Št. 28. V Gorici, dne 8. aprila 1898. Tee^j XXVIII. SOČA (Izdaja za deželo). Uredništvo in odnruvniStvA se nahaja v (.osposki \iliei št. <) v Gorici v II, nadstr. zadej. ~ Urednik sprejemljo stranke vsak dan od 11. do 19. nve pvedpoldne. Dofnsi nuj se pošiljrJoOjjfc^^uiStvu, Naročnina, reVlamacij^SRfiBd«Sfe, katere no spadajo v delokrog urej3i«.^W^%0riijaj0 le Ncp'.ičanili pisem/h( 11» ivivniifrn c-^ ' se rauunijo po petit-vrstah, če tisViift'flči-];rat 8 kr., 2-krat L H1/' 3"krat (i kl'' vsakil vrsta- Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „Goviškn Tiskarna" A. Ga»rš?ek tiska in zalaga rami »oče. m »Primorca, še »Slovansko knjižnico*, •liaja mesečno v snopičib obsežnih 5 do (J pol l> vseletno 1 BkL 80 kr. - Ofi)asi v «!$lov. ' se računijo po 20 kr. pofit-vrstica. ter St; knjižni Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ->»? Bogr in narod! &«* «Gor. Tiskarna» A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. Velika noč. Kaj pomemben je velikonočni praznik ii.t pričetek eponladi. Cerkev in ž njo verni narodi obhajajo vstajenje Jzveličarjevo iz groba, in lo baš tedaj, ko se vsa priroda pripravlja na novo življenje. Zima s svojo mrzloto in drugimi svojimi neprijelneslmi je pri kraju in nastopila jo spomlad. <..vetje sili iz zemlje, solnce greje ter daje zemlji novo moč življenja. In kako upliva ta sprememba na človeka sploh. Razvedrilo se mn je oko, z neko nepopisno radostjo gleda na novo oživljeno prirodo, saj, kamorkoli se ozre, po-vsoiii ga očara krasota prirodo, in,,,ž njo vkupno so čuti tudi sam prerojenega. In mostni prebivalci, ki so tičali prej v za-duhlem mestnem ozidju, hite ven v svežo prirodo vedrit si duha in dihat čisti zrak. To spomladansko vstajenje pa nas nehote spominja še drugega vstajenja; spominja nas našega narodnega prebujenja med Slovenci na Goriškem. Spali smo dolgo, dolgo, stoleten sen je bil, ki je tiščal nas narod v temi, v zimi. Naša zgodovina je britka. Kjerkoli jo odpreš, na vseh straneh vidiš hlapčevstvo, v katero je bil uklet naš narod stoletja in stoletja, del d je tlako drugim, — svojim največjim sovražnikom, ki ga psu jej o, zaničujejo, smešijo in zatirajo z vsemi mogočimi sredstvi povsodi iu o vsaki priliki. Oni so že mislili, da jim bo ta pohlevni rod hlnpčeval na veke. Odjenljivost, brezmiselno zaupanje nasprotniku in drugi taki naši «podedovanjski» grehi, ki temeljijo v zgodovini, so bili vzrok, da je spal rod predolgo svoje zimsko spanje v narodni nezavednosti. Ali glej, čuda! Kar nakrat, s svojo močjo se je dvignil slovenski narod na Goriškem iz spanja. S svojo žilavosljo je prebil kamen na grobu, ki ga je tiščal ter moril, odvrgel je kamen ter vstal v novo življenje. Narodna zavest seje bila jela širiti kar bliskoma križem naše lepe domovine, šla je od kraja do kraja, zavzemala srce za srcem, in danes je Goriška vseskozi narodno probujena. Žarko solnce domoljubne zavednosti greje našo domovino in izvablja narodu lepe sadove njegove notranjosti na beli, jasni dan. Da pa nas ne bo nikdo smatral optimistom, ki pretiravajo, pripominjamo, da je semlertje še treba v tem pogledu kaj storiti za narodno probujo. Nekaj teh solnčnih •Ji Roman iz časov Kristusovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE. Poslov. Podravski. TRETJA KNJIGA. (Dalje). „Nočeš ga? Torej ne da bi se srdil, niti kazal ponosa, marveč jedino radi tega, da ne prevzamem mi-se gnusnih in po zakonu mi zabranjenih naročil, glej, plemeniti Arij, vržem tvoj prstan v morje!" Tribun je slišal pljusk; njegov prstan jo šel na dno. Ležal je nekaj časa z zapitimi očmi. ..Bedasto ravnaš", reče naposled. »Življenje je nit, katero morem prerezati sam vsak trenutek. Vendar pa je ljudem, odločenim za smrt, ljubše, da jim jo zada tuja r^ka, in t0 radi tega, ker se duša, ki po uauk.ii Platona, tiči v našem telesu, upira smrtnemu sunku proti samemu sebi. To y vse. Ako je to sovražna ladja, zapustim svet brez tvoje pomoči. Moj sklep je neprediu-«ačijiv. A takrat, kaj se zgodi s teboj? Hotel žarkov je padlo tudi na nerodovitna tla, da niso rodili sadu, prav tako, kakor tudi nam priroda na nekaterih mestih kaže svojo ne-rodovitnost, Ali, česar ni, se lahko še zgodi, Naši nasprotniki so se ustrašili slovenskega probujenja, gledali so debelo, odkod prihaja ta udarec na njihovo {,ospodslvo, in zala nas ovirajo na •.seli krajih v narodnem napredku. Naš politiški položaj, v stolnem mestu posebno, je jako resen, ali mi se zavedamo svojih dolžuostij in za nami stoji, kakor dolga, nera/.družena falanga, n a r o d, ki se bori s krivicami, katere nam bijejo naši nasprotniki v obraz. Najžalostnejše pa je bilo lo, da so* iz slovenskega naroda rasli renogalje, ki so pomagali zcmljelačnim tujcem uničevati svoje rodne brate. Še jih vidimo, še čutimo njihovo janičarsko krvoločnost, ali mine jih sčasoma. N a š r o d u o rodi v o č »• e u e-ga lov! Dočim so hiteli poprej, da so, zlasti razumnejši ljudje, kolikor mogoče hitro prišli v vrsto naših narodnih nasprotnikov, zalajivši svoja najblažia čutila, se današnji dan lo ne dogaja več. Tega hlapčevskega davka smo se otresli, in to jih boli, ker čutijo, da so njihova prevlada maje na vseh konceh ter se skoro sesuje. Spomlad ! Naša narodna podjetja, obrti, zadruge, posojilnice, naša društva, «Snlski dom» itd., so dokazi narodnega probujenja. Požrtvovalnost rasle od dne do dne in o njej jasno pričajo darovi, ki prihajajo zatiiji-rodne reči. Zlasti je nam pri srcu «Solski dom >' v Gorici, katerega važnosti ne moremo dosti poudarjali. Z.do pa tudi skuša vsakdo po svoje, da položi na oltar narodne izomike svoj dar. Zuduj' čas so se oglasile tudi naše občine, ii. i "ičakovali smemo gotovo, da se lepim vzgled ju p r v a š k e, solkanske in k a n a I k e občine odzovejo tudi druge. Na skupno < do! Razmišljanje o narodnem probujenju je času primerno, prosimo pa tudi vse v to s vrbo poklicane vrle može, da deluiejo tudi zanaprej z vso vslrajnostjo. Končno želimo — Velika noč je pred durmi — vsem svojim čitaleljem in prijateljem — vesele praznike! Državni zbor. Iz seje dne 1. t. m. imamo še omeniti, da je rekel znani nemški radikalec W o 1 f glede na nečuveno postopanje justice sem ti pred smrtjo dali ključ do sreče, pa po nepotrebnem si ga spustil iz rok. Sedaj sva oba zgubljena. Jaz umrem, pomilujoč izgubljeno slavo in zmago, ti pa ostaneš suženj, preklinjajoč