GLAS rib O S VOB O D I L N E F R O N TE O KRAJA TRBOVLJE TRBOVLJE, 28. aprila 1930 Štev. 17 Leto III. V' a£ivei 1. majf deCovniflt Cjudil Delovno ljudstvo Jugoslavije izpričuje s svojim herojskim delovnim poletom predanost domovini in Komunistični partiji Že petič slavimo 1. mai v končno osvobojeni domovini, ko smo strli okove suženjstva po okupatorju in istočasno oa verige domačega in tujega imperializma ter izkoriščevalce delovnega ljudstva. Ko bomo proslavljali letošnji 1. mai. oa ne smemo pozabiti preteklosti. Vsak zaveden delavec, kmet ali delovni inteligent se Se dobro spominja časov iz stare Jugoslavije, kakšne intervencije in ukrepi so bili izvedeni od strani bivše žandarmerije, da se v kali zaduši delavska miselnost prvomajskega praznovanja. Vsako leto smo v noči pred L majem videli, kako se je okrepita žandarmerija v rudarskih krajih. Prišlo je krdelo vojske, ki je imelo namen, da zastraži mesto oz. industrijska središča, kjer je živel proletariat. Vso noč so sc gibale patrulje, da preprečijo za 1. maj vsak zunanji videz praznovanja tega velikega praznika dela. Vendar se je kljub zastra-žeriju našega kraja pokazal drugo jutro na kakšnem gričku ali kje drugod rdeči prapor, simbol delavskega razreda. Pojavih so se tudi čez noč borbeni plakati, po zidovih pa pisane parole. Vse to je organizirala in izvedla komunistična Partija Jugoslavije s svojim revolucionarnim članstvom. Na dan prvega maja smo videli, kako je naše delovno ljudstvo že v zgodnjih urah gledalo, kje bo visela rdeča zastava, ki so jo ponoči razobesili komunisti. Ves dan se je šepetalo o plakatih in borbenih parolah. Ce je človek vse to opazoval, je videl lahko mnogo tragičnega. Zandermerijske patrulje so se vrstile od 5. do 0. ure, da preprečijo našemu proletariatu prvomajsko praznovanje. Kmalu nato so se pričele pri članih Partije preiskave in aretacije. Marsikuka mati in otroci so imeli ta dan solzne oči, ker je bil pahnjen v zapor oče, mož ali sin to pa samo zaradi tega, ker je bil pošten in predan pravični borbi delavskega razreda za boljši jutrišnji dan, ker je hotel praznovali največji praznik delovnega ljudstva, praznik dela, 1. maj. Namen tega članka ni, da samo obuja spomine na praznovanje 1. maja v stari Jugoslaviji, marveč, da se dotakne tudi časa okupacije. Prvi maj leta 1941 je bil prvič v sto in sto letih proslavljen v naših revirjih tako, kot se mora tak prazpik proslavljati. Marsikdo se bo vprašal, zakaj? — Zaradi tega, ker okupator ni razumel težnje delavskega razreda na naši zemlji, je v svojih računih in nakanah dal narodu duška, da je ravno ob tem prazniku pokazal vso mržnjo do prejšnjega sistema- Praznovanje 1. maja 1941 je bilo te krinka za veliko gorje, ki ga je prinesla nemška fašistična horda V naše kraje. Naslednjo leto se je že pokazalo, da so bili fašisti sovražniki proletariata. Dovolili so praznovanje 1. maja na dan 2. maja, s čimer so pokazali, da nimajo nič skupnega z delavskim razredom. Vsa naslednja leta 1843—1945 je bilo praznovanje 1. maja popolnoma preprečeno. V teh letih se je pa 1. maj vendar praznovat med našimi borci v gozdovih, kjer so ha predvečer praznika izvedli ogromno sabotažnih akcij na fašistične horde ln na važne objekte. Za 1. maj pa so bili naši borci prosti in so izvajali po raznih krajih naše prelepe zemlje mitinge in razne slavnosti. Kot v stari Jugoslaviji, tako je tudi v NOB komunistična Partija organizirala praznovanje praznika dela 1. maj. Prvo leto po osvoboditvi se je 1. maj v naših revirjih proslavil prav lepo, ker je naše ljudstvo še imelo v spominu preteklost, vendar tako, kot je bilo praznovanje 1. 1941, se nikoli pozneje ni opazilo. Marsikdo se bo spet vprašal, zakaj? Zato, ker ni bilo več potrebno. Stare Jugoslavije, žandarmerije ni več, tudi gestapovcev ni več, komunisti so nam pa z borbo prinesli svobodo. Naš delavec je v enem letu pozabil na vso trdo zgodovinsko pot, katero je hodil skozi sto in sto let, da je prišel končno do zaželenega cilja. Za-vedati se pa moramo, da naša borba še ni končana vse dotlej, dokler ne bo svobodno zadihal ves svetovni proletariat, da so še težave, in to ogromne, pri izvrševanju plana, graditvi naše nove, moderne, samostojne države, pri čemer nam pa dela velikanske te- V zvezi s proslavo prvega maja je Uprava rudarskih magazinov v Zagorju napovedala tekmovanje vseh svojih poslovalnic. Namen tekmovanja je v glavnem Izboljšanje samega poslovanja; to je vljudnost do strank, točna oddaja poročil, čistoča trgovin ter izvršitev čim večjega števila udarniških ur. Poslovalnice rudarskega magazina so tekmovanje soglasno sprejele z mesecem marcem. Večkratne kontrole s strani uprave so ugotovile doslej sledeče uspehe tekmovanja: Uslužbenci so skupno z upravo Izvršili 982 udarniških ur, delno so bile Izvršene na produkciji v jami. V bližnjih dneh pa je predvideno večje udarniško delo na cesti in tudi v rudniku. Odzval se bo celoten kolektiv, tako da se bo število udarniških ur še znatno povečalo. žave lnformbirojevskl blok z SZ na čelu. Vsa tukaj navedena dejstva nam dovolj pričajo, zato sem uverjen, da se bo L maj v letu 1950 proslavil bolj kot vsa druga leta, ker bo na ta dan — praznik dela — manifestiralo naše ljudstvo proti vsem obrekovalcem, najsi bo to z Zahoda ali Vzhoda, enotnost naših narodov. Zato naj ne bo člana fronte, ki ne bi za ta veliki manife-stacijski. praznik delovnega razreda sveta okrasil svoja okna, razobesil za* stave ter se udeležil manifestacijskega zborovanja. S čim lepšo okrasitvijo, z množično udeležbo na dan 1. maja v naših revirjih bomo celemu svetu pokazali, da smo enotni, da zaupamo našemu vodstvu s tov. Titom na čelu in da sočustvujemo z vsemi narodi sveta, ki tega praznika dela ne morejo proslavljati tako kot ga lahko proslavlja delovni razred Jugoslavije. Naj živi borbeni praznik delovnega ljudstva sveta 1. mai! Naj živijo naši udarniki, nova-torji. in radonulizatorii. kot vrvi