANJU Prosvetna zveza v kjubljani predvaja v «martinskem domu t aeâjtio 3. j****r#. ¡9V o* 9bvrü po|K)Idne film JCm^i ^ in 5^mi-Ški narodni običaj „5teh vanje" Vstopnina običajna! rtoega ... ... .Tñét pH aa* smo Imeli občinske vofttve. üw jW.jftilâ samo ena, cato so se vršile zelo mir to bren običajnega a nepotrebnega prere. kani* in sovraštva. Udeležba je bila 61.8V«, in tO.W» je tulcih, ki volit niso mogli: vojaki, bol. in in taki ki so se izselili. 5*fV fe 100 takjb. Hi wtomWifê mm la udeležba selo dobra. ígrá. Na Si)yestrovo .atrajo g*»ik¡ »Trojčke '. Kdor hoče veselo razpoložen pričakati Novo leto, nsj,ne, .^MHr»^^},,.,., ... Praznovanj« Boztcnin praznikov. Sprememba v cerkvenem opravil«, petju ic ranvetlja. vi ^ç; Bapravil« ¿aso ^híSo Božjo, tako lepó ín domačo, ,oa .liujjje k;«i ^z. cetkye, ne morejfo. çanp sp landre-od^eb se par kstic božičnih pe. sx^jlÇpC. g. kan«¡nik. ínfjíaplañ, níjÍefí|a bvaln zà ^«lo truda, una.ía z WejL da bi.na- pravil« enotno lajno, dr^žjnp. Ospèh.i vàjinegi truda v tem kratkem Času, »p íépí, zato le ta. gVali in sicer igro ..Po desetih letih". Da so otroci dobili prav lepe in koristne darove je zas!tt|a predvsem dobrosrčnih darovalcev, in članov krajevnega Solnega odbora. Wselje ^Vot ia hvafe^tost naj vam* liosta plačilo' ko naprej, potem bo v Naklem še lepo. Prevzem županskih poslov. Pred kratkim je prevzei županske posle naš novi župan g-Zelnik Anton^, p. d. Jake iz Pivke. . Novemu županu, poštenjaku skoz ia skoz, želimo obilo uspebov in sreče pri župovanju; pri ljudeh razumevanje, pomoči in zaupanja. Tako nam bo šlo najbolje! TRfeOjE liètos smo na sveti večer, hneh po dolgih leti^ ervič malo božično prireiliiev v nali Šoli. Niši otroci so pod spretnim vodstvom na. šega novega upravitelja nastopili v igri I» dé. klamacijan. Po prireditvi pa je bilo obdaro. vanih mnogo potrebnih šdlarčkov, igravci pa še posebej s krasnimi darili, in se jim je gotovo sveti večer globoko vtisnil v spomin. Odraslim, kakor otrokom je božičaioa mnogo pripomogla, do svetosočnego razpoloženja in kar hitro je prišle polnočna ura. Vsem, ki so pripomogli k nastopu ia obdarovanju iskrena hvala! Posebno hvaležnost moramo izkazati g. upravitelju, ki, je žrtvpval mnogo truda, Saj se .tudi za odrasle žrtvuje. Jasno kaže. da je mož dela in istega prepričanja kot naše ljudstvo. Na dan sv. Treh Kraljev bodo tudi i- seja tržiftke^ dbčinstfegn odbora se je vršila v torek 22. decembra. Naj naštejemo par zanimivosti: Vprašanje statuta občinskih nastavljencev se bo končno uredilo pri-hodnjič, in sicer tako, da bi občina in usluž. benci ne trpeli. _ ObtinAa uprava je zapro. sila na banovini za revizijo. Če že druge ko- m u H bo- i** t.', d. i fig mm, mm je bilo gospodarstvo v čas«, ko se niso vodile blagajniške knjige. Tudi to bo zvedela javnost, iuIo vse je oil, Čeprav proti zakonu občinski dobavitelj. ^_ DraCba občinskega lova v Ko-kdvsici se bo na zeljo okrajnega glavarstva ponovila. Kmet. občin, odbor bo še naprej obstojni. _ lavna borza dela je dala v času pr. Štrajlcu Za brezposelne več manjših z-ieškov. del skupne vsote je prejel ia razdelil novi odbor. — Pri' sankaSkih tektošfa na Ljubelju je zastopal občibski odbor g. Šter Blaž G. župan je pretita! predl.ig neiaferih odbornikov v zadevi verouka in moralnih razmer da kranjski gimnaziji, ker dosti tržižkih otrok obisku. Je gimnazijo, v KrinjU, je bilo ndjno potreb, no turli glede tega s^regovbriti. Teiricljito ji zadevo z vseh strani razložil g. duh. svetnik Mktm Vovk. Vsi občinski možje so enogfasbo sprejeli protest proti obstoječim razmeram, le g. GiobatniL, ki je bil včasih pri niš župan je Sel po aavdibnenje v Kranj !n prebral pro. ti izjsvo. Cudao. da trdi, da je vsa ta točka le proti neki osebi, ko mora biti že vsak družinski oče kot oče proti takim vzgojaim metodam. Se bolj ia pa Čudimo na