trenutek, v katerem radi detinske svoje upornosti nisi izpolnil moje prošnje. Žal mi je za te!... * Ben-IIur je videl sedaj posledico svojega dejanja jasneje nego pred trenutkom. Vendar mu je ni bilo žal. »Vsa tri leta moje sužnosli'', je dejal, „si ti prvi, o tribun, me ljubeznivo pogledal... Oh! ne!... bil je še nekdo drugi... (Tu se mu je glas spremenil v šepet in pred solzne oči mu je stopilo lice mladeniča, ki mu je pri starem vodnjaku v Nazaretu podal vrč z vodo). Ti si me prvi vprašal, kdo sem. Dasi sem si misMl, izvlekši te iz vode, da mi vtegneš bili v pomoč, vendar mi smeš verjeti, da nisem storil lega iz dobičkarije. Bil sem ti hvaležen za skazano mi sočutje. Ko bi me bil prosil nekaj, kar se more zgoditi, izpolnil bi brez obotavljanja tvojo željo, tako pa rajše umrem s teboj, nego bi pomagal k tvoji smrti. Moj sklep je isto tako nezrušijiv kakor tvoj. Ko bi celo, o tribun, obljuboval mi Rim, ter mogel izpolnili to obljubo, še za tako ceno no vzel bi ti življenja. Kato in pri konfiskovanju listov, v katerih so bile ponatisnjene interpelacije, stavljene v državnem zboru, da bi morale vse stranko jed-noglasno varovali parlamentarne pravice, ter je predlagal, naj izreče zbornica svoje ogorčenje nad kršenjem ustave, katero se je pripetilo s konliskovanjem, in naj naroči pravosodnemu ministru, da poda pritožbo ničnosti v varslvo zakona. Predsednik Fuchs je pozval Weilia, naj mu izroči pisan predlog. Take predloge glede na koullskovanje interpelacij so predložili Wolf, dr. Verkauf in dr. IIo ehonb u rger ter jih obširno utemeljevali. Dr. Verkauf je svoj predlog umaknil, Wolf ni zahteval nujnosti in tako je prišel v razpravo samo predlog dr. IIo-cheuburgerja, kateri je bil ludi sprejet. V tej seji se je tudi nadaljevala razprava o programu minislerskega predsednika, v kateri so nemški nacijonalec 11 e o gor, liberalec V u n k e in W o 1 f napovedali vladi Poslanci so odšli na počitnice in prihodnja seja bo x!0, l. m. V desnici, h kateri pripada tudi »Slovanska krščanska-narodua zveza», ni vse tako, kakor bi moralo bili. Nemška katoliška ljudska stranka je mogočna, ona čuti svojo moč ter jo tudi uporablja ob vsaki priliki, poleg tega pit trdi sama, da je le začasno priklopljena desnici, katero ima na povodcu. Načelnikom .proračunskega odseka je bil izvoljen dr. Ž a č e k, ker za dr. K r a m a i-a ni hotela glasovali nemška katoliška narodna sliiiiika, ki je kandidovala dr. Kalhreina, boleča tako nekoliko ustreči levičarjem; za lega pa drugi niso marali in naposled so se zjedinili za dr. Ž a č k a, ker je bila katoliška narodna stranka ž njim zadovoljna. — Tako vlada ta stranka desnico iu o slovanski večini v desnici ni ne duha ne sluha. Delegacije so sklicane na dan 9. maja, a običajno so zboravale še le jeseni. Pred otvoritvijo državnozborskega zasedanja so izjavili oficijozni listi, da se skličejo delegacije po Veliki noči, ako ne bo mogoče ustvariti v zbornici rednega delovanja. Ako je torej slal za temi izjavami oficijoznih listov mini-slerski predsednik sam, kaže sklicanje delegacij, da je uvidel grof Thun tudi ob sedanjem položaju zbornice njeno nezmožnost za redno delovanje. Sicer pa, kdo ve, ka-košne piruhe prihrani ministerski predsednik Brut sta bila kakor otroka v primeri s Ilebrejcem, čegar postavo mora vsaki žid ubogati." »Toda jaz le prosim ..." »Ko bi mi celo ukazal, ne ubogam te. To je moji, zadnja beseda!" Oba umolkneta. Pričakovala sta prihoda ladje; Ben-IIur je gledal neprestano za njo. Arij je ležal malomarno, z zaprtimi očmi. »Ali si golov, da je to sovražna ladja ?" vpraša še enkrat. »Mislim tako", odvrne mladenič. »Evo, ravnokar se je ustavila ter spustila čoln." »Ali vidiš prapor?" »Ne. Nemara je kako drugo znamenje, po katerem se spoznajo rimske galeje?8 »Rimske ladje imajc na jamborovem ščitu obešeno čelado." »Ojači se o tribun, jaz razločno vidim čelado," Arij ni hotel še verjeti. Ljudje v čolnu vlačijo iz morja utopljenca", omeni Ben-IIur. »Grški roparji ne bili bi tako usmiljeni." »Potrebujejo nemara veslarjev", odvrne Rimljan, spominjajo se bržkone časov, ko je zbornici po velikonočnih praznikih; tačas bo moral pokazati svojo barvo ter povedati razločno, kako misli vladati, da pomiri razdražene duhove. Delegaciji določita skupni proračun, dosedaj pa vendar še ni jasno, kako so razdeli kvota na obe polovici. Tu «državna potreba* je vedno taka, da so na vseh straneh čujejo glasovi po pravičnejši pogodbi, ker razmerje nikakor ni opravičeno. Končno še omenjamo, da se jo vršilo dne 5, t. m. skupno ministersko posvetovanje in posvetovanje krone pod cesarjevim predsedstvom, katero je obravnavalo o kreditu za p o m n o ž i t e v nt omari c e. Vla-dine zahteve so so zdele obema finančnima ministroma preveliko, in za to sla ugovarjala, a 1 i z a m a n. Ogromno svole, 55 milijonov gld. bo treba za napravo novih vojuih ladij; poleg tega pa zahteva vlada še, da se slavi v redni proračun mornarice pol milijona gld. na leto. — Vlada zahteva, «višji ozirb tako hočejo, «državim potreba* je vso lo, kdo bo pa plačeval?! In kaj imajo narodi od vsega lega ? Kaj imamo mi S1 o v o n c i ?! — Kaj.....? ali dovolj vprašanj! Blagovoljni čitalelj vprašuj in odgovarjaj dalje sam! ilovonci in mednarodni promet. (Izvirno ilo]iin iz Krim«). lllagovolite sprejeti v cenjeni list «Soeo» sledeče: Oliinek -Slovenci in mednarodni promet* je mene, pa tudi mnogo mnogo drugih silno presenetil in razočaral. Naš narod prebiva ob morju, a vendar so jako malo briga za mednarodni promet širji sloj naroda. Vos izvoz ie navezan ie na nekaj velikih slovenskih tvrdk, katere pa niti nimajo vseli izdelkov v prometu, kar se jih med nami izdeluje. Sicer smo pa, popolnoma navezani na tujce, Lahe, Nemce, Žide itd. Gotovo ti ne pospešujejo naših koristij, temveč le svoje lastne in se maste z našimi žulji in nevednostjo. Tudi konzularni uradniki le malo koristijo nam Slovencem. Pa, kako naj bi nam koristili, ker še skupni Avstriji ne. Pred kratkim se je čitalo, menda v «Reichswehr», da so naši konzuli v službi Nemčije, da podu-pirajo le nemške-p uske trgovce in industrijo. Žide bi morali popolnoma izključiti iz konzularnih služb, ker le škodujejo trgovini. Slovencev je v konzularni službi jako malo. Menda so samo v Povt-Said«, Carigradu v Levanti nekje, na Grškem in severni Ameriki. Toda od njih se presneto malo bere v naših časnikih, zlasti pa nič, s čini bi lahko Slovenci ondi tržili. Tudi Hrvatje in Srbi imajo malo kr. uradnikov svoje narodnosti. Od konzulstev posamezen trgovec prav težko kaj poizve in še to, kar se mu odgovori, je le v obče povedano, konkretne slučaje pa je težko poizvedeti. Večkrat kaže, da bi moral trgovec s poslanim blagom tudi iti ž njim v tujino, ali pa se odpovedati že naprej plačilu. Kako lahko bi se temu odpomoglo, ee bi imeli vsaj v večih mestih ob sredozemskem morji tudi on rešil utapljajoče se ljudi iz tega namena. Ben-IIur je pozorno sledil vsako gibanje ladje in njene posadke. sSedaj plava strani." »Kam?