borci za izgradnjo lepše bodočnosti jugolovanskih narodov! Naj živijo narodi Jugoslaviie pod vodstvom Partije in CK KPJ in z našim herojem maršalom Titom na čelu! Postrežba strankam je zadovoljiva. Nekateri uslužbnci si resno prizadevajo, da bi bili s strankami vljudni, na manjše izjeme pa skušamo vplivali čim učinkoviteje, tako da bo sčasoma tozadevna kritika nepotrebna. Največje tekmovanje pa je v čistoči. Nihče noče biti med zadnjimi, le težko bi se našlo kaj slabega v tem pogledu in to v vseh poslovalnicah. Uspeh tekmovanja je zadovoljiv p« vseh poslovalnicah rudarskega magazina. vendar se v zadanih si nalogah najbolj odlikuje poslovalnica štev. 2, ki točasno lahko »luži za vzgled vsem ostal itn. Prepričani smo, da se bo v prihodnjih tednih to tekmovanje razširilo na večji obseg, tako da bo zaključek tekmovanja res uspešen. O nadstl jne mrazvoju tega tekmo, vanju burno le podočiUl. Ob deveti obletnici Osvobodilne fronte Včeraj, 27. aprila, je preteklo devet let, odkar je bila ustanovljena Osvobodilna fronta Slovenije. Ustanovila se je na pobudo Komunistične partije Slovenije. Pod njenim vodstvom so se zbrale vse pozitivne sile slovenske* ga naroda k oboroženemu odporu pr«, ti brezdušnemu okupatorju in doma* čim izdajalcem. Od tedaj so minula štiri leta v ki« vavi vojni, pet let v svobod h vsako leto v nenehnem, požrtvovalnem boju vsega delovnega ljudstva za osvoboditev, za zgraditev svobodne ljudske države, za ureditev družabnega red*, ki bo odpravil na socialističnih principih vsako izkoriščanje človeka pq človeku. Zgodovinska naloga Osvobodilne fronte, rešiti se suženjstva zakletega sovražnika našega naroda, se Je izbojevala zmagoslavno. Slovenski narod je izvršil to nalogo pod vodstvom svoje OF na čelu » KPJ, ne da bi moledoval in iskal rešitve drugod. Na revolucionaren način je posegel v tok zgodovine z zavestjo in spoznanjem, da mu ne bo nihče drugi razen njega samega priboril nacionalne In socialne svobode. V težki, krvavi borbi slo* venskega in vseh jugoslovanskih narodov je bila izbojevana zmaga nad fašizmom in temnimi silami, kt so sovražili naš narod, ki niso marali da bi slovenski narod postal na svoji zemlji sam svoj go6pod in si po svoji volji uredil življenje v bratskem sožitju z vsemi naredi Jugoslavije brez kakršnega koli posrednika. Iz dneva v dan je v teh zgodovinskih letih ra-sla moč Osvobodilne fronte; v nenehni borbi se je krepila politična organizacija, ki je postala prava vseljudska organizacija našega naroda. Ustvarila je prvič v zgodovini svojo nacionalno vojsko, postavila neporušl jivc temelje lastnemu državnemu življenju in dala konkretne organizacijske oblike novi ljudski oblasti, z ekonomskimi ukrepi pa omogočila obnovo države in svoboden gospodarski razvoj svoje domovine. Samo s tako Osvobodilno fronto, ki je bila nepopustljiva proti vsem sovražnikom, si je slovcn--ko ljudstvo na čelu s KP ustvarilo pogoje, da v tesnem sodelovanju vseh naših narodov gradi socializem in se ood vodstvom CK KPJ bori za pravične odnose med socialističnimi državami. Danes, ko je za nami deveto leto ustanovitve OF, zaznamujemo velike uspehe v obnovitvi porušene domovine in uspehe v izgradnji socialistične države. Ze dve leti kriče inform-birojevski agenti z lažmi in obrekovanji na našo državno in politično vodstvo, že dve leti nam z gospodarsko blokado in z nesramnimi, vsakega poštenega človeka nevrednimi srr(^ ritvi ovirajo izpolnitev naših velikih planskih nalog, vendar delovno ljudstvo Slovenije in Jugoslavije neomajno in vztrajno zida temelje socialistične države v zavesti, da tak narod, kot je jugoslovanski, ki ima tako Partijo in takega voditelja, kot je naš, ne bo in ne more nikdar propasti. F.notnost slovenskega in jugoslovanskih narodov ter enotnost OF, njen širok množičen -načaj hi preizkušen delovni heroizem naših ljudskih množic so porok, da bo Osvobodilna fronta v svojem desetem 'etu obstoja sposobna vršiti in izvršiti vse naše velike naloge, predvsem oa socialistično preobrazbo naše vasi in izpolnitev plan« v četrtem letu Titove petletke. Rudarji Trbovelj na prvomajski proslavi v Ljubljani Prvomajsko tekmovanje rudarskih magazinov v Zagorju Stran 2 Cementarna Trbovlje v borbi za plan P« neuspehu v planskem letu 1949, fci ga je povzročila višja sila, je v letošnjem letu ves kolektiv krepko zavihal rokave in z novim letom 1950 uporno stopil v borbo za dosego in presego plana. Sindikalna podružnica, Partija in uprava podjetja so sporazumno napravili načrt, pristopili k normiranju še več delovnih mest, uvedli brigadni skitem dela, zlasti v kamnolomih laporja in apnenca ter pri remontu starega in novega dela tovarne. V začetku leta so se po tretjinah vršili sestanki, kjer se je kritično premotrilo delo v preteklem letu, — pokazalo naravnost in brez zavijanja na! vse uspehe in napake ter ugotovilo, kaj je treba storiti v prihodnje, da bo delo teklo nemoteno in da bo pspeh v tem letu zanesljiv. Predvsem je bilo govora o tem, kako preskrbeti delavstvo v pogledu higiene in varnostnih naprav, da bi se zlasti zmanjšalo število bolnikov In neopravičenih izostankarjev, nadalje o tem, kako uvesti čim več brigad in sploh o vsem, kar se tiče izpolnjevanja planskih nalog, na drugi strani pa o preskrbi delavstva s hrano, obleko ln stanovanji. Ti sestanki in jjozneje si sledeče obratne konference in masovni sestanki so pokazali, da so taki sestanki potrebni in porok za uspeh podjetja. In res uspehi niso izostali. Na vseh deloviščih, tako v kamnolomih, kot v delavnicah in tovarni, se je čutil utrip novega, hitrejšega tempa, čutilo se je iz dneva v dan, da se kolektiv zaveda svojih dolžnosti in da si nenehno pri zadeva, da svoje naloge v celoti izpolni. Takoj v pričetku leta je kolektiv sprejel napoved tekmovanja dalmatinskih cementarn v različnih točkah. To tekmovanje je permanentno in bo trajalo do 31. decembra t. i. — Za volitve 26. marca je kolektiv tekmoval