----чгаг,____ prilog r 5'ni.i« pmeana v fiutorin» I.FTO LIX_V Ljubljani, v četrtek 15. oktobra 1951_STEV. 234 a_Cena 1 Din Naročnine mesečno ШШШШВ ^ _____ АМШШ^ Сек. račun: Ljub« 24 za ^^Г^^Њ ^^T^b Ш ^^^^^^ Г ^^^^^^ ^^^^^ liana It ^^^^^^ W^^ ^ ^^^^^ J^^k Ш ^^^^^ ^^M Sarajevo inozemstvo t20Din Ш Ш Praga-Dunaj34.797 Uredništvo je t ^^^^^ ^^^^^^ ^Ж^Г ^^^^^^ ^^^^^ Uprava« Kopitar- Kopitarjevi nI.6/UI ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^^^ jeva h, telefon 2992 ЕЕгН^Е^1,'1"«« Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Miroljubna politika Italije Miiitarietične manifestacije v Rimu, o katerih je naš list že obvestil naše bravce, so odkrile iz-nova kričeče nasprotje, ki obstoja med uradno fa-Sistovsko politiko razoroževanja v Ženevi in med politiko vsestranskega oboroževanja v notranjosti. Kljub temu se dobe v inozemstvu ljudje, ki menijo, da Italija že radi pičloeti svojih denarnih sredstev vendarle resnično želi, da bi države omejile do gotove mere oboroževanje, in da je treba radi tega vsaj deloma italijansko politiko odobravati. Od tod izhaja tudi, da je našel italijanski zunanji minister Grandi v Ženevi precej opore med Angleži med Nemci in med nekaterimi bivšimi nevtralnimi državami. Oa se ta zares važni problem do dna razčisti, se moramo j>otruditi da prodremo do pravega jedra, do končnih smotrov razoroževaln« politike Italije. Kdor hoče pravilno oceniti italijanski program razoroževanja, predvsem ne sme pozabili, da se ni Mussolini nikoli izjavil za brezpogojno razorožitev. Njegovi sotrudniki so pri vseh pogajanjih s tujimi državniki stavili razoroževanju bistven in zelo važen pogoj: razorožitev se mora izvršiti tako, da bo Italija nato vojaško vsaj tako močna, kakor katerakoli druga država v Evropi. Kaj to pomeni? Italija ni danes prva, temveč druga vojaška sila v Evropi. Francija je na kopnem, v zraku in na morju močnejša od nje. Če bi se italijanski program izvedel ter priznala enakost med Italijo in Francijo, bi imela razorožitev za Italijo ta nepričakovani uspeh, da bi se njena vojaška moč v razmerju do ostalih dežel znatno povečala in okrepila. V zboru evroj>skih narodov bi se vojaški pomen Italije povzpel na stopnjo, kakor je ni zavzemala še nikoli v svoji zgodovini. Toda to ni še vse! Francija ima kakor znano večje državno ozemlje nego Italija ter f>oeeduj« povrhu razsežne prekomorske dežele, raztresene po Afriki, Aziji in Ameriki. Saj je za Veliko Britanijo Francija največje kokinijalno canstvo na svetu. Da vzdržuje red in mir v svojih velikanskih prekomorskih posestvih, mora Francija držati posebno v nemirnih časih dobršen del svojega bro-dovja stalno izven Evtope ter zmanjšati tako evojo obrambno moč v Evropi sami, dočim drži Italija lahko celokupno svoje brodovje vselej osredotočeno v evropskih vodah. Iz tega sledi, da bi bila Italija, ako se ji prizna vojaška enakost i Francijo, v Evropi praktično Franciji ne enaka, temveč močnejša od nfe. Francija, ki je po razorožitvi Nemčije prva vojaška sila v Evropi, bi morala odstopiti svoje mesto Italiji. Zgodilo bi *e, česar si m upal sanjati če nobeden italijanski državnik, da bi postala Italija prva in zato najodločilnejia vojaška velesila na naiem kontinentu. Do istega zaključka pridemo, če proučimo italijansko politiko razoroževanja tudi z drugih vidikov. V poročilu na pripravljalni odbor razoro-žHvene konference, ki se bo vršila meseca februarja v Ženevi, prišteva Italija med svojo oboroženo silo samo redno vojsko, dočim premišljeno izpušča fašistovsko milico in »Omladinske bojne zveze«! O milici in bojnih zvezah trdi, da niso nikaka vojska, ker so to organizacije prostovoljcev. Po Mussolinijevih načrtih bi morala torej splošna razorožitev prizadeti le kr. italijansko armado, medtem ko bi ostali obe drugi (ašistovski vojski nedotaknjeni. Takih strankarskih armad ne pozna razen Nemčije in Avstrije nobena druga država na svetu. V demokratični Franciji so take bojne tvorbe nemogoče. Če