napad na g. občinskega svetnika Snoja v „Juttii", ki je glasoval po svojem prepričanju. Vidi se, koli- ko je dati na prijateljstvo voditeljev JNS » Tržiču. Kakor jim prija, tako store. — 'z bi«. ga^Biškega poročila s nit videli, kako vnetno ,M občiiftkd ii$}vino g. rd»c Pod pre|»irj1»» mogotci nismo bili vajeni taičnega poročanja o stanju blagajne. jftZ večina pa se tega ne boji. Ndkaj tisoč denarje je rd> fe v blagajni, s bo vse «o in še vič kot polovico do zmUttjka-lo za odplačili zapndlih te^Hnf, ki sb še iz dobe JNS. __ Gasilka četa at želf napraviti nov reševalni avto. GarancijVjr Za fn bo dala občina. Umrla je pred božičnimi prazniki uglednti gospa Jožefa Zech. Na Sv. Štefana pa smo pokopali Marijo Primožič — Brusovo iz Doline. SScir je žfveHa jth svojem sinu uMeljii! 4 tffc. bnem, za praznike je prišla domov, kjer jo je zadela srčna kap. Obema sveti večna luč! Preostalim pa naše sožalje! Silvestrov«!! borne tudi ni Skali. VagaNUnd je riflslnv glavni igri. Zraven pa še bo oder še večkrat odprl, da bo več vesel ta. Opereta bo. Tak glas gre po Tržiču. Nekateri niso vedeli zakaj letos na Skali ni večjih prireditev. Zdaj vedo vsi: G. organist Murtin Pla_ ninšek je pridno pripravljal pevce in orkester za opereto -Dijak - Prosjak". Naš priznani režiser g. Drago Dolinar pa je gledal, da bi tudi igranje ne zaostajalo za glasovi.__Vsebina je **cta 1z poljske zgodovine iz ča«ov usvo-bojenja poljskega naroda. Veselje in 'esuoat. spletke, ljubezen in sovraštvo vse ima tU stoj izvor. Prijatelji iskreno vabljeni! šola in doni je tudi pri nas delovala preteklo leto. V ponedeljek dne 20. decembra je i-mela svoj občni zbor. "V bodočnosti bo vodil to društvo mesto prezaposlenega župana g. f tfajerŠiča g. Seljhk Anton, železniški uradnik. Upamo, da bo marsikaj izboljšal ali razjasni! tudi na najin Šolah Stilenieno je bilo. da mora -Šola b dom" urediti Zadevo glede veinfe tržlških gimnazijcev, dalje je bit poslan protest zaradi omejitve verouka na kranjski gf- Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušece ure, zlatnino, srebrnino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih eenah. Za vs.ako kupljeno uro garantiram i let. Popravita urarska in zlatarska se edino ta strokovno popravi]« pod garancijo. — Največja izbiri poročnih prstanov kakor tudi krasna k»o£ifeina In novoletna darila Ivan L/evičnik, KRANJ urar JESENICE —------■------------■-- Hctel „Stara poštaa v Kranju priredi Siloesf reo oečer Ples v vseh prostorih. — Bar — Bife Vstopnine ni! Začetek ob 8. uri zv. Za obilen obisk se priporočata F. in F. Lieber. Skerbec Matija. Šenčurski dogodki (Dalje) Domov. Dne 26. julija pokliče preiskovalni sodni«' dr. Job g. Godino in mene v pisarno in nama reče: ^Pripravita se. gresta domov." Kar ostrmela sva. Ko je bila končana preiskava, smo pat pričakovali, da bomo izpuščeni nn svobodo. Toda ostali smo v zaporu in nihče ni vtpde), kako naša stvar stoji. Ze kar navadili smo se družbe in razmer v našem hotelu. Prva misel je bila: Kaj pa drugi najini tovariši? Sodnik je napravil gesto, češ: „Meni ni popolnoma nič znano, vidva gresta domov na svobodo!" To je bila grenka kaplja v veselo čašo, da bova morala pu-stšti svoje tovariše še v Belgradu, vendar sva mislila ^n sva tako tudi vse tolažila: „Saj pridete kmalu za nama domov, polagoma nas bodo izpu-ščali na svobodo enega za drugim." Na jetniškem dvorišu je nastalo živahno vrvenje. Vsi tovariši politični in kriminalni so ta-koj izvedeli, da greva z g. Godino na svobodo. V« zbrali, da nama voščijo srečno pot. Kmetom sva razdelila nekaj cigaret, ki sem jih bitro flkočil kupit v bližnjo trafiko. To so bili veseli. Vsi so- srama želeli srečo in prijateljsko stiskali rake. Poslovila sva se veselo-otožno od Umnika na Vombergarja, prišli so z dr. Jovanovicem vsi zsBsijaapadmiki. pa tadj vsi komunisti. Belgrad