v tem, da bo clo 20. marca izpolnil četrtletni plan; to mu je tudi uspelo: kvartalni plan je izvršil 10 dni pred rokom. Trenutno se vrši tekmovanje v čiščenju in urejevanju delovišč in pisarn ter arhivov v čast Delavskega praznika 1. maja; to tekmovanje je zajelo spontano ves ko. lektiv. K uspehom v letošnjem letu so v izdatni meri pripomogli udarniki, ' ki jih šteje podjetje okrog 40, ter ie mied njimi veliko število večkratnih udarnikov. Predvsem se odlikujejo udarniki kamnolomov, ki navzlic težkemu delu in vremenskim neprilikam vztrajno premagujejo vse težkoče. K hitrejšemu obratovanju, znižanju stroškov in varčevanju z materialom in električnim tokom ter odstranjevanju zastojev je nekaj članov ko. lektiva pripomoglo z raznimi predlogi. Tako se je n. pr. uresničila za misel tov. obratovodje Strumeija Iva. na, da sc v depoju klinkerja namesti tflansijortni trak namesto zastareli:: naprav, s čimer se odstranijo zastoji in prihaja klinker nemoteno v mline. S tem se je prihranila delovna sila iti so mlini stalno lahko v obratu. Uresničil se je tudi predlog tov. inž. Pe triča in tov. inž. Hribernika, da se namesto dragega inozemskega Si!ex kamna uporabi za oblogo peči in mlinov domači pohorski granit. Puskusi so odlično uspeli in drži obloga iz granita pri vročini nad 900° C do šest mesecev in še več, medtem ko se je preje morata obleka menjati včasih celo 14-dnevno, Z domačimi oblogami se prihranijo podjetju ogromne denarne vsote, državi pa devize, in se še po-spešuje produkčija. Tudi zamisel direktorja Miklavčiča se je spravila v življenje. Plini iz peči, ki so dr-uvedbe novega načina odhajali neizkoriščeni v dimnik, so se z napravo cevi po zamisli tov. direktorja speljali v mlin za surovo moko. Z njimi se hitreje in temeljiteje suši ta moka. Z dodatnim sušenjem se je doseglo, ■la mlin, ki je pic,j e obratoval pri isti količini materiala 24 ur, obratuje sedaj samo 13 ur. Dosežen je lep prihranek na toku in povečana produkcija. V zvezi s tem &o se prihranile obložile plošče, mlevska telesca, olje in mast. V tovarni dola po normah oikrog 70% delavstva. Normirana niso še taka dela, ki jih je težko ali pa sploh nemogoče normirati. V letošnjem letu »o se norme po izkušnjah menjale v kamnolomih in sicer v zvezi z novim načinom dela t. j. v lijačneim sistemu. Storilnost dela na posameznih deloviščih se je v primeri s storilnostjo zvišala za cca 15% in to zlasti v kamnolomih in pri pečeh. Na tem področju imajo največ zaslug partijska in sindikalna organizacija ter posamezni članj teh organizacij, ki s svojim zgledom stalno pritegujejo tudi ostale delovne tovariše. V borbi za delovno disciplino in zmanjšanje neopravičenih izostankov sta partijska kot sindikalna organizacija podvzeti vse možne korake. Uspelo jima je, da v posameznih primerih z osebnim prepričanjem dosežeta popoln uspeh. So pa seveda tudi pri. meri, ko je bilo prepričevanje -brez uspeha; proti tem ljudem se je postopalo strogo po sklepih sindikalne podružnice. Vsekakor zaznamuje podjetje tudi tukaj lep uspeh. Stanje bolezenskih zaostankov se je znižalo z otvoritvijo obratne ambulante. Zdravstvena služba v tovarni je dobro organizirana. Obratna ambulanta, ki se je letos odprla, služi bolnikom v poini meri. Urejena je dobro, založena s potrebnimi zdravili in instrumentarijem. Bolnim ni treba več izgubljati časa s čakanjem in je tudi zdravnik vsak dan v jutranjih urah v primeru kake nezgode takoj pri rokah. Delavcem pri posebno vročih delih in praženju nudi uprava dnevno gazirano vodo in mleko v zadostni količini. Ravno tako prejemajo vajenci iiler mleka na dan, za malico, pa mast na kruhu. V okviru možnosti se popravljajo v lastni čevljarski delavnici tudi delovni čevlji; posebno pereče je vprašanje čevljev v kamnolomih. Uprava je za svoje delavce in na. meščence uredila dobro opremljeno restavracijo in pred kratkim odprla tudi svoj magazin, tako da skuša v vsakem pogledu zadovoljiti vse potrebe svojega kolektiva. Mesečno prejmejo vsi člani kolektiva izreden kontingent mesnih izdelkov ali mesa, tu in tam pa tudi milo in pralni prašek, iz fonda ža kadre je uprava oblekla in obula 37 vajencev, katerim nudi poleg strokovnega tudi teoretični pouk, tako da bodo res postali mojstri v svoji stroki. Pri zdravju posebno škodljivih delih v tovarni traja de lovni čas 6 ur namesto 8 ur. Pri zelo vročih delih imajo delavci poseben dodatek v gotovini. Nočno delo vsem talim, ki delajo drugače samo podnevi, se honorira s'posebnim dodat, kom na mezdo. Ce primerjamo skrb naših socialističnih podjetij za svoje delavstvo s stanjem v bivši Jugoslaviji, pridemo do rezultatov, ki so vsakomur otipljivi in se jih večina delavstva tudi zaveda. Poglejmo samo skrb za vajence, pa vidimo ogromno razliko. — Vajenec v nekdanji kapitalistični družbi ni bil človek. Izkoriščal ga je v privatni obrti mojster, pomočnik in gospodinja, v obratu pa vsak paznik, mojster itd. Danes se nudijo vajencu ugodnosti' katerih naštevanje nj potrebno, ker je skrb ljudske oblasti za delovnega človeka že sama po sebi razumljiva. Uspeh kolektiva cementarne je letos predvsem v tem, da je stalno na planu, oziroma da presega plan , pri klin-keiiju in cementu; pri odpremi cementa je sicer na planu, vendar pa ima stalne težkoče z dostavo vagonov. Plan odpreme je predvsem odvisen od rednega dostavljanja vagonov, kjer pa se pojavljajo ovire, na katere kolektiv tovarne nima vpliva. Kamnolomi dajejo dovolj materiala in si brigade v kamnolomih od časa do časa na pobudo sindikalne podružnice napovedujejo tekmovanje. Predvsem se taka tekmovanja napovedujejo ob dnevih, ko bi nekaj delavcev iz kamnolomov verske praznike — to so delavci s podeželju — izkoristilo za počitek. S takim tekmovanjem, kjer sodelujejo tudi nameščenci, je uspelo upravi, da je ves čas nemoteno obratovala s pečmi, to je vsako nedeljo ali praznik. Udarniki v kamnolomih postavijo ob vsaki priliki celega moža in so