« „Za nama sloji zapuščena galeja. Ladja je krenila k njej. Že je tam. Vojaki vro na njen krov." Nerazumljiva dosedanja malomarnost zapusti Arija, ko čuje te besede. Skloni se po koncu ter jame pozorno opazovati ladjo. »Zahvali tvojega jedinega Boga", reča po daljšem opazovanju, »zahvali ga, kakor tudi jaz zahvaljujem svoje bogove. Roparji, namesto rešiti, potopili bi to ladjo. Torej so to Rimljani in zmaga je moja. Foruma ni zapustila svojega zvestega služabnika, Po-migni na nje, kliči na pomoč. Naj prijadrajo, brž ko bo mogoče. Poslanem duumvir. A U? Cuj me! Poznal sem tvojega očeta ter ga imel rad. Da! mi je spoznati, da žid ni barbar. Vzamem te s seboj. Proglasim te za sina. Zahvali svojega Boga ter pozovi jih prej ko prej na -pomoč. Požuri se. Niti trenutka ne smeva zamuditi. Moram še odjadrati za roparji. Niti jed.cn nam ne sme uiti! Urneje!,..* svoje ljudi, ali kar nam g. dr. Pecmk nasvettije, svoje lastne prodajalnice. Menda m nasvet kateri izrekam, odveč, lahko se izvede, ce najde le nekaj dobre volje in pa požrtvovalnih moz, da se ustanovi za Slovence in mednarodni promet društvo, katero bi poizvedovalo, kje bi se lahko ustanovila prodajalniea z našim blagom, m posredovalo, da se več zadrug in trgovcev skupno z različnimi izdelki udeleži dr. Peemkovega nasveta. Stroški bi bili manjši, če bi bilo vec zadrug in trgovcev skupaj m ti bi se razdelili po množini prometa. Že skupni katalog ali cenik bi primeroma manj stal, ko pa stane posameznika. Tedaj, če se v Solkanu ustanovi zadruga mizarjev in bode ta imela v Aleksandriji in drugod v svojih prodajalnieah svoje mizarske lzciejke, se prav lahko pridruži tudi naša zadruga --a žebljarske in druge železne izdelke*, za katero ustanovitev ima največ zaslug gosp. c. svetnik Ivan Murnik. Že par let izdeluje naša zadruga tudi «kavalcte» ali vojaške železne postelje. Letošnje leto se jih je izdelalo blizo šest tisoe v popolno zadovoljnosVministerstva. in kar je pa še poglavitna stvar, Judi precej tisočakov ceneje, ko pa se izdelujejo drugocT. Gospod dr. Pečnik piše: PosteHnjaki se rabijo v Egiptu jedino železni itd. Take posteljnjake lahko naša zadruga izdeluje, in bo tudi prav lahko konku-rovala, ker so delavne moei pri nas v ceno. Pa tudi verige in druga železna roba bi se gotovo dobro vazprodajala. Pogum velja, in napredek na narodno-gospodarskem polju bode storjen. Slovenci se moramo opirati nn svoje lastne moči, sicer gospodarski popolnoma podležemo. Ko obubožamo, bode kmalu po nas. Hvala Bogu, da imamo že toliko hranilnic in posojilnic in da krepko napredujejo. One imajo pa tudi nalog, Slovence izdatno podpirati v obrtniji na narodnogospodarskem polju in mednarodni trgovini. Prav bi bilo, da bi se zavedeli vsaj v prihodnjem stoletji svoje zadače (naloge). Josip Korošec, nadučitelj. DOPISI. Iz Ozeljana. — Sprejmi, cenjena »Soča8, tudi iz naše vasi par vislic v svoje predale. Povabiti namreč hočem tiste, kateri niso še imeli sreče, da bi bili kedoj počastili našo vas. Tukaj iman o krasno pokopališče; tega bi se jaz najbr.lj veselil, da bi si občinstvo malo ogledalo, ter ako bi kje gradili novo pokopališče, si lahko naše za vzor vzamejo. Pred kakimi dvajsetimi leti so tukaj razdelili občinsko zemljišče; ob istem času je bilo pripravilo tedajno starešinstvo nekaj apna, kamenja in peska, ali vse tisto je izginilo, kdo ve kam? Pred kakimi petimi ali šestimi leti so nekatere modre glave svetovale, naj bi občina naložila naklade na davek za popravo pokopališča. In res so naklade naložene in se denar nabira, ali ne za popravo pokopališča, marveč za občinski davek, in to zakaj? V Ozeljanu imajo nekateri skrb za blaginjo občine, ker v dvajsetih letih se ni toliko potrudilo naše starešinstvo, da bi bili Ozeljani vknjiženi, za to pa cela fcata-stralaa občina plačuje za občinsko gmajno, in kdo jo vživa. To na znanje tistim, kateri v deveta noesa povzdigajo naše načelnike in nasprotujejo ob vsaki priložnosti, kjer morejo, da le kaj škodijo. Tukaj na primer se misli ustanoviti pevsko bralno društvo. Ozeljan, Sv. Mihael, kamorkoli se človek ozre po lepi naši domovini, povsod napredek, le tukaj nič, ker jekoj stranka prepira po koncu. — Le naprej brez strahu pred filistri, saj imate osebe na svoji strani, katere so in bodo gledale za naš mili jezik slovenski, torej samo jeklen značaj, pa bo vse v redu. Večkrat sem že čital in tudi se sam prepričal, kako malo podpirajo trgovci iz naše doline naše goriške trgovce. Odjemalci, pokažite trgovcem, da je čas rešiti se iz sovražnega jarma. — Doba treli let je pri kraju, bližajo se občinske volitve, torej voli.." Juda vstane ter jame z obema rokama mahati po zraku in kričati na vso moč na posadko. Naposled ga le-ti vendar-Ie zagledajo. Colnič priplava k njima. Mornarji ju potegnejo vanj. Na ladji sprejmejo Arija s častjo, ka-kpršna se spodobi poveljniku, kateremu je sreča neprestano naklonjena. Tribun zaukaže povedati mu podrobnosti bilke. Nad brodom jame znovič plapolati ru-dečkast prapor poveljnika, vexillum purpe-reum. Na to odjadra, kolikor so dopuščala jadra in vesla, proti severu, da se združi z ostalim brodovjem ter dokonča zmago. Uprav ob tem času so vse rimske ladje, združivši se v gornjem delu kanala, napadle roparje ter jih ugonobile; niti jedna roparska ladja ni ušla poginu. Zmagovalci so vjeli dvajset galej, kar je še bolj povečalo slavno zmago tribuna. Po vrnitvi iz tega pohoda so pozdravili Arija z najvišjimi odlikovanji v pristaji Mi-seneum. Mladenič, ki ga je spremljal, je obrnil na-se pozornost njegovih prijateljev. Na njihovo vprašanje: »Kdo je ta?" pove jim Kvint s toplimi besedami, na kak način mit je rešil življenje, zamolčavši pre- pozor! Izberite si može, katert