me ni zanimal. Hitro vzamem avto-laksi in pobitim na Ado Ciganlijo, da še obiščem Br oda rja in tovariše hi se poslovi m od njih. Vsem j» aatnfalo tipanje, da bodo tudi oni kmalu ,u name ftfi V svobodo. Pač niti slutili niso, da bodo • mtfrtSi ptesedefi še celih devet mesecev v preiskovalnem zapora. Zvečer z brzovlakom se odpeljem domov sam, ker je g. Godma še ostal po opravkih v Belgradu. Brzovlak je pel svojo enakomerno pesem proti Ljubljani, z njim so hitele tudi moje misli domov. Zdaj sem prost. Gotovo se je izkazala moja nedolžnost. Najbrž so oni, ki so ostali v Ljubljani že vsi doma m tudi drugi iz Belgrada pridejo kmalu za menoj. Tako sem modroval sam s seboj. 27. julija zjutraj se pripeljem v Ljubljano. Telefoniram v Kranj, da sem prost in se zglasini na škofiji. Popoldan pride po mene v Ljubljano dr. Pogačnik, ki je upravljal med tem časom župnijo. V Kranj se peljemo proti večeru čez Komendo, Šenčur m Primskovo, da ne bi vzbujal kake pozornosti. Vendar se je kmalu izvedelo po mestu in okolici, da pridem domov. Od vseh strani so prihajali ljudje v mesto. Toda dohodi so bili zaprti. Glavni irg popolnoma izpraznjen, le od stranskih ulic so mahali ljudje v pozdrav. Zupni-šče polno ljudi, ki so prišli veselo pozdravljat. Vsa notranjščina žnpnišča je bila okrašena z zelenjem in cvetjem. Zvečer so se zbrali prijatelji in so dolgo v noč pripovedovali, kaj se je tačas godilo v mestu in okolici. Mnogo novega so povedali. Tovarišev iz ljubljanskih ječ še niso izpustili vseh, večina je še v zaporu. Polagoma jih ižpuščajo enega za drugim. Vsi smo pričakovali, da bodo kmalu vsi na svobodi in da bodo s tem končani sodni in policijski akti o šenčursih dogodkih. Kako smo se varali. Pismo dr. Al. Gradniku. Ker nisem poznal ne zakonov in ne sodne prakse, sem bil prepričan, da se imam zahvalit* le našemu preiskovalnemu sodniku, podpredfied-dnikn deželnega souišča, 8r. Alojziju Grkdrii^u. da sem bil izpuščen na svobodo, smatral sem,'da me je izpustil iz ječe dr. Gradnik potem, ko ec je'prepričal o moji nedolžnosti. Kmalu za menoj je prišel na svobodo iz ljubljanske ječe g. kaplan Anton Pogačnik iz Pre-doselj. Ta mi je pravil, da ga je ob izpustu opozoril dr. Gradnik, naj skrbi, da ne bo kakih demonstracij, kakor so se vršile v Kranju ob prihodu župnika Škerbca iz ječe. Da ne bi bil dr. Gradnik v zmoti, da so se ob priliki moje vrnitve vršile v Kranju kake naročene ali organizirane demonstracije, sem mu pisal sledeče pismo: Velecenjeni gospod dr. Alojzij Gradnik, podpredsednik deželnega sodišča itd. Ljubljana. Ker se je izrazil g. kaplan Pogačnik, ste g. podpred. sednik mnenja, da sem jaz nekako povzročil manifestacije ali celo demonstracije ob mojem prihodu iz Beograda \ Krsnj. Če je kdo kaj takega ovadil, je čisto navaden podel in lažnjiv denuncijant, kakor so oni. ki so nas i lažnjivimi denuncijacijami spravili v ječo. Moj namestnik, vikar dr. Pogačnik je prejKuvedal vsako manifestacijo ob mojem prihodu. Jaz sem iz Ljubljane telefoniral, naj pride uvto po mene v Škofijo ob 2. uri pop. Nihče v Kranju ni vedel, kdaj pridem domov, ker tega nikomur nisem sporočil. Da bi pa preprečil vsako zbiranje in čakanje ljudi, sem namenoma izbral daljšo pot preko Komende in Šenčurja in sem se namenoma zakasnil, da sem prispel domov Šele ob kake pol šestih pop. V župnišču je kljub temu čakalo nekaj ljudi, ki so mi priredili ovacije, a le na župnijskem dvorišču in na hodniku. Toda naprosil sem jih, naj gredo takoj mirno do. mov in so me tudi ubogali. To je vsa resnical Kasneje nem izvedel, da so orožniki aretJmuii par fantov, a kolikor sem mogel ugotoviti, ti niso bili aretirani radi kakih demonstraciji, ampak radi tega, ker so hoteli skozi kordon, ki so ga napravili orožniki okrog glavnega trgs. V ilustracijo razmer naj navedem še to, da so aretiroli orožniki tndi neko