steber produkcije v teh obratih. V tovarni sami ob kritičnih dnevih ni problema delovne sile. Vsi delavci se zavedajo, da je delo nujno, če hoče podjetje plan doseči in preseči. Obrat teče nenehno vzlie raznim težavam ki nastajajo v zvezi z nabavo raznega potrebnega materiala. Obrat mora teči in material, ki je bil namenjen že za »odpad«, se ponovno prebere in ponovno uporabi, samo da ni zastojev. Vsak delavec točno ve, kaj ima sto- riti v primeru kakega zastoja in jc brigada ključavničarjev ali električarjev takoj na svojem mestu. Borba za izpolnitev planskih nalog je zajela slehernega člana kolektiva. Velik uspeh kolektiva v letošnjem letu je tudi v skrajšanju planiranega remonta starega in novega dela tovarne. Stari del tovarne je. bit popravljen v 18, namesto, kakor je bilo planirano, v 45 dneh, novi del pa v devetih, namesto v 21 dneh. Uspeh je pripisati predvsem vestni pripravi na remont, posvetovanju partijske, sindikalne organizacije ter uprave podjetja s postavljenimi vodji brigad. Vsekakor so bile postavljene posebne brigade, sestoječe iz 4 do 5 ljudi, ki so imeli posebne naloge v izvrševanju remonta. Brigade so si mod seboj napovedale tekmovanje in uspeh ni izostal. S skrajšanjem remonta je bilo prihranjenih veliko delovnih dni in materiala, na drugi strani pa se je zvišala produkcija.' Kolektiv cementarne bo letos izpolnil svoje planske naloge ter dal s svojim delom in prizadevanjem najboljši odgovor vsem obrekovalcem našega državnega in partijskega vodstva in naše socialistične domovine. Kako bomo pvoaSamiii leiošn§» snu§ Delovni kolektivi trboveljskega okraja in ostalo prebivalstvo se pripravljajo, da letošnji praznik delovnega ljudstva proslavijo na najbolj slovesen način. Številni kolektivi, med njimi rudarji iz Zagorja, so prvi napovedali prvomajsko tekmovanje, tekmujejo pa tudi rudarji rudnika Trbovlje in Hrastnik ter delavci Cementarne in Elektrarne Trbovlje, steklarna Hrastnik in ostali delovni kolektivi. Za letošnjo proslavo 1.. maja se vrše obsežne priprave,- Na dan 9. obletnice OF bodo v vseh naših centrih slovesne akademije, organizacija- OF pa bo priredila članske sestanke, na katerih se bodo sprejemali novi 'člani OF. Proslava 1. maja se bo vršila že na predvečer v Zagorju, Radečah in Trbovljah s svečanimi akademijami. V Hrastniku bo 30. aprila velik nastop fizkulturnikov, ki bodo prikazali uspeh in delo telovadnega društva Hrastnik, ki se za ta dan že več mesecev vestno pripravlja. Pri telovadni akademiji, ki bo na prostem, bo nastopilo nad 800 sodelojučih, ki se vestno vadijo pod vodstvom tovariša Va-stiča in ostalih voditeljev. Na dan 1, maja se bo vršila centralna proslava vsega prebivalstva okraja Trbovlje na sedežu okraja v Trbovljah, kjer se bo v veličastnem sprevodu prikazat uspeh in delo kolektivov trboveljskega okraja. Na dan 1 maja se bode po vseh centrih vršile budnice. Slavnosten sprevod se bo pričel ob 9 dopoldne. V sprevodu Do sodelovalo o godb. in sicer iz Trbovelj, Zagorja. Hrastnika, godba steklarjev, železničarjev iz Zidanega mosta in godba iz Radeč. V sprevodu bodo šli: udarniki, ki delajo že za drugo petletko, katerih je 49; nadalje jurišne mladinske brigade in najboljše brigade vseh kolektivov, prav tako najboljši pionirji, predvojaške vzgoje, fizkullurniki, smučarji, planinci, gasilci, lovci; vsi kolektivi s prikazom uspehov v 1.1949 in v prvem tromesečju letošnjega leta, KDZ in zastopniki vseh Ki,O. V spre-1 vodu bodo prikazi lokalne proizvodnje, železničarji in Ljudska tehnika s svojimi sekcijami. Sprevod se bo zaključil na stadionu SSD Rudar, kjer bo govor o pomenu 1. maja, proglasitev udarnikov. Takoj za lem se bo izvedel na stadionu kulturen program, kjer bodo sodelovala vsa kulturna in fizkulturna društva okraja. Združene godbe bodo začele nadaljnji del proslave z igranjem himne, pevski zbori pa bodo skupno zapeli več pesmi; nastopil bo moški pevski zbor Zarje iz Trbovelj, folklora Iz Hrastnika, fizkultura Zagorje, fizkhltura iz Hrastnika, zborne recitacije »Partiji« in za zaključek vse godbe skupno. Zvečer se bp v Delavskem domu v Trbovljah vršila igra, ki jo bo priredila dramska družina, ki bo v okrajnem tekmovanju zasedla prvo mesto. CRD » prvomalsSten telunovsBia uspešno zaključenem tekmovanju na čast volitev v Ljudsko skupščino, v katerem se je zlasti izkazala Lesja-kova brigada iz mizarskega oddelka in varilska brigada pod vodstvom odličnega organizatorja Alojza Grebenca, se je na širši proizvodni konferenci 4. t. m. soglasno sprejela tekmovalna napoved Lesjakove brigade v po-častltiv delavskega praznika vsem brigadam CttD Tekmuje se po sledečih točkah: 1. Katera brigada oziroma obral bo imel urejene in izmenjane sindikalne knjižice tc-r plačano članarino, 2. Katera brigada oz. obrat bo imel najvišji odstotek naročnikov na »Delavsko enotnost« in »Zasavskega udarnika«. 3 Katera brigada oz. obrat bo imel najvišji '/« udeležbe na strokovnih predavanjih, 4, Katera brigada oz. obrat bo imel najboljšo delovno disciplino (izredni dopusti, neopravičeni izostanki, čistoča). 