bi se izpeljal italijanski načrt razoroževanja, bi imela Italija ravno tako veliko redno vojsko kakor Francija, povrhu pa še polmilijonsko armado fašistovske milice in 600.000 mož v »Omladimskih bojnih zvezah«. Njena vojaška premoč nad Francijo bi bila očitna! Tudi a tega stališča bi zavzemala torej Italija prvo in vodilno mesto med vojaškimi velesilami Evrope. Česar Italija radi gospodarske šibkoeti ne more doseči v svobodni tekmi, to naj ji prinese politika. Priznati je treba, da je italijanska taktika zelo epretno in bistroumno zasnovana: dokopati ee na račun in škodo sosedov na prvo mesto in igrati pri tem še vlogo pacifistov! Kdor ne sprejme italijanskega programa in ne prizna italijanskega vojaškega prvenstva v Evropi, ta je mili-tarist in cgroža mir med narodi. Če presojamo s tega edino pravilnega vidika italijansko politiko razoroževanja, nam postane takoj jasno, da je nasprotje med zunanjo in notranjo politiko Italije le navidezno. Vojaški krepitvi Italije služijo »Omladinske bojne zveze«, isti vojaški krepitvi naj služi politika razoroževanja. Eno se v končnem uspehu sklada z drugim, vse je le del enotnega fašistovskega političnega programa. Če naj se uvede resnična enakost med Francijo in Italijo, bi se razorožitev ne smela omejiti na redno italijaneko vojsko. Vee organizacije, ki se bavijo z mililarstično odgojo mladine in doraslih, a jih Francija sama nima, bi morala Italija razpustiti! Razpustiti bi morala ne samo milico, ne le »Omladinske bojne zveze«, ne le avan-guardisle, temveč tudi otroško organizacijo »Bal-lilo«, zakaj v Italiji se danes že ljudskošolski otroci vzgajajo v vojnem duhu! Ker nima takih mililaristični.h organizacij nobena država v Evropi, jih po vsej pravici tudi Italija ne sme imeti. Samo to bi bila resnična in prava enakost! Če bi se na razorožitveni konferenci februarja 1932. stavil italijanskim diplomatom tak predlog, bi ga gospodje s svetim ogorčenjem odbili. Raje nego bi se Mussolini odpovedal lem milita-rističnim organizacijam in sprejel s tem enakost z drugimi evroj>skimi državami bi pognal v zrak r&znrožitveno konferenco in ie mareikaj drugega! Kulturni boj v Španiji Varuštvo države nad Cerkvijo - Izgon jezuitov - Bo Zamora izvajal posledice? Madrid, 14. oktobra, tg. V španski konstilu-anti je bila preteklo noč najvažneja seja in tudi najbolj razburljiva, odkar obstoja konstitnanla. S 207 proti 41 glasovom se je sklenilo, da se država loči od Cerkve. Potem pa se je začeta strastna debata, ki je trajala 15 ur do 7.30 zjutraj in ki je končala s tem, da je bil sprejet čl. 24 ustave s 178 proti 59 glasovom. Ta člen ustave določa, da so v Španiji vse konlesije enake. Konfesije se podredijo I>osebnemu sodišču. Mesla in druge občine ne smejo podpirali Cerkve in cerkvenih naprav. Dosedanje dotacije za kult in kler morajo prenehati najpozneje v dveh lelih. Tudi vsi verski redovi so potom posebnega sodišča podrejeni kontroli drža« ve in morajo dajati račun o upravi svojega imetja. Niti direktno niti indireklno ne smejo pridobivali ali hraniti več imetja, kakor zableva lo njihova svrha in njihove stanovanjske potrebe. Prepoveduje se jim izvrševanje trgovine, industrije in nouka. Razpustijo se vsi oni redovi, v katerih se razen treh kanoničnih zaobljub polaga četrta zaobljuba pokorščine nasproti avtoriteti, ki v državi ni legitimna (jezuiti). Ta zakon pomeni popolno podreditev vseh verskih redov pod državno oblast, katera s tem popolnoma onemogo ča delokrog verskih družb. Vrh vsega tega pa je španska konstitnanla specialno izgnala vse jezuite in njihov red razlastila brez odškodnine. Jezuitov je v Španiji okoli 3000, od katerih pa morda vsaj en del t to določbo ne bo prizadet, če niso še storili četrte zaobljube. Katoliški poslanci so se v konstituanli odločno borili proti lem odredbam ter do zadnje sekunde tudi z zavlačevanjem branili dosedanje pravice katoličanov. Izjavili so na razpravi, da nikdar ne bodo priznali ustave verskega preganjanja in da se bo do umaknili iz poslanske zbornice. Narod bo proti tej odločbi na legalen način organiziral svoj pasivni in aktivni odpor. Neki baskiški poslanec je govoril o oboroženem odporu. Seja se je končala v največjem nemiru. Katoliški poslanci so zapustiti dvorano med hrupnimi protesti, dočim so nasprotniki vzklikali: >2ivela svoboda!