ca 20 letno dekle, ko je šle ob 9. uri zv. iz cerkve proti domu . . . Kakor sem izvedel, se imam edino Vaši naklonjenosti zahvaliti, da sem prišel ie na svobodo. Kakor upravičeno stotim, bi bile temne sile najbrž tndi to prapt««le, če- bi ne bili Vi g. podpredsednik na svojo roko in hitro tega #GORENJEC« Novo leto! Nova zaloga blaga! Nove nizke cene! Za naklonjenost v letu 1936 se Vam najlepše zahvaljuje ter želi vsem spoštovanim obiskovalcem naše trgovine prav srečno in zadovoljno novo leto! Za nadaljno cenj. naklonjenost se najtopleje priporoča vedno najcenejša trgovina manufakturnega blaga vse vrste in moškega perila. Clirotoath pri Franceljnu Kranj ■nnuziji, prav tako je bilo grajano, da more nastavnik, ki zanj ne ve niti niu.-.i i.iti banovina poučevati in tako vzgajati, to je pohuj. sevati versko in niavno otroke v gimnaziji. — Po občnem zboru je lepo in jasno govoril v. d. ravnatelja na meščanski šoli g. G. Rott o ..Krščanski šoli". Navzoči so mislim pradava-nja iz srca pritrjevali. fc&OFJA LOivA Novi občinski odbor je prevzel posle dre 16. decembra in je izvolil 6 odsekov in sicer: gospoda rsko-finančni, kateremu načelu je gospod kmetic, odsek za zgradbe in javna dela pod načelstvom g. Ogrina, uhožno-BOcialni, načelnik g. Planina, policijski odsek pod vodstvom g. Mateka, domovinski, načelnik g. dr. Hubad in klavniški g. Subic, Nadalje so bili izvoljeni v upravni odbor meščanske šol* g. Planina, v krajevni šolski odbor gg. Kinetič in Bernik ter v obrtno šolski odbor g. Ziherl. V občinski kmetijski odbor gg. Subic, Planina, Bernik, \ sreski kmetiiski pa gg. Planina in Subic. U-prava je prav pridno na delu in sestavlja proračun. Prepričani smo, da bodo ti možje, kljub pritožbi JNSarske družbe, poprijeli prav resno za delo in storili kar mogoče dobrega za občino. Pritožbo so JNSarji vložili proti občinskim volitvam. Zakaj? Zato, ker so-Se nekateri gospodje šele par dni pozneje spomnili, da so zamudili rok za vložitev kandidatne liste. Se bolj po pravici pa povemo, če ugotovimo da niso zmogli nosilce liste, zato na drugih niso iskali, pa tudi firme niso ta prave dobili. Saj ne pišemo o tem zato, ker bi se naši volilci bali in se ne bi upali pogledati v obraz, naši nimajo pregreh nasilstva nad seboj in le želijo, da enkrat javno obračunajo, tudi niso zadovoljiti, da so pri, zadnjih volitvah pobili 64 "Io, temveč bi radi spoznali koliko °/o je JNS arjev še v loki. Bali jih le to, ker našim ta pritožba gotovo jemlje nekaj volja za delo in ne bo nič čudnega, če se vsi načrti zavlečejo za čelo leto. No pa saj Jiberalec še nikoli ni bil za drugega kot za cokljo pri vsakem delu. Prav slabo so s to pritožbo pokazali da jim je kaj za napredek našega mesta, ko so vendar videli ob delu začasne uprave kaj zmore res požrtvovalno delo in kaj sebičnost. Tako so ?e zagrizli v sovraštvo proti klerikalcem, da niti tisti ki so jih tudi naši ljudje spoštovali ne dobijo več pravu poti in jim pri vsem razdi-ranju. pomagajo. Saj od teh bi pričakovali pravilno razumevanje. Pritisk pri volitvah. Neka precej obilna gospa se je peljala v vlaku in z vso vnemo pripovedovala svojemu prijatelju, kakšen pritisk so delali nad uredništvom za volitve. Samo 10 v pojasnilo: izmed vsega učiteljstva se je udeležil volitev samo eden, izmed uredništva na sodniji in davkariji le par, dočim izmed fi-nancarjev nobeden. Potem naj pa še ta debela gospa govori o pritisku in naj se pri tem spominja na volitve 1. 