Poštnina plačana v gotovini Leto LXVIL, št. 18? avgusta Česa i i OfENSK Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje ni praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, veo ji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25,-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Junaka stratosfere na poti v Ljubljano Prof. Cosvns in van der Elst sta dovršila odpremo balona in gondole — Na povabilo belgijskega konzula dr. Dularja se danes proti večeru pripeljeta v Ljubljano — Svečan sprejem pred magistratom Prof. Cosvns bo govoril po radi- Ljabjana, 20. avgusta. Mala prekmurska vas Ženavlje, ki šteje vsega okrog 400 prebivalcev, je postala preko noči svetovno slavna. Vsi današnji svetovni Usti ga omenjajo in pri tem tudi obširno pišejo o Sloveniji, ki tako uspešne reklame še ni doživela. Zahvala za to gre srečnemu naključju: V soboto zvečer je pri Že navijah v Prekmurju pristal Cosvnsov stratosfera! balon. Vest o tem se je z neverjetno naglico razširila po svetu. Ljubljanska poštna direkcija z vsem svojim osobjem, zlasti pa poštnimi nameščenci v Prekmurju, je prestala hudo preizkušnjo. Ves včerajšnji dan in vso noč so peli telefoni in brzojavi, ki so prenašali poročila iz Petrovcev v Prekmurju v širni svet in iz vsega sveta neštevilne čestitke obema Prof- Cosyns v gondoli pogumnima znanstvenikoma, A velikim dnevnikom in agencijam evropskih držav, kakor tudi za Ameriko, so bila v teku nedelje do pozne noči oddana poročila iz uredništva »Jutra«. Pristanek Prebivalci prekmurskih vasi Dedonci, Že tanci in Žena vije so v soboto zvečer okrog 19.30 opazili, da se-je pojavil okrogel balon, ki se je polagoma spuščal vedno niže in niže ter je nad Ženavljami plnl že tako nizko, da se je gondola skoraj dotikala streh. Vse je vrelo skupaj in z zanimanjem sledilo počasnemu kretanju balona. Id ga je zanašal lahen vetrič proti jugovzhodu. Ko je balon zašel nad polje pri Goričkem, je bil samo še kakih osem metrov nad zemljo. Tedaj sta letalca iz gondole vrgla najprvo eno, nato pa še dve debeli vrvi. Ljudje so takoj razumeli, da hoče pristati. Z veliko vnemo so prijeli za vrvi in vlekli balon k tlom. Tedaj se je odprla zaklopnica na gondoli in prof. Cosvns se je pojavil na odprtim. Videla se je seveda samo glava. Z gestami je dopovedoval ljudem, naj se malo umaknejo, da vrže sidro. Bes se je takoj nato spustilo precej veliko tridelno sidro, ki so ga nemudoma pričvrstili. V 10 minutah je bil pristanek končan. Gondola je lahno sedla na zemljo, se malo zavrtela in obstala. Pristanek je bil tako miren, da na gondoli ni opaziti niti ene praske. Balon se je nagnil in ko je prof. Cosvns docela odprl zaklopko, je plin naglo uhajal. Balon se je vedno bolj krčil in v manj ko pol ure se je prazni obod sesedel na sosedno njivo. Balon je iz zelenkasto-rjavega svi lenega blaga, prepojenega z gumo. Na kraj pristanka je takoj prispela žendarmerijska patrulja pod vodstvom narednika Obilčnika, ki je prevzela skrb za red in varnost balona in gondole. Docela izmučena . • • Ko je gondola pristala, s« ie skozi odprtino za vstop izkobaeal mladi Cosvnsov spremljevalec van der Elst. Ljudje so mu pomagali pri izstop«. B3 pa je tako izmučen. Ou niti ni mogel stati na nogah. Sesedel se ie poleg gon- dole in takoj nato legel na zemljo. Razprostrl je roke, zaprl oči in obležal kakor nezavesten. Takoj za njim je izstopil prof. Cosyns, prav tako do skrajnosti izmučen, vendar pa ga je skrb za gondolo, odnosno aparate še zadržala na nogah. Ko je videl, da je poskrbljeno za varnost je tudi on utrujen sedel na zemljo in vzkliknil: »Mh\ počitek .. ^ Še poprej pa se je legitimiral navzočemu žendarmerijskemu naredniku Obilčnikn. Pokazal mu je diplomatski potni list, vidi ran od vseh evropskih držav s priporočilom, da mu gredo oblasti v primeru pristanka v vsakem pogledu na roko. Prof. Cosvns govori samo francosko, vendar pa se je dokaj lahko sporazumel z domačini. Nekateri med njimi so bili namreč zaposleni kot sezonski delavci na Francoskem in so se kolikor toliko naučili jezika. Prof. Cosvns je bil tudi nad njihovim skromnim znanjem jezika zelo vzradošcen. Najprvo je prosil za prenočišče. »Samo malo slame m strehe prosiva, strašno sva utrujena!« V tem je žeprihitel na kraj pristanka šolski upravitelj g. Skerget, ki je obema znanstvenikoma rade volje ponudil gostoljubje in ju odvedel pod svojo streho. Med tem ko je njegova žena odklepala stanovanje, sta utrujena junaka stratosfere sedla na stopnice m zadremate. Spravili so ju v sobo, kjer sta se za silo umila, popila samo skodelico čara »brez« in takoj legla spat. Prevoz balona in gondole v Petrovce V nedeljo sta bila pa že ob pol 7. na nogah. Seveda je b*la njuna prva skrb pospravljanie balona in gondole. Ponoči je bil naliv, zaradi česar se je balon premočil. Na srečo pa je bD v nedeljo solnčen dan in so ga lahko posušili. Zaradi nerodne lege balona na zemlji pa je vdrla voda tudi v notranjost tako da ga ni9o mogli posu "ti drugače, kakor da so balon prerezali na polovico in nato obrnMi. Že včeraj so gondolo in balon na treh vozovih prepeljali iz Ženavlja v Petrovce in jih spraviti* v šupi pri tamošnjem poštnem upravniku, čegar gosta sta nato bila oba znanstvenika. Naval radovednega občinstva, še bolj pa novinarjev, ki so pridrveli z vseh strani, je bil tolikšen, da sta se morala Cosyns in njegov spremljevalec naravnost zabarikadirati v svoji sobi, kjer sta pozno v noč pregledovala številne brzojavke s čestitkami z vsega sveta. Po dobri večerji, ki jhna jo je pri redila gospa poštarjeva, sta legla okrog pomoči spat m sta vstala danes šele okrog 9. ure, okrepčana, čila in zadovoljna. Danes so balon in gondolo odpre- mili na železniško postajo v Petrovcih, kjer sta že bila pripravljena dva vagona za transport. Prof. Cosyns je osebno vodil natovarjanje in je strogo pazil, da se ne bi kaka stvar poškodovala. V en vagon so naložili balon, v drugega pa gondolo, ki so jo z vseh strani dobro zavarovali in obložili s slamo in vrečami, da se med transportom ne bo poškodovala. Tovorjenje je trajalo vse dopoldne in bo končano šele v prvih popoldanskih urah. Prof. Cosvns je sam vsako stvar posebej zapečatil. Vse delo pri od premi balona so film ali. Povabljena v belo Ljubljano Prof. Cosvns in njegov spremljevalec sta nameravala takoj po odpremi balona in gondole odpotovati v Bruselj, kjer ju seveda tudi že težko pričakujejo. Neprestano brni telefon in brzojav in sprašuje po njunem zdravju in stanju. Odgovori, ki jih dajeta, so zelo povoljni. Oba sta zadovoljna in naravnost presenečena nad postrežljivostjo naših oblasti in naših ljudi, ki jima skušajo ustreči kar najbolj mogoče. Seveda pa v Prekmurju ni kaj posebno pripravljeno za sprejemanje takih gostov, toda Cosvns in van der Elst nista nič izbirčna. Zato se počutita prav domače. Svoj odhod v Belgijo pa sta morala odgoditi. Ljubljana kot prestolnica onega dela naše države, kjer sta pristala, si ni pustila vzeti časti, da ne hi junakov stratosfere pozdravila v svoji sredi. Potegovali so se za to tudi Zagrebčani, vendar pa sta se Cosvns in van der Elst odločila za Ljubljano, da se tako oddolžita za gostoljubni sprejem. Belgijski konzul in komisar ljubljan-ljanske radio postaje g. dr. Dular se je danes dopoldne z avtomobilom odpeljal v Prekmurje, da ju pozdravi in pripelje v Ljubljano. Spored sprejema V Ljubljano bosta prispela okrog 20. in jima bo prirejen svečan sprejem. Odlična in redka gosta bo pozdravil pred magistratom v imenu Ljubljane in vsega prebivalstva župan g. dr. Puc, navzoči pa bodo seveda tudi predstavniki drugih oblastev in ustanov, zlasti univerze itd. Ves sprejem in pozdrav bo prenašala ljubljanska radiopostaja. Pred magistratom bo imel prof. Cosvns tudi kratek govor po radiu o svojem poletu in o svojih uspehih. Njegov govor, podoben najbrž v obliki intervjuva z direktorjem dr. Tavzesom, bodo prenašale vse večje evropske radio postaje. Vse belgijske radi o-postaje so se že dogovorile z ljubljansko zaradi priključka. Po oficieinem pozdravu pred magistratom bo na čast gostom priredil ljubljanski AaroklnJb v prostorih Avtokluba Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt. te, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Racun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani s t. 10.351. rjrad DGtatan. Lem van der Elst v Kazini intimno večerjo. Govore na tej večerji bo prav tako prenašala ljubljanska radi o-postaja. V Ljubljani vlada za prihod Cosvnsa in njegovega spremljevalca seveda izredno zanimanje. Spodobi pa se tudi, da dostojno sprejmemo in pozdravimo oba junaška učenjaka, ki sta tvegala življenje, da bi obogatila znanost. Pozivajo se zlasti viso-košolci in vse znanstvene ustanove, da se sprejema udeleže v Čim večjem številu. Edina izjava Posebno zanimanje vlada za pristanek stratostata v novinarskih krogih. V teku včerajšnjega dne je prihitelo v Prekmurje gotovo 100 novinarjev in to ne samo od vseh večjih jugoslovenskih listov, marveč tudi zastopniki vseh sevtovnih agencij in vodilnih listov. Včeraj so Cosvnsa in van der Elsta naravnost oblegali. Bila pa sta tako zaposlena z pospravljanjem balona in gondole, da jih nista mogla sprejeti. Edino »Jutrov« m obenem naš poročevalec je bil posebej odlikovan. Le njega je sprejel in mu dal izjavo, ki io je objavilo ponedeljsko *Jutro«. Pri drugih novinarjih je to zbudilo seveda veliko zavist. Zato so oba znanstvenika ohlegali vse popoldne in še v noč. Cosvns pa se le ni hotel udari in se ie v svoji sobi zabarfkadi-ral, da niso mogli do njega. $e le za danes je obljubil izjavo o uspehu in rezultatih poleta. Vsa Nemčija: da Pri včerajšnjem ljudskem glasovanju je dobil Hitler 90 odstotkov vseh oddanih glasov — Veliko pa je tudi število onih, ki so glasovali proti Pariz, 20. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina: Začasrri izid včerajšnjega plebiscita je tale: Vpisanih volilcev 45,204.667; oddanih glasov 43,678.216 ali 95.7%. Z »Da «je glasovalo 38,124.034 volilcev ali SQ.QnV: z »Ne« pa 4,252.480 ali 10.1%. Neveljavnih glasov je bilo 868.543. Pri volitvah 12. novembra 1933 je glasovalo proti samo 2 milijona volilcev. Pri včerajšnjem plebiscitu je to število poskočilo na 4 milijone. Plebiscit kot tak pomeni osebni uspeh Hitlerja. Dosegel je malone 90% glasov. Poudariti je treba, da se je opozicija proti režimu pojavila samo v velikih mestnih središčih, v katoliških pokrajinah in v velikih delavskih predmestjih. Tod je delavska opozicija dosegla ponekod do 25%, To je izredno velika številka za diktatorski režim. Pariz, 20. avgusta. A A. Današnji pariški jutranjiki ugotavljajo, da včerajšnji plebiscit v Nemčiji ni prinesel njegovim organizatorjem sadov, ki so jih pričakovali. Včerajšnje glasovanje ne dokazuje ničesar. Prav tako pa tudi Hitlerju ni povečalo njegove moči. Diktatorju Nemčije je včerajšnje glasovanje še zmanjšalo njegov ugled, pravi »Petit Parisienc. »Journal« smatra, da so nacisti doživeli razočaranje. Doživeli so, da se katoliške vrste zopet zbirajo. »Echo de Pariš« je mnenja, da je vodja nemške države izgubil igro. Plebiscit je bil zanj važen, da mu poveča avtoriteto, pred inozemstvom. >Petit Journal« ugotavlja, da se je v velikih mestih in v katoliških središčih pojavila močna opozicija. ^Le Mat in« pa smatra, da si je Hitler okrepil svoj položaj in da njegova moč še ne peša. »Fi-garo« pravi, da se bo nemški narod čudil, odkod je njegova manjšina vzela pogum, da tako odločno nastopi proti sedanjemu režimu. Včerajšnje glasovanje je Hitlerja dokončno vrglo v naročje državne brambe, >Populaire« se veseli, da se je 5 milijonov glasovalcev izreklo proti diktaturi. »Nouvelle« pravi, da je nemška diktatura razgaljena in da bo mogla v do~ glednem času pasti. Miklas bo odstopil? Njegov naslednik naj bi postal Starhemberg 1 Iđmđtm, 19- avgusta d Tu so se pojavile vesti « Dunaja in rimskih virov, po katerih sta podkancelar Starhemberg in MussoHni sklenila pregovoriti avstrijskega zveznega predsednika M i ki asa k ostavki. Kot kandidata za avstrijskega zveznega predsednika imen »Mejo Starhemberga samega tm — " - - - - * - - v v zvezi s tem se pojavljajo oopet vesti o nameravani rapre-membri uatave " - "* v » w t Se nad loo obtožencev samo na Dunaju Dunaj, 19. avgusta, č, V četrtek m petek ie bilo oddanih v sodne zapore na Dunaju 137 narodno - aocialdstičnih upornikov, ki so sodelovali pri napadu na urad zveznega kancelarja. Policijska preiskava gre sedaj za tem, an naj se vei uporniki postavijo pred vojaško sodišče ali pa vsaj deloma odpošljejo v koncentracijska taborišča. Če bodo postavljeni pred sodišče, bo treba sestaviti več sodnih senatov, da bi se razprava proti obtožencem pospešila. Vse dr. Rintelena zaplenjeno Dunaj, 20. avgusta. AA. Avstrijska vlada je zasegla premoženje bivšega avstrijskega poslanika v Rimu dr. Rintelena. Zmlanttl mu je tudi 'j^CA""* baačne ra- čune pri dunajskih zavodih in njegovo vilo v Gradcu z vso opremo. Vodja javne varnosti na Štajerskem je izdal sklep, s katerim nalaga voditeljem nacionalno socialističnega prevrata povračilo škode. Viktor Sessler, veleposestnik v Kruegla-chu, mora plačati 53.000 šilingov, inž. Franc Pichler, posestnik električne centrale v Weizu pa 103.000 šilingov. Preokret med velenemci Dunaj, 19. avgusta. AA. Stranka ve lenem cev je pozvala svoje člane, naj vstopijo v avstrijsko patriotsko fronto. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2396.— — 2312.31, Berlin 1330.69—1341.49, Bruselj 798.02— 801.96, Curih 1108.35—1113.85, London 170.53—172.13. Newyork 3329.11—335737, Pariz 223.99—225.11, Praga 140.95—14131, Trst 291.01—293.41 (premija 283%). Avstrijski šiling v privat. kliringu 8.02—8.12. INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.21, London 15.42. N«w York 302.625, Bruselj 72, Milan 26.30. Madrid 41.90. Amsterdam 207.25, Berlin 120.25. Dunaj 56.90. Praga 12.7250. Var« šava 57.90, Bukarešta 3.06. Stran 2. >SLO VENSKI ff A ROD«« dne 20. avgusta 1934 Stev 187 Krasno planinsko postojanko smo dobili svečana otvoritev Skalalkega doma na Voglu M je i spremenila v prisrčno planinsko slavje Ljubljana, 20. avgusta. Za planinsko svečanost na Voglu, otvoritev Skalaškega doma, je vladalo 2e prejšnje dni med planinci in domačinj izredno zanimanje. 2c v petek se priSli mnogi na Vogel. V soboto so pa bili vsi avtobusa prenapolnjeni. V soboto so ostali nekateri v Bohinju, kjer so prenočevali, mnogo jih je pa prispelo na Vogel, kjer so dobili prenočišče v novem domu in v planšarskih kodah na Spodnjem in Zg. Vogki. Knezo-sikof dr. Rozman je prispel na Vogel v soboto avečer ob mraku. Pozdravila sta ga dva najmlajša planšarja v narodnih nošah. V mraku so zagoreli kresovi na Pršivcu, na P5mci nad Uskovico, na Rudnici, na Voglu in v dolini ob Bohinjskem jezeru. Ob 10. je Vogel zazarel v umetnem ognju. Visoko pod nebo so letele rakete raznih barv, da so nad domom deževali utrinki v čarobni lepoti. Dom je bil razsvetljen z lampijond. Spuščali so tudi tako zvane ognjemetne rakete, da se je spuščal ogenj v slapovih nad Voglom. Končno so razsvetlili dom z bengaličnim ognjem. Ena stran je bila rdeča, druga svetlozelena. Obe barvi sta naj4epse harmonirali. Iz doline se je nudil na Vogel nepozaben pogled. Ker je bdi «Li bengaličnega ognja točno napovedan, so opazovale iz doline razsvetljeni Vogel velike množice. V Bohinju je bilo mnogo izletnikov ha5 zaradi tega. Razsvetljeni Vogel v čarobnih barvah so opazovali celo do Nornnja. Na Voglu je bilo zvečer okrog 130 ljudi. Včeraj zjutraj je bil silen naval na Vogel. Ves čas so prihajali turisti in domačini v nepretrgani vrsti na vrh. Med njimi so bile celo gorenjske grče s sedmimi križi na hrbtu, očetje Ln mamice. I« Ljubljane jih je mnogo prispelo z vlakom, pa feudi z avtobusi in zasebnimi vozovi. Na zapadni strani doma je bil postavljen oltar, okrašen s planinskim cvetjem, planikami, rodendro-nom in encijanom. Ob 10. je imel škof maso. Pri evangeliju je imel kratko pridigo in med njo je naglašal, kako lep je planinski pokret, ki približuje ljudi veličastju m lepoti stvarstva. Na planinah se ljudje poplemeniti jo ter prihajajo v dolino prerojeni v silni naravi. Med mašo je pel izredno lepo ter dojemljivo bohinjski mešani zhor pod vodstvom prof, Janka Ravnika. Po masi je pozdravil goste in zastopnike častni predsednik TKS prof. Ravnik. Prečital je pozdrave ter čestitke, in sicer med drugimi predsednika Zveze planinskih društev dr. Tominška, nestorja našega alpinizma dr. Turne, urednika planinskega vest-nika dr. Jos. Tominska, hrvaškega planinskega društva »Sljeme« in drugih. Pred- t vsem je pozdravil škofa dr. Rozmana, dr. ; Marna kot zastopnika banske uprave in načelnika Zveze za tujski promet, dr. Gra-sellija kot »aitopnika mestne občine ljubljanske in župana dr. Dinka Puca, bistriškega župana Mavrica in srenjakega (Srednja vas) Hodnika, predsednika SPD dr. Jos. Pretnarja, Tomaža Godca, predsednika bohinjske podružnice SPD in zastopnika savinjske in jeseniške podružnice TKS. Opasal je zgodovino nastanka Skalaškega doma. Ko se je začela pri nas gojiti zimska alpi-niatika, ni bilo za njen razvoj nobene podlage, saj planinske koče niso bile pozimi oskrbovane. Skalaši so prvi začeli orati ledino. Že 1. 1923. so najeli na Spodnjem Voglu Heinricharjcvo kočo, ki so jo pozimi .zasilno oskrbovali. Večjega doma pa niso mogli postaviti, ker niso imeli sredstev, .^ele film V kraljestvu Zlatoroga je dal nekak temeljni kapital za gradnjo. In lani v juniju se je začel dvigat' dom na Rjavi skali. S skepso so gledali Bohinjci na gradnjo, češ. da bo dom odnese! prvi hujši vihar. Toda dom je izredno solidno zgrajen. Gradil je načelnik klubovega gradbenega odseka ing. H. Drofenik, ki je ves čas gradnje skrbno vodil nadzorstvo gradnje. — Dom je eno-nadstropen. Zazidana ploskev znaša okrog 100 kv. m površine, ki je idealno izrabljena. Dom je opremljen s toplovodno napravo in drugimi instalacijami. V imenu banske uprave je govoril načelnik dr. Mam. ki je izročil tudi pozdrave bana dr. Marušiča. Deia! je, da ban>ka uprava ve ceniti delo TKS ter da bo vedno tolmačil na pristojnih mestih, kako velik napredek pomeni nova planinska postojanka. — Dr. Oraselli je čestital Skali v imenu mestne občine in župana izražajoč veselje, da delavce Skale tvori je predvsem Ljubljančani, čestitali so še dr. Pretnar, Tomaž Godec in končno ie spregovoril ne-oficijelno insp. \Vcster. Prispel je na Vogel med sveeanostio predvsem, da prinese zanesljivo vest o Skalašici .Tesihovi. ki so o nji prejeli Skalami v soboto popoldne na Voglu vest. da se je smrtno ponesrečila in so bili povsem deprimirani. Niso vedeli, ali naj nadaliuiejo priprave, ali ne. Nesreča ni tako huda. kar je vse zelo razveselilo, da se je lahko razvilo pravo planinsko razpoloženje. Končno so zapeli pevci planinsko pesem »Na planine, na planine . . .« Vsi. ki so se udeležili slavnosti. so bili izredno navdušeni nad organizacijo prireditve in nad lepoto planinskega sveta. Mnogi se niso mogli ločiti od Vogla ter so ostali v SkalnŠkem domu. ki bo imel nedvomno vedno polno gostov Pavla Jesihova o svoji nesreči na Jalovcu Ima zdroMfeno koleno ter malenkostne praske po glavi in hrbtu. — Neumestno pretiravanje Ljubljana, 30. a\Tgorsta. Menda je nekaterim tjudero 2e prirojeno, da radi pretiravajo. Na vsak način booejo senzacijo, (prš tem pa ni»ri malo ne pomislijo, da -s svojimi fantastičnimi govo-rseaara co nepotrebnem zava\iaio ljudi, pri-Kidetim pa povzročajo težflce skrbi. iz planinske nesreče, ki je na Jalovem, v steni Travnrka dotetela v soboto dopoi-rtoe našo znano pdec&afko gdč. Pavlo Jes*-bovo, je nefodo napravi strašno tragedijo, ki je povzročila, da je v »oJpoto zvečer vsa LHJibiiana govorila, da se je Pavja Jeslbo-va smrtno ponesrečrla. Seveda so svedeli to tudi svojci Jesihove. ki so bili v nemalih *krireh na hčerko. Pavljt brat s© je v soboto zvečer oglasil v naiem uredništvu, d t b: dobfl točne vesti. Pozno zvečer sme dobMi točne podatke, ki ira so bili v ve-lfkem nas,pro1uu z jrovoricaimi, ki so se širile po mesrtaj. Jesihova je res po čudm&m naJaVučju pri plezanju padla in obležala na nol?ci v steni. Zlomiia si je nogo v kolenu. Ta poškodba ira ti! btta tako težka, da bi Jxgu>hi1a zavesi še manj pa, da b; bilo v nevarnosti njeno življenje. Mavzdic temu se je PavEn oče z vlakom tatkoj odipeilal v Kranjsko goro, ker je misli!, da mu prikrivajo resnico. Tam so mu povedali resnico in je takoj naročil svojemu strni, naij se vrne v Ljailbfl&ano Ln potolaži! mater. Pavlo .Tesifiovo so z a vtem r> Vilom prepeljali iz Kranjske gore naravnost v L.hrrv liarto v Leonšče. Davi ie odšel v Leonišče naš poročevalec, ki sa pa Jesihova ni hotela ta'koi sprejeti. Da pa prepreči nadaljnje širjenje neresničnih vesU ie kontno vendarle pristala na loratek razgovor. — Ne delajte, vas prosim, tab&ith senzacij. Silno mi je mučno, da se o tej stvari totSco po nepotrebnem govori. Bila je to pov^m običajna pian^nsika nesreča, k» se je že neštetokrat pnret*la in ni na nji pravnic senzacijortaineza. Prav rada bi poznala dotične turiste, ki tO te vesti razširi m vas zato prosim, da napišete tako. kakor se je v resnici zjrodik). Plezala sem s svojim tovarišem Lipovcem v steni. B'io je okoli 10. dopoldne. Jaz sem ir4ezaba klina odjkru-š*ti, najiprej eden, nato še dro*gi. Padla sem v loku okoli 30 m cloboko. Med padcem sem z ffla^-o zadela ob skalo in sem si pr" tem še rrrf^Ute: Oh. nič ne bo hudega. Moglo pa bi bfti huJSe. Gbležaia sem na polici. V desnem kolerm me je sfceielo. dnu-8Frh roškodb nisem čutfta. Lipovec, ki je menda z vrvjo ormiil padec, }< takoj spie-zal do