« 2ivela republika! Smrt kleru!« Nekega katoliškega poslanca so s silo odstranili iz dvorane. Pri glasovanju za člen 24 ustave so bili proti temu členu razen kaloličancv tndi nekateri pristaši neodvisne slranke, in je po- | eebno značilno, da sla bila proti (udi ministrski predsednik Alcala Zamora in notranji minister Maura. Silno razburjenje v državi V Španiji je prišlo razburjenje do viška i* samo med katoliki, temveč tudi med radikalnimi elementi. Včeraj in nocoj je priilo v Madrida in v drugih krajih do raznih demonstracij, katere j« morala policija razgnati. Policija in orožniitvo ao zastražili samostane. Nadaljnje posledice seda) nastalega globokega razdora med katolicizmom in novo ustavo so nepregledne. Nahajshana druhal požiga samostane Madrid, 14. okt. i. V številnih španskih mestih, kakor v Sevilli, Saragosi, Barceloni, Valen-ciji, Madridu in drugje, je priilo do protiverskih izgredov, ki imajo trenotno za cilj, da vplivajo na cortese. Na tisoče plakatov je razobeienih in v njih zahtevajo popolno ločitev države od Cerkve, kar pa je med tem le izvršeno. Nadalje zahtevajo izgon duhovnikov in zaplembo njihovega premoženja. Včeraj zvečer je šla po madridskih ali-ceh skupina članov Ateneja, Id je hotela demonstrirati pred parlamentom. Vendar pa jih je policija razgnaln. Prišlo j« do težkih izgredov v Občilo in pokrajini Lngo, kjer je priilo celo do resnične bitke med republikanci in katoličani. Pri tem so izgubile življenje tri osebe, pet pa je bilo Alcala Zamora težko ranjenih. V Granadi je proglaiena generalu* stavka. Policija je bila v borbi z demonstranti pri-morana večkrat streljati. Vse trgovine in kavarne so zaprte. Nad mestom stalno krožijo letala, ki pravočasno obveščajo policijo o zborovanjih. Zamora odstopil Madrid, 14. okt. tg. Alcala Zamora je odstopil, kar je imelo za posledico odstop vsega kabineta. Kakor znano, je Zamora glasoval proti ustavnemu členu, kateri govori proti Cerkvi, in je sedaj izvajal posledice. Ker ie ni imenovan predsednik republike, dobi nalog za sestavo nove vlad« začasni predsednik poslanske zbornice, so- Dvojno lice japonske politike Japonska vlada je naenkrat postala odjenljiva VVashington, 14. okt. Tukajšnji politični krogi so v zadnjem momentu jako optimistični glede izida mundžurske afere. Pravijo, da je japonski zunanji minister, baron Šideharn v kabinetu odnesel imago nad japonsko vojaško kliko. ki se je dozdaj trdovratno branila vsakih pogajanj, ki bi imela za efekt evakuacijo Mandžurije. Baron Sidehara je 13. t. m. oficielno sporočil inozemskemu diploma-tičnemu zboru v Tokiu, da je japonska vlada sklenila, da stopi v direktna pogajanja s Nankincom. Upanja nu ugoden sporutum so ojačena tudi po vesti, da je vpliven član kitajske vladajoče stranke jajKvnskemu poslaniku v Nankingu namignil, da je tudi Kitaj pripravljen, da se direktno pognja z Japonsko. Baron didehara je diplomatskemu zboru tudi sporočil, kakšna bi bila po njegovem mnenju baza sporazuma s Kitajein. Kilajskn vlada bi se morala zavezati, da ho potlačila antijaponsko propagando ne samo na blagovnem in denarnem trgu, ampak tudi v šolah in tisku. Japonska bo predvsem zahtevala. da se njene pravice v Mandžuriji, pripo-znane po dosedanjih pogodbah, od strani nacionalne vlade v Nankingu lormalno v celem obsegu priznajo. Kar so tiče likvidacije sedanje okupacije Mandžurije, ki jc bila potrebna za zaščito ondotnih japonskih podanikov, se bo zadeva uredila direktno med japonskim vojaškim poveljstvom v Mukdena in lokalnimi mandiurskimi oblastmi. Vojni minister je pa obenem japonskemu vrhovneinn poveljniku v