5. Katera brigada oz. obrat bo dosegel oz. presegel sindikalno obvezo 8 ur prostovoljnega dela na zgradbi nove montažne dvorane.. Prav tako se je. obvezala uprava podjetja, da bo preskrbela pravočasno potrebni material posameznim brigadam oz. deloviščem. Čeprav se tekmovanje približuje, za-ld jučni fazi, vendar tekmovalna komisija še ne more oceniti najboljšo brigado oz. obrat. Vse brigade, od našega racionalizatorja in udarnika Ocepka, udarnika Kovača, Grebenca itd. v montažni dvorani, strojne obdelovalne brigade, do Lesjakove brigade, z občudovanja vrednim elanom izpolnjujejo na konferenci sprejete obveze. Tako bomo dostojno proslavili največji delavski praznik, 1. maj, hkrati pa mnogo pomagali našim rudnikom pri izpopolnitvi njihove mehanizacije in s tem pripomogli k uspešnejši eksploataciji črnega diamanta. Zasedanje pienuma OF okraja Trbovlje lil. plenum Ob' okraja Trbovlje, ki je zasedal dne 21. t. m. ,v dvorani okrajnega odbora Trbovlje, je kritično pregledal dosedanje delo osnovnih frontnih organizacij in sprejel naloge za bodoče delo. Plenuma so se udeležili polnoštevilno izvoljeni člani ter predsedniki KLO, nadalje sekretar oblastnega odbora OF za ljubljansko oblast tovariš Tekavec. Plenum je začel sekretar okrajnega odbora OF, tovariš Kokalj Franc, nato pa ‘je 'podol gospodarslco-politični referat predsednik OF okraja Trbovlje, tovariš Dušan Povše. V svojem poročilu je tovariš predsednik analiziral potek volitev v Ljudsko skupščino ter naglasil, da osnovne frontne organizacije, zlasti pa na vasi, svoje naloge niso v , celoti izvršile s pojasnjevanjem položaja ljudskim množicam. Podčrtal je važnost izpolnjevanja gospodarskih nalog in se dotaknil izvajanja plana v rudarstvu. Neupravičeni izostankarji so velika ovira pri izpolnjevanju piana ter bo morala fronta posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Omenil je primer Hrastnika, kjer je samo v letošnjem letu 3537 neupravičenih izostankov kar znaša preko 15.000 Ion izgub premoga. Zmanjšanje neupravičenih izostankov na minimum — in tudi rudnik Hrastnik bi plan lahko dosegal in tudi presegal. Preveliko popuščanje proti tem dezerterjem dela se nam maščuje. — Nadalje je omenil važnost spomladanske setve, ki jo moramo v celoti izvesti, ker se zavedamo, da se moremo nasloniti in zanesti le na lastne sile. v rudniku ni bil dosežen'; oa planiranih BO je bilo doseženo komaj 33. Nadalje je sekretar omenil pregled spomladanske setve, pri čemer je bilo ugotovljenih 40 ha ogroženih površin. Pri tem so se prav dobro pokazale frontne organizacije Kal, Dol pri Hrastniku in Kolovrat, ki so storile vse potrebno, da se zemlja v njihovem območju v celoti poseje. Ob zaključku je poudaril važnost sodelovanja v Tednu cest in sodelovanje pri čim lepši proslavi 27. aprila in 1. maja. V diskusiji so člani plenuma kritično obravnavali delo osnovnih organizacij ter stavljali •predloge za izboljšanje dela, ki jih je osvojil plenum v resoluciji o bodočih nalogah. Po obširni diskusiji je bila predlagana resolucija o bodočih nalogah, katero so člani plenuma sprejeli z odobravanjem in ki vsebuje sledeče točke: do 27. aprila bo izvedena reorganizacija slabih odborov OF; za obletnico OF se bodo povsod izvršile svečane konference, na katerih se bodo sprejemali novi člani fronte; centre bodo svečano okrasili in izvedli v trih slavnostne akademije. Osnovne frontne organizacije bodo proslavo 1. izvedle na slovesen način ter se udeležile centralne proslave, ki bo na dan 1 maja v Trbovljah. Frontne organizacije bodo organizirale pomoč pri obdelavi zemlje in izvršitvi spomladanske setve ter na ta način zasigurale. da bo sleherni košček zemlje obdelan. — Za izvršitev plana v gozdarstvu se bo do 1. maja organizirala frontna brigada, ki bo štela 250 lrontovcev, za kar bo vsaka osnovna organizacija dala 3—4 frontovce. V Tednu cest bodo trontne oranizacije oranizirale članstvo, da bo ta akcija izvedena z uspehom. Po sprejemu resolucije je predsea nik OF Zagorje napovedal tekmovanje v čast 1. maja odborom OF Trbovlje, Hrastnik in Radeč v sledečih točkah: L kateri odbor bo najiepše okrasil naselja za 27. april in 1. maj ter tudi najlepše proslavil le zgodovinske dneve in najbolj dostojno zastopal pri proslavi 1. maja v Trbovljah; 2. kateri odbor bo v največji meri zaktiviziral članstvo v »Tednu cest« in pri tem dosegel najlepše uspehe; 3. kateri odbor bo dosegel največje uspehe pri ideološko političnem delu članstva ter organiziral največ študijskih krožkov. Predstavniki OF Hrastnika, Trbovelj in Radeč so tekmovanje sprejeli, okrajni odbor OF pa bo vodil evidenco o tekmovanju ter ob zaključku proglasil zmagovalca, ld bo prejel za to primerno nagrado. S plenuma so bile poslane pozdravne resolucije GO LE’J Beograd, IO OF Slovenije in CK KSP. V prvem tromesečju je bilo izvršenih 97.076 prostovoljnih delovnih ur- Organizačijsko poročilo je podal sekretar, tovariš Kokalj'Franc, ki je poudaril uspehe lrontovcev okraja Trbovlje, ter pri tem omenil, da bi bili uspehi lahko še mnogo večji, če bi člani IO OF v celoti izvrševali svoje naloge: IO OF je nudil premalo pomoči terenu ter so se posamezni člani: Ocg-pek Viktor, Bevc Anton, Zarn Alfonz, Drnovšek Karel ter Lindič Lado pokazali kot skrajno nedisciplinirani, zaradi česar je predlagal njihovo zamenjavo. — Plenum je nato izrekel pohvalo članom IO OF, ki so 100-odstotno izvršili svojo nalogo, kot n. pr. tovariš Miler Ferči, Kreže Jože, Zarn Anton, Giu-liatti Ivan, JBalentin Jože in Verda,] Ferdo. Seje sekretariata so se vršile redno, medtem ko so bile seje IO OF slabo obiskane. V prvem tromesečju letošnjega leta se je vršilo 8 sektorskih konferenc, ki so vse dobro uspele, razen zadnje v Radečah, kjer pa nosi krivdo okrajni odbor, ker ni pravilno razglasil vršitev konference. Konference so zajele 854 frontnih funkcionarjev. Osnovne frontne orgnni- ideološho-vzgojno delo Najslabša točka dela je ideološko vzgojno delo članstva, kjer je bilo zajetih komaj 1086 članov fronte. Organiziranih je bilo 5 frontnih tečajev z zajetjem 83 tečajnikov, nadalje dopisniški tečaj, ki ga je obiskovalo 19 tečaj- Vrostovoljno delo Lepe uspehe je fronta dosegla pri prostovoljnem delu. Četrtletni plan je bil v celoti izvršen. Izvršenih je bilo 97.176 prostovoljnih ur, od tega v podjetjih 70.363, na gradbiščih 15.642, na Cesti pa 11.071 ur. Četrtletni plan je zacije so imele 184 sej, na katerih se je predvsem obravnavalo vprašanje sprejemanja planov, volitve in spomladanska setev. — Nadalje je navedel slabe osnovne frontne organizacije, pohvalil pa najbolj delavne, n, pr. Kal, Dol pri Hrastniku, Loke-Kisovec, Trbovlje in Hrastnik. V veliki meri se je razgibalo članstvo fronte pri volitvah v Ljudsko skupščino, kjer je bilo izvedenih 214 vaških sestankov, ki so zajeli 7918 