so za blagor občine uneti, da se ne boste zopet po krčmah prepirali. Pokažite, da kaj razumete, ne samo govoriti doma na ognjišču; o takrat ste junaki, takrat vidite vse težnje, ali koliko časa ostanete trdni. Do praga svoje hiše. Bog pomozi! O^eljanee. V Zanotoku, oziroma v Dcbenjeii so ustanovili mlekarnieo dne 19. marca t. 1. Gosp. dom. vikar Biazij Bertrand Bevk je naslikal došlim povabljencem v kratkih, pa jedrnatih besedah in potezah narodno in gmotno stališče obmejnih, potujčevanju pri-puščenih krajev, gromovito je povdarjal rešitev narodnosti z šolo. gmotnega blagostanja pa v zadrugah, to je rešitev kmeta. Tolmačil je tudi pohvalne, izborne članke bivšega sošolca, dr. Pečnika, prijatelja izza mladih let. Spretno tolmačenje je vzbudilo pozornost poslušale! jev tako, da so strmeli in bili tako-rekoč do srca gir.jeni. S prestavljanjem mejnika v»Ied zadnjih vojakinih bomatij jo Idrijska dolina izdatno prizadeta, peša gmotno m naiodno. Komunikacija z Italijo ima slab vspeli; to svo-doči šola in cerkev. Osnovalni odbor je uredil vse potrebno glede zadružnega hrama. Zadružniki so vplačali vslopnino-vpisnino. Gosp. vikar je čital in spretno poljudno tolmačil zadevna pravila. Nadejamo se, da prične mlekarnica že v jeseni svoje poslovanje. Izvoljeni so bili v odbor gg.: predsednikom Kristan Velišček, bla-gnjuikom Janez Močilnik, tajnikom Blazij Bevk, vikar in učitelj; v nadzorništvo pa gg.: Blazij Bertrand Bevk, vikar, France Š:iud, kund, v Ligu, Fr. Križnic, učitelj v Ligu in Andrej Mavric, Vitače. Od laške moje. — VzradoelH in ta-korekoč k srcu mi je pripraslel posnemanja vredni čin, da je prvaška občina pristopila kot ustanovnica »Šolskemu domu". Krasna ideja! Prvačina je pač prva probudileljica žrtev in vzorov za plemenito narodno organizacijo in osvoboditev pospešujočih migljejev. Ko bi pač hotele posnemati vsporedno i ostale, vsaj imovilejšo občino prvino Vipavske doline, potem bi *e vresničila naša nad.i, da svetu pokažemo moč sloge in požrtvovalnost našega gmotno opešanega, pa krepkega in čilega rodu po duhu. (Občine se že odzivajo te- pristopajo kot ustanovnice. Glej zadnjo „.,;', ;o".Ur.) »Šolski dom", to krasno poslopje, bode v ponos in bodrilo zavednosti našim potomcem. Videč, da je Prvačina pristopila kot ustanovnica, pristopim tudi jaz kot usta-novnik, (Prav! živeli! Ur.) Prej sem jo jaz navduševal, zdaj pa je ona mene presenetila in prehitela. Pristopim pa iz namena, da bi tudi druge občine posnem-tle vzgled prvaške občine in da bi vsaka občina ojačila, oživo-tvorila, probudila, porodila med razumništvom raznih slojev zopet kakega ustanovnika. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Naša palača, naš narodni žrtvenik, ne bode lastnina kakega zasebnika, irnovitega grajščaka, pač pa celoskupno narodno ognjišče, kjer ne bodemo najemniki, ampak gospodarji, ne bomo se greli pri žrjavici milosti in nemilosti terorističnih drobim, ampak pri plamtečem kresu pravice in lastnine. Ce nalagamo tudi denar brez obresti sveta, vendar pa z obrestmi vidno vse, kar se je tikalo minulosti mladega zida. Na to pozove k sebi Bon-Hura in po-loživši mu roko na ramo, reče: »Prijatelji f to je moj sin in glavni dedič. Ker pa podeduje vse moje imetje, tudi želim, naj nosi moje ime. Prosim vas, ljubite ga kot mojega sina!" Kmalu potem izvrši Arij vse formalnosti, ki jih zahteva zakon pri posinovljenju. Tako je plemeniti Rimljan izpolnil obljubo ter pod najugodnejšimi pogoji vpelja' Ben-Hura v rimski svet. Mesec pozneje po vrnitvi iz tega pohoda se je tribunova zmaga svečano pre» je prostor, kakor nalašč, če upoštevamo in si uprizorimo namen stavbe. Dragomila »Soča*, zadano ti je bilo broj bolestnih ran ~n morala bi izkrvaveli, a na površju ostala si vedno bodreča čitatelje. zato vživaš sadeže, katerih sedanji rod ne more uničiti. Vslrajnost in podjetnost so Sočine vrline, ki krasijo lastnika, urednika in sovrstnifce-dopisnike. Slogo, državne poslance in sploh vse voditelje. Zalo ne poginemo vstajamo, njih pa je groza in strah. Obmejski. H Tolminskega. — Soška podružnica »Slov. plan. društva« je imela v prvi polovici meseca marca svoj prvi letni občni zbor. Predsednik, g. dr. Triller, je pozdravil navzoče in pojasnil med drugim, zakaj sta izstopila dva člana. Za njim poroča tajnik, g. nadz. M.irušič, o delovanju podružnice v minulem letu. Iz zanimivega poročila je razvidno, da podružnica vrlo deluje. Zaznamovalo se je mnogo polov, kakor: iz Bolet na Kanin, k izviru Soče, k Phiženskemu slapu in Boki. Pot na Krn je zaznamovana od treh slrunij, in sicer iz Bolcu skozi Lepono, iz Kobarida skozi Drežnieo in iz Tolmina čez Sleme. Ravno tako je zaznamovana pot na Matajur iz Idcrskcga čez Livek in iz Volč. Do Sv. Lucije drži zaznamovana pol iz Volč čez Bučcnico. I/. Tolmina se je zaznamovala pot do Dantejeve jame in čez Glonoko v Bohinj. Popravile so se nekatere poti in povsod postavile table »Slov. plan. društva". Gotovino ima podružnica okoli 100 gld. Občni zbor je sprejel tudi več predlogov. Pri osrednjem društvu se naroči spominska knjiga, ki se izpostavi počelkom letošnje sezone na Krnu. O Bitikoštih priredi podružnica v dogovoru z Radovljiško podružnico in osrednjim društvom skupni izlet I v Bohinj. Ravno tako priredi meseca avgusta izlet na Krn, da se določi prostor za zgradbo bodoče koče. Kot temeljna glavnica za zgradbo prve planinske koče na Krnu naloži se obreslonosno 50 gld. Sklene se tudi zaznamovati pot iz Sv. Lucije na Beli Vrb in i?. Ljubinja na Kob. glavo. Gorske palice izloži podružnica na razpolago hribohtzccm pri Sv. Luciji, v Tolminu, v Kobaridu in v Bolcu. Odbor, kateremu se izreče popolno priznanje, ostane z malo spremembo stari. Iz delovanja podružnice se vidi, da je kos svoji nalogi, katero vestno spolnuje. Člane ima po vsej gornji Soški dolini in na Kanalskem, le na cerkljanskem ima menda samo jednega uda. Zanimanje za turistiko prodira vedno bolj in zato upamo, da bode štela podružnica med svoje člane še marsikoga, katerera sedaj pogreša. Iz Bovca.