1933 in pri teh .spominih" prav sladko sanja. Nesreča ali neprevidnost. V sredo 23. t. m. popoldne je odpeljal Mrakov avto iz mesta. V Podpurfelci je hotel prehiteti dvoprežen voz Kertelovcga Martina. Vozil je s polno brzino mimo, tuko da mu je levega konja iz vprege odtrgal in zagnal kakih 15 m naprej in mu zlomil nogo. Pri mostu, ki pelje čes Soro « Bodovlje, je odtrgal ograjo, telefonski drog kar gladko odlomil, nazadnje pa še sam zdrvel v vodo. Na vozu sta sedelo Martin in bratov sin in nista kaj prida čutila, ko jima je odtr-gaio konja. V avtu pa so bili trije in k0 se je poveznil avto v vodo, je bila skoraj vsa kabina v vodi. Šofer je ubil v vratih šipo in se pod vodo rešil iz te pasti, dočim sta druga dva odprla vrata in ušla iz vode. Blago: moka, milo, cikorija in drugo je več ali manj popolnoma pokončano. Konja so ubili, avto izvlekli z žerjavi iz vode, blage pa odpeljali. Kdo bo pa te stroške in škodo kril in kdo je temu kriv? Ljudje govorijo, da je menda vsega kriv šofer, ki je ne samo tedaj, temveč vedno z prav divjo brzino vozil. Se ena avtomobilska nesreča se je zgodila na sv. Štefana. Tukajšnji odvetnik g. dr. Pokora se je odpeljal v spremstvu svojega očeta in rektorja uršulinske cerkve g. V. Demšarja na izlet proti Zirem. Na klancu blizu Zirov, nad elektrarno pa je prišlo do nesreče. Tu je namreč ovinek, v samem ovinku pa je studenec, katerega voda se je razlila čez cesto in se v širini kakih 15 m zledenela. Iz Zirov je privozil avtobus s potniki in čeprav sta oba šoferja vozila popolnoma po predpisih in z zmerno hitrostjo se nesreči nista mogla umakniti. Na ledu niso namreč pomagale zavore, ker sta vozova drsela po ledu kar naprej. Potniki v avtobusu niso cadobili nobenih poškod.V pač pa je dobil večjo rano na glavi č. g. Demšar, ostala dva njegova sopotnika pa samo lažje poškodbe. Šofer avtobusa je ranjenca odpeljal v Gorenjo vas, kjer mu je tamošnji zdravnik nudil prvo pomoč. Č. g. Demšar se sedaj nahaja doma v zdravniški o-skrbi. Upamo, da bo č. g. Demšar kmalu okrevali Za banskega svetnika za škofjeloški okraj je imenovan g. Planina Lovro, dežnikar v Skofji Loki. Iskreno čestitamo! Dopisnik »Gorenjca" iz vsega srca želi vsem našim ljudem in organizacijam prav srečno in uspehov polno novo letol Kulturno edinstvo ..Slovenski Narod" z dne 22. decembra prinaša iz Kranja prav klaverno repliko na naš članek o kulturnem edinstvu. Mi pisca pruv dobro poznamo, saj perje tiča kaže! To je že njegova navada, da resnico na glavo postavlja! Mi se le čudimo, da je moglo uredništvo Naroda priobčiti tako godljo. Prav interesan-toa pa je trditev, da je dijaško društvo .Jugoslovan" na kranjski gimnaziji delovalo pod strogim nadzorstvom šolskih oblast j! Radovedni smo, katere oblasti ima dopisnik v mislih? Banovinska šolska oblast je ukinila delovanje Jugoslovana, ko je doznala, kaj se godi v njeni, ministrstvo prosvete pa tudi ni nadziralo njegovega delovanja, ker je društvo pričelo .delovati", predno je dobilo dovoljenje od ministrstva! Tako more imeti dopisuik v mislili le .strogo nadzorstvo" ravnateljstva, ki je e-dina šolska oblast, ki bi še prišla v poštev. Ni nam znano, če je ta šolska oblast mišljena v dopisu, da je /. veseljem gledala, kako se v tem društvu nnša učeča se mladina navdušuje za vse kar je lepo in dobro. Nastane le vprašanje, ali je to .strogo nadzorstvo" vedelo za to, da je odbor .Jugoslovana" preprečil vstop v io dijaško društvo mnogim dijakom, ki bi se bili radi vzgajali v vsem, kar je dobro in lepo in posebno v pravem jugoslovenskem duhu! Mi prav dobro vemo, kdo je skuhal ono znamenito .častno izjavo", ki je žalila dijake in jim onemogočila vstop v društvo. Mi dobro vemo kdo je odgovoren za to, da se je v dijaško društvo vrinila politika; kljub .strogim nadzorstvom šolskih oblasti"! Na koncu si pa znani gospod dovoljuje po svoji navadi namigavanje o nekem ovajanju dijakov radi srbofilstva! Čudimo se, zakaj dopisnik ne imenuje grešnika? Ne vemo, kaj spada to k stvari! Če pa želi kaj pojasnila, naj kar pride z imenom na dan, pa bomo že posvetili, da bo jasen dani STRAN 3 Streli na bolgarski meji Odkar so naši graaičarji ustrelili na bolgarski meji Viktorja Kalca iz Primskovega ter nekega njegovega