vo-lilcev. Krajevnih masovnih sestankov je bilo 63, ki jih je obiskalo 251666 članov. Po sindikalni liniji je bilo 32 sestankov z udeležbo 6133 članov. Mladinskih sestankov je bilo 28 z zajetjem 918 mladincev. Žene v okrajnem merilu so izvršile 4 sektorske konference ter uspešno organizirale proslave 8. marca, ki jih je bilo 38 z udeležbo 5863 ljudi, med lemi dve tretjini žena. Članov fronte je organiziranih 27.70U, kar znaša 89%. Od zadnjega plenuma se je na novo sprejelo v fronto 772 novih članov. Vseh osnovnih frontnih organizacij v okraju je 85. nikov. Frontnih knjižnic je v okraju 45, ki imajo 4500 knjig. Osnovne frontne organizacije, pa tudi sam okrajni odbor OF v tem pogledu ni izvršil svoje naloge v celoti. bil v celoti dosežen 100%, Skupna vrednost dela, ki je bilo opravljeno, se ceni 1,166.912 dinarjev. Pri organizaciji prostovoljnega dela so bili uspešni odbori Zagorje, Loke-Kisovec, Hrastnik, Trbovlje. Plan frontovcev za delo Mi Brigade riliiia im iiii Doslej je najboljša brigada štev, 4 v Šemniku Prvomajsko tekmovanje je proizvodne brigade preče razgibalo. V prvi polovici meseca aprila je 10 brigad preseglo norme za povprečno 10 o/o-Nekatere teh brigad so norme visoko prekoračevale. Najboljša brigada je brigada štev. 4 v Semniku, ki je normo presegla povprečno za 50,4%. V njej delajo prvi kopači Roglič Franc III., Drnovšek Joahim in Podlogar Ivan. — Nevarna tekmeca tej brigadi sta brigadi štev. 207 v Kotredežu in štev. 5 v Semniku, Na št. 207 delajo kopači Savšek Pavel, Podlogar Ivan IV in Medved Ivan. Brigada je doslej presegala norme povprečno za 45,3«/». brigada štev. 5 v Semniku pa je prekoračevala normo za 43,8 o/o. V brigadi delajo kopači-bri-gadirji Vrtačnik Alojz, Vedenik. Pavel in Kos Jože IV. Kako se bo tekmovanje izteklo, bomo videli šele ob koncu meseca. Nekatere brigade so imele v prvi polovici meseca slabe delovne pogoje, ki se pa v drugi polovici izboljšujejo, medtem ko se bodo odltopne prilike na odkopih nekaterih zgoraj navedenih brigad verjetno poslabšale. •— Zato se ne smemo čuditi, če bodo na koncu meseca nastopile kot najboljše brigade one, ki v prvi polovici meseca niso prišle do izraza. — Zanimanje za tekmovanje je precejšnje, ne morda samo zaradi časti, ki jo bo deležna bri-gada-zmagovalka. Uspešno delo organizacije OF g Zagorju Organizacija OF v Zagorju je dosegla v svojem delu precejšnje uspehe. Izvedena je bila reorganizacija odbora OF telr so pristopili k zvi. šanje števila članstva; v predvolivni kampanji se je Fronta v Zagorju povečala za 175 na 3102 člana. Za dan devete obletnice OF so predvidene slovesne konference, na katerih bodo sprejeli na novo še nad 1000 članov, — nedelavne in sovražno opredeljene pa bodo izključili iz vrst OF. Lepe uspehe so dosegli frontovci v Zagorju pri prostovoljnem delui v prvem tro- mesečju; pri delu v rudniku so prostovoljci, po številu 145, opravili 1178 prostovoljnih ur, na cesti Mihe Mernika 782 ur, pri gradnji vodovoda v Zagorju pa so se obvezali, da bo dnevno delalo 20 frontovcev. V zadnjem času je slabo vreme onemogočalo izvedbo te akcije, vendar so izvršili 324 prostovoljnih ur, — Pri delu na opekarni je bilo opravljenih 504 ure; pri razkladanju opeke in drugega materiala na železniški postaji so v iz-ogib plačila ležarine priskočili frontovci na pomoč, pri čemer so opravili 1214 prostovoljnih ur, na delih pri ekonomiji pa 252 ur. Vsega skupaj so izključno frontovci poleg obvez, ki so jih izvršili frontovci-rudarji, opravili 4483 prostovoljnih ur. — Slabše pa poteka delo študijskih krožkov, ki trenutno ostajala samo dva, —- Na seji mestnega odbora OF so sklenili, da v počastitev prvega maja tekmujejo pri okraševalnih delih, nadalje, da bodo dnevno dali 20 frontovcev na delo pri vodovodu. V »Tednu cest« bodo posuli vse ceste na svojem območju in jih očistili. Postavili bodo 5 delovnih grup po 4 do 5 članov za pomoč vasi ter organizirali po vseh terenih študijske krožke z najmanj 50 člani. SrOKKI) PROSLAVE 30. APRILA lf50 Pričetek ob 19. uri — dvorana Delavskega doma. L Godba »Internacionala« 2. Pečar, referat »O 1 maju«. 3. Mešani zbor: »Tito«, »Bolen mi leži«, »Da sem jaz ptičica«. 4. Zborna recitacija: Odlomek is »Dume«, Oton Zupančič. 5. Folklorna skupina. 6. Himna — živa slika fizkultuml-kov. SPORED ZA 1. MAJ 1950 1. Budnica ob 5 uri. 2. Sprevod in dopoldanske proslav«. Pričetek popoldanske proslave ob 15. uri na stadionu: 1. Himna — vse godbe. 2. Prvomajska -- godba in zbori. 3. Pesem o svobodi — moški z bol (Dolničar). 4. Folklora — Hrastnik. 5. Fizkultura — Zagorje. 6. Zborna recitacija — »Partiji«. 7. Fizkultura — Hrastnik. 8 Godba (Trbovlje, Hrastnik ali Zidani most). Ob 20. nastop dramatske skupine, Id bo pri okrajnem tekmovanju dosegla prvo mesto. Vsem nabiralcem, gob, gozdnih sadežev in vsem o bishovalcem gozdov! V zadnjih letih po vojni smo zaznamovali mnogo primerov, da so pbsa. mezniki prinašali iz gozdov mlado po-ležene srne, zajce, lisice ter razno gozdno perutnino S tem so uničevali lepoto naših gozdov in delali škodo skupnosti Novi zakon o lovstvu je prinesel zelo ostre kazni za tiste, ki bi na kakršni koli nelovski način plenili divjad. Kazen za take primere je do 50.000 din. Lovski čuvaji, vsi lovci kakor tudi Narodna milica bodo vodili strogo evidenco in kontrolo nad vsemi kršitelji zakona. Lovska družina ne želi, da bi se morala posluževati kazni, pač pa, da bi se vsi gozdni obiskovalci zavedali, kako lepo je gledati v gozdu srnjad, zlasti po še z mladiči. To lep zarod v gozdovih uniči lahko samo človek, ki je brez srca. Za tega bodo tudi hude kazni. Čuvajte lepoto naših gozdov! fn ospodarshe novice iz Dola Z Uredbo o socializaciji je prešel mlin, bivša last Majcena Martina na Dolu, v državno upravo. Čeprav je od tega preteklo že nekaj časa, mlin še vedno stoji in ni nikakih izgledov, da bi v bližnji prihodnosti služil svojemu namenu. Mlin je sicer res v slabem