Mandžuriji, generalu Honju. dal in-slrukrijo, da naj se vzdrži vsakega dejanja, ki hi moglo na kakršenkoli način poslabšati sedanji položaj. Ker so se v Tjencinu pojavili resni nemiri jiroti ondotnim Japoncem in ondotni japonski posadki, ki je tain stacionirana že od času boksarske vstaje v smislu lozadevne mednarodne pogodbe, je japonska vlada sporočila guvernerju severnega Kitaja, maršalu Čansuljanu, dn bo to posadka oja-čila in da ne bo trpela nobene žalitve jn|>onskih Razpustiti te miiitarietične tvorbe bi se pravilo razpustiti fašizem. Tega ne moremo pričakovati od Mussolinija. Tak j>oekus bi pa bil vendarle zelo koristen, ker bi razkril do golega vso spletkareko neodkritosrčnost italijanske politike razoroževanja. Podan bi bil enkrat za vselej dokaz, da je vlada, ki oelanja svojo oblast v notranjosti na bajonete, moralno nesposobna voditi na zunaj politiko razoroževanja in resničnega sporazuma med narodi. V interesu razčistitve evropskih razmer je, da se to sjvoznanje čim bolj razširi in pospeši. Dr. J. poslanikov. Jajx>nska vlada obenem demantira govorice, da vlada med člani kabineta nesoglasje in da stoji kabinet pred demisijo. So pa ludi v Ameriki politiki, ki k temu pripominjajo: »Blažen kdor veruje.« Ti politiki |>ra-vijo, da se Japonska kaže odjenljivo samo zato, da prepreči intervencijo Društva narodov in da manil-žursko zadevo po pogajanjih i Nankingoin, ki je jako slab, samo od inlinitum zavleče; med tem časom pa bo skušala v Mandžuriji izpodkopati kitajsko oblast in utrditi nvlonomistična stremljenja. Japonska propaganda Ivondon, 14. okt. tg. V Mukdenu vršijo japonske vojaške oblasti protikitajsko propagando s tem, da javno razstavljajo fotografije o kitajskih grozodejstvih v krajih vzhodne Mandžurije, ki so jih zasedle japonske čete. Japonska jioročila trdijo, da so kitajske tolpe pobile 380 japonskih državljanov zato, ker so bile kitajske oblasti brez moči. Ameriško brodovje v kit. vodah London, 14. okt. tg. Iz Cingtaua je odplulo sedem podmornir ameriškega vzhodnoazijskega bro-dovja v smeri proti Itankovu. cialist Besteiro. Kot domnevani bodoči ministrski predsednik se imenujeta vojni minister Azana in zunanji minister Lerroux. Sestava kabineta se ima Izvršiti ie nocoj. Notranji minister Manra ae Ц izjavil solidarnega z Zamoro. V Madridu vlada veliko razburjenje. Ženeva se peča z japonsko-kitajskim sporom ženeva, 14. okt. AA. Včeraj se je sestalo pod predsedstvom frnncoskegn zununjegu ministra Brianda izredno zasedanje Sveta Društva narodov, dn prouči kitnjskojnponski spor. Kitnjski zastopnik dr. Sze in ja|>onski zastopnik Jošizava sla prečita la dolga poročila o j>oložaju v Mandžuriji. Sze je poročal o bombardiranju železniškega križišča po japonskih letalih in izjavil, dn kitajska vlada popolnoma zaupa zadevo Društvu naredov. Poudaril je, da bi bilo zaman sklicevati rnzoro-žitveno konferenco, če bi Društvo narodov ne moglo preprečiti takih nasilnosti. Vsi narodi bi menili, dn ni nobene možnosti za mirno poravnavo in da se mornjo zanašati zgolj na svoje sile. Sze je izrazil nu koncu upanje, da bo Društvo narodov ohranilo mir na Daljnem Vzhodu. Jošizava je dejal, da Japonska nimn teritori-jalnih zahtev v Mandžuriji. Pred dveml leti se je jioložaj v Mandžuriji zelo poslabšal. Dne 18. *e|>-iembrn t. I. so kitajski vojaki napadli japonske čete. Jnponska vlada je pripravljena |)Ogajati se direktno s kitajsko vlado. Glavna težkoču leži v nejasnem |>oložaju v Mundžurij, vendar jn japonska vlada pripravljena odpoklicatl svoje čete, čim bo varnost zagotovljena. Kitajska naj pa ustavi proli-jajionsko jirojiagando, nakar bodo normalni odno-šnji hitro obnovljeni. JajKtnski zastopnik je končno dejal, da ne ve ničesar o dveh novih japonskih letalskih napadih kakor trdi kitajski delegat Sze. Na vprašanje angleškega zunanjega ministra Readinga je odgovoril, da se bo informiral o tej zadevi pri svoji vladi Nato je francoski zunanji minister Briand dejalj da bo dan prihodnje