Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLO VENE
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za in sera te; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Pozdrav g• francoskega poslanika
Slovencem
Iz Belgrada smo dobili ob priliki fran-soSkega narodnega praznika od g. poslanika francoske republike N'aggiara sledečo brzojavko:
Belgrade, le 13 Juillet 1932.
A 1'occasion du 14 Juillet, fžte Natio-nale de la France je suis heureux de pou-voir grace au journal »Slovenec« adresser mon salu le plus cordial aux habitants de Loubiana.
J'6spfere pouvoir tr<?s proehainement visiter leur belle ville.
Je me fčlicite 1'avance de prendre eontact avec la population sympatique de
Loubiana h laquelle des souvenirs main-tenant sšculaire d'uue collaboration čprou-vče, nous lient si aifectueusement.
(Izredno sem srečen, da lahko v »Slovencu« izrazim svoje najiskrenejše pozdrave prebivalstvu Ljubljane ob priliki 14. julija, ko Francija praznuje svoj narodni praznik.
Upam, da bom mogel v najkrajšem času obiskati njihovo lepo mesto.
Štejem si že vnaprej v čast, da bom mogel stopiti v stike s simpatičnimi Ljubljančani, s katerimi nas vežejo tako ljubezni polni, sedaj že stoletja stari spomini na preisskušnje medsebojnega sodelovanja.)
Poskus komunističnega puča
v Belgiji
Socialisti nastopajo proti komunistom s silo
Dobra znamenja
Lozanski sporazum lahko po pravici smatramo za najpomembnejši dogodek po podpisu mirovne pogodbe v Versaillesu. Ko bi se Nemci zadovoljili z uspehom v Lozani, ko bi ne imeli vedno novih zahtev, ko bi jim stalno ne lebdel pred očmi sen popolnega uničenja mirovne pogodbe in revizije meja, potem bi lahko rekli, da se je v Lozani končno zaključilo žalostno poglavje medsebojnega klanja in sovraštva med Francijo in Nemčijo ter njihovimi zavezniki, katero se je začelo poleti 1914 in da je bil šele v Lozani sklenjen pravi mit. Nemci ne bodo mirovala, dokler se bo še košček papirja držal hrbta versaillskega protokola !n zanje bo versaillska pogodba za vedno kriva vsega zla, ki je prišlo po vojni nad Nemčijo. Gotovo je ni sile in ni gia dogodka, ki bi mogel korigirati to povojno psihozo nemškega naroda. S tem dejstvom je moral realen politik tudi računati. Zato ne more opozicija, ki jo kaže Nemčija proti lo-zanskemu sporazumu, mnogo zmanjšati njegovega pomena za zbližanje narodov in za poglobitev gospodarskih odnosov med njimi.
V	Lozani je bil zadan hud udarcc šovini&tič nemu nacionalizmu v Nemčiji in tudi po ostalih državah, ki si tega sporazuma *i želel in ki zadnja leta neusmiljeno trga vse niti mednarodnega sodelovanja, in sicer tudi gospodarskega, ter postavlja med narode zidove medsebojne nestrpnosti in visokih carin. Vsaj glede hitlerjevcev lahko rečemo, da si lozanskega sporazuma niso želeli, da bi lahko ščuvali dalje nemške mase proti svojim bratom drugega političnega mišljenja, predvsem pa proti sosednim narodom.
V	Lozani je zmagala gospodarska stiska nad golimi političnimi računi, zmagalo je spoznanje, d8 je gospodarstvo posameznih narodov navezano na gospodarstvo drugih in da je edino v mednarodnem zbližanju in sodelovanju rešitev iz sedanje bede. Iz gospodarske bede zadnjih let se je rodilo spoznanje, da moderna vojna ne pozna več premagancev in zmagovalcev, temveč samo premagance. Tehnika je občevalna sredstva med narodi tako izpopolnila, moderno gospodarstvo je s prelivanjem kapitala iz države v državo in z razširjenjem svetovnih trustov tako razpredlo svoje žile skozi telesa vseh narodov in vsega sveta, da se na eni strani težko ubraniš moralne kuge, ki je obiskala sosedni narod, a na drugi, da na posledicah njegovega gospodarskega propada izkrvaviš tudi ti.