stanju, vendar bi se z dobro voljo za to odgovornih ljudi 'ahko uredi! tako, da bi služil svoji svrhi. Vemo sicer, da so pri nabavi raznih mlinskih delov težave, ne moremo pa verjeti, da bi bile nepremostljive. Kmetijska zatJE-aaga v Zagorja V Kmetijski zadrugi v Zagorju je poslovanje zelo napredno, ker so njeni uslužbenci pri svojem delu zavedni. Odlikuje se zlasti knjigovodkinja tovarišica Rožar Nuška, ki je s knjigovodstvom vedno na tekočem in so n jene knjige v najlepšem redu. Svojo službo opravlja največ v nadurnem delu, to pa zaradi lesnega odseka, ker so se vse Kmetijske zadruge na področju Zagorja združile in je njihov skupni center v Zagorju, zaradi česar je več pisarniškega dela. — Tov. Ko-žarjeva pomaga tudi pri knjigovodstvu v potrošniški zadrugi v Zagorju, ker se zaveda, da primanjkuje delovne sile. OGLAS! V petek, 20. aprila zvečer sem pozabil v kavarni v Trbovljah na mizi denarnico z osebnimi dokumenti in cca 800 dinarjev denarja. Poštenega najditelja prosim, da mi denarnico vrne, — Rado Šuster, uprava rudnika, OGLAS! Izgubila sem denarnico z dokum nti. 500 din nagrade dobi, kdor jo vt,ne na naslov, ki je razviden iz dokumentov. Kako sprejemalo pSan setve kmetovalci Ki»@ Senožeti Delovanje gledališča »Lojze Mkiaut'* v Trbovljah V nedeljo Iti. t. m. se je vršil popis vseh setvenih površin po rastlinah, ki so po pianu predvidene za spomladansko setev. Popisne komisije so z razumevanjem pristopile k temu važnemu popisu. Ob tej priliki se je ugotovilo sledeče: ekonomija v Senožetih je že delno izvršila spomladansko setev in se tudi za ostalo delo z vso vnemo zanima. kako bo plan ne samo izpolnila, ampak tudi prekoračila vsaj v naj-glavnejših posevkih, kot je n. pr. krompir. Večina kmetovalcev v privatnem sektorju se trudi, da izpolni plan setve, ki so ga sprejeli na KLO, medtem ko se posamezniki izmikajo planu. Niso vsi prišli na množični sestanek, kjer se je razpravljalo o setvenem pianu, da bi lam iznesli svoje pomisleke, sedaj se pa izgovarjajo, da nimajo semenu, — če pa se jim seme ponudi, pa nimajo prostora in podobno. S tem se izmikajo 100% izpolnitvi piana, zlasti pri krrtmpirju, ki je eden najvažnejših pridelkov za prehrano nas vseh. Tudi buč in sončnic ne mislijo sejati, čeravno jim je KLO dal zelo majhne količine v plan. Ce bi se posamezniki malo bolj zanimali za novo uredbo, ki prinaša kmetu več ugodnosti, bi se vsak prizadeval, da plan prekorači, ne samo doseže. KLO bo moral jponovno pojasnjevati in naglasiti, kolikšnega pomena je plan setve, da bo vsak tudi po tem planu obremenjen, četudi se sedaj izmika, da bi toliko posejal, kot bi moral po planu sejati. Posamezne njive bo moral KLO s pomočjo frontnih brigad obdelali; tako n. pr. pri Kotarju v Jablani, pri Bizgarju na Kolku in mogoče še kje drugje, ker so tamkaj stari ljudje in nimajo dovolj delovne sile, zemlja pa vendar ne sme ostati neobdelana. — Ce bomo vsi zavestno poprijeli pri izvršitvi setvenega plana, nam ne bo manjkalo poljskih pridelkov in tudi ne bo neobdelanih površin. Z intenzivnejšim političnim delom na vasi se bodo vsi ljudje seznanili s potrebami našega gospodarstva in pravilno potjo, po kateri nas vodi naša Partijja v lepšo prihodnost — v socializem. V okviru SKUD »Lojze Hohkraut« v Trbovljah uspešno deluje sindikalno gledališče, ki je* v zadnjem tromesečju pokazalo zadovoljive uspehe. Uprizorilo je Gow d’Usseaujevo dramo »Globoko so korenine« in Goldonijevo komedijo »Mirandolino«, Vseh predstav je bilo 15, ki jih je obiskalo nad 5000 gledalcev. Od teh je bilo uprizorjenih 13 doma, z »Mirandolino« pa je odrska družina gostovala v Hrastniku in St. Petru pri Preboldu. Prve dni meseca maja bo premiera Kreftovih »Celjskih grofov«, v pripravi pa je Nušičeva komedija »Gospa ministrica«. V mesecu maju so predvidena gostovanja na Primorskem in sicer v Anho- V nedeljo IG. t. m. je stal cel popoldan pred hišo št. 283 do trde teme kmečki voz; na njem je bilo nekaj vreč in dva soda — verjetno dolenjskega »cvička« — kar vse je bilo namenjeno stranki št. 3, ki je kmetu v trdi temi naložila na voz zopet svoje »dobrote«, namreč dobrote neke ta-mošnje industrijske delavnice, kjeT je v poštev prihajajoči tovariš zaposlen kot delovodja. Rada bi poudarila le to, da je naša želja — mislim da želja vseh poštenih delovnih ljudi — da naše delavnice niso last posameznika, pač pa last naših množic. Treba bi bilo, da se taki tovariši, ki se danes tega še ne zavedajo, končno že enkra* opozore, naj ne posnemajo svojih nekdanjih prednikov v stari Jugoslaviji. Naše ljudstvo je zaupalo svoja odgovorna mesta ljudem, o katerih je mislilo, da mu bodo res pomagali ustvariti pri nos čimpreje socialistično domovino. Delavci v hrastniških delavnicah noj se torej nikar ne čudijo, če se jim n. pr. piše za napravo treh zabojev nn kartoteko kar 12 delovnih dni. katero delo bi opravil 1 mizar po izjavi izkušenega mizarja v 4 urah. Prav tako se nam zdi čudno, da ima omenjeni tovariš vedno dovolj jabolk, žganja itd., katere dobrote dobi zaradi svojih poznanstev. Mar nam ne bi hotel povedati, kako se pride do takih prijetnih poznanstev? — Priporočajo, se zanje vsi delovni ljudje v Hrastniku Vračajoč se s težavnega dela domov, je vstopil na Izlakah v avtobus star zidar, da si olajša in skrajša pot v Trbovlje. V avtobusu se je peljalo tudi nekaj »nežnih« žensk; ki niso mogle prenašati slabega zraka v avtobusu; rekle so, da prihaja smrad od starega utrujenega zidarja. Ker je nastopila nevarnost, da se ta »nežna ženska bitja« v avtobusu zaduše, je moral ubogi zidar že na Lokah izstopiti, čeravno je Imel vožnjo plačano do končne postaje in tako s svojim težkim nahrbtnikom, v katerem je nosil svoje zidarsko Orodje, nadalje vati pot v Trbovlje peš, da so se te »olikane« ženske bolj »komodno« peljalo. Vsem tern ljubiteljicam svežega zra. ka bi svetovali, da ‘prihodnjič hodijo raje peš in se tako nemoteno naužijejo svežega zraka v prosti