— Naše olepševalno društvo je dobilo slednje čase lepih podpor, katere uporablja v pogozdovalne namene. Društveni odbor pa nekako spi, ker čudno je to, da še ni iztirjal udnine pri članih za lansko leto. Tudi razne prostore nekoliko zanemarja. Pri Devici Mariji na polju (cerkvi) je bil pred par leti že lep vrtiček, a po nevednosti društvenega najemnika je sedaj vse r golo. Naj bi se poučilo doličnike, kaj se sme porezati in kako, in kaj ne! Ali pa naj se vzame veščega delavca. Tudi po drugih javnih prostorih je treba marsikake poprave. V slednjih letih čitamo razne pridobitve Slovencev v Gorici in Trstu na sodnijab. Slovenski jezik si pridobiva svojo častno mesto. A čudno, da Bovčani gremo rakovo pot. V prejšnjih letih smo bili na boljem, dasi-ravno še zadnji na Goriškem. A kaj moremo, ko nam pošilja sodna uprava sodnike, katere bodemo Slovenci v oči. A sedaj? Zapisniki — nemški, obsodbe — nemške, še celo vabila strankam — nemška. Slovenske obtožnice se ne sprejemajo, ampak samovlastno vračajo po uradnem slugi stranki itd. Sedanji naš sodnik, modre krvi, baron Liiienfeld, ki je priromal med nas revne plebejce iz nem-škutarskega gnezda Celja, misli, da leži bol-ški sodni okraj v Prusiji ali kaj? Pritožbe o njem in njegovem postopanju v uradu s strankami se slišijo vsak dan, ter so neverjetne in v nebo vpijoče. A vendar ni poguma, da bi se temu početju ustavljali. Bolčani! Prihodnjič, morebiti še kaj, vendar upam, da se še kdo zbudi in Vam natančneje sporoči o tem, Letos mislimo napraviti tudi nove orgije, ki so zelo potrebne v naši cerkvi. Dal Bog, da bi dobre izbrali. B o 1 č a n. Domače in razne novice. Interpelacija našega vrlega poslanca, dr. Gregorčiča, je napravila med slovenskim prebivalstvom v Gorici velikansk utis. Od vseh stranij se čuje, da je pravična skozi in skozi, ter da je skrajni čas, postavili se po robu vedno bolj rastoči irredenli. Mero-dajnim Činiteljom je dana prilika razvideti, kdo izziva, kdo napada, kdo je kriv neznosnih razmer v Gorici, ali Slovenci, ki se mirno drže, ali italijanski radikalci, ki postopajo s Slovenci uprav barbarsko! Interpelacija dr. Gregorčiča je resnična od prve črke do zadnje, Blaževa pa lažnjiva in polna obrekovanja skozi in skozi. No, daleč ste prišli. Z lažmi ne boste nam škodovali, pač pa samim sebi, ker »laž ima kratke nogeh, tako pravi naš slovenski pregovor. Dr. Šušteršič, slovenski državni poslanec in načelnik »Slov. krščansko-narodue zveze", je odložil svoj mandat. Uzrok je nezadostno zdravje in družbinsko razmere. Delovati hoče d o ni a za povzdigo blagostanja našega naroda na Kranjskem. \a cerkve nas wotlc\ •— Znano je, kako grdo ravna tržaški magistrat s škofom Sterkom. Na vse dovoljene in nedovoljene načine postopajo proti njemu radi slovenskih propovedij pri sv. Jakobu. Občinski svet tržaški je v svoji modrosti poslal tudi državnega poslanca dr. Angeli-ja na Dunaj k papeževemu nunciju, katerega naj prosi, da bi »plival na Škofa Šlerka v smislu tržaškega magistrata. Nunciju, kot takemu, ni mogoče naravnost posredovati v takih rečeh, ali „Pie-colo" pravi, da je vendar obljubil d'Augeliju, pobrigali se za stvar. Židjc so bili od nekdaj nasprotniki naši veri, in kako danes ik»lajo s Slovenci v Trstu ! Nikjer jih ne trpe, in iijilio\o brezmejno sovraštvo je prestopilo tudi cerkveni prag. Ali upamo vendar, da zmaga pravica, ako ima za Slovence v primorskih pokrajinah sploh še kaj veljave! Vendar, rojaki, zaupajmo le v svojo moč, v svojo — odločnost, če bo treba tudi s skrajnimi koraki! Vipavska železnica. -- Ker razni ljudje razširjajo neprenehoma vest, da je ta železnica pokopana in da se ne bo nikdar gradila, naznanjamo, da pričnejo inženirji takoj po velikonočnih praznikih nje črto zaznamovali (palmo staviti) iu da se začno graditi, kakor hitro bo to dokončano. Dro:?ljer Mazzoli in 5 tatice v' na zatožni klopi. — Proti tatovom voska pri g. Jerneju K o p a č u v Gorici se je vršila v torek kazenska obravnava na. okrožnem sodišču. Na zatožni klopi so sedeli: 17-letni Ferjančič, H-lelni Vuga, 15-lelni Dezorz Ernest, 14-Ietni Gallizzi, 18-letni Dezorz Franc in naposled mirodilničarg. Virgilij Mazzoli, rojen 1871. (Premožen trgovec, ima dve šlacuni, čistega dohodka po njegovi izjavi do 10.000 gld. na leto, dovršil 3 realke in G trgov, tečajev v Trstu). — Sodni dvor: preds. Z o r r e r, prisedniki svet. pl. K u-h a cevi č in Del 1' A r a ter svetov, tajnik C r v a c i g. D. p. namest. Jeglič. — Za-gorniki : dr. Stanič za Ferjančiča in Gallizzi ja, dr. Baltiggi za oba Dezorza, dr. Gra-ziadio Luzzaito za Mazzolija ; dr. F r a n k o zastopnik zasebnega sovdeleženca, g. Kopača. Obtožnica obsega le-le glavne činjcniee: Učenec Ferjančič pri Kopaču jo začel krasti vosek koncem 1, 18%. Ta vosek je kupoval mirodilničar M a z z o 1 i po gld. 1* 15, ..otetn po l gld. in baje celo po 70 kr„ do-čim je bila tržna cena vosku od gld. t*4i> — P55. Ferjančič je polagoma zapietel v sokrivdo vse imenovane dečke, ki so pomagali krasti in so nosili vosek k Mazzoliju te n sam krat k Cesciuttiju!) Vsi dečki so veri e 1 i, da vosek je ukraden in so deloma sodelovali pri kradnji ali pri prodaji; so torej sokrivi tatvine in se imajo obsoditi za zločin tatvine, dečka Vuga in Gallizzi pu le zastran pregreška, ker nista še 14 let stara. — Brez-dvomno je moral vedeti g. Mazzoli, da vosek je ukraden: on je poznal Ferjančiča, o katerem je vedel, da služi pri Kopaču, ki trguje z voskom. In ker je kupoval vosek po veliko nižji coni, nego je bila navadna, in to prav pogosto in v raznih količinah in oblikah, je m oral vedeti, da F. vosek krade gospodarju. Še več ! On sam je F. vspodbujal, naj mu nosi vosek, gaje torej priganjal k tatvini, on jo torej moralni izro-čilelj vse tatvine itd. in se ima zagovarjali radi takega zločina itd. itd. Obravnava je trpela od 10. zj. do 1. pop. in od 4. pop. do Sl/3 zvečer injekon-č.-da z obsodbo vse šestonee, in sicer so dobili : Ferj. S mes., Vuga 10 dnij, Dezorz E. 4 mes., Gallizzi 2 mes., Dezorz Fr. 2 mes. in Mazzoli 7 mesecev z enim postom »a mesec, iu povrnili mora g. Kopaču gld. 279'8'.