seje Sveta Društva narodov naznanjen pozneje. Litvinov pride v Ankaro Sovietsho-turska zveza proti zapadnim velesilam Istnmhul, 14. okt. 1. Največjo senzacijo je vzbudila danes vest, katero prinaša in na široko komentirn vladni list »Milijet«, namreč, da namerava te dni obiskati sovjetski komisar za zunanje zndeve Litvinov turško prestolico. Znano je, tla se turška ministra Izmet jiaša in Tevfik Ruždi bej nahajata še vedno na potovanju po Evropi. Toda takoj, ko se vrneta iz Madjarske nazaj v Anraro, bosta z veseljem pričakovala obisk sovjetskega komisarja. To dejst' v toliko presenečn javno mnenje, ker posebno v zadnjih lotih rusko-turško prijateljstvo ni več doseglo iste intimnosti kot prejšnja leta, takoj po jtodpieu rusko-turške prijateljske pogodbe iz leta 1923. »Milijetc s povdarkom naglaša, da je ta obisk značilen in za turško vlado dobrodošel, ker bo s tem baš v sedanjem zamotanem položaju svetovne politike javno svedočil, da je prijateljsko združenje temelj vsake konstruktivne turške zunanje politike. Turčija se naslanja nn Rusijo, tega ji ni treba pred svetom prikrivati. Turški in ruski državniki se bodo razgovarjali, tako razmotriva nadalje list, o mnogih problemih, ki so nastali v Aziji tekom zadnjega leta in ki intereairajo obe driavi. j Zaton anglepkegu ugleda med mnhnnieuansltimi državami Azije mora dati vzpodbudo Turčiji, da ' zasleduje usodo svojih krvnih bratov. Tudi sovjet-j ska Rusija polaga veliko važnost na to pot, ki I pelje preko Turčije in Mezopotamije k oceanu. »MilijeU nadalje namiguje, tla imata Rusija in Turčija enake interese glede j>etrolejske industrije in jietrolejske politike. Niti ena niti druga se noče pustiti izrabljati otl svetovnega velekapitala. Narodno bogastvo mora ostati narodom samim. Pisanje vladnega lista preseneča posebno radi prevelike odkritosti iu pri turškem značaju je preobilna odkritosrčnost znamenje, da, ali na stvari ni nič posebnega, ali pa da se skrivajo za vestmi popolnoma druge politične kombinacije. Vsekakor bo treba pazljivo zasledovati dogodke, ki se bodo odigravali v bližnjem orientu tekom bodočih mesecev, ker bodo imeli svoj vpliv tudi na balkanske države od juga navzgor. Istunthul, 14. okt. 1. Anatolska agencija po-ročn, tla je italijanski veleposlanik v Turčiji dobi! od svoje vlade poziv, naj se nemudoma vrne nn svoje mesto radi važnih političnih dogodkov, ki se pričakujejo v turški prestolicC. Francija stoji na straži Desničarska vlada v Nemčiji bi pomenila izzov F ranči j t - Apel na zdravo pamet nemškega naroda ' Briining zn občo honeentrvciio Vojni ukaz ■ <»Ih> organa / imn n i<'KH mlni-tra Pariz, t4. okt. Oflciozni »Temps« se bovi s barzburško zaroto v uvodniku, ki je jako rosno uglašen, Glasilo, ki stoji blizu francoskemu zunanjemu ministrstvu, pravi, da je to zborovanje resen opomin, dn sredi splošnih prizadevno) sveta za mir delujejo dalje sile, ki hočejo sedanje stanje strmoglaviti. Dežela, v kateri imajo nacionalisti 1(17 poslancev, v kateri -e uenitko meščanstvo, organizirano v ljudski stranki, čedalje bolj nagiba k zvezi s Hitlerjem, je nu način deiela. ki je nevarna za evropski mir. Nemški nacionalizem je zakrivil po izpraznitvi tretje cone beg internacionalnega kapitala Iz Nemčije, kar (e povzročilo poostritev splošne gospodaril i' krize nn svetu, Za-padne velestle so hitele, dn si naleze nove žrtve, da bi z brezprhnerno velikodušnostjo rešile lo državo. Pravkar sta Laval in Brland poizkusila ustanoviti gospodarsko sodelovanje med Francijo in Nemčijo, ua podlagi katerega bi se moglo priti tudi do politične antnntc. V tem trenutku pa se zberejo v llarzburgu nacionalisti in izzivljajo na tioj one, ki jih imenujejo sovražnike Nemčije, dočim so v resnici njeni prijatelji. Hitler je željo nacionalistov, dn se ohrani mir, opremil s poudarkom, da se noben narod ne sme bati najskrajnejših žrtev, ako bi bile v nevarnosti njegove največja svetinje. Dtisterberg, irovorink Stahlhelmu, pa je