p.ijatelja, se o njem marsikaj govori, i emu se ne čudim, zlasti če pomislim, da pokojni Kale ni bil mnogo znan med tukajšnjim prebivalstvom in je njegova smrt na bolgarski meji dogodek ki se lahko kuj različno tolmači. Pokojnj Kale je bil doma iz Trsta. Prišel je v Jugoslavijo leta 1929. Poznal eem ga i* v Trstu in sicer nekako leta 1924 ali 25. Bil je sm delavske družine, po očetu in po materi blovenec. Udejstvoval se je aktivno pri nekaterih naših mladinskih društvih, bil je izrazito slovenskega mišljenja in dosleden protila-šist. Zaveden je ostal do zadnjega. In ko se kot pomočnik ni mogel nikjer udinjati, ker ni imel korporacjiske izkaznice, je sklenil oditi v Jugoslavijo. Po poklicu je bil sobni slikar in pleskar, kmalu po svojem prihodu sem, se je oglasil v Kranju in se tu za stalno nastanil. Kale je bil svojega posla sposoben in se j» tega tudi zavedal. Kad bi napravil mojstrski izpit in je za to iudi prosil, pa mu je bila prošnja odbita. V Kranju se je tudi poročil s slovensko delavke iz Štajerskega , kateri je bil skrben in ljubeč, pošten mož ju so vse govorice, da se z ženo ni razumel, gole izmišljotine. Vem, koliko ljubezni in skrbi je imel za družjno. Ko je bil pokojni Kale letos zaposlen pri meni, mj je med drugim tudi omenil, da ima nekega starega znanca v Carigradu v Turčiji, kateri ga stojno vabi tja, in mu piše res zelo ugodne vesti o delu in zaslužku. Nisem se več zanimal za tega znanca, vendar pa sem opazil, da pokojni Kale melje nekaj sam pri sebi, zlasti zato, ker me je pozneje nekoč vprašal, če bi se dalo dobitj potni list za Turčijo. Povedal sem mu, na kak način bi se morda to dobilo in tedaj sva govorila zadnjič. Nitj malo nisem mislil, da bo prihodnja vest tako žalostna. Iz vsega kar vem o njem do danes, lahko sklepam samo to: Kale je imel namen iti v Turčijo in doseči tam to, česar tu doseči ni mogel ali pa ni znal. Le skrb za vsakdanji kruh in za družino ga je gnala po svetu. Kdor ga je poznal mi bo pritrdil, da je bil zelo priljubljen in priden delavec, da ni imel prav ni-kakih prevratnih misli, da je bil dober in za. veden Slovenec in tudi dober kristjan. (Primerjajte v tem oziru dopis izseljeniškega duhovnika, priobčen v neki prejšnji številki Gorenjca iz Francije, kjer omenjeni duhovnik piše o emigrantih iz Primorja.) Toda zakaj si ta človek ni oskrbel potnega lista, bo upravično vprašal kdo? Zato ne, ker ga ni mogel dobiti. Pokojni Kale je namreč prjšel v Jugoslavijo brez potnega lista iz Italije. Ubežal je. Vsled tega pa je bil v Italiji kaznovan na večjo zaporno kazen in globo. Zato mu nobena itlijanska oblast ne izda potnega lista, dokler ne odsedi predpisane mu kazni in plača globe, ki gre v nekaj tisočakov. Če bj se bil obrnil na laškega konzula v Ljubljani in se morda je, samo jaz tega ne ukrenili. Iskrena hvala za to, tega Vam ne bom pozabili Prosim pa še za druge, ki so še v ječi, da jih kolikor mogoče hitro izpustite na svobodo. Jaz oseLno sem za vse jasno prepričan, da sq vsi po nedolžnem zaprti, vsaj ko. likor se tiče zakona o zaščiti države, ker niti eden se ni pregrešil kej proti državi ali njeni varnosti ali redu in so vsi prišli kakor jaz v to le po lažujivih denuncijacijah. Pokloni , Udani M. Skarbec, 1. r. Ko je bil 1. 1936. poleti dr. Gradnik, podpredsednik ljubljanske apelacije, premeščen iz Ljubljane * Split, je Jutro dne 30 julija priobčilo iz mojega pisma odstavek, kjer se g. dr. Gradniku zahvaljujem za to, da me je izpustil na svobodo. Tendenca Jutrove notice je bila jasna. Radi tega sem kmalu na to poslal v Slovencu pojasnilo, kjer sem razložil, v kakšnih okoliščinah sem pisal ..zahvalo". Moje pojasnilo je bilo kolikor le mogoče umerjeno in obzirno pisano. Jutro me je na to ponovno ošvrknilo. Na to sem v Slovencu stavil na uredništvo Jutra nekaj vprašanj, na katera je tako le odgovorilo: Odgovor na vprašanja g. žnpnika Skrben »Preftastiti gospod župnik kranjski, Matija Skerbec je postavil v sobotni številki »Slovenca" v zvezi z objavo njegovega zahvalnega pisma ob priliki preiskave šenčurskili dogodkov tedanjemu podpredsedniku ljubljanske apelacije g. dr. Gradniku na naslov .Jutra" nekaj vprašanj. Po starem kranjskem pregovoru: .Lc^a beseda, lepo mesto najde," radevolje odgovarjamo na postavljena vprašanja sledeče: 1. Zahvalno pismo nam je izročil v prepisu neki zelo dobri kranjski prijatelj g. župnika Skerbca. 