> in 2~> gld. za stroškr. Mi ne bi omenjali te žalostne obrav* nave, da ni vsa reč značilen pojav v goriškem mestu. Štiri družine so pahnjene v nesrečo radi skrajne lahkomišljunosti (huje ne rečemo!) sicer vglednega trgovca. Uprav* pomilovanja je vreden g. M. sam, kojenm pač ni bilo treba Kopačevega voska, ker je bogat dovolj. Zdaj pa tolika nesreča za celo rodbino ! Tužna usoda ! Toda jodnuka pravica za vse, naj bo še tak6 žalos''ia ! O obravnavi sami več prihodnjič, «Goriška ljudska posojilnica». — O tem našem prvem denarnem zavodu v deželi moremo zopet le veselo poročati. V mesecu marcu je imela gld. 81.9lG.3l prometa, v" prvem četrtletju pa — gld. 301.457.29. Letos je torej gotovo, da preseže prvi m i 1 i j o n. — Rojaki, ki imate denar v neslovenskih zavodih, spomnite se vendar že svoje narodne dolžnosti! Evo vam zavod, ki je naš ponos, naša nadu za prihodnost. — Posojilnica je kupila lepo dvonadstropno hišo v Gosposki ulici, na'levi hotela «Treji kron». Tudi to je velikega pomena1 za goriške" Slovence ! Slovenski časnikarji — uboga para. — Slovenski časnikarji bi vedeli mnogo povedati o mnogoterih ljubeznivostih od strani i naročnikov. Kako trnjeva je naša pot, evo lak .slučaj*. ' -*--•' - I V Trebnjem na Dolenjskem smo imeli r dva naročnika: ali »Soča* je romala menda v hercegovske T robi nje in od tam šele na Kranjsko. Naročnika sta se seveda lmdovala le nad nami, namesto da bi se priložila na pošti. Ker se je to menda večkrat pripetilo, sta se „Soči* odpovedala, ker „1 e teško r e d n o i z h a j a* ( .....- in vendar ne zamudimo nikoli! — ), dasi sta oba »h v a-1 e ž n a /. a I e p o č i t a n j e, posebno za listek iUl," Naposled sla še dostavila, d a j i m a dela si a b u t i s, ker vedno „o p o-m i n j a t e Vaše stare dolžnik e*. Torej gg. naročnikoma dela »slab ulis" in se listu odpovedujeta ! Kaj naj rečemo pa mi, ko nam nernarneži delajo nepotrebne težave ... Nad 5000 gld. so nam nernarneži dolžni, a niti opominjati b i j i h ne s m e I i, da bi ne delali ne nekatere mehke duše — »slabega utiša". — Zdaj naj nas pa še kdo z a v i d a za častno službo slovenskega časnikarja ! Zopet nov obrtnik, kakoršuega smo res potrebovali, se naseli v Gorici' si. majem, namreč sobni slikar in pleskar g, Ivan A 1 e š o v e c iz Opatije, iskren in delaven rodoljub. V svoji obrti je strokovnjak p r v e vrst c, da se lahko skrijejo pred njim vsi tuji mazači. Kdor bo po Veliki noči preslikava! sobe itd., naj počaka do maja na g. Ale'.ovea. Volitve v komisijo za odmerjenje osebnega dohodninskega davka bodo za goriško mesto dne 1 (i. L m. in ne 15,, kakor smo poročali. Volitev se bo vi Šila v meslni hiši nasproti ljudskemu vrtu. Gledališče v Gorici. ¦- Da je nivo goriškega gledališča pod italijansko upravo jako nizek, je že stara, znana reč. Pred kratkim smo objavili v našem listu i/, strokovnjake, povsem objektivno sodeče nam izročene kritike, odstavke, iz katerih je jasno razvidno, kako je to gledališče. Sedaj je nastopala v gledališču neka nemška družba, ki je proizvajala raznotere, že tako obrabljene operete a !a «VogelhfmdIer», «OI»ersteiger» itd., katere na južni temperament ne morejo napraviti prav nikakega utiša, ker so tako nekaka specijelna last nemškega naroda. Celo gledališko podjetje je ponesrečeno od kraja do konca. Kar ne moremo verjeti, da se naši italianissimi tako malo brigajo za umetnost v gledališču, ko vendar drugače tolikrat poudarjajo svoj vsesplošni upliv(?) na življenje. O ti naši Furlani so «po veri > skozi in skozi i* «0 du, mehi Ostcrreich» je patrijo-lična pesem, in kjerkoli se tuje, mora na pravega Avstrijca napravili prijeten, domorodcu utis Ali ne tako pri naših irreden-tovcih '. V gledališču so jo nedavno peli nemški igralci, irredenlovci pa so — s i k a 1 i. Seveda, Garibaldijev marš, «Neila palria* iid., to so jim patrijotičr.e pesmi, in v imenu lakih življev se še drzne kdo v našem državnem zboru staviti interpelacije. Blaž, Blaž, kaj čenčaš! Nepreviden kolesar. — V ulici Vettu-rini je v torek nepreviden, nemško govoreč kolesar povozil otroka tukajšnjega trgovca. Dasi je otrok stal ob trotoarju in je ulica dosti široka, je vozil vendar tako brez pre-vdarka. da je zadel ob otroka, kateremu se je takoj ulila kri iz nosa. Ker je otrokov oče držal trdo za kolo, ni ga hotel spustili ter sta se s kolesarjem resno pričkala, se je nabralo na lici mesta hitro več budij, katerim se je Se le po dolgem prigovarjanju posrečilo, pomiriti po pravici razjarjenega očeta. Vemo, da so nekateri kolesarji prav previdni pri vožnji, vemo pa tudi. da jih večina kar drvi po ulicah in cestah, kakor bi bili na istih prav sami. Take nesreče se množe in poklicane oblasti bi morale radi tega strogo paziti na red med kolesarji. Naravnost nedopustno pa je to, da se vozijo ftekateri, kar lebi nič, meni nič, po troioarjii. in prostorih, določenih samo za pešce. Torej, previdnost m rei! Glas iz občinstva. — Pred par dnevi je bilo videti v neki ulici v Gorici cestnega pometača, ki je vršil svoj posel, pospravljanje raznih odpadkov in s tem združeno pometanje ob taki uri. v kateri je veliko občinstva na ulici. Mož je s svojo metlo zapravljal prah, ki je bil pasantom prav neprijeten. Ali ni v jutro časa, da se opravi pometanje? Vreme se je sprevedriio. Solnee sije, gorkota pritiska, vrnila se je prava spomlad po tolikem številu deževnih dnij. Dolgotrajno deževje je bilo poplavilo več krajev, Soča je bila stopila čez bregove, iu v gradiščanski okolici vsled nastale povodnji po tovarnah niso mogli delati. Sreča v nesreči. —- Dne 3. t. m. se je peljalo okoli šest mladeničev iz Gorice domu v Kostanjevico na Krasu. Na Velikih Rojcah so pasli ovce, ki so bile čez vso cesto razkropljene. Ko je konj prišel zraven ovac, se je zaletel z vso močjo v cestni jarek tako, da so vsi mladeniči čez sprednji del voza padli. Sreča je vendar bila, da so vsi zdravi spet na voz stopili. — Zatorej, .pazite ob cestah, da ne bodoče drugi v jarku ležali, .ki bi pa^morda-fd&Hie vstali. Zahvala. — Podpisani se* zahvaljuje vsem svojim častitim odjemalcem, posebno pa častiti duhovščini, ker so me tako požrtvovalno podpirali od lanskega leta, t. j. od 22. marca 1897., od katerega časa dalje mi je prinesla ta podpora dosti dobrega sadu. Iskreno sem hvaležen in nadejam se tudi za naprej naklonjenosti do mene. V spomin 22. marca 1897. podelim znesek gld. 5 za <Šolski dom«. Bilježim se udani: Ivan Do m i cel j, trgovec v Korminu. Zahvala. — Za ureditev prostora okrog spomenika A, barona Cehovina so nadalje podarili ti-le gospodje: 2 gld. A, Zlobec v Krajni vasi, gld. PaO J. Bekar, kurat v Skopem, po 1 gld. Ivan Može v Vipavi, J. Kodre župnik v Sv, Križu, Katarina Zega v Koprivi, K. Cigon kurat v Vojščici, A. Živic v Skopem, J. Kos, kura! v Brestovici, A. Korsič, učitelj v Stjaku, 50 kr. Alfons Poljšak, kurat v Št. Tomažu. Za podarjene prispevke se s tem podpisani najtopleje zahvaljuje »C e r k v e n o-s klado