Pod vplivom naraščajočega nacionalizma se nikdar ni tako čutila težnja, da bi se veda, umetnost, trgovina in celo vera, nekdanji najkrepkejši činitelji mednarodnega sodelovanja, spravili v »lužbo nacionalizma. Prav v tem trenutku je radi silne gospodarske bede zmagalo spoznanje, da so narodi drug na drugega navezani, da gospodarski propad enega naroda zavleče za seboj tudi sosedne narode. Prav v tem tiči zgodovinski pomen lozanskega sporazuma. Nacionalni egoizem se je moral umakniti čutu mednarodne solidarnosti. Z zgolj gospodarskega vidika je ta na novo porajajoči se čut mednarodne solidarnosti toliko večjega pomena, ker izvira prav iz egoizma, t. j. iz spoznanja, da je rešitev domačega lastnega gospodarstva mogoča edino v okviru skupnosti gospodarstev drugih narodov, t. j. v okviru širših interesov vsega človeštva. V Lozani so se sprijaznili posamezni narodi s tolikšnimi žrtvami prav zaradi tega, ker so se zavedali, da pomeni propast drugih narodov propast tudi njih samih in da z omiljen jem gospodarske krize v eni dTŽavi pomagajo tudi lastnemu gospodarstvu.
Kako je vse mednarodno gospodarstvo med seboj zvezano, se je pokazalo n. pr. pri padcu funta, ki je potegnil za seboj dolgo vrsto drug.ih ralut,' kakor v severnih evropskih državah in Grčiji, da ne omenjamo angleških kolonij in do-miniionov. Značilen primer nam daje lozanski sporazum sam. Po podpisu lozanske pogodbe so se papirji na newyorški borzi nekoliko dvignili. In vendar je lozanski sporazum na prvi pogled prinesel Ameriki škodo, saj je ustvaril enotno evropsko fronto proti njej in povečal moralni pritisk na Združene države, da bi znižale ali celo zbrisale evropske dolgove. Kakor so se nemški upniki skoraj popolnoma odpovedali svojim terjatvam napram Nemčiji, tako se bo morala tudi Amerika prej ali slej odpovedati milijardam, ki jih dolgujejo evropske države. In vendar je po podpisu lozanske pogodb« zavel ootimizem tudi V New Yorku. S črtanjem reparacij se ni zboljšal samo položnj ameriških zmrznjenih kreditov v Neimčiji, temveč
Amerika tudi upa, da bo lozanski sporazum pripomogel k normaliziranju gospodarskega življenja v Evropi in 6 lem okrepil ameriška tržišča. Tudi Amerika, kamor so se stekale vsa povojna leta ogromne množine zlata, je morala priti do spoznanja, da je tudi v hiši edinega svetovnega bankirja, ki nima pri drugih državah dolga, mogoče napraviti red le, ako se uredijo gospodarske razmere po vsem svetu.
Mednarodni gospodarski solidarizem se čedalje bolj utrjuje. Že več časa se napoveduje mednarodna gospodarska konferenca; to je novo znamenje, da čutijo narodi potrebo medsebojnega sporazuma. Banka za mednarodna izplačila je z vso odločnostjo poudarila potrebo, da se mora čimprej urediti mednarodni devizni promet na zlati valuti; izredne važnosti je, da je celo angleški predstavnik priznal, da je nujno potrebno organizirati mednaroden promet na tej podlagi. Obstoji torej težnja, da se stabilizirajo na zlati podlagi tudi valute tistih držav, ki so zlato valuto opustile. V tem pogledu obetajo torej več reda v mednarodnem prometu in strah, da bi še druge države pričele opuščati zlato valuto, ni opravičen.
Avstrija je vnovič dobila posojilo in Banka za ! mednarodna izplačila je podaljšala kredite Jugo-| slaviji, Madjarski in Avstriji. Skoraj ne najdeš ; lista v Ženevi, v Parizu ali Londonu, ki ne bi j poudarjal, da je gospodarska obnovitev nemogoča, ako velike države, t. j. Francija in Anglija ne pomagajo na noge vsem majhnim državam. Tudi to so znamenja, da je zavesi mednarodne gospodarske solidarnosti že globoko pognala korenine.