2. Pismo smo prejeli kmalu potem, ko je zapu3til g. župnik preis. kovalni zapor in zagotavljal vsakomur, kdor ga je le poslušal, svojo lojalnost. 3. Pismo smo objavili brez znauja in odobrenja g. dr. Gradnika. 4. Celotnega pisma nismo mogli priobčiti, ker smo objavili samo prepis, ki smo ga dobili potem, ko smo se prepričali o njegovi avtentičnosti. Vemo pa sedaj, da v ostalem pismu ni bila nobena stvar, ki bi vrgla še kako novo interesantno luč na „večno hvaležnost" gospoda župnika napram g. dr, Gradniku. Upamo, d« smo s tem odgovorom ustregli želji gospoda Skerbca in da jo s tem debata o tem vprašanju defini-tivno zaključena, potem ko je bila že zdavnaj postavljena I dnevnega reda." Rad verjamem, da je jutro priobčilo dotični stavek iz mojega pisma brez vednosti in brez odboritve dr. Gradnika. Jutro s tem samo sebi daje primerno izpričevalo! Zelo pa je zame zanimiva trditev Jutra, kateri tudi verjamem, da je Ju- tro prejelo moje pismo kmalu potem, ko sem prišel na svobodo iz preiskovalnega zapora, torej vsekakor še v času, ko je dr. Gradnik vršil funkcijo preskovalnega sodnika v našem političnem procesu. Nad vse sem pa začuden nad trditvijo Jutra, da je isto prejelo moje pismo iz Kranja i. s. od »mojega dobrega prijatelja iz Kranja". Ju-tro bo gotovo sedaj presenečeno, če povem, da je moje privatno pismo izročil preiskovalni sodnik dr. Gradnik tedanjemu ministru dr. Kramarju in šefu JNS. Tako vsaj je dr. Gradnik sam priznal pred pričami. Kramar je bil svoj čas šefredakter Jutra in je tudi še sedaj odločujoč faktor pri Ju-tru. Jaz nisem nikomur izročil v pogled svojega pisma, za katerega ni nihče v Kranju vedel. Nerazumljivo se mi zdi, kako bi moglo to privatno pismo priti na to v Kranj in od tu po takem ovinku v uredništvo Jutra v Ljubljano, To bo menda razumljivo le — Jutru. Mislim pa, da dr. Kramer ni poslal mojega pisma v Kranj ..nekemu mojemu dobremu prijatelju", ki naj bi ga potem poslal uredništvu Jutra? Smatram, da je s tem zadeva s pismom in zahvalo dr. Gradniku dovelj pojasnjena ... 1 dobre ure kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodjo in druga krasna duiila dobiš najsolidnejše le pri B. Rangus zlatar in sodni cenilec v Kranj-u Istotam bo strokovno in pod garancijo izvrše vsa popravila ali v novo predela vsa zlatnina, srebrninn, ure i.t.d. STKAN 4 «.».g»:»:^»--^^^—rtfr-in^i-t^-cni imiii>i>TV\ w - * —. «, - - ^mM^tmm^m^^^^i^^^^mMmm^i^memmt^^KESJEC* vem, bi gotovo dobil odgovor, naj gre po potni list sam na svojo občino v Trst, kar bi pomenilo, da bj ga takoj ko bi prestopil mejo aretirali in peljali naravnost v zapore. Če citate časopise, se je takih primerov v zadnjem času precej prisodilo jugoslovanskega potnega lista mu pa tudi nobena oblast ne da. ker ni nai državljan. Še izgonske karte mu ne bi dal nihče uu lusluu prošnjo, temveč le na zahtevo oblasti, ker je ista združena s stroški. In če se je že odločil, da se preseli v Turčijo, mu ni preostalo pod milim Bogom nič drugega kot to, kar je naredil. Da je svojo neprevidnost plačal s svojim življenjem ni sam kriv, nitj "i kriv dotični, ki je nanj streljal, temveč kriv je fašizem, kj je njega in še marsikaterega porinil v tak nemogoč položaj, kakor je ravno položaj primorskih emigrantov. Pokojnemu Kalcu blag spomin jn lahka naj mu bo žemljica