v ni od bo r". V Bra niči, dne 1. aprila 1898. Listnica uredništva. — G. P. Š —i v Č. Prihodnjič. Dosedaj ni bilo prostora. — G. R—a v Ur. na Kranjskem: Dostavno tak dopis, kakoršen ste nam poslali, smo či-tali že v drugem slovenskem časniku: za to ga ne moremo porabiti. Ako poročali' več listom, treba tekst spremenili. •»Gospodarski hhU št. :i. iu \>. je priložen današnji številki. — Pripominjamo, da ga prilagamo !e naročnikom v dežel i, niti v Gorici ga ne moremo dajati vsem, ker ga dobivamo od c. kr. kmetijske družbe vedno enako, število *Sočinih» naročnikov pa rasle. Radodarni doneski. /rt „tiloijiM* zavodi:: Biojelo upravništvo: Neimenovani dal pri »Rejdorju* v Bovcu 1 gld — Temu dodali: Bejder 50 kr.. Ilinko Mlekuz 10 kr., Jože Kotel 10 kr., šlelV.u Pmlgornik iz Ce-povana 10 kr. Po društvenih poiožr.iealt prišlo udnine : Andrej Bratina trgovec v Sv. Križu Vipavskem 50 kr., Andrej Klemecič posestnik iVtolam 50 kr.. župnik Alfonz Poljšak 50 kr. udnine in 1 gld. za zavode. — V š earjah pri Ajdovščini plačali udnine za leto 1S98.: Filip Poljšak, Franc Grimtar, Ivan Kavs (stari člani); na novo so pristopili in plačali: Vm-eenc Poljšak, Jožef Poit,Sak in Albin Gruutar. — Josip Kosec, kurat v Novakih 50 kr. Za »Selški dom": Gospod Ivan i) o 1 j a k mizarski in strugarski obrtnik v Solkanu, zglasil se je kot usta.-iovnik «Šolskega doma«, položivši ntrratu 100 (sto* goldinarjev. Požrtvovalnost tega slovenskega obrtnika bodi v spodhujo šu vsem onim premožnejšim krogom, kateri se še niso odločili, da bi položili svoj milo-dar na oltar domovine, — Kot uslanovuik s prispevkom 100 gld. se je dalje oglasil pri nas tudi gosp. Ivan Reja, krčmar „Alla co-lomba" za vojašnico v Gorici in vplač.d dalje 5 gld., (vsega doslej že 15 gld.) Ta plemeniti čin družinskega očeta, ki s;1 bori za vsakdanji kruh, bi moral pač biti v spodbudilo mnogim r o d o I j u b o m, ki so le malo žrtvovali ali pa veliko premaio. (Vsakdo naj popraša malce — svojo vest!) — Na občnem zboru »Slovenskega, bralnega in podpornega društva" nabral Ivan Reja H gld. — Zaloga vrhniškega pivu v Gorici 5 gld. ~ Kirol Drašček v Gorici 10 gld. — Fran Marušie iz Solkana 3 gld. — Miha Bizjak iz Trsta 2 gl;l. — Župnik Frančišek Kranjec v Šmarjah 2 gld. — štirje Primorci, dva Kranjca, jeden Štajerc (z eno besedo: vsi Slovenci) nabrali v Bratinovi gostilni v Ajdovščini gld. 3*50. — V gostilni A. Vodo-pivea v Kamnjah zbrali narodni somišljeniki S gld. — Rodbina Ilausncr-Dek!ev&l namesto venca na krsto pokojnega Kanclerja 10 gld. — „Goriška tiskarna* 5 gld. Zamorec p o ž r I r V gostilni pri «Crnem orlu* gld. 4'53. — V •;.-»stilni lile 1. lehrunrijn.....137* tekom meseca...... HKI Draštyene vesti. Društvo »Šolski dom" je imelo v sredo 6. t. m. izreden občni zbor, v katerem so se društvena pravila nekoliko premenila, oziroma popolnila. — Društvenik ali društ-venica more postal* vsakdo, ki plača na leto vsaj 1 krono; do zdaj je znašala najnižja udnina 1 gld, na ieto. — Društveniki in drnštvenice »Šolskega doma" bodo imeli enake pravice in dolžnosti; drnštvenice bodo imele vrhu tega v odvisnosti od društvenega odbora svoje posebno načelništvo kot ženski oddelek „Šolskega doma". — Načelništvo ženskega oddelka bo sestavljeno iz petero odbornie goriško ženske podružnice družbe čil papež svojima zastopnikoma v Španiji in v Ameriki, naj uplivata kolikor mogoče, da se razmere ublažijo in da ne pride do prelivanja krvi in velikih stroškov. . Število deležev Priraslo deležev Odpadlo , Šieulo deležev dne 1.1 vplačanih deležev do |. mara Svola vplačanih d»le?,cv dim 1. aprila . i»t!SI7-70 Svotu podpisanih deležev (>o Htlll krm 1. marca............ dne m.uiit)- Predujmov je 1 Ho i/pl.uanih dne 1. iiini Priraslo tekom meseca....... Odplačalo......... •a 78 T-li.Hii mene.:.', prosilo je &VI pro.sitelj z., predujme v v.n-sku......' Itovolilo se je v muv:-u...... ^•IA*«" ........ . 17<>:$!HK18 . 12.V2.V.I--. Hranilne vlope so znašale dne !. marca Vlo/i! t se je lokom meseca .... Izplačalo „ „ ", .... oSli:i!2-2\'t2 . 20O77-— :-mo- Stanje hranilnih vior dno 1. aprila . v 77 knjižicah povprek po 10^i» kron 7.1 vin. fiotovine v !>laj.:ijn;ei dne 1. marca . >;vota prejeuikov Lokom mesca . . . „ izdatkov , „ . . . L517-2!» . :s:>87i-70 . 3o0*2'07 hlagajniei dne I. april . Denarnega prometa hlaprajmee od dne 1 Hranilne vtopc ohretnj vračajo se v en ali v ni vred po .lopovom. P. > se obrestujijc po .Y7i ponedeljek oh Sesti tu 7.r»S01-Ofi j.»se p« **/,*.-Pre. ičledenskih ohrokilt z sojila na krajši cas na ';». -Sejaravnateljstva Razgled po svetu. Wolf in Selioncrer sta pred državno zborskim zasedanjem ob vsaki priliki na shodih po raznih krajih navduševala nemški narod, naj zahteva svoje pravice t. j. prevlado nad Slovani in pa nemški državni jezik. Seme, katero sta sejala, gre v cvetje. Nekr-levc- nemške stranke so se sedaj držale, koliko toliko, mirno ter niso bile prav unele za obstrukcijo. Vsled lega pa je že nekaj njihovih členov izgubilo svojo veljavo pri volilcih in sploh v nekih delih nemškega na-oda. V Gradci so imeli zborovanje, na katerem so se govornik dr. Godi in poslušalci odločno protivili nagodbi z Ogersko ter ob jednem udrihali po nemških nacijonalcih, zlasti po Steinvvender ju. Dasi ga je dr. Hochenburger brani! in svojo stranko, ni opravil nič. Upili pa so «IIeil» Wolfu in Schvinererju. V Hebu pa so demonslrovali proti nemškoliberalncmu poslancu Schuckerju. Ogerska ima največ dolga. Kakor poročajo, odpade od javnih in privatnih dolgov na Danskem na jedno glavo po 35 gld., na Nemškem no o2, v Srbiji po 71, v Rumun-ski po 72. v Rusiji po 80, v Belgiji po 138, na Francoskem po 242, na Ogerskempa po 41 1 g 1 d. na posameznega človeka. To je treba vedeti sedaj, ko se obnavlja nagodba. Španija In /Jcdiii,|e;u» amerikanske države. —• Vse časopisje se bavi s tema dvema državama in zanimanje za nje je naraslo, odkar poročajo, da bo posredoval sam papež med njima, da se razpor poravna po mirnem polu. Toda tu se cepijo poročila na dvoje. Eni listi trde, da je posredovanje dognana reč ter da ste s tem posredovanjem zadovoljni španska vlada kakor tudi ona zjedinjonih amerikanskih držav, drugi pa sopet pravijo, da to ni res, pač pa je naro- Razgled po slovanskem svetu. Pravica se je maščevala. Strah Hrvatom in Slovencem po Istri je bil Marti-nolich iz Pulja, ki je kol