Med vodilnimi državniki obstoji trdna volja, da rešijo svet iz gospodarske krize. Prav v Lozani se je pokazalo, da ta trdna volja lahko obrodi tudi uspehe. Pesimizem nikakor ni na mestu. Interesi Jugoslavije so bili v Lozani in so še danes v dobrih rokah, čeprav niso mogle male države iz-pregovoriti odločujoče besede. Naše interese je branila in jih brani še danes demokratična Francija, kateri pač že zaradi njenega večnega nasprotnika. zaradi Italije, ne more biti vseeno, kaj 1 bo iz nas.
j Ali bo s mri Bate imela doslediee ?
Praga, 13. jul. AA. Pogreb pokojnega Tomaža Bafe bo jutri v četrtek.
Kakor se je moglo pričakovati, ni ostala smrt velikega industrijca brez nekaterih trenutnih posledic za gospodarsko življenje Češkoslovaške. Pri tej priliki nekateri te posledice vzporejajo s posledicami, ki jih je povzročila smrt Kreugerja na vedskem. Naglaša se, da se v takih slučajih pokažejo slabe strani takih superkapitalističnih podjetij, ki osredotočujejo v eni roki celo panogo gospodarskega udejstvovanja države.
Na praški borzi je zaradi smrti Tomaža Bate prišlo do padca mnogih papirjev. Toda reči je Ire-ba, da je primera s Kreugerjem dopustna samo do neke meje in le glede najbolj neposrednih in trenutnih reperkusij. V vsem drugem se smrt Tomaža Bafe s stališča gospodarskih posledic v mnogem razlikuje od okoliščin smrti Ivana Kreugerja.
Predvsem je treba naglasiti veliko razliko pri primerjanju s Kreugerjem v tem, da so Bafove tovarne v finačnem pogledu popolnoma samožive, to je, da same sebe finansirajo, da niso odvisne od nobene domače ali tuje velbanke in da nimajo kakršnihkoli večjih obvez. Že samo to je jamstvo za to, da ni pričakovati nikakih dolgotrajnih posledic Bafove smrti za češkoslovaški denarni trg.
Znani gospodarstvenik Klimecky piše v »Narodnih listih« o gospodarskih posledicah Bafeve smrti in prihaja do sklepa, da je strokovna Uprava tovarn v tehničnem pogledu v veščih rokah, da pa bo seveda to veliko podjetje občutilo smrt človeka atko nenavadnih trgovskih sposobnosti in širokih konceptov, kakršni je bil pokojni Tomaž Bafa.
Vznemirjenje predsednika Udržula
Praga, 13. jul. tg. Ministrski predsednik Udržal je bil radi smrtne nesreče Bate zelo vznemirjen in je takoj sam z letalom odletel v Zlin. O raz-j burjenju Udržala in njegovem nenadnem poletu v Zlin so se širile najrazličnejše govorice. Pravi ! vzrok pa je ta, da je bil sin min. predsednika, ki z mnogimi drugimi sinovi uglednih družin služijo pri Bati kot volonterji, določen za to, da spremlja Bato na poletu v Švico, kar ie oče vedel. K src-
Bruselj, 13. jul. Zahteva rudarjev v premogovnih revirjih Liege, Charlesroi in Mons po reviziji tarif je dala povod komunistom, da so skušali zanetiti revolucijo in se polastiti oblasti. Poizkus, ki je bil skrbno pripravljen, se je ponesrečil deloma zaradi energičnega posega oblasti, deloma zaradi odpora socialistov, proti katerim je srd komunistov v prvi vrsti naperjen. Položaj v rudarskih revirjih, kjer vlada splošna stavka, je sicer še vedno resen, vendar pa ni dvoma, da je komunistični puč zadušen.
Množica izžvižgala voditelja socialistov Vanderveldeja
Socialisti poklicali žandarmerijo proti komunističnim delavcem
Najhujši izgredi so bili v Charlesroiu, kjer je množica rudarjev in brezposelnih delavcev, pred katerimi so korakale ženske z velikimi rdečimi zastavami, opetovano naskakovala socialistični delavski dom, v katerem so bili zbrani voditelji socialističnih strokovnih organizacij z ministrom Vanderveldejem na čelu. Množica 2000 ljudi je vzklikala proti socialistom, zlasti pa je sramotila Vanderveldeja. Ljudje so začeli metati v poslopje kamenje in se zagnali proti vratom in oknom, da vdrejo v poslopje. Nastopil je komunistični govornik, ki je strastno napadal voditelja socialistov kot izdajalca delavstva in pomagača kapitalistične buržuazije. Socialisti so bili med tem telefonirali po orožnike, ki so prišli na konjih in množico naskočili. Naskok je bil tako vehemen-ten in je bilo veliko ljudi ubitih in ranjenih. O številu, ki mora biti precej veliko, oblast molči, glede stvari same pa trdi, da so bili orožniki prisiljeni streljati z automitraljezami, ko jih je množica atakirala; vendar so orožniki streljali v zrak. Množice se je polastila strahovita panika in je pri tem bilo pohojenih več žena in otrok. Res je, da so ženske, katerim je uspelo zagnati se v organe javne varnosti, le-te strahovito razpraskale "»o obrazih.