jugoslovenska, katero je tako zelo ljubil še predno je užival njeno svobodo in blagodat. Krasna Zmago, učitelj Iz pisarne kmečke zveze Plenarna seja Glavnega odbora. Preteklo nedeljo se je vršila v Celju plenarna seja glavnega odbora Kmečke zveze ob polnoštevilni udeležbi odbornikov. Vse točke dnevnega reda so bile temeljito obravnane in prerešetane. Mnogo se je razpravljalo o sedanjem težkem položaju našega kmečkega ljudstva in je bilo v tej zadevi stavljenih precej predlogov, kako temu odpomoči. Zastopniki posameznih krajev so poudarjali, da je kmet danes tako obubožan, da če ne pride odpomoč v kratkem bo kmečko gospodarstvo uničeno popolnoma in rešitev skoro nemogoča. Sem in tja je sicer opaziti, da se ta položaj boljša, vendar je to v tako malenkostni meri, da skoro ne pride do veljave. G. minister dr. Kulivec je omenjal nekatere vidike, ki gredo k zboljšanju in rešitvi tegu vprašanja in da se bo našlo še mnogo možnosti, ki bodo pospešile to zdravljenje. S tem v vezi je bilo govorjeno tudi o sanaciji slovenskega zadružništva, ki ne trpi ni-kagega odlašanja več. Za likvidnost našega kreditnega zadružništva je treba poskrbeti čimpreje, zakaj vsako odlašanje prinaša nepopravljivo škodo. Glede tega vprašanja so bile posla&e na kraljevo namestništvo, pristojnim ministrom ter dr. Korošcu in dr. Kreku brzojavke sledeče vsebine: .Kmečka zveza, predstavnica večine prebi- valstva Slovenije opozarja kraljevo namestništvo (gospoda ministra) na katastrofalne posledice vsled propada krerliinega zadružništva. Zato zahteva, da kraljevska vlada preskrbi zadostna državna sredstva za likvidnost našega zadružništva. Vsak dan in vsaka nepopolna rešitev pomenja novo izgubo in propast slovenskega zadružništva." Obravnavala so se tudi organizatorna vprašanja in ugotovilo se je, da bo organizacija Kmečke zveze kmalu dograjena. Povdarjena je bila važnost Okrajnih Kmečkih zvez, ki se naj osnujejo čimpreje, da bo povezanost med osnovnimi edinicami in vodstvom čimvečja. Seja, ki je trajala nad 4 ure je bila zaključena z geslom, da ne sme biti nobenega kmeta, kateremu je dobrobit kmečkega prebivalstva iskrena želja, da ne bi bil član Kmečke zveze — njegove najpotrebnejše stanovske organizacije. .* Okrajna kmečka zveza za kranjski okraj bo priredila v torek, dne 12. januarja 1937 celodnevni kmečko-s^nov3ki tečaj. Tečaj se prične zjutraj ob 8 uri in traja do 4. ure popoldne. Govorilo bo pet govornikov o sledečem: kmečki stanovski pokret, kmetijsko zadružništvo. Mladinska kmečka zveza; Kmet, Inteligenca in banovinska ter državna oblastva; Ustroj in smernice našega organizatoričnega dela. Tega tečaja se morajo udeležiti vsi odborniki krajevnih kmečkih zvez polnoštcvilno in bodo najbrže imeli opoldansko kosilo brezplačno, vabljeni so pa tudj vsi člani Kmečke zevze iz kranjskega okraja, da se po možnosti tega važnega tečaja udeležijo. Velika udeležba na tem tečaju bo jasen znak, da smo se kmetje stanovsko začeli zavedati in si sami hočemo pomagati v zavesti svoje moči. Posebne pisarne OKZ žal še nismo v stanju odpreti v Kranju ker nam za to manjka po-trebnil denarnih sredstev. Vodstvo pa bo vse storilo, da se te možnost čimpreje ustvari. Vodstvo OKZ v Kranju, je imelo že troje sej, na katerih so se napravili nekateri važni sklepi. O tem bo poročano na tečaju 12. januarja. * Alj ste že naročili Koledar Kmečke zveze za leto 193?! Člani Kmečke zveze nikakor ne smejo ostati brez njega. Vemo. da je pomanjkanje vsepovsod, a v Din 10.—, ki jih daste za njega je zapopadena tudi letošnja članarina glavnemu odboru. Vaša legitimacija je, pa tudi vaš priročnik, v njem je program vaše stanovske organizacije in tudi poročila o delovanju kmečkih organizacij po drugih državah. Segajte torej po njem. Kmetijstvo Kmetijska okrajna zadruga. Kranj, je prejela z inozemstva naročilo za 110.000 kg fižola. Raz