naravnost napadel agresivni duh Francije in v manifestu nacionalne opozicije se izrecno zahteva vpostavitev nemške vojaške suverenitete in pariteta v oborožitvi. To pomeni pač poizkus radikalnega uničenja versaillske mirovne pogodbe. Ako bi prišli nacionalisti na vlado — in to je po zadnjih dogodkih in razpoloženju v Nemčiji jako verjetno — »e je treba vprašati, na kakšni podlagi bodo vzdržali odnošaje s Francijo? Ako žalijo z njo mirno sodelovanje, potem se morajo odpovedati bistveni tučki svojega programa in boilo morali s poliiičnegu površju Nemčije nemudoma izuilliti. Ako l/a ® 'i" tudi v vi: H zasledovati svoj cilj anuliranja mirovne pogodbe, ki je bila zadnji akt od Nemčije provocirane vojne, polem m- ue hud" smeli usiru«ili odkritega konfliktu z ziipailuo deniol,racijo. K.:j potem Nemčijo čaka, si lahko vsak saiii predstavlja. Ni verujemo, pravi Tempe , da je nuj^r uejsu ielju desnice. da Knlu-net Itriiniiigii strmoglavi, toda dvomimo, če linln i.f stranke, ki dure« podpirajo Hitlerja, k« bo treba prevzeti vlado, pripravljene. prevzeti odgovornost. ki де - tem združeni. 1'oliliniii bifka. ki se bo -ciluj v Nemčiji začela, bo odločila o n«ndi drsate sploh. Nemčija m Rusija •lomu delala na zanetit«i Ii« »velovuega pnlur«. Nacionalni >Jonrnul de« nehate« piše seveda «• 5e ostrejšem tonu. ki рн točno izražu mnenje povprečnega francoske_м človeka. Gcriuaiiiia se je, pravi .lournnl . « llarzburgti pokazala takšna, kakr-nn t resnici je. ne pu takšno, kakor jo vidi kratkovidni g. Rriand in njegovi oboževalci. Nemčiji ui mar evropskega -ndelnanja uiti gosputiur-ske "burne. ou.i je priprt, vljonn. povečali kans iu mudili -plosen požar. samo da -e uniči -eiluuje •isnje, ki ovirn ipo-ia»ite* nemškega imperiilii-iiiii. (I. Briund je Franciji obljubil mir, če se bodo Nemčiji naredile čini večji; kune, -ijo, v resnici pa so liani Nemci seduj pokazali svojo pest G. Br ml nični, dn bo s svojo politiku ločil Iterlin od Mo-»kve. todu »Ilirija iu So v je I i -o u-i.ili niijdcbrlf i«i prijatelji. Ru-ija ie vojni urzenal Nemčije ili velik • lel kreditov, ki jih i«' dovolila iiipnilua Kvripa Nemčiji, je romal v Rusijo. dn -e izdeluje oro»"\ s katerim hoče Nemčija uničiti vorsaillskn pogodbo. (jj;. Laval in Brland se v tem tako resnem trenutku bavita z mandžurskim problemom in se pripravljati na p-iset \ Washingtonu. kjer jima Ihi predsednik Hoover prezenliral načrt напас*>e Kvrope, ki mu je bil podtaknjen od nemšket.i ,av-noitn mnenja. (Ig. Laval in Briand pa dobro • e>ta. da ne bosta inoijla v VVashiiiglonu ničesar skleniti proti volji francoskem! parlamenta. Boljše bi bilo. če bi francoski državniki obračali svojo glavno pozornost na nauke, ki jih daje zborovanje v llurz-burgu, mesto da polagajo večjo važnost na sestanek. kjer se bo skušalo Franciji sugerirati, na! /ivoljo miru. ki ga Nemci resno ne mislijo, žrtvti e svoje prijateljstvo s Poljsko in dovoli nemškemu lieichsvvehfu. dn vkoraka v poljski koridor... »Cnstis bel lic. Pn tudi levičarski lisli. kakor Liberle in ."Victoire , so /"lo ogorčeni nad harzburškim sestankom in priznavajo, da so Nemčiji do sedaj preveč zaupali. Pari« Midi piše. dn flugenbergo-va grožnja, s katero je vabil Anglijo In Ameriko, naj se zvežeta z Nemčijo, da strmoglavi francoska bege nionija v Kvropi. ne -me »stati brez odgovora in! strani I ranciie. Berlinu ie treba jasno povedati, ila bi eventualni prevzem vlade nd strani Hugciiherga za Francijo pomenil cusii- belli. >Intransigeant imenuje v svojem uvodniku nemški nacionalizem najhujšo kugo Evrope in poživlja francosko vlado, da zavzame odločno stališče proti tej epidemiji. Najbolj značilno je, da ima vodilno bepe.io med nemškimi nacionalisti bivši piedsoilnilt Relchsbnnke Schacht, ki dela ua Inflaciji in na pmglnsllvi liankcrotu. zalo da bi zu-iiofil sietovno katastrofo, h katere upa. ila bi Uoriunnija izšla kot zmagovalka, Orožnje fašistov. Berlin. 