naravi. V Hrastniku in Zagorju so dežurne telefonistke verjetno preveč zaposlene. Ce pokličeš pošto, da bi hitro opravil nujni telefonski pogovor, se moraš že precej truditi, da se ti telefonistka sploh oglasi. Ko po poteku več minut že izgubljaš potrpljenje, se končno le oglasi ter te nahruli, čemu toliko zvoniš. Seveda je v tem primeru zaželje-na telefonska številka prav gotovo zasedena in se moraš ponovno ubijati, da jo dokličeš, da te eventuelno milostno zveže. Nasprotno se ti pa dežurna telefonistka na pošti v Trbovljah običajno že na prvi telefonski klic oglasi, le redkokdaj je treba telefonski poziv ponoviti, čeprav smemo z gotovostjo trdi- vem, Postojni in Ajdovščini. —■, Velike težave ima gledališče z odrom, ker je premajhen in ker se morajo scene na odru čestokrat podirati in na novo postavljati zaradi drugih prireditev, ker je v Trbovljah za. vse kulturno delovanje na razpolago samo ena dvo. rana. V teku so priprave za ustano viitev potrebnega poipoklicnega gle. dališča v Trbovljah, ki bo pričelo z delom predvidno v sezoni 1950-1951. — Letos praznuje priljubljena trboveljska igralska tovarišica Mici Bizjakova 30 letnico svojega delovanja na deskah, ki pomenijo svet; Jubilej te igralke bo trboveljsko gledališče proslavilo s posebno predstavo. ti, da je v Trbovljah več telelonskega prometa kakor pa v Hrastniku in Zagorju. — Priporočamo merodajnim či-niteljem, da bi se telefonistke vsaj za nekaj časa zamenjale. Hrastniški in zagorski naročniki bi bili s trboveljskimi telefonistkami najbrže zelo zadovoljni, hrastniške oziroma zagorske telefonistke bi se pa končno verjetno le privadile redu, kot je na telefonski postaji Trbovlje. Ta zamenjava bi koristila telefonskim naročnikom in —; telefonistkam. Za prometna sredstva v Zagorju nismo v zadregi. Ob zadnjih naborih si je skupina mladih ljudi izposodila nekje samokolnico ter nanjo naložila nekega fanta, ki je od dolge poti in preobilne »mokre« hrane omagal. S tem praktičnim »gigom« na eno kodo je tudj ta mladenič prišel pravočasno na nabor. Pripomba cenzorja: Nekateri naši fantje so v resnici še vedno iznajdljivi, Nam je žal samo, da svojih praktičnih glav ne pokažejo še na kakem drugem področju. Rudar : Murska Sobota 4 : O (3 : O) Trbovlje. 23. apr, V tekmi* za m 1 a-dinsko prvenstvo Slovenije je mladina Rudarja premagala danes mladino Sobote z rezultatom 4:0 (3:0). Igra je bila zlasti v prvem delu dokaj surova in je moral sodnik Zupanc iz Zagorja izključiti iz vsakega moštva po enega igralca. Gole sla dosegla Laznik 3 in Zupančič 1. Raduivki (Beograd) : Rudar (Trhov.) 4:1 (2:1) Nafta : Proletarec (Zagorje) 7:1 tspeh kegljaške sekcije »Proletarca« v Ljubljani V nedeljo 23. t. m. se je v Ljubljani odigral kvalifikacijski turnir za popolnitev osmega člana Slovenske keg- • jaške lige. Turnirja so se udeležile kegljaške sekcije »Slov. poročevalca« iz Ljubljane, Razlaga (Brežice) in »Proletar-a« (Zagorje). Prvak in s tem novi član lige je postal »Proletarec« Zagorje z zmagami nad »Poročevalcem« 206:202 in pa nad Razlagom 213:207. Uspeh je tem večji, ker je »Prole-birec« nastopil nekompleten in brez večjih priprav. Vsa naša kegljišča so nepravilna in -e bo prvenstvo lige odigralo v Ljubljani. Potrebno bi bilo, da se čimprej pristopi h gradnji predpisanih kegljišč tudi v rudarskih revirjih. PREKLIC Hudarin Ivan. strelni nr»oj.sler na vzliodnem obratu rudnika Trbovlje, rojen 18. aprila 18!>5, stanujoč v Trbovljah - Loke št. 384, je Izgubil osebno legitimacijo, izdano od OLO odseka za notranje zadeve v Trbovljah pod št. 416-1945. Proglaša se za neveljavno. Železničarji v Zidanem mostu so svečano proslavili svoj praznik Železničarji v Zidanem mostu, eriem največjih križišč v Sloveniji, so 15. april, dan železničarjev proslavili svečano. Prostor pred postajo in postajno poslopje so očistili in preuredili ter lepo okrasili. Glavno skrb pa so posvetili temeljitemu očiščenju postajnih naprav, kretnic in objektov. Pri proslavi so sodelovale vse tri sindikalne podružnice in SKUD »Viktor Strel« iz Zidanega mosta. Ze dne 14. aprila so se udeležili v Celju šahovskega dvoboja na 10 deskah. Zmagali so železničarji Zidanega mosta z rezultatom 8 in pol : 1 in pol. Na dan 15. aprila so imeli zjutraj budnico z godbo, dopoldne je bil odigran brzoturnir v šahu, kjer je zmagal Hribšek Franc, kurjač. Popoldne je bil v Radečah promenadni koncert železniške godbe na pihala. Nu prostoru Papirnice se je odigrala nogometna tekma med železničarji in delavci Papirnice; igrali so sami starejši, ki niso igrali že po 10 let. Zmagala je Papirnica z rezultatom 10:3. 0 ljudski inšpekciji v Zagorju V petek dne 15. t. m. so bili v Zagorju sklicani vsi ljudski inšpektorji. Vršili bi se moral seminar, na kate rem naj bi ti inšpektorji prejeli po trehna navodila za vršitev svojih nalog. Toda kaj se je zgodilo? — Na seminar ni bilo niti enega člana ljudske inšpekcije, nitj vodje grup, medtem ko sta tov. Narad in tov. Zubi fiz Trbovelj kot predavatelja prišla zastonj Kakšno bi bilo delo naših ljudskih Inšpekcij,, če bi delaje brez potrebnih direktiv? Kadar so naši funkcionarji po služ-beni dolžnosti na terenu, se dogaja da ljudski inšpektorji kritizirajo, da nimajo nikakih navodil za izvršitev svojih nalog. Ko pa okrajni odbor OF organizira seminaT. se ga od Ijud-slva izvoljeni inšpektorji ne udeleže — Zakaj? — Prvič, ker mislijo, da so bile volitve ljudskih inšpektorjev le zaradi volitev, ne pa zaradi nujno potrebne kontrole, — drugič, ker nimajo čuta odgovornosti pred ljudstvom, tretjič pa. kar je najvažnejše, ker sc ne zavedajo važnih nalog ljudskih in Spekel) pri graditvi socialistične drža-ve. Iz tega razloga bomo pri nepravilnostih in raznih nedostatkih, ki jih borno ugotovili pa terenu, le inšpektorje ki Imajo vršiti kontrolo na svojem območju, javno razgalili, da volivci obračunajo s takimi malomarnimi funkcionarji. • Delovni liudie v Zagorju terjajo o