mene. Kmalu je priplezal tudi miad Dunajčao, VValter po imenu, ki j« na počitnicah pri svoji teti- na Jesenicah. Slučajno je tud« on istočasno plezal v steni. Ko se je Li>povec prepričal, da me lahko pusti samo z Lhmajcanom, ie splezal po steni navzdol in odhitel v Tamar. Tam je našel Gregorca in tfa naprosi, da gre v Rateče telefonir»t na Jesenice po rešrfaio 1 ek s ped ioijo. Tako je balo in n:č drugače, je zjtrjo-vala Je;ihova. Ves ta čas je ostal VValter pri meni, in n"sem niti za trenutek izgubila zavesti. Reći moram, da v boijš: oskrbi ne bi moffla biti- Lipovec se je kmalu vrnil in prinesel s sebevj dve odeji, v kateri sta me zavla. Ponoči nas je sicer malo zeblo, vendar smo plezalci takšn li reči vajeni. BivakiraH smo v steni. Zjutraj je prišla rešilna ekspedicija jeseniških Ska-lašev, med njimi stari- prijateJii Miha Potočnik, Joža Čop, Mateivž Fre*hh in dntffi. Z obvezami, ki jih je dala na razpolago železniška postaja v Ratečah, so me obvezali, nato pa spravMi najprej na sle-me. da'lje na VirSič, odkoder me je avto pripeljali v Leonišče. Imam zdrobljeno koleno malenkostne praske na jflavi in rrnbtu. Zdaj čakam, da napravijo rontjffensko sliko. Morda bo potrebna operacija. Pojci em najlbrž v Gradec. Tdko je priirnvedovala Jesihova in še entkrat prosiila, da naj napi<šemo samo to in ničesar ne pristavmo, ker ji je poroča-nie H s tov zelo mučno. ŠOLSTVO — Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica 4) se pricno popravni izpiti dne 24. avgusta popoldne; natančnejši raxpored je nabit na Ofirlaani deski v veži šol. poslopja in se je točno ravnati po njem. Popravni nižji teč. izpit bo v ponedeljek 27. avgusta ob 8. Pismeni višji teč. izpit bo v torek 28. avgusta ob 8., uatni i%pit pa v sredo 29. avg-. ob 8. — Vpi*evanjft učen o©v v I. razred bo v soboto 1, septembra od 8. ure dalje v ravnateljevi pdBarni. Vpisovanje lanskih učencev v n do VTEL razr. bo v ponedeljek 3. septembra od 8. do 12. v lanskih učilnicah. Učenci s tujih zavodov se bodo vpisovali v TJ. in VTH. razr. v sredo 5. sept. od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni. K vpisovanju naj prinese vsak učenec lansko letno izpričevalo, izpolnjeno >Prijavokotlah<£ zagori ogenj, da se kopalci ubranijo sitnih ko- Mestni log ponoči. Da tudi ponoči vlada tam življenje, ne sicer tako razgibano kakor podnevi, a vendarle. V mraku že namerijo v to smer korake številni brezdomci. V Mestnem logu je vendarle dosti skednjev, šup in T^ilnih barak. Zdaj so te šupe polne sena in otave ter je spravljena notri tudi stelja. Kje najde brezdomec ugodnejše prenočišče, kje se počuti manj m a rje v in obadov. Iz ognjev pa se ne vali motenega? Nikogar ni treba povpraševati več smrdljiv m dušeč dim, ki ga dajo sveže veje, marveč z ognjišč lepo zadisi: kopalci pečejo krompir in prirejajo tam pravcate indijanske gostije. Najlepša v Mestnem logu so jutra. Komaj prisvetijo vrh drevesnih vej prvi solnčni žarki, že se v zborih oglase raznovrstni pevci iz ptičjega rodu. Zajčki ae poigravajo v rosni travi, v kateri se krešejo biseri, spreleti se druga div jačina m se vse razživi. V zgodnjem jutru prihajajo v pose te v Mestni log ne samo kosci zdaj ob košnji, marveč zaidejo tja številni sprehajalci iz mesta. ki so se že naveličali Tivolija, grajskih sprehodov ali kolovrat enja po mestu samem Pred njimi že pa so tam »gobarji« ki vedo za kotičke pod hrasti in sploh pod drevesnimi zaklonišči, kjer poganja iz tal okusni zemeljski sad. ki ga znajo naše gospodinje prirediti na deset načinov. Nabiranje gob pomeni za nekatere le sport, a so med nabiralci tudi taki, ki jim gre za kruto potrebo. Mestni log sploh pomeni za siTOmašne ljudi pravo skladišče oenenth potrebščin. Joj. kolikokrat m pri kolikih bi se ogledovali za drvmi, če bi jih ne dajal Mestni log. Butara za butaro priroma od tam v barake in hišice v Trnovem na Gmajni, na Glin-eah. Na glavah zgaranih, zaskrbljenih ženak in po, otrok, ki morda zaenkrat še majo shrtrjo žtvljenjske jade in opazujejo Mestni log le od prijetne strani, komaj čuteč bremena v znamenju stmm vej, ki jih vlačijo domov. aa dovoljenje, ni se mu bati hudega psa in nihče ga ne pobara da-li ima pri sebi vžigalice, ki naj jih odda. Bog. da bi ime* cigareto brez skrha bi jo prižgal, da bi žarel ogorek v temno noč. Ne samo posamezniki se najdejo tam v šupah. cele skupine prihajajo prenočevat pod skromne strehe. Slednjič se kedaj tudi pripeti, da v šupah ni lepo tiho. Med brez-poselneže se natepejo tudi sumljivi, doc aha pokvarjeni elementi. Včasi ne manjka celo obiskov ženskih pokvarjenk in zakriva noč pravcate orgije. Noči vedno zabrišejo dnevi. Da, kadar so lepi dnevi, obrni mestu hrbet in pohiti v log. Takoj tam za Gmajno boš ugotovil, da sili mesto v log. Ze so pričeJa ljudje postavljati tam lične hišice, ki jih je čedalje več. Kar rastejo iz tal in se igrajo okrog njih otroci, d očim starejši z veseljem obči eda vajo vrtove. pomagajo odraslim na njivicah. V barakah tam ob Cesti dveh cesarjev tudi ni sile in bo marsikateri sedanjih kolonistov postal sčasoma veljaven mož, posestnik lične zidane hišice tam, kjer je zaenkrat še skromna baraka. Ne, saj tudi tam ni same žalosti in mračnih duš, tudi tam prevladuje veseđje do zdravega, poštenega življenja. Povsod pa so izjeme in tudi tam. Nekaj let še in ufrasnila bo tudi v Mestnem logu pohajkovalska romantika. Ostala pa bo prijetna idila, ki jo ustvarja priroda sama, če žive v njej dobri in delavni ljudje. Samaritanski teč?" v Novem mestu Novo mesto, 19. avgusta. Pod okriljem sreske organizacije Rdečega križa v Novem mestu se bosta vršila dva samaritanska tečaja. Prvi od 20. Vili. do 23. IX. 1934, drugi pa od 17. IX. do 21. X. 1934. Predavanja bodo ob večernih urah 2—3-krat na teden, in sicer: teoretični pouk v osnovni šoli, praktični v ženski rxtoci. Za prvi tečaj se je priglasilo 49 obiskovalcev, za drugi pa 46. Predavali bodo dr. Petrič. ravnatelj higijenskega eavoda. prima rij ženske bolnice dr. <5er-vinka, sakundarij iate bolnice dr. Cerček in dr. Romih, sodnik okrož. sod. v Novem mestu. Vabimo interesente, da se za drugi tečaj priglase še vsi oni, ki jih zanima to človekoljubno delo. Informacije se dobe pri predsedniku Rdečega križa notarju g. Marinčku in pri vodji tečaja dr. Oervinki. Konjske dirke na Bledu Ljubljana, 20. av^u^ia. »Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter« je včeraj dne 1°. t. m. priredilo na Bledu kasaške in galopne dirke, ki so pri krasnem vremenu lepo izpadle. UdeJežba je bila velika; prišli so tujci, letoviščarji. kakor tudi domače ljudstvo z Bleda in iz okolice. Tudi Nj. Vel. kraljica je z vsemi tremi kraljeviči počastila prireditev. Prispela ie kmalu po tretji uri na dirkališče, kjer so jo sprejeli člani odbora. Vztrajala je do konca dirk ter jih zasledovala z velikim zanimanjem. Na vodstveni trihuni je prisostvoval dirkam tudi g, minister za telesno vzgojo dr. Andjeli-novič. ZalibojJ se je pripetila tudi težka nesreča. Konj »Preneš>, ki ga je jahala gdč. Severjeva v galopni dirki, je na ovinku padel z jahačico vred in gdč. Severjeva si je zlomila roko. Izid dirk je bil naslednji: V veliki dirki mesta Ljubljane je odnesel prvo nagrado v znesku 1200 I>in konj VValterja WoschnagC2a »Denes«. Drugo nagrado v znesku 600 EHn je dobil Janko Kocjan s svojim žrebcem »Rudi«, tretjo v znesku 400 Din Franc Kodela z žrebcem »Uskok JI«, četrto v znesku 300 Din pa Erik Krisper s kobilo »Posilna«. Pri jahalni dirki preko šibja je dobil prvo nagrado v znesku 800 Din podporočnik Mihajlovič s kobilo »Volga*, drugo v znesku 500 Din policijski nadstražnik Anton Pavlovčič na »Perunu«, tretjo v znesku 300 Din pa policijski stražnik T. Valentin-čič s kobilo »Sava«. Pri gorenjski dirki je dobil prvo nagrado g. Horvat z Jesenic s svojim konjem »Golo«, drugo pa g. Legat iz Lesc s kobilo »Leda«. Kobila »Olga« a. Novaka iz Radovljice je bila prav za prav prva, pa je bila diskvalificirana, ker je pasirala cilj v galopu. Pri dirki letovišča Bled je odnesel prvo nagrado v znesku 1000 Din Walter Woschnagg s svojo kobilo »Tatjana«, drugo v znesku 500 Din Janez Prešeren z žrebcem »Finič«, tretjo v znesku 300 Din Erik Krisper s konjem »Kavalir«, četrto v znesku 200 Din Josip Marinko s kobilo »Bara«. Pri posilni handicap dirki ie odnesel^ prvo nagrado v znesku 1000 Din Erik Krisper s konjem »Kavalir«, dru- go v znesku 500 Din Črtomir Dolar s kobilo »Aginico«. tretjo v znesku 300 Din Franc Kodela s konjem »L^skok II« in četrto 200 Din Erik Krisper s kobilo »Posilna«. Bežne slike iz Indije Ljubljana, 20. avgusta. Pod tem naalovom je nedavno izšla 163 strani obsegajoča, bogato ilustrirana knjiga, ki jo je napisal Josip Suchy, založila pa jo je, kot čitamo: »Založba: Oledališka udica 3. Ljubljana« (samozaložba?). Avtor ni dolgovezen in če kaj štejemo v dobro knjigi, ne smemo pozabiti tega; naslov je povsem upravičen. Pisec ni nameraval podati širokega splo&nega orisa Indije. Napisal je prav za prav reportažo v živahnem, prijetnem slogu. Poaarn/gna poglavja torej niao organično zveeaane., ampak tvorijo pester mozaik, ki pa vendar nudi precej zaokroženo sliko za nas tako eksotičnega ter skrivnostnega sveta, Azije ter orijenta. Sam pravi v uvodu, da sdike v knjigi nimajo potopisnega značaja in da so več ali manj napisane subjektivno. V njih ni tudi zajeto mogočno nacijonalno (prav za prav socijalno) vrenje, čigar ideolog je Gandhy, saj so bile napisane, ah doživete mnogo prej. Suehv ne opisuje s temeljitostjo poto-piscev, pa tudi ne v stilu reportaže s pov-darjanjem senzacijonaJnosti, atrakcij, posebnosti, ip baš zaradi tega njegovemu pripovedovanju ne moreS odreči nekega čara. In tudi sugestivno riše, čeprav s skromnimi potezami, da z lahkoto pričara okolje z nekaj besedami; slika sa sliko me naglo vrati kot v kinematografu. Pisec ne razlaga, samo pripoveduje. V nekaj besedah opravi z orisom Bombava, vendar zaahjtiž obeležje azijskega mesta, konglomerat narodov, verstev ter vso pestrost orijenta že nas vodi drugam. V templje vstopam«, v podzemeljsko svetišče na otoku EUephant. a rz obeležja mistike zopet skok v ekjrpresni vlak. Naenkrat smo v portugalski prestolnici v Indiji. Goa. V srednjem veku. Križ v borbi z indskimi bogovi. V Maduri, kjer je največje svetišče v Indiji, pa zopet stopamo v povsem drug svet, kjer ogromne množice v ekstazi, do blaznosti stopnjevani, molijo in molijo k bogovom ter tulijo: Samajah Visnu! — Pol milijona vernikov v procesiji turi ter se meče v prah pred m al ikom, ki predoča ogromno krastačo s štirimi glavami. I>ojemljiva je slika o iskanju biserov v Manaarskem morju. V času lova na bisere se zbere v Kudačaju, v središču tega posebnega lova — za kruhom — 30.000 iskalcev. Globoko se potapljajo, mofiki in ženske, 6ešče brez uspeha. Po del« pa kupcu jejo v obrežnih gostilnah, omamljeni od opija m alkohola. — Otok Cevlon, Colombo, tropdčni Eden z edinstveno floro — slika za sliko beži mimo nas in Indija ti vstaja pred očmi kot panorama. Ustavimo se v budhističnem Rimu Anaradha-puri in v francoskem mestu Pondichervju ob Bengalskem morja makar postopno čedalje bolj vstopamo v skrftnostni. značilni indski svet Res. knjiga nI dolgovezna, a je zgovorna, z užitkom jo čitaš da te niti mnoga ne motijo jezikovni spodtekljaji. odnosno tiskovne pomote. Ne smeš pa pričakovati od knjižice Se več. Pisec se ne dotika verskih bojev, ki so tako ostri v Indiji, ne govori o trenjih med kastami, ne kaže na bedo m ne na pritisk imperija na koionjjo. Vse to bi ga seveda zavedlo predaleč, čeprav bi bilo »ajacnačUnejše za indijo, mnogo bolj kot plesi bajader in skrivnosti beanie. O Indiji so izšle v kratkem času pri nas tri knjige (z naslovno vred» in če prečitaš vse tri, dobiš dokaj izčrpno sliko o >bajni« deželi belega alona; knjiga Suchega posrečeno dopolnjuje to sliko. BELE2NTCA KOI Kl> \K BWK»: Ponedeljek, 20 avffuttv kat<^-lieitfM: Bernard, žarka. DANA aNJE PRIKEDITVE Kino Matica: Neki gospod Gran Kino Dvor: Brod brez pristanišča Kino Šiška: Srečno not. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mt. Ramor, Miklošičeva c. 20. mr. Trnkoczv, Mestni trg 4. V soboto jc »Mo\'cnec« v rubriki »Kaj pravite* repliciral nu ruiše poročilo o lačnih otrocih, ki prodajajn pn IjubljfBtakih ulicah in trgih si-etlice, a njihov oče čaka v »kritem kotu. da mu prinest kakšen di-narček za žganje. Tukih Mastnih prizorov bi lahko nabrali po 1 .fiibliani in nreni okolici, pa tudi pri nas po kmetih rfeVgo, predolgo verigo. \n kakor strašim kača'se \nje ta rer/ga zko/i vse naše nehanje in vedno bolj nas duši. d.i ie konutj dihamo. Ne vsi, nekateri dihafa vedno fje Pa ne gre za to, tenncč /a drugo poglavje načelne važnosti. *&Iovenec* se n.i je dotaknil, t(*da ne nu*remt> se otresti \*tis&, da mu ni posegel do dn;i Problem brezglin-ega razmnože\*an i a stapa vedno bolj v ospredje. pica, temveč tudi dolžnost družbe, otroke rediti in vzgajati. Toda kaj vidi mo? To dolžnost izpolnjuicio skoraj izključno samo tisti, ki jim nalaga v večini primerov neznosna, nepremagljiva bremena, oni. ki bi jo z malo dobre volje lahko zmagovali, se jI pa pod to ali ono krinko in preh-ezo odtegujejo, l^oklvr bomo tako gledali na to temeljno dolžnost človeške družbe, dokler se bodo mi topili v komodnosti in valiti \-so težo skrbi xa podmladek na druge, bo treba vedno sproti in na debelo prepleskaii ta poberfeni grob s kričečo barvo odpora proti maltu-zijansH'u. In kakor je Že no\'ada, vidimo tudi tu paradoks, da najbolj kriče o dolžnosti rediti in vtgajati otroke baš tisti, ki je ne izpopolnjujejo. To pa ni v skladu z moralo. Zopet tramvajska nesreča Ljubljana, 20. avgusta. Pred akofrjo, nasproti konzuma ae je danes dopoldne okori 10. prtpettia težka prometna nesreča, Trnnrvaj je povozil 27-letnega dninarja Jeim&iia Andreja, rojenega v Kobru v Italiji, stanu[jocega v Mostah, Ljubljanska cesta štt. 7. Nesreča je skoro popolnoma enaka oni, ki se je oni dan pripetila na Celovški cesti. Ura je odbila ze 10. ko se je peijal na koiesu proti Poljanski cesti delavec Andrej Jerman Proti magistratu je v tem času vozil tramvajski voz. po čudnem naključju, ki še m pojasnjeno, se Jerman ni mogel pravočasno umakniti in ga je voz podrl in vlekel nekaj časa pod seboj. Ko je voznik voz ustavil, so potegnili izpod voza nezavestnega Jermana. Takoj so skoftfli na bližnjo reševalno postajo in že je rešilni avto naložil ponesrečenca ter ga odpeljal v bolnico. Takoj so ga položili na operacijsko mizo in ugotovifli. da trna zelo težke poškodbe na srlavi in trebuhu. Njegovo stanje je zalo resno. Slovenci v Ameriki V C.evelandu so umrli Feen&lka Jev-nikar, rojena Kermavner, doma iz Vrtanjih Goric, stara 70 let, Rudolf Skuli, star 30 iet, (.orna is Vda; Hrastje pn Grosap ljem, od koder je prišel v Ameriko kot 14 letni deček, Marija Sajovec. rojena Kopjivec. stara 56 let, doma iz vasi Lo-čice na Štajerskem, Franc Ambrožič, star 56 let, doma iz vasi Jurjevca pri Ribnici, in Ignac Knaflič, star 55 let, doma iz vasi Cernik pri Št. Rupertu, od koder je pnše! v Ameriko pred 33 leti. V Pittsburgu je umrla LeopoJdina Bergant. atara 55 let. V Elly je nenadoma umrl Franc Podjed, po domače Slosarjev, doma iz Dvorij na C>-renjskem. V istem kraju je nenadoma umrl Janez Puželj, doma iz Sodražice. Pri delu se je naenkrat zgrudil in isdihutl. Najbrž ga je pobrala »olncarica. ZapuftČa ženo in šeat otrok. Sin znanega ameriškega Slovenca Janez Turk iz West Ali isa je nedavno znova dobil častno nagrado za svojo glasbeno nadarjenost in določen je bil, da odpotuje & skupino godbenikov iz Milvvaukee v godbi Ameriške legije na turnejo po Evropi. Godba šteje nad 600 mladih godbenikov in je že trikrat odnesla prvenstva med vsemi ameriškimi godbami. Nistopila bo v Švici, Franciji, Angliji, Nemčiji, Italiji in morda tudi v Jugoslaviji. Turk je edini Slovenec v nji. Izbrani so bili samo odlikovani prvaki v posameznih instrumentih. Gregor Mamek je postal žrtev požara v svoji popravljalnici v Chicagu. Ogeni je nastal zvečer in Mamek, ki je stanoval za prodaialno, je planil v njo, da bi rešil vsaj nekaj svojega premoženja. Dobil je pa tako hude opekline, da so ga prinesli iz hiše že onesveščenega ;n i? drugi dan v bolnici umrl. TENIS — Beograd : Ljubljana. Dvoboj med obema mestoma v tenisu se bo začel jutri, v torek ob 2. uri in bo trajal do mraka. Fridite m ocjlejte si lepe igre! Konjovič m Kistic sta igralca prvovrstnih kvalitet. Za Ilirijo igrajo Truden, Si vic. Dacar. Vstopnine ni! —. }z tev \&7 »8LOVBN8K1 NAROD«. dne §6. avpusta 1954 & tras S. ie danes in jutri ot> 4., 7.15 In 9.15 NajboijSe plačani filmski zvezdnik! ELITNI KTNO MATICA Telefon 21-24 Prvič v Ljubljani! Hans Albers v kriminalnem filmu „NEKI GOSPOD GRAN" Karin Hardt — A. Bassermann — Olga Cehova, DNEVNE VESTI — Kj- Vei, kraljica Marija je blagovolila nrev«eei pokroviteljstvo nad festivalom slovanskih narodnih plenov in ejovan^ke jLaabe v Ljubljani. To vifsoko odlikovanje je gotovo najvišje priznanje pomembnosti r»rrternben?ki h prireditev. — Ran se je vrnil i dopusta. Ban drav-ake banovine c dr. Drago Maruiic se je vrnil z radnetra dopusta in ie prevael po^le. — Rizantološki kongres. Od 9. do 16. septembra bo v Sofiji 4. mednarodni bizan-rološki kongres. Zastopane bodo Avstrija, Belgija. Bolgarska, Danska. Francija, Velika Britanija. Grčija, Madžarska. Nemčija, Italija, .Jugoslavija, Romunije, Nizozemska, Španija. Češkoslovaška, Turčija in Zedinje-ne države severne Amerike. Za kongres, ki ga udeleže najuglednejši bizantologi, se vrie v Sofiji velike priprave. Svečana otvoritev kongre.-ia ho v veliki avli sofijskega vseučilišču, sekcije bodo zasedale po vse-učtfiških predavalnicah. \j. Ljubljane se udeleže kongresa profesorji vseučilišča dr. Korošec, dr. Kos, dr. Radonič in dr. Sa-rija. S strani instituta aa varstvo starin bo na kongresu dr. Štele, ljubljanski etnografski muzej ho zastopal dr. Zup.mič. Iz Skop-Ija se udeleži kongresa med drugimi dr. Mesesnci. — Agrarna banka daje olajšave svojim dolžnikom. Poljedelski minister se je v polni mer; strinjal s svetem upravnega odbora Privilegirane agrarne oanke z dne 20. julija, nanaša jočim se na znižanje obrestne mere, podaljšanja rokov in druge olajšave dolžnikom kmetovalcem. Sklep *e glasi: 1. da se določi ohrestna mera na fj odstotkov /a vsa po>r>]ila, ki jih je dala Sanka kmetovalcem in ki so bili pod zaščito uredbe z dne 22. novembra 1**33. 2. da se roki zadružnih posojil podaljšajo za novill o let s tem. da se za razdobje od 23. novembra 1933 do 23. novembra l°34 v tem letg plačajo samo obresti, glavnica se bo c odplačevala v naslednjih rokih po 23 novembru 1°34 v 12 obrokih. 3. da >e roki hipotekarnih posojil podaljšajo in s cer za posojilu na 5 in 10 let na 15 let, za posojilo na 13 let pa na 20 let. 4. Da se zapadle neplačane obresti do 23. novembra 33 kapitaliziraj o. Člani upravnega odbora bodo dobivali za svoje delo v bodoče mesečno največ 2i<0<> Din, člani ožjega izvršnega odbora pa razen tega še 1000 Din. ^"'ani nadzornega odbora dobivajo za svoje delo mesečno 1000 Din. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zasta.ian.ie v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hu-•ie sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Jesefo-ve« grenčice. — Hranilniku razstava. Ko je pred tremi leti primio v Jagoalaviji do splošnega tvieania vloe t? vseh vrsrt denarnih zavo-iov, se ie pokazalo, kp»ko malo ae pri nas u važu je i>omen denarnih zavodov Ka napre-i^k cos]ioda!«tva. Ali *e zavedamo, da z T>ftpotre-hnim odte^ovanjj/ern vlou denarnemu 7avodu in s pkrivanjetn d\n"gnjejioga znoaka povečujemo bra^jviaolno^t in spravljamo v nevarnost ekaiatenea za vodovi h dolžnikov? Pri tem ne eapil sobe oropamo obresti, ki bi nam H h *»i<**r nosila nasa vlocra. Odlično mesto med denarnimi asvodi v .Sloveniji zavzemajo hranilnlcp. ki w iživajo Jamstvo ali banovine ali ene oziroma tudi več •"^bčin. Delovanje teh naših zavodov je ohoekoristvto. Na to delovanje m te koristi hoče naiAirio javnost opozoriti hranilniika razstava, ki naj prepri&a občinstvo, da ie meeto v denarnem s*vodu. ne pa doma, ker ie možen napredek le, ako morejo denapni zavodi, predvsern hranilnice, dfttati rK*v« Pow>jila. Natapani** odviSne gotovine in dajanje poe»oiil je predpogoj za rešitev sejanje r*o<*rtodar<*ke mizerije. Rastavljeno gradivo izvira iz 18 raznih držav ter pred-r»čuje važen pomen hranilnic v teleeu na-"odnegn jo^podarstva. ZOBOZDRAVNIK Med. univ, dr. Srečko Puher Gi-egorčiee.vn nlw-a 82, telefon 20-70, zopet redno ordinira. «?34 — 1'sunovitev nove gorenjske selekeij- *ke Z\P7e. V nedeljo 12, t. m. ae ja na is tono vn i ekupšoini v dvorani Krneti jek« iruibe v Ljubljani ustanovila nova >Zv^za del^CijskUJI organizacij za gorenjdvo cikajo govedo v Ljubljani*. Skupščino je vodil načelnik kmet i jaketa oddelka ing. Josip 7.idaji^Ak s eod^krvanjom banovinskoga ži-vmorejekega referenta ing. Josipa VVenka. Zveza bo obsecrala obmodie cikaete pas-me v srezih Radovljica. Kranj. Kamnik, Ljubljana in LocaW. Zveza ima svoj se-1*ž v Ljubljani. K zvezi bo predvidoma pristopilo 12. selekcijskih edinic iz krartr j^keea ts^za, 8 iz kamniškega ar«za. 4 iz rado vi j i šk sreoa in 1 ie sreza Ljubljana, skupno okrog 25 elanio. Za načelnika je izvoljen Josip Burjjar iz H ras, za podnaoel-nika Ivan Ažman iz Lesc. za tajnika kmet. ref. Josip Su»tič. Zveza ima uradne dneve vsak 1. četrtek v mesecu pri Kmet. oddelki v Ljabl'ani, Gosposka 15. v pritličju, v Kranju pa vsak ponedeljek dopoldne pri eres-kem naeetetvu, soba gi 7. Naslov za dopise je >(3orenjc;ka rtelekcijake zveza. kmet. referent 9 Kranju*, Nova zveza priredi v letošnji ieseju po odredba kraljevske banske uprave 6 rodovniških premovanj goveje živine in sicer dne 26. septembra na Brdu, 26. septembra v Komendi. 