14. okt. Glasilo nemškega demokratskega meščanstva »Frankfurter Zeltung« pj5o, da bo usoda Brllningove vlade zavisela od par 'Ла-jov, katere ji bodo dali ljudje, kojih osebni pomen je minimalen. Vrh tega bo Brtinfng dobf) zaupnico, ako Jo bo dobil, od parlamenta, ki je popolnoma dlskredltiran, in od strank, ki mu bodo, iz-vzomši centrum, izreklo svoje zaupanje brez vsakega navdušenja. Vse je odvisno od predsednika lliildcnbiirga, ki lin z ozirom na zunanjepolitični polotaf In nn nevarnost državljansko vo.ine v Noin-čiII Briininga sicer z vsemi silami podprl, ki pa ni m o?, kateri bi se, nn j pride, kar hoče, ustavil končnemu naskoku nacionalistbv, ako bi I! res kompaktno nastopili. Nekaj optimizma človek črpa iz praznih Iraz, ki so jih feakrlonflrjl v Harzburgu sipali ua potrpežljivo nemško občinstvo. Fašisti niso oznanili nobenega socialnega programa, kor se bojijo, da ne bi njihovi reakcionarni nameni odbili mase, pač pa so se upali izreči grožnjo, da bodo. ako pride do borbe med desnico in levico, ščitili samo življenju in lastnino tistih, ki bodo pruvoiasno k niiin pristopili.« Ta spokulaciju nemških fašistov na brezznačajiiost iu strahopet-nost nemškemu ljudstva tttegne Vendarle ogorčitl marsikaterega Nemca, du bo spregledal pravi značaj Hitlerjeve stranke. T/trcziijcnje v zudnli-ni Irenutkn. London, "14. okt. Tukaj se v diplomutičnih krogih govori, da jc pismo predsednika Hindcn-burga. v katerem lilija Briiniugu vso pomoč svoje avtoriteto, da sedanja vlada premu^a vso leškoče. pripisovali prijateljskemu opominu Francije, ki je predsedniku v zelo taktnih pa jasnih besedah po svojem poslaniku sporočilu, da bi purlainontarna /inaga uaoinnalislov poliienila popoln prelom med I luncijo iu Nemčijo. Betlin, 14, oktobra, AA. Izjavo, ki jo je dal predsednik nemške vlade dr. Briining na seji parlamenta in ki so ga mestoma motili samo medklici komunističnih po«!sncev, le sprefclo časopisje še dosti dobro. Ko je dr. Briining izjavil, da bi mogla samo narodna vlada vseh strank nuditi Nemčiji zadostno podporo, mu je pritrdila vsa zbornic«. Ugoden odmev v Parizu Pariz, 14. okt. Ig. Včerajšnji govor dr. Brii-ninga v nemškem državnem zboru se Ocenjuje v Franciji ugodno radi odločnega tona, « katerim vlada izjavlja, da ni pristopna za nobene koncesije proti numirnežem, niti r. leve niti ■/. desne strani. To stališču se ocenja kot nnjuspešnejša in najbolj demokratična manifestacija, ki jo je doživel nemški parlament po dolgem čaiu, Tako piš pariški >Journal«, da je ta seja doživela močan odmev v pariških listih, ki je računalo samo na majhno večino dr. Briiningj>. dobil pa je med tem tudi podporo llindenburga. Laburisti bodo poraženi? Popoln voliven sporazum med MacDonaldom in konservativci London, 14. oktobru. Sprejem, ki ga je doživel 12. t. m. MacDonald v Seahainu, kjer je iinel voj prvi govor v predstoječi volivni kampanji, sicer ni bil izredno prisrčen, vendar pa tudi ni bil lako mrzel, kakor bi to radi javnosti dopovedati ortodoksni laburisti. Politični krogi menijo, da bo MaćDonald, čeprav nc bo mogel zbrati ogromne večine 28.(W1 glasov kakor leta 1020, s ,4>inoiio libcraleev in konservativcev odnesel lepo zmago nad oficielniin laburističnim kandidatom. V zadnjem času se izve, da se bo MacDonald v četrtek vrnil v London ter tako za čas prekinil svojo volivno agitacijo. Pravijo, da je vzrok tega povralka ministrskega predsednika v London predvsem opnsen položaj na Daljnem Vzhodu. Danes sc potrjujejo vesti, ki so že dolgo krožile. ds se je namreč med MacDonaldom in konservativci dosegel popoln sporazum glede števila enih kandidatov, ki se bodo predstavili kot nacionalni laburisti v nasprotju z orlodoksnimi. Te kandidate bodo volile tudi stranke desnice, tam, lier se bo do«ege! tozadeven sporazum, nasprotno ! .i bodo MacDonaldovi pristaši volili konservativno ga kandidata tam. kjer sc bo to odločilo. Ni pa sc gotovo, kakšen arangement sc bo sklenil z liberalci. Izključeno jc namreč, da bi konservativci glasovali za one kandidate