Če bi orožništvo ne bilo nastopilo, bi bila množica Vanderveldeja gotovo raztrgala na kose.
Množica se je torej v divjem begu razpršila na vse strani. Potem pa se je pokazal na balkonu Vandervelde, katerega so pa ljudje, ki so se zopet zbrali, sprejeli z žvižganjem, vpitjem in sra-motenjem. Končno mu je vendarle uspelo govoriti. Dejal je, da je s polnim srcem na strani stavkajočih in da je strokovna zveza sama sklenila generalni štrajk rudarjev. Vendar pa poživlja charle-roiski proletarijat, da naj se mirno razide, da ne daje povoda krvavim represalijam od strani policije, ki je instrument buržuazije. Ljudje so mu seveda ogorčeno odgovarjali, češ da j* pozabil, kako je komaj ono uro prej sam pozval »buržuj-sko« orožništvo oziroma policijo ter vojaštvo, da delavsko množico s silo razžene ...
Puč je bil dobro pripravljen
V ponedeljek je bilo razpoloženje v Belgiji zelo pesimistično, zlasti v Bruslju so se ljudje bali,
da ne bi komunisti naskočili javna poslopja in začeli pleniti, kakor se je to zgodilo v Charlesroiu, kjer so se brezposelneži vrgli na trgovine. Pokrct je bil plačan iz ruske, nemške iu francoske komunistične centrale. Vrh tega jc prišlo v Belgijo veliko število francoskih in holandskih komunističnih agitatorjev, ki so množico poživljali k proc letarski revoluciji. Razširjenih je bilo tudi na milijone letakov, ki pozivajo k revoluciji vojaštva. Generalni tajnik belgijske komunistične strank« je sam izjavil: »Hočemo razširiti generalno stavko po vsej Belgiji, da bi se ustavili parniki in da bi sc ustavil ves promet sploh. Hočemo se polastiti oblasti in ustanoviti lastno vlado, nakar bomo po 40 dneh sklicali kongres sovjetov.«
Akti uničevanja so se res začeli. Tako so na progi Bruselj—Pariz zasačili stavkajoče, ko so hoteli od viti tračnice.
Po deželi
Rudarski štrajk traja dalje in so se mu 6em-tertja pridružile tudi nekatere druge panoge delavstva. Po V6eh krajih nastopajo komunisti pod vodstvom žensk, nosečih rdeče zastave, obenem pa so socialisti organizirali svojo tako zvano rdečo gardo, ki povsod prihaja v konllikt s komunisti. Težave nastajajo z aprovizacijo, ker so mnogi trgovci iz strahu zaprli svoje trgovine. V industrijskih krajih je koncentrirano vse orožništvo in vso vojaške čete, vojaški aeroplani pa letajo po zraku in so s poveljstvom v zvezi po markonogramih. Kavalerija straži posebno električne centrale. Med komunisti in socialistično rdečo gardo jc prišlo v Gentu do krvavega konflikta in jc veliko komu nistov bilo od svojih socalističnih tovarišev ranjenih.
Pomirjevalna akcija
Na čelo pomirjevalne akcije so se postavili predvsem poslanci liberalno in katoliško stranke. Katoliški poslanec Poallet je v zbornici predlagal dnevni red, ki obžaluje in obsoja nasilne akte, katerih ni kriv delavski razred, opominja vlado, naj pri upostavljenju reda postopa zelo previdno in zahteva, da se konflikt reši v smislu socialne pravičnosti. Na iniciativo ministra za soc. politiko se bodo jutri zbrali zastopniki rudarskega delavstva in delodajalcev, ki bodo diskutirali o zahtevah rudarjev: da sc ukine davek na kruh, da se mezde stabilizirajo, da se stabilizira brezposelna podpora, da sc delo pravično razdeli med vse delaver in da sc uvede 40 urni tednik.