2&. sepianuira v Ratečah pri Kranjski gori, 11. oktobra na Velesovem. 12. oktobra v Naklem in 13. v Škof ji loki. K premovalnim nagradam prispevajo kr. banska uprava in pristojni srbski kmetijski odbori. Gorenjska selekcijska zveza bo vršila zelo pomembno gospodarsko nalogo, da izboljša živinorejo samo is, *ebe s srnotreno plemensko odbiro P0_ principa samopomoči. Njeno delo i«? obsežno in tudi zelo težavno, znatni pa bodo twdi stroški. Zato je potrebno da uvažuftejo po- men selekcfjske zveze vsi meredam.i činitelji, poleg banovine v prvi vrsti sreski kmetijski oflbori in občine. — Si*raj«*vo proti prenosni rudar*ke direkcije. Sarajevčani so se odločno uprli nameravanemu prenosu rudarske direkcije v Beograd. Proti tej nameri so zavzeli odločno odklonflno stališče tudi predstavniki g-ospodarskih korporacij in ustanov na svojem zborovanju v soboto zvečer, sprejeta j« bila posebna spomenica, ki jo odneso del^rati v Beograd. — Veliki načrti naših inženjerjev in Arhitektov. Včeraj dopoldne je bilo ustanovljeno v Zagrebu društvo za ceste v savski banovini. Za. predsednika je bil izvoljen Kukuljevic Sakcinski. Zborovanju je predsedoval inž. Franjo Horvat, ki je v svojem pozdravnem govoru omenil, da so bila pred leti v zapadnih krajih države in Evrope in v Ameriki ustanovljena društva za ceste, ki so doseg-1.a lepe uspehe. Inž. Milan Panjkovic je poročal o delu in ciljfh društva. Ustanovil naj bi se jugosloven-ski nacionalni odbor za. ceste, a najprej naj bodo ustanovljena društva po banovinah. Naša država doniva letno okrogr 500 milijonov od tujskega prometa, dobila bi pa Še več. če bi imeli boljše ceste Pri gradnji cest bi lahko zaposlili nad 100 gradbenih inženjerjev in zaposliti mnogo brezposelnih delavcev, obenem bi pa spravili na noge 500.000 ljudi, zavezanih kuluku DOBRNA PRI CPLJU je splošno znano zdravilišče za bolezni živcev, srca in aenskih bolezni. Od 1. septembra dalje stane celokupno 20 Din dnevno zdravljenje z avtobusno vož-njo vred od postaje Celje do zdravilišča in obratne 1200 Din oAnosno 1386 Din. — VVeekend hi&ica v naravi bo razstavljena kot priključek k arhitektonski razstavi na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubdjani. Hišica bo izdelana po načrtih g. arh. Jožeta Mesarja in bo stala sredi urejenega vrta na podstavki;, zidanem iz lomljenca v cementni malti ter ima 70 m2 zazidane ploskve. Stene bodo napravljene iz 50 mm močnih smrekovih plohov, na notranji strani izolirane proti vlagi in temperaturi ter obložene z vehanim opažem, oziroma vezanimi ploščami. Konstrukcija bo izvršena tako, da jo je možno razstaviti v posamezne dele ter zložjti za prevoz. Hišica obsega predprostor, dnevno sobo s prostorom za cvetlice, dve spalnici, kuhinjo s štedilnikom, stranišče in teraso, dostopno iz dnevne sobe. Vrt, ki obdaja hišico, bo urejen po načinu angleškega par-kaka s cvetličnimi gredicami, pergolo. ribnikom ter stezicami, ki so tlakovane z lomljenimi kamenitima ploščami. — Začasni most. Zaradi gradnje novega mostu čez potok Višnjico pri Višnii gori je začasno postavljen provizorični most, čez katerega ie dovoljen prevoz samo v teži do 5 ton. — Prošnje kh "Juplentsko »lužbo. Diplomirani filozofi, ki so vložili prošnje za suplentoko sližbo, naj poMgpjfi banski upravi takoj potrdilo o imovinskem stanju. Ako v tem potrdilu ni ugotovljeno, da ne plačalo nikakega davka, je priklopiti potrdilo o plačanih davkih, Priložiti je en prepih. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme, da pa niso izključene krajevne nevihte. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo, najvišja temperatura je znašala v Splitu 30, v Skoplju 2©, v Ljubljani 28, v Zagrebu 27, v Beogradu 25, v Mariboru 24.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.2, temperatura je znašala 14.3. — Nesreča in pretep. Sodarski pomočnik Anton Berčič iz St. Vida nad Ljubljano je davi padel s kolesa in se poškodoval na glavi. Včeraj ste se na Bledu spoprijela neki šofer in natakar Anton Hvalbrot. Šofer je bil močnejši in je natakarja 9 tako silo vrgel na tU, da je te dobil močne poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Letalska nesreča. V Kruževcu se je pretila včoraj letaiska nesreča, ki pa ni zahtevata čioveških žrte-v. Bdšzu mesna ie padal na tla avion mestnega aerokflujba. Pi-lr>t je v zadinje-m hifu naravnal letaio, tako da se ni pripetla hujša nesreča. PHot in mehanik sta padla iz letala ko se je za&e-taio v drevo. T>etaio se je močno poškodovalo. — Dva klina Si je zabil v giavo. Krne< Krsto Arvatin iz srbske vatM Celuca si ie konča-l življenje na kaj čuden nači*n. 2e vevSkrat ie poskusil sarnornor pa se mu ni posrećio. Končno *1 je zabil v giavo dva klina in sicer tako te-meM'to, da ie kmalu rrdfh/iil. Iz LfttMjane —lj Beiigrajskji šola. Eno krilo je že dozidano do vrha. in sicer ob Vodovodni cesti. Tudi telovadnica, dvoriščni trakt, bo kmalu dobila streho. Zdaii grade d^sno krilo, prvo etažo ob osrednjem delu zgradbe, ki bo tudi kmalu pod vrhom. V grobem Je končano približno dve tretiini gradbenih del. Zgraditi morajo tudi še stanovanjski objekt na zahodni strani glavnega poslopja. Delo je doslej dobro napredovalo kPib pogosto slabemu vremenu. —lj Novo lekarno otvorijo danes nasproti glavne pošte v prejšnjem lokala Jadranske podunavske banke, in sicer Anion U6tar, ki je imel dosloi lekarno pri Sv. Petru. Tako bomo imeli v centru v neposredni bližani dve lekarni. Na Tvrsevi cesri je nam ref Piccorite^a lekarna. —li V Hradeekesra »vasi«, kjer je zdaj že tudi mesto. a»i so lani vas prekrstiri v cesto, so zaceli graditi tudi ie vile. Kmaflu se bo vas radi v resnici spremenila v mesto. Seveda tako kmalu se ne. Zdaj je še vse Podomače. Nihče ne dela problemov iz tega. če n. pr, leži kup gradbenega materijala na cesti, čeprav je na nji tudi živeb^n promet, vozni in osebni. 2e doJgo leži materijal . na cesti pod novo vilo, poieg VVostra. Kaže, / da ne prid.e nikomur niti aa mi^el da bi na bilo treba zvoziti in spraviti cesto saj v prejšnje stanje, V rp^U v-el^ajo predpisi, da ponoči ne sme ostati materijal na eesii. ie pa pa it ne morejo odstraniti, mora biti razsvetljen. Ti predpisi pa še ne veljajo na Hre dečke ga oesti. —lj Ob banovin-kem UO^pJU v Kpaf-ljevi ulici bo kmalu padel zidarski oder, pročelje bo prenovljeno te dni do tal. Zdaj se barvajo fasado ob pritličju. Zeorafj. je noveem nova fasada, razdeljena v vež pel j s polovičnimi stebri, segajefcmi od pritličja skeai dve nadstropja do eidca Polja so gladka, ometana s terranova ometom. V pritličju so pustili stari omet. z globokimi sklepi, ki imitirajo kvadre. —lj Xa Marijinem trgu je zdaij zop^ neprekinjen vozni ter tramvajski promet. Tramvaj je začel voziti Čez most Že v petek, za splošni vozni promet je pa bil most odprt v sobote. Zdaj je most določen samo za vozni promet. Na njem sta sicer ozka. 60 mm široka hodnika, ki pa sta namenjena predvsem zato. da bi se vozovi ne zadevali v bolueitmdo. ki je že itak precej požkodo vana. Tnomostje je dobilo baluslrado mno^o nrezgodaj, ker še tedaj niso bila končana mnoga dela. n. pr. betoniranje dna pod tromoetjem. tlakovan\e mostišča itd. Pri poznejših delih je bal istrada, ki je iz finega materijala, zelo trpela in zflaj je že tako poškodovana, kot bi ne smela biti niti v £0 letih. — Na Marijinem trgu zdaj postavijajo robnike po novem regularnem načrtu, ki ga bodo naibri leto** uresničili. Tudi na drugem breg.i pri tromost ju ob Maverjevi hiši polagajjo robnike na novo podlago. Kazalo bi, da bi tudi tam regulirali eesto, t. j. ustje Stritarjeve ulice, Nabrežja 20. septembra in Cankarjevega nabrežja, kjer je zelo živahen promet. lj— Pripravljalna dela / »peri za bodočo sezono eo v polnem teku. Pripravila se Rimski-Korzakova opera »Hovanščina«, katero študira v mazikalnem delu ravnatelji Polič, režira pa Ciril Debevec- Istočasno se pripravljajo za začetek: Stolzova opereta >Izgubljeni valček« in veleuspela češka opereta »Pri svetem Antončku«. Opera bo priredila par predstav že v okviri svečanih orireditev slovanskih narodnih noš in pokrajinske razstave na velesejmu. —lj Društvo sta otroške varstvo in mla-dinškn skrb v anduem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši njegov redu i občni xbor v torek dne 11. septembra ob 18. uri v pazpravni dvorani justične palače soba Št. 16 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo društvenih f imkei jona r je v, 2. poročUe računskih preglednikov. 3. volitev računskih preglednikov, 4. slučajnosti. Ako ta di-uštveni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri. se vrši pod ure kasneje občni zbor. ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. —lj Mestna Ijadsk« kope) v Kolodvorski ulici bo radi snaženja od 21. do 31. t. m. zaprta. Harry Piel je prišel v Ljubljano in igra danes v svojem senzacionalnem filmu Brod brez pristanišča Senzacija nad senzacijo se odigrava samo Se danes ob 4., 7. in 9. uri ob običajnih najnižjih cenah Din 4.50 in 6.50. »ZVOČNI KINO DVOR« Telefon 27-30 Iz Celja —c Gostovanje ljubljanske drame v CeJJl Narodno gledališče priredi z dramskim ansamblom v Cel*u de 1. in 2. septembra troje predstav Hoffmannsthal - Župančičevega misterija >Slehernikt. Predstava bo v Celuu montirana v celoti tako kot je bila v Ljubljani na Kongr^nem trgu. V soboto dne 1. septembra bo večerna predstava ob 19,30 uri. v nedeljo 2. septembra pa je dvoje predstav in eicer prva ob 16- druga pa ob 19.90 uri, Vee tri pred«tave se vrše pred Marijino cerkvijo. Predprodaja vstopnic za vse predstave je v kniurami >Domovinai v Celju. Opozarjamo že danee interesente, da ei pravočasno nabavijo vstopnice za te gledališke prireditve. —e Plenarno zborovanje delegatov sr©akih organizacij JNS Iz dravske banovine bo v četrtek 23. t. m. ob pol 10. dopoldne v Celjskem domu v Celju. Pristop imajo samo delegati sreskih organizacij JN"S, ki prejmejo zadevna pooblastila. —c Iz okoliške organizacije JNS, V torek 21. t. m. ob 20. bo v gostilni >Na škarpi t na Bregu važen sestanek Širšega odbora občinske organizacije JNS za Celje in okolico. Organizacija prosi za pomoftte* virno udedefcbo. —c Opozorilo davčnim zaveaanoeni. Davčna uprava v Celju rad&glaaa: Davčni zavezanci, ki še niso poravnali zapadlih davkov, naj to store vsaj v osemdnevnem opominslkem roku, ki poteče v četrtek 23. t. m. Po tem dnevu bodo pri vseh aa-mudnikih iz vri ene ru bežni in transferacije ter prodaje zar ubij onih predmetov. Onim, ki davkov niso poravnali, do 15. avgusta, bodo predpisani oporninski »troski v iznosu 1% zaostanka ali najmanj 10 Din. vsem onim pa, ki bodo rubi j eni, se predpišejo tudi rubežni stroški v iznosu 2% zaostanka ah" najmanj 15 Din. Zamudne obresti, ki znašajo 6*7c zapadlega zaostanka, tečejo od 16. avgusta dalje. —c Umri je v petek v oeljski bolnici 49-letni dninar Miha Zazijal iz Sladove pri Oplotnici. —c SK Raptd, Maribor : SK Atletik, Celje S:S (2:8). V nedeljo popoldne je bila na nogometnem igTisču pri i Skalni kleti < v Celju odigrana prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in celjskimi Atletiki, ki se je končala neodločno 3:8 (2:2>. Rezultat odgovarja poteku igre. Tekma je bila precej živahna, a nobeno moštvo ni nudilo učinkovite kombinatom e igTe. Ra-pid je v prvem polčasu že vodil z 2:0, potem pa je popustil. Atletiki eo igrah po-žrtovalno in ao bili pred golom odločnejši nego Rapid. Nekateri igrači Rapida so ae vedli nedisciplinirano. Goli za Rapid so padli v 12. in 18. minuti prvega ter v 31. minuti drugega, polčasa, gofi za Atletike pa v 24. in 27. minuti prvega ter v 2. minuti drugega polčasa, koti 10:5 za Rapid Tekmo je sodil s. ». g. Seitl objektivno Na igrišču se je »bralo okrog 250 gledalcev. Pristopajte h »Vodnikovi družbi" Sokolski praznik na Vranskem Razvitje prapora Vranskega Sokola — Dobro obiskana javna telovadba Vransko. 