liberalne stranke, ki 1100 kandidatov za 015 parlamentarnih sedežev. Pri volitvah maja 1020 je bilo 400 kandidatov več. Tedaj je bilo v 470 volivnih okrajih po več kandidatov. Sedaj pa je komaj 100 volivnih okrajev z več kandidati, lo število sc pa zmanjšuje dan za dnem. kakor pač napredujejo pogajanja med vladnimi strankami za enoten volivni nastop. Voditelji naglašajo, d.i je bila zadnje volitve več kakor polovica poslancev izvoljena z relativno večino, kar dnevnic, — Pri direkciji državnega rednika v Brezi v Vardn-ski banovini /o višjega tehničnega nadzornika Dratfotin Zahradnik v 4. skupini II. stopnje. — Za pripravnika pri srp'.kem nučelstvu Crnomj'j--M^tlika dr. Ivo Pavclič, za sekundarnemu zdravnika snlošnc državne bolnišnice v Ljubljani dr Josip Petrič. Politični р0*07С7£ЈЈ v Romuni'i Bukarcšt, I I. okl. ž. Adeverul ne obširne I huvi s politično situacijo v Romuniji iu uuotavlja, du je kralj pričel ponovno konzultirali s šefi strank. Te konzultacije so zelo važno in bodo morila dovedlo do pozitivnih rezultatov. Adeve-; rute prorokuje osnovanj« kabineta ^narodne slo-j ge*, ki bi prišel pred parlament 15. novembra Titulescu je sporočil, da vse do tedaj ne želi sodelovali v notranji politiki Romunije, dokler ne bodo ruzlnui, radi katerih se je umaknil dr. MHiiiu iz. političnega življenju, odstranjeni. Kakor poročn >Luptuc, namerava šef ljudske stranke, maršal Avarescu na letnem kongresu svojo stranke podati ostavko na predsedniški položaj. Ruknrršl. 14. okt. ž. Sklenili) se je. dn ye bodo civilni državni uradniki po novem finančnem zakonu uvrstili po vojaških šaržah oziroma po vojaških plačilnih stopnjah, nd 1. januarja 1932. tako du bodo dobivnli plače kol vojaki. Kralj prc v Pari*. Rukurešt. 14. okl. ž. Kakor se Čuje, bodo kralj Karel, prestolonaslednik Mihael in llnančni minister Argetoianu koncom lega ledno odpotovali v Pariz. Pilsurlsk't pr! kralju Karolu Bukarcšt, 1J. okl. Včeraj so je poljski maršal Pllsudskl dalj časa zadržal v avdicnci pri kralju Karlu. Ta nvdienen je zelo važna zaradi političnega in vojaškega sodclovnja med Poljsko iu Romunijo. Pllsudskl se je razgovurjul s kraljem o potrebi sodelovanja obeh držav zaradi Sovjetsko Rusije. Svobodna kvamersha cona podal šana Sušak, 14. oktobra. AA. Včerajšnja številka »lužbcniga lista italijanske vlade Oazzetta t Ifi-ciale priobčujc dekret o podaljšanju svobodne kvarnerske cone na nedoločen čas. Po zakonu bi morala svobodna kvartierska cona trajati do 3. decembra 1431, sedaj pa je bila podaljšana do nove izpremeuibe, to je za nedoločen čas. Svobodna kvarnerska cona, obsega meslo in pristanišče Reke in kopališke kraje na vzhodni istrski obali, takozv. liburnijsko priinorje z najbližjim zaledjem. Roki do 30. septembra 1031 l„ ki so bili predvideni za nove gradnje v svobodni coni z davčnimi olajšavami in oprostitvami, so bili podaljšani do 30. junija 1У35 I. Ves italijanski tisk pripisuje temu dekretu velik poinen, z Reke pa so bile poslane predsedniku italijanske vlade Mussolinijti zahvalne brzojavke. Dekret bo predložen italijanskemu parlamentu v odobritev. Zfa< O... Nc«york, 14. okt. Ig. Federal Reserve Bank je zopet prodala 40 milijonov dolarjev v zlatu, In sicer večinoma zopet Franciji. Pariz, 14. okl. ž. Ladji : Rerengariac In >Bre-meiK, ki slu pripluli iz Ne\vyorka v Cherbourg, slu izkrcali 030 sodov zlala v vrednosti 1800 milijonov frankov, ki je določeno za francosko narodno banko. FJan^i zn "usfio šoMuo Bruselj, 14. okl. Po poročilu iz Ganda so dijaki, ki pripadajo flaimki skupini, po olvorilvi novega šolskega lela priredili na univerzi manifestacije, Ko «o manifeetanti hoteli odstraniti z nekega poslopja belgijsko zastavo, jc policija pot e-nila dijake do njihovega glavnega tabarišča Odtod eo msnileetantl nato ohmetnvnli policijo s kamenjem. Več redarjev jc bilo ranjonlh. Polici ja je naposled zavzele poslopje, kjer no Imeli dilaki svoj društveni* sedež. ArelirMn jc 50 ttamsklh akademikov.