strasten političen agitator sovražil vse, kar je hrvatsko in slovensko. On ima na svoji vesti veliko človeškega gorja, neumorno je delal, kjerkoli je mogel proti slovanskemu življu v Istri, sedaj pa ga je zadela kazen. Okrožno sodišče v Rovinju, katero je sedaj bivališče njegovo, je razpisalo konkurz na vse imetje tega italijanskega agitatorja in tisti uradni i-ažglas je objavljen v onem jeziku, kateri, je fcrtil Martinolich prav tako, kakor ga more črliti le renegat. Razglas je pisan v h r a t s k e m jeziku. Da je bolje spoštoval svojo materinščino, bi se mu gotovo ne godilo tako. Njegova tiskarna, ki je tiskala oni strupeni „G i o v a n e P e n s i e r o", je pa prišla v — n a š o roke. Kaj pa, ko bi se danes nli jutri tiskala tNaša Slogo* z istimi črkami, s katerimi je Martinolich blatil Hrvate in Slovence? O — «slučaji usode*. Na Reki so našli na pogorišču skladišč o katerem smo že poročali, velikanski meteor, ki je ležal v jami, 3 in. Široki in 1 m. globoki. Trdi so, da je užgal skladišča goreči meteor, kateri prepeljejo v Budimpešto za ondolni muzej. Na Hrvatskem kaj pridno zaplenjajo hrvatske liste. Madjarska vlada stika po vseh predalih hrvatskih novin ter išče, kje bi kaj požrla. Za vsako malenkost se listi konfisku-jejo in še celo leposlovni niso več varni. Tako je zadela sreča zaplembe tudi jVionac" od 2r poro"ala slavnemu obeiustvu v Gorici m na deželi, svojo novo urejeno pflajalnico jestvin. Francoski Cniriiae. piislui kr.iuj-ki hiinje\ee, dniuari er1'"lru".'.' vTi. '"iniki. "'^iiullaj.t.-i- ' Id;^... I'omreži,;! o,",,;, in po /.u.er.u een.il.. Z n.lli.uii.i ».poSiovanj-m Kopač & Kutin 7.; triroua \ Senieniški ulit-i Št. 1 v hiši, kjer je ..Tis:o\sU-obilna zadnja'-. Podpisani naznanja p. n. občinstvu v Gorici :n na deželi, da je otvoril podružno prodajalnica z jedilnim blagom v ulici Parcar št. 10 v Podturnu. Priporočajo* kolikor svojo glavno trgovino v Tržaški nliei št. 4 tolikor svojo podružnico, naznanja z vsem spoštovanjem 105 X* -2 udani Ambrož Furlan, trgovec. P. ESraščsfc trgovec z jedilnim blagom v Stolni nliei *t. 3. v ti urici priporoča se p. n. slovenskemu občinstva v 01 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in Metoda. jLela 1881. v Gorici ustanovljena tordka E. Riessner, y Kunski nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) pnooroea p;•(¦,'. dnliovSriui in slavm-mu .»l.rin-l \ u >v..j.» la»!no iz.!.-|..valni.-o um-luib ev.-tlie za VMiko-vr-!iie (¦.¦rku-n- polr.-be. Ima veliko zalogo na-ndi-tiili veta-v. za rmUašlt polivbe. lojeno i-V.-.V iid.. vse ,-o /.m.-ini eeiii. Naionl* Za de/.eb» izvršuje Io.-ih. iu M.ii.Ino. Priponka slav. obf-iiedui tudi svojo (S. el.) li-l.aino .ik i:a jielilo. ll' .el.) Škropilnice proti peronospori (pouuvljeiio jm Vei »reloii M-a.ivi). P.aker ji- Ud iu sveM Z.di-lke ivahcM - ' J" »Iji U-.iiiik.-i. u>r- Cena .je zelo nizka. -»® Stroj za žvepijanje sodov \r. i-inkam-jta železa. Priprava za obvarovanje ihiiipred ple-nobo iu eikanjei pri lorenju iz soda (kan). Si \\\ Meb za /.ve|iljiinje arrozilja raznili --i-litni.v. Cevi iz (,'inue za rNUh«»tiMin> Škropilnice. V. 4s «.t Sprej.-ndje v pi.p-avljunj,. v.-.knvr^l.....Iril^e ;kro|>ilniri I-aknr ludi piv\zcma vsa dnijra v klepaiskn obrt spadajoča deli Cule er in 350 krat slnj'5'ncg0 sl!U,kor' ' k°-Cukerin Skir?! ffrt U080'Iadkor'l k0- dllcRrill vr,mmu paStilah, 1 komad 1 kr.— %#UI%CI III razpošilja s povzetjem najmanj 1(11) S. 84 Jo—C komadov P. 31 M-4 JINDftlCK VOJTfiOH, Nuslo-Praha. giVr» P-eprodajalcem veliki odbitek. "-%Q| noji. kaie jemal, Podpisani priporofani svojim p. n. odjemaleem > poselmo dobro uležano mareno pivo olj^e kakovosti v sodčkih in steklenicah, re so polnjene v tovarni sami. Proseč p. n. od-•e. da se ¦/, -zaupanjem name obraiajo in si ol>i;uo minira/), za^olavljam najločne^šo po- Z f litn spostovanjor Kavfl« i St. 8. v fioiii-i C. kr. ^Jf& privileg, krojni aparati. Gdinu slov. zaloga dežnikov, solčnikov in rokavie za dame gospode in uradnike. M. POYEBIJ krojaški mojster in iruovec h Borlcl na Travniku v hodniku in v I. nadstropju v ii. št. 22. l!o::ata ,1 M; >\ih 'Mrl. p,.|i|a, v-.e|| priprav za ni>|e|vl-za vsaki letni čas. - lila^o s- pi-laja tudi na n,-ter in sieer le v prvem nadstropju. Sprejemajo ne naročila za izdelovanja raznih oblek ii.ii- II- lit UOVeJM |.„M|i. lova bOmsta delavnica v ulici Morelll št. 17. v Gorici. Velika zalo-a kotlov w>h ^Cji\rst. iiakei Kcckii-t V piti- seali in kotli /a žganje fr.m eoskesislenie. S.irupiliiicc proti peruiHispuri, za^olovljene so-lidia^li in to^iio-sli.Spri-jeiiiljejo se vsakovrMlia v kollur-kn stroko spailajoca dela, kakor tudi nikliranji sabelj, dvokolrs itd., in sicer vse po tiik;nili i-imiiiIi. tl.i se in> boji lekmovatija. Prosi se, zapomnili si ulico in Številko liisc. Za obil.i naročila se priporoma udani A n.-. i ,K..m,. j lll.i^.. /... \ .».il;r. : |,„In -line Mlkllje od dia/i-luNi '.arv I^kn l-ldeki- XI. 10. M- ll--'"' za mei.-r in -1.1. !fr talarje. Ida kakor ludi '.'-.'¦nal illlke iu V-ll /el. .-o n vi.lne (!v dai.'o za uuitoru -. itd. itd. razpi kot i-ei-liia iu s do>kin^. |.|..u.. z.i /ui<- in z, ....Inij.Le iiii;:arnl iu elieviuls, e linam-ue s!raze ii: sjlja po ti.v.u-niAkili TcmSfBoaKiesel-Aii]|jof v Brnu (Briinn). \':'.nvr\ /w', Pozor! P. ¦»• !.!.i-o d, nili-oei ii!"^ Auiliof- v li resni uili t r.s bal i-.j iu frauko. P 1. olirilislvo i.piiž-liiui miio-i) eeu o pri prekupuv; -nit (ISriiitu) ra »vni-uišltili eena a. liojeira kroja »ciljalve po uzoivili. iirja so ii.im.1hio. da ¦jo. ako se direktno lei»i Piriua Kiesel-j„.;.lja vsl Idaro p.. ! i liro/, dodal ka ra-i dobivajo. IU 1J iSa zalit^vjuijc ;,. pošiljam zastonj j in franlvo velike1 ! iIiist!,oviino co- j liiki1 ur, verižic. ! zlatenine, doiovc up in orodja za j izdelovanje ur. ij . Pa m in, Krakjui, .Strutlom N. 1H. : lauovijetio ]. [S."i-2. 77 1*J —1» : 'Sfsfftf^f Zaščitna znamka: SIORD. A*L-A-jA»A" ' " UMIK GAP3IGI COMPOS. iz Riehterjeve lekarne v Pragi nripo/aatio kot uvrsfno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr.. 70 kr. iu I gld. se dobi po vseh lek-ainah. \aj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vodu« k* v oriir. steklenicah 7. našo zaščitno znamko, s „Sidromf( namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno •e 2S-—is znamko. Fo^ Ricliterjeva lekarna „|iri zlatem levu" \r\} v PRAGI. LW>