30. avgusta. Prijazni trg Vransko, kjer je bilo že leta 1911 ustanovljeno sokolsko druStvo. je imele včeraj lep praznik. Že na predvečer slavnostnega dne so zaplapolale raz vseh hiš državne trobojnice. Izpred sokolske dvorane se je razvil v sohoto zvečer ob 30. dola sprevod sokolstva in domačinov, ki so odšli prpd stanovanje kumice sestre Anice dr. Robieeve. kjer sta ii združena pevska zbora Sokola in »Vran-ske Vile« zapela nekaj narodnih pesmi, nakar se je društveni starosta br dr. šer-ko zahvalil kumici. Že dopoldne so prihajali na. Vransko Sokoli. Prva k prispe-la na Vransko pndba trboveljskega S.iko la. ki je priredila dopoldne na vrtu h.>-teta ».Slovan« promenadni koncert ob Številni udeležhi domačinov. Kmalu po 10 uri so prispeli z velikim avtomobilom bra tje in sestre Ljuhljanskega Sokola ter dc putacija Ruskega Sokola iz Ljubljane. Glavna svečanost je bila popoldne na okusno okrašenem letnem telovadišču. Ob 14. so se zbrali vsi oddelki domačega Sokola pri vhodu v trško občino, kjer so pričakovali pokrovitelja slavoosfi narodnega poslanca Ivana Prekorška, ki je prispel iz Celja Starosta dr. Šerko je bratsko pozdravil pokrovitelja, kateremu *o bile prirejene navdušene ovacije. Med tem so prispela na telovadišče tudi ostala bratska društva iz bližnje in daljne okolice. V lepem številu so prisostvovali sokolske-mu slavju tudi gasilci iz bližnjih vasi. Na lepo okrašeni tribuni na telovadi-šfi. kjer se je vršilo slavnostno razvitic prapora, so se med tem zbrali predstavni ki vojaških in civilnih oblasti ter sokolstva, med njimi zastopnik sreskega .iačal-nika iz Celja podnačelnik Anton Svetina, zastopnik voiske polkovnik Gavrilovio v sokolskem kroju, pokrovitelj proslave Prekoršek. vranski župan T.avrič. sod. svet nik Knmpare. zastopnik sokolske župe Ljubljana Flegar. celjske sokolske /upe dr. Hrašovec, starosta Ljubijanskega Sokola Kajzelj in častni starosta dr. Viktor Murnik, kumica Anica dr. Robičeva in krasna skupina narodnih noš. Na telova-dišču so se /brali Sokoli, gasilci, pevci in občinstvo. na odru pa so zavzeli svoja mesta praporščaki. Na oder je stopil starosta br. dr. Šer-ko. ki je naiprej toplo pozdravil kumieo in pokrovitelja slavnosti, nakar je imel lep in vzpodbuden nagovor na tokolstvn in občinstvo narodni poslance Prekoriek. Po nagovoru je razvil sokolski prapor in čestital Vranskemu Sokolu 't željo, da bi bil novi prapor vodnik po pravih potih pošrenesa življenja, ljubezni in žrtvovanja zq sokolsko idejo, za na5ega viteške ga kra'ja in veliko Jugoslavijo. Kumica j# pripela na prapor krasen rdeč trak s posvetilom, nakar so pevei »Vranukc Vilo« zanosno zapeli >»Ti. ki si ms ustvaHU, Prapor je prevzel praporščak Konig, ki je j svečano obljubil, da ga bo nosil v pono« kraMa, domovine in sokolstva. S telovadiSča se ic razvila po trgu krasna povorka, ki jo je občinstvo navtln SftlO poadravl;alo in obsulo s cvetjem. Pred občinsko hišo jt- p i/!ravil sokolovo tsk; župan LavriO, za ni m ie pa spreg >-vorlj starosti dr scrki) in se zanva'il '!a sti Ljubljanskemu Sokolu, ki je v tako častnem številu prihitel na sokolsko slavje, pa tudi gasilcem, ki so s svojo tidetaino pokazali velike simnatije do sokolitv^ Govorili so še notar K^šenina i' («o»nje Ua grada, zastopnik celjske sokolske Ž ipi' br, dr- Hrašovec. sreski podn.^Vmk Svetina in starosta Ljubi janjKfgfl ^OJCpjf Kal zelj. potem je pa krenila povorka na 'e lovrtdišee. kjer je hil raihnd ročno ob 16, se je pHdtU dobro ob-ink;u:a javna telovadba ki jo je spretno vod 'I načelnik Goloh Oh /vekih sokolski fiocjbe. je prikoT;;kala na telovadišče prej moskfl in ženska deca v treh kolonah, za njo 54 članov in 40 članic e zletn:mi prostimi vajami, moški naraščaj (17). za njim pa ženski (15) Pri orodni telovadbi so nastopile 4 vrste in icer člani na Iro gu, na bradlji in kro.oičič Veli Pristov, P(,-tokar. Orobtina slanina n P(»rte na dro-du. Ko so se polegle »vzcije Ijihlimski vrsti, so prikor;iknU na tclo\nli>'e č'an: (]f\) in članice (12) \ rao^kega Soko'a Ki so v okusnih mornariških oblekah n.tstoni li s simboličnimi vajami po pesni' »MoH« adri jansko«. Po telovadbi se je ra/vila na te'ov.id' šču med sviranjem godbe in petiem si-kolskega pevskega /bora in uVranske Vi le« prijetna zabava Vrafiftktmu 5pk«>lu n;bi. iskrene čestitke / željo, da bi ivvi sokolski nrapor združil vse poštena in zavedne ržane in okoličane Otroško kopališče v Tivoliju Bazen, ki je bil prvotno namenjen v kopal Ljubljana, 20. avgusta. Tudi otroci imajo svojo rivijero v Ljubljani, samo teko popularna ni, kot drugi prelesrni kotički in zakotja odraslih, kjer je »lasti letos letovalo nešteto Ljubljančanov ineognito. Otvarjanje kopalvšč je dandanes dogodek, ki ga je treba proslaviti posebno slovesno. Otroško kopališče so pa otvorili otroci sami, da ni nihče vedel kdaj. Sami so si ga poiskali ter ga prevzeli. Zdaj ne kaže drugega, kot da ga proglasimo /.i kopališče, da popravimo, kar smo zamudili. Žalostne litanije smo pisali pred leti, da Ljubljana nima otroškega igrišča, Kdovc, ali je bil kdo izmed »poklicanih« kaj v za^ dregi zaradi tega. Toda kdo bi jih tudi spravil iz ravnotežja, ko lahko z enosta\v no potezo zamaše usta vsem zabavljačem hkrati. Čitali srno namreč, da ho nastal paradiž v paradižu, neznansko lepo in moderno otroško kopališče, narejeno celo po arhitektonskih načrtih. Kokoš kokodajska potem, ko je že znesla jajce pri nas pa ko-kodajskamo vedno mnogo prej. Končno so pa otroci v resnici dobili igrišče. Nekaj časa niso niti vedeli, da je njihov paradiž že otvorjen in sploh niao vedeli zanj, Izogibali so se ga in mnogo otrok je še vedno v drugih parkih, celo več kot na igrišču. To je pa predvsem stvar mamic ln pestunj, ki raje posedajo v drevoredih, kjer se jim nudi lepša perspektiva in tudi sprehajalcem se nudi lepši razgled po klopeh. Na otroSko igrišče odraslih mnogo ne mika, vendar nekateri drcmljejo na klopeh in zagrenjene device občudujejo otroke. Otroci bi se izogibali igršča še vedno, če bi ne odkril tako vabljive pridobitve. Nekaj ča*a so hodili gledat samo čudež pri bazenu. Deklice so šepetale: — Pojdimo gledat tistega fantka, ki mu vode teče! — ln fantek z racakom i -^ostal velik prijatelj otrok. Od dne do dne je imel več ob iskovalcev. Nekaj časa so se otroci samo škropili in plezali po kamnitem fantku. Domov so prihajali mokri, da se jim je cedilo od hleč. Mamicam ni kazalo nič drugega, nego da sn poslej pošiljale otroke v Tivoli v kopalnih oblekah Tako se je bazen, ki je bil prvotno na-menje za ribice, nenadno spremenil v ko-pahv bazen. In otroci se niso zadovoljili le, da bi čofali v bazenčku, temveč so začel1 pHrelat: celo prave praoate plavalne tekme. Ma^h kopalcev ie čedalje več. da jih je včasih v bf *~nčku kot slamkov v sodu. Vsi bi se radi kopali, tudi oni, ki nimalo kopalnih ~blek. Vsi s-ilijo v vodo ter si pomakaio hlače, oni pa. ki SO v vodi. škrope okros kot nitafci konj. Neka- te-ri imajo varuhe, služki-nie, ki sede na klo- i-,,* A~ c-^ ip«»nc Neprestan''' < h .*li-čejo na pomoć. Ne potapljajo se sicer, pač pa so silno natančni glede vode. Čeprav so v bazenu, se vendar silno boje, da bi jih kdo poškropil. Mmijaturnemu kopališču ni kaj reci. saj je bazen neznansko velik. Tri korake Ima v premeru in v njem je okrog UJU litrov vode. Samo po sebi se razume da doslej še ni bilo nesreč: nibče ne more utoniti, saj je voda v najglobljem delu le okro" 50 cm. Včasih nostane tudi tako gosta, da se lahko vsak obdrži na povrsvu brez plavanje Skrbne mamice, ki se grozno boje. de bi otroci ne bili lačni, prmoAaio za nie brašno, zavito lepo v papir. Po fudnib poteh r«'de ta napir v bazen, kjer *e nabere hjdi nrecei Ustja Otroci pa tudi radi opažuieio. kako se potaplja v vodi kamenje. Včasih se vsuie prava toča kamenja v bazen. Ko pa pridejo delavci Čistit ba-zenček. so otroci seveda njihori najboljši za ribice, se le nenadno spremenil ni bazen zavezniki. Pomagajo črpati vodo in Sit tj ti umazano dno. Tudi solnčarvce še ni ivhče. dobO v otroškem kopališču. Na igrišču sicer ni visokega drevja, ki bi metalo senco, a blizu je drevored z visokimi kostanji, da je »kopališče« skoraj vse popoldne v senc: Sca« som se bo razraslo drevje tudi na igri&ču vrbe žalujke okrog bazena: morda pa rudi ne, če bo nekaterim frkolinom tako napoti Nekateri bi n^inrci tud- rad- plezali p-> drevju in palice so jun zelo v>eč i/ vej Ce bi i:h kdo malo našeškal z njimi bi jim menda minilo veselje Sicer so pa kopale^ pridni in mamice jih ne morejo prehvaliti. zlasti one ne, k- jih nuščfljo same *b v spremstvu služkini s Tivoli Sezona je še živahna in bo najbrž trajala dclj kot ? drugih Icopjdlščih Proti revstta$3?mM, protinu (glhtu). živčnih iti *on*»Uih KHazilih dokazano uspe«no zdravljenje a kopanjem, pa tudi s pitjem s staroT.panimi radiotermailnimi vrelci Dolenjske toplica pri Novmu n**»*n. Zdravnik y.dravili^ča: dr. Rudolf K**!