Položaj se je zopet poslabšal
Bruselj, 13. julija, tg. Stavka v Belgiji se širi in je sedaj v revirjih Liegea in Scrainga splošna. Pa tudi v pristanišču v Anvcrsi se čuti nemir. Nn meji med provincama Hennegau in zapadna Flan drija je. bilo proglašeno obsedno stanje. V poslanski zbornici so včeraj socialisti izjavili, da so odločeni voditi stavko dalje do zmagovitega konca.
Razorozitvena konlerenca se ho odgodila brez rezultata
Ženeva, 13. julija, tg. Zdi se, da se bo ženevska razorožitvena konferenca po 5 mesečnem delu končala z velikim neuspehom, tako da bo sprejeta samo že sama na sebi le malo pozitivna zaključna resolucija, iz katere so se na željo številnih delegacij odstranili bistveni deli ali pa nadomestili z raznimi vprašanji, tako da bo resolucija ostala popolnoma brezbarvna. Najslabše je i zahtevo, da se odstranijo bombna letala, ker kljub Ilooverjevi zahtevi celo ameriška delegacija sama zahteva za Ameriko 200 težkih bombnih letal, razen tega pa tudi Anglija, Francija itd.
Dr. Beneš si kot poročevalec prizadeva, da | reši resolucijo, kolikor le mogoče. Na eni strani si prizadeva, da bi se končna resolucija po željah oboroževalne industrije sestavila tako, da bi v njej ne bilo nobenih sklepov več o razoroževanju. Na drugi strani pa je blok osmih srednjih in malih
držav: Holandske, Belgije, Danske, Švedske, Norveške, Češkoslovaške, Italije in Švice predložil dr. Benešu nov načrt resolucije, v katerem se zahteva: 1. da se prepovedo vsa bombna letala in vsa vojaška letala na suhem z več kot 1600 kg in vojaška vodna letala z več kot 2000 kg prazne teže, 2. da se odpravijo vsi tanki, najmanj pa vsi tanki nad gotovo težo ter da se odpravi težko topništvo nad 155 mm kalibra, 3. da se prepove vse kemično in bakteriološko vojskovanje, 4. da se ustanovi pri Zvezi narodov stalen organ za razorožitev, 5. da se na novo uredi vsa privatna trgovina z orožjem in municijo, pa tudi privatna in državna oboroževalna industrija. Drugo zasedanje razorožit-vene konference bi se imelo načelno sklicati sredi novembra, pa sa bo najbrže radi svetovne gospodarske konference odgodilo.
či pa Udržalov sin ni imel v redu svojih potnih listov in je moral zato ostati doma. Ko se je Udržal vrnil v Prago, je izjavil, da smatra Batovo podjetje za popolnoma zagotovljeno v finančnem in organizacijskem pogledu. Delo se. v tovarnah ni prekinilo.
*
Vodstvo Batovih tovarn, katerih tehnični del prevzame brat Jan Bata z direktorjem Čipero, inozemski in trgovsko-politični del pa bivši poslanik na Dunaju Vaverka, naglaša, da tragična smrt Bate ne pomeni za podjetja nič več, kakor če bi bil šel na dopustu, ker je že sam uvedel v tovarni kolektivno vodstvo, tako da tovarne niso odvisne od njegove osebe.
Zagrebška vremenska napoved. Precej oblac no, spremenljivo, toplo, stalno.
Dunajska vremenska napoved: Lepo vreme bo vedno bolj ogroženo po nastopu hladnejših vetrov.
Odlikovanja
Belgrad, 13. jul. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog min. za trgovino in industr. so odlikovani: z redom jugoslovanske, krone 3. stopnje dr. Ludvik Bolim, ravnatelj drž. trg. akademije v p. v Ljubljani, in Jožef Reisner, ravnatelj drž. srednje tehn. šolo v Ljubljani; z redom jugoslov. krone 4. stopnjo Mihael Presl, šol. nadzornik oddelka za trgovino, obrt in industr. pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani; z redom sv. Savo 4. stopnje Egidij Čeh, slrok. učitelj na drž. dvorazredni trg. šoli v Ljubljani, Josip Bernot, strok, učitelj na drž. dvorazr. trg. šoli v Ljubljani. Erna