«"". Po|a*nila in pro*pWiti pri upravi Toplic. Iz Novega mesti — Čebelarji, po*or! Od 26. do 31. avgusta ae bo vršil v Beogradu čebelarski kongres. Poleg kongresa bo tudi čebelarska razstava. Razstave in kongresa se udelefc lahko vsakdo, Tudi avoje blago lahko razstavi. Oni, ki bi ae radi udeležili kongresa, in razstave, dobe navodila, program in prijavnico pri kmetijskem referentu na s reškem načel stvu. — Zanimivo predavanj«'. \ ceirteK. se je vršilo v dvorani Rokodelskega, doma zanimivo predavanje >0 razvoju faaizma-Predavanje je priredilo društvo >Svobo-da«. Predavatelj profesor g. Teply iz Maribora nam je v poldrugournem govoru povedal, kak-j se je fašizem razvil in čemu služi. Poučno predavanje bi gotovo zaslužilo več pozornosti, saj danea je nešteto takih, ki sploh nc vedo, kaj je fašizem, dasi o tem dan za dnem čita jo po časopisih in revijah. Moflcani noseča j te podobna predavanja in ne bo vam žal! — KupovaJci matija, bodite obzirni! Ji* naš trg pririašajo kmetje dan za dnem sadje, ki ga meSčani prav pridno kupujejo. Med kupujočimi pa se je razpasla ta grda navada, da vsakdo preveč otipava sadje, ki ga ne kupi. živilski trg bi bilo treba premestiti na Florjanov trg kjer bi vsa i prahu ne biilo. — Zopet Mrvar. v soboto zjutraj so kmetice, ki nosijo na trg svoje blago, vse prestrašene prinesle v mesto vest o novem Mrvar je vem divjaćrtvu. Blizu femar-jete je napadel nekega dekleta, ki se je vračalo s fantom domu. Fanta je z grožnjo, da ga bo ustrelil, pregnal, Le-ta je stekel v bližnjo vas po pomoč. Ko je z možmi prl&el na kraj napada, so naili na tleh zvezano dekle z robcem v ustih. Gotovo ji je hote? Mrvar storiti silo. kar pa so mu preprečili. Kako se M rva rja boje zlasti ženske nam Izpričuje naslednji primer, ki m je pripetil v žabarski bosti. Tam je iakal gobe neki H. I. Po bližnjici, ki pelje iz Hrušice v Novo mesto, so priSSe tri kmetice. Ko so zagledale moža, so menile, da je Mrvar in ena se je od strahu onesvestila. Stran 4. SLOVENSKI NAROD«, e grofa Tes težko pogrešal, je nefeaj časa molčal. Niti njegovih misli pa ni prestrigel Raortl, temveč markiza. — Kaj pa delate, gospod? Spuščate se v pogovor s temi Utrdrni. Pokličiie pove^nika straže m pošljite to čedno ctružbo v ječo, če se je vam sama tako prijazno predstavila. Markiza je nameravala združiti svoje besede z dejainjem in stopila je k vratom, toda Raoul jo je prehitel, rekoč: — Grof de Goarasse. stopi pred ta cfcevaHer de Mam-Hardve naj pa stopi pred ona vrata. Na tretja vrata bom pa že sam pazil. PVemiča sta potegnila meče in vsak je stopa k svojim vratom, — Kaj pomena to? — je vprašai gn-vemear presenieeeno. — ijpotr z orožjem v rokah, — (ie od^vorila markiza, — Ti ljudje vas hočejo zgrafbi-n, ah pa cero umoritL — To pomeni, gospod guverner, da vas samo nc/tio prosimo, da nas zaslinite. Ore nam samo za pravico — in kakor pravi ta ženska, jo tščemo z orožjem v rokah. — Pravico hočemo, — so ponovili RaonJovi prijatelji- — Kakšno pravico? — je vprašal guverner. — Tožite® smo, gospod guverner. Gbtožeaka je ta ženska tu, sodnik ste pa vi. Manjkajo še prisedn$ti, ki bodo pa taikoj tu. — Pri sedmici? — Da. Tisti hip je nekdo potrkal na vrata in Raoul jih je odprl Bfl je predsednik vrhovnega sodišča de Blanqueiord, ki se ni zdel preveč presenečen, da je zagledal pri guvernerju toliko r.Fudi. — Oh, gospod predsednik! — je vzkliknil guverner, — samo nebo vas posoja. — Mislite, da samo nebo? — je ponovil predsednik. — Toda (kaj se tu god t? — Ti ljudje tu so se uprli kraljevi avtoriteti. — Kaj? — je vprašal predsednik sodišča- — In v moj kabinet so prišH z meči v rokah po pravico. — Ce je tako, jih pa moram opozoriti, da so na napačni poti. Gospodje, vtaknite meče nazaj v nožnice! Vsi so ga ujbogali. — Zdaj, gospod guverner, — je nadaljeval predsednik sodišča, — pa izvolite poklicati štiri vojake in enega podčastnika. Guverner je tako presenečeno pogledal predsednika sodišča, da se leta ni mogel ubraniti smehljaja in obrnil se je k Raoura, rekoč: — Gospod, stopite po štiri vojake in podčastoika! Raoul je odšel in kmalu se je vrnil z vojaki. Guverner je prišel končno k sapi m vprašal je predsednika sodišča, kaj to pomeni. — Ti gospodje zah*evapovsč5ne, zdaj bomo pa preste H vase zločine. Ni posebno presenetljivo, da je treba skoraj skovati zaroto, če hoče človek pod vašo vlado doseči pravico. — Gospod guverner, — je nadaljevala markiza, — zdaj sa/mi vidke, kaj se je zgodilo z vašo oblastjo. Ujetnik ste v Hastni hiši. — Gospod guverner, — je dejal predsednik sodišča svečano, — jntri se zbere sodišče. Zvedelo bo, kaj ste danes storili, in kralj bo zvedei, kako ga zastopate. Guverner se je bal markize, še boli se je pa bal izgubiti svoje mesto. Ktoub svojim slabostim je bil pa dobrega srca. — Gospoda, — je dejal — še nikomur nisem kratil pravice in pripravljen sem zasfišati vas, — Kako morete dovoMti, da vas zarotniki terorizirajo? — je vzkHkndla markiza. — Tiho. gospa, — jo je zavrnil girvemer. — nisem več prijatefi nw-fcize de Beansejoar, marveč uradnik in kot tak hočem slišati vz ust teh gospodov obtožbo proti vam, — Gospod guverner, pričakujemo Še nekoga, — je pripomnil Raoul. Trsti hip je pHanil v guvernerjev kabinet markiz de Beausejour. — Moja žena! — je vzfldaknil, — kje je moja žena? — Vaša žena, gospod, je med narnd in ta trenutek ji ne preti nobena nevarnost, Zvedeli bomo pa takoj, če zasluži kazen, — Kazen! — je vzkliknil markiz in se vzravnal. — Kaj -mislite s tem? — Takoj boste zvedeli, gospod, — je odgovoril Raoul resno. — Gospa markiza naj izvori sesti, — je dejal predsednik sodišča. — Ah. — je vzkliknila marki-za, — kaj mislite, da se bom podvrgla takemu sodišču? — Saj vas nihče ne vprašuje, kaj mislite o našem sodišču, izvolite samo sesti, — C ujmo obtožbo, — je dejal guverner, ki na tihem ni imel ndč proti, da bi se končno odkrižal morečega marlkizimega vpdrva — Kaj se mi meša, gospod guverner? — je vprašal markiz. — S'išim govoriti o obtožbi, o zločinu, o sodišču ... — No in kaj je na tem čudnega? — je pripomnil RaouL — In vse to naj se tiče markize de Beausejonr, moje žene? — je vprašal markiz. — Da, gospod markiz, — je odgovoril predsednik sodišča. — Vi ste morda edini v Bordeauocu, ki ni dvomil o markizini nedolžnosti in kreposti. Markiz je ostrmel in z izbuljenimi očmi se je ozirali po kabinetu. — Tu smo, da razpršimo to prevaro, — je nadaljeval predsednik sodišča. — Vaša žena je padla tako globoko, da jo boste sami obsodili. Prestrašeni markiz je omahnil v najbližji naslanjač. Mali Robert je hotel skočiti k svoji materi, pa so ga zadržali. Samueli in Agenanec sta ga skrila pred markizo, Galaor mu je pa držal robec na ustih, da ni mogel kričati. Največja pustolovka sveta Bivša natakarica je postala baronica in milijonarka, končno je pa prišla ob vse premoŽenje Baronica Marija Cjunkiewieczeva, bivša natakarica, je vzbujala s svojimi pustolovščinami ki sleparijami delj časa splošno pozornost v Evropi. Btfca je zalo popularna in po pravici je slovela kot največja pustolovka sveta. Kot tako jo je prvi označžl predsednik sodišča v Varšavi. Tik .pred vojno se je govorilo v Varšavi o lepi natakarici nekega velikega zabavišča. Dolga je bila vrsta rrioskih, ki jim je zmešala glavo. Marsikdo je bil zaljubljen v njo nesrečno, kajti Marija je imela mrzio srce in bila je nedostopna. Vsaj tako se je govorilo po Varšavi. Nekega dne se je pa seznanila lepa natakarica z zelo bogatim ruskmi baronom in tudi ta se ie zatnibH v njo. Obljubil ji je zakon in zato ga Marija ni zavrnila. Res sta se vzeda in bivša natakarica se je preselila z možem v Petrograd. Živela je v razkošni palači ob Nevi sredi bajnega bogastva in razkošja. Njen dom je postal kmalu središče visoke družbe in pod vplivom častohlepnosti je bivša natakarica pregovorila svojega moža, da ji je Lzpo-sJoval celo dostop na dvor. Toda v Rusiji ji sreča ni bila dolgo nataonjena, svoje popularnosti se m veselila dolgo. Prišla je revolucija in konec je bilo Marijine slave, pa tudi razkošja in bogastva. Njen mož je moral pobrati šila in kopita in z ženo je pobegnil iz Petrograda. Celo leto sta se skrivala po Rusiji brez sredstev v neprestani nevarnosti, da ju boljševikj zasačijo in vržejo v ječo ali pa cekv ubijejo. Končno so ju res ujeli in več mesecev sta presede»la v ječi. Barona so nekega dne poklicali k zaslišanju in rti se več vrnil k svoji ženi v celico. Bollsevtki so ga ustreliti. Nekaj ur pred usmrtitvijo je prišel uradnik OPIJ Vladimir Domboszik v jetniško celico in odvedel s seboj lepo Marijo. Izposloval ie njeno osvoboditev in Marija je postala njegova Bubica. Možu se je oek> posrečilo dobiti nazaj nekaj njenega premoženja. Rusko vojaško letalo je prepeljalo lepo Marijo in njen kovčeg z dragocenostmi na Finsko, odkoder je lepa baronica odpotovala preko Švedske, Norveške in danske v Anglijo. S seboj je imela mnogo dragocenosti, ki ji pa niso zadostovale za razsipno življenje, kakršnega je bila vajena v Rusiji. Ko so j5 začela denarna sredstva pohajati, se je vrgla na borzne spekulacije in imela je izredno sreoo. Pa tudi sreča na borzi ni trajala dolgo, km akt ie zašla pustolovka v dolgove, izposojala si je denar pri svojem bankirju, pa tudi pri znancih in prijateljih. Do ušes zadolžena je končno zapustila London Sn se napotila v svet. Na svojem potovanja po velemestih in letoviščih se je seznanila v Brusim s finančnim magnatom L6wensteinom. Tudi on se je takoj do ušes zaljubil v lepo Poljakinjo ki je rade volje poravnal njene dolgove v Londonu. Parizu. Bruslju in Amsterdamu. Marija se je znova vrgla na borzne spekulacije in zopet je imela čudovito srečo. Trajno je bivala v Angliji, imela je pa tudi krasno opremrje-ni palači v Parmi in Bruslju. Po nenadni smrti svojega ljubčka se je Marija izselila iz Anglije. Likvidirala je svoje kupčije in se napotila znova v svet. Imela je mnogo denarja in dobre zveze. In te so ji postade usodne. Ko se je mudila nekaj časa v Parizu, so ja ponudili v nakup lep grad v Normandiji in Marija ga je kupila. Grad je veljal pol milijona angleških funtov in z novo razkošno preureditvijo ie požrl skoraj vse Marijino premoženje. V bhžrini gradu je imela celo lastno letališče, da o drugih napravah niti ne govorimo. Ta grad, o katerem je govorila vsa Dijaški dom v ptuju &ntemat ma učence reo/ne jmttioifj« iti tnesčansGe šote. Dijaški dom ima prostora za 90 gojencev in nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo nadzorstvo in pomoč pri učenju. Sprejemne pogoje in vse informacije daje Vodstvo Dijaškega doma v Ptuju. Mag. štev. 38.425/34. Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo vseh gradbenih in profesijonalnih del za zgradbo mrtvaške veže v Ljubljani v znesku Din 1,494.435.—. Zmanjševalna licitacija se vrši v petek, dne 7. septembra 1934 ob 11. dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra 2/TT. Elaborat za razpisano delo se lahko dobi proti plačilu Din 100.— v gradbenem uradu od srede 22. avgusta dalje med uradnimi urami. MESTNO NAČECSTVO V LJUBLJANI. dne 18. avgusta 1934. Zupan in mestni načelnik: DR. DINKO PTJC 1. r. KOROŠKE BRUSNICE razpošilja Zechner, Li beliče, Koroško. HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupuje, prodaja — Praznik, Zagreb. Varšavska 6. Difaike sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0-50 para. PUMPARCE modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6/T DECIMALKO 25 kg, železno, prodam. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. UBOBNO STANOVANJE mirno, s štirimi sobami in pri-tiklinami oddam takoj v bližini cerkve sv. Jožefa. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2587 SLTŽBO DOBI SrVTLJA, ki posodi v obrat nekaj gotovine — Ponudbe pod »Stalna 2591« na upravo »Slov. Naroda«. VELIK POTOVALNI KOVČEK kupim. — Ponudbe pod »Kovček 2592« na upravo »Slovenskega Naroda«. LOČEN OBRTNIK išče gosp. ločenko ali vdovo z nekaj premoženja. — Le resne ponudbe s polnim naslovom in sliko je poslati upravi »Slovenskega Naroda« pod šifro »Nesrečen v zakonu 2590«. Ce oddajate ali *32ete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Naroda«. — Beseda 0.50 para, MALINOVEC pristen, naraven, m Mmmm muuh kor jem vkuhan — ae dobi na malo m veliko v LEKARNI DR. G. PICCOU, LJUBLJANA. Dunajska e, 6 AVTOBUSNO PODJETJE v prometnem kraju, oddaljeno od železnice ter brez vsake konkurence, ugodno naprodaj. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Avtobus Evropa, je postal za pustolovko usoden- Njegovo vzdrževanje je požrlo rrfifijone, dolgovi so naraščali, končno je morala Marija grad prodati, zapustila jo je pa tudi sreča na borzi. Ko je prodala grad, ji je ostalo še nekaj denarja, ki ga je pa tudi vtaknila v borzne spekulacije in tako je šlo vse po vodi. Ker je bil tudi njen kredit izčrpan, a upniki so pritiskali na njo, si je morala pomagati s sleparijami. Pa tudi s tem se ni mogla dolgo držati na površju, ljudje so kmalu zvedeli, da je izigubfia vse. Na njene sleparije je bira obveščena policija in ko je Marija opazila, da jo zasledujejo w» pobegnila tz Francije. Zatekla se je v Varšavo, kamor se je pripeljala z luksuznim brzo vlakom in se nastanila v najeleganmejsem hotelu »-Evropski dvor«. Sreče pa tudi v Varšavi ni imela, nobena sleparija se ji ni posrečitla in tako je odpotovala v svoje rojstno mesto Krakov, kjer je slutMa konec svoie karijere. Navzlic temu si je pa najela v najlepšem hotelu celo nadstropje. Tik pred odhodom iz Francije se je dela zavarovati pri neki angleški zavarovalnici. Posebno svojo garderobo je zavarovala zelo visoko in po prfhodu v Krakov ie obvestila zavarovalnico, da ji je bifa v hotelu ukradena vsa garderoba, krasni kožuhi, obleke, plašči in celo nakit. Za-varovalnca ie uvedla preiskavo in S pomočjo poljske policije je dognala, da o tatvini ne more biti govora. Detektivi so preiskati stanovanje lepe pustolovke in našli v peči ostanke sežgane garderobe. Tako je prišla sleparija na dan in Marija je svoj greh odkrito priznala. Mlad z trebuhom za kruhom Na rabskem kolodvoru na Madžarskem je pozval policijski stražnik razcapanega dečka naj se legitimi»ra. Ker pa deček ni imel nobene legitimacije in je govoril samo rusko, ga je odvedel stražnik na polacijo. Tam so s pomočjo tolmača ugotovili, da imajo opraviti s 141etnim Rusom Jakulom Blajuvalsom. Deček je izpovedal, da je rojen v Rusiji, da se pa ne spominja točno, kje. O svojih starših ve samo toliko, da so se preživljali z beračenjem, nekega dne sta pa roditelja odšla, ne da bi mu povedala, kam. Pozneje se je splazil skrivaj na tovorni parni k in se skril v premog. Tako je srečno prispel v inozemstvo. Najprej je brt v Turčiji, kjer se je preživljaj z beračenjem, potem je pa prksel preko Balkana na Madžarsko, kjer so sa zadržali. Sleparija na konjskih dirkah V četrtek je dobdl konj »HaMne-coufl*t« v Enghiemi v Franciji nagrado Palais Bou r bon. Ker je šlo za neznanega konja, ki nanj skoro nihče ni stavil, so bili dobitki izredno visoki. Tako so nekaterim neznanim ljudem, najbrž med seboj domenjenim, izplačati na dM^Hšču pol miiKjona frankov v gotovini, ker so čeke odklonili. Strokovnjaki menijo, da so dobili rsri ljudje pri pariških bookmakerjih nad en mila jon frankov. Konj, ki je odnesel nagrado, je pa naekrat izginil in niso ga mogli najti. Ni ga biti o niti v staji, kjer je stal več tednov pred tekmo. Preiskovalna komisija je ugotovkla, da je dozdevni lastnik prodal konja pred dobrim tednom konjskemu mesarja. Pri mesarju so res našM konja z omenjenim imenom in tudi opis se je ujemal. Najbrž je tekmoval pod neznanim imenom drug dirkalni konj. Take sleparije so že imele nekoč v Mar-seiHu. Komisija enghienskega dirkališča je naložila lastniku korrja 1^*00 frankov globe, ne more pa najti podietnih sleparjev, ki so odnesti bogate dobitke. Radodarni maharadža Vladar male indijske države Gon-dal, ki trna tako dolgo ime, da ga ni vredno omenjati, ker bi si ga itak ne mogli zapomniti, proslavi v decembru 651etndco vladanja. V Indiji žive maha-radže tudi v najmanjših državah zelo razkošno, njihovo bogastvo spominja na zaklade iz »Tisoč in ene noči« in zato ni čuda, da nastopajo kot vladarji v pravljicah, čeprav teži svet vedno hujša gospodarska kriza. Maharadža iz Gondala je obljubil in je razglasil, cia bo na dan svojega velikega jubileja dokazal, kako ljubi svoje podložnike. Taki dokazi so dobrodošli posebno zdaj, ko ljudje povsod tako težko žive in ko so dobrotniki vedno redkejši. Maharadža iz Gondala hoče namreč pokazati svojo ljubezen do podložnikov praktično in ne samo na jeziku. Na dan 651etnice svojega vladanja sede maharadža ves v briljantin pred množico svojih podložnik o v na veliko tehtnico, da ga bodo stehtali. Sedel bo na eni strani tehtnice, na drugo stran pa ne bodo položene običajne uteži, temveč cekini. Po svečanem obredu bodo cekina razdeljeni med srrornake. Ni nam sicer znano, ali je maharadža debel adi suh, jasno pa je, da pojde na tehtnico lep kupček cekinov in da jfli bodo siromaki veseli. Zato ni čuda, da dan za dnem molijo, da bi poslali bogovi radodarnemu vladarju čim boljši tek, da bi se do decemtora pošteno zredil. Delal za pet, jedel za deset Orjaški Rus Aleksej Gfekin je bil doslej zaposlen v neki leningrajski kavarni, kjer je vzbujal splošno občudovanje. Opravljal je celo delo živega žerjava, da o drugih dokazih njegove izredne moči niti ne govorimo. Deia je za pet ljudi, jedel pa tudi za deset. Njegov želodec je res nekaj posebnega. Mož se je večkrat pritoževal, da dobiva premalo jesti. Zato so mu dovolili večje porcije in končno je priSo tako daleč, da so mu morah dajati hrano, ki bi bila zadostovala za deset navadnih delavcev. Izjavil je pa. da to re nič posebnega, da gre le za navadno brano, kolikor je pač potrebuje, da dela Izračunali so, da porabi na mesoc 6D kg mesa, 90 kg masla in maščobe in 7 kg sladkorja. Poleg tega je pa pojedel še primerno količino kruha in drugih jestvin. Kljub temu pa tehta GJitkin samo 00 kg. Star je 37 let in to varna ga je nerada odpusti-la. ko se pojavila ruska filmska industrija — in so ga vzeli k filmu. Mož se pa veseb. da bo lahko zdaj se več jedel. Monte ga bomo kmalu videli na ntrnskem platnu. Naši restavraterji m gostilničarji bi ga bili pa gotovo veseR, če bi r>rišel k nam. Iz Mar? bora — Svečana blagoslovitev mo^ta na Mariborski otok. Maribor je bfl včeraj v tako svecanostnem in prazničnem razpoloženju itot že dolgo ne. Ves dam so vozi!: na. Mariborski otok okrašeni in ovenćaai avtobusi oviti v državne trooojnice Sve-eanostne prireditve za zaključek letošnje-ja Mariborskega tedna je otvorila slovesna blagoslovitev novega mosta na Mariborski otok. Ob 8. uri zjutraj je opravi, mcnsogrnor g. Umek v navzočnosti občinskega sveta z županom g. dr. Lipoldoin na oelu, zastopnikom vojaških in civilruc. oblasrtev ter množice meščanov blagoskv-vitev mosta. Po blagoslovitvi je kot prv. spregovoril stolni župnik monsjgnar Umek povdarjajoč veliko aktivnost ter inclativo mestne občine za blagostanje mesta in meščanov. Želel je vsem. ki bodo hodit, preko novega mosta na Mariborski otok tudi srečen povratek. V imenu mestne Občine se je stolnemu župniku zahval0 mestni načelnik g. dr. Lipo ld za hlagos 1 ovi tvorni obred in lepe besede, hkrati pa se je zahvalil vsem, ki so z mobilizacijo vseh svojih sredstev in z dobro voljo pomagal: zgraditi ta novi most. To je prvi za^et-ek onega mostu, ki bo spajal na tem niesfcu oba bregova Drave. Ta načrt, je dejal g dr. Lipold. bo pa uresničen tedaj, ko bo prišlo do regulacije ceste Maribor—Dravograd. Nato so si vsi ogledali novi most in pa kopaliSče na Mariborskem otoku Končno so se povabljeni gostje, med tem. tudi zastopniki ojbčine Kam ni ca z Zupanom g. Lavrencičem na celu zbrali na kopališki verandi k zakuski. Ob tej prilik' je župan g. dr. Lipold ponovno pozdrav1/ vse navzoče, zlasti zastopnike kamniskv-občine, na ozemlju katere je zgrajen novi most in kopališče. S povzdignjeno čašo je zagotovil mestni načelnik občim Kammca vedno pomoč. Zdravici je odgovoril kamniški župan g. Lavrenčič in nazdravil mestu in njenemu nacedstvu s krepkim slovenskim požirkom. — Celjski akrobati na. Mariborskem tednu filmall. Na zaključni prireditvi Mariborskega tedna so sodelovali tudi caljsk: akrobati g. Bučar. gdč. Kristina MU man-čeva in g. Mlakar, ki so želi za svoje vratolomne atrakcije na visoki žici viharne aplavze. Dasi so celjski akrobati še mlad: v svoji umetnosti, bodo kmalu dosegli slavno znanega akrobata Stroschneiderja, T." da eno je pri teh treba povdariti, celjsk: akrobati so namreč naši ljudje, shnpaticn in podjetni. Njihove vratolomne atrakcije so na Mariborskem otoku film ali. — Pobeg ali samomor ? Gostilničar ka Ana Hoppejeva iz Smetanove ulice 54 je prijavila tukajšnji policiji, da je v noci na nedeljo ob 23. uri neznanokam pobegni]a njena hčerka Vilma ter pustila na mizi listek z naslednjo vsebino: >Oprosti, toda ne morem več živeti, čez tri ure me boste našli na kakem griču tam preko pri parku Ne bodite hudi. Vilma«. Vsebina tega lis*-ka da slutiti nesrečo. Kakor smo dozna h. pogresanke se niso našli. — TTkradeno kofo. Neznan kolesarski tat je ukradel v soboto posest, sinu Ludviku Kuk ovcu iz Račiće pri Mariboru kolo ki ga je za hip pustil v Slovenski ulic: brez nadzorstva. Kolo je znamke >F t- t.« z evid. štev. 609.262 in tov. štev. 199S ter je vredno 600 Din — padec s kolega. Ko se je peljala v nedeljo 30-1 etna Jožefa Steinberger v St. Jurij ob ščavnici na svojem kolesu, je na strmem klancu zgubila oblast nad vozilom in padla s kolesa. Zlomila si je nogo v gležnju in so jo mariborski r«^evalci prepeljali v tukajšnjo bolnico. Iz Ptuja — Dija&ki dom v Ptuju * je za. tekoče šolsko leto izredno znižaj hranarino. ki znaša za vso oskrbo s pranjem perila vred letno 5000 Din ali 500 Din mesečno. Gojencem zavoda se nudi tudi poleg šolske izobrazbe še prilika, da se izvežbav^ tudi v glasbi. V ta namen ima zavod krasno glasbeno dvorano in lastne instrumente. Staršem ta zavod prav toplo priporočamo in jih opozarjamo na današnji oglas. Izpred sodišča. Sodnik: Za tatvino vina dobite tri terme zapora. Obtoženec: Gospod sodnik, saj sem prazne steklenice vrnil. Ali bi mi ne mogli nekaj odračunati ? Urejajo; Josip gupanfttfi. — 4& »Maroano aajtarao«: Jfran Jezer&ek. — 2a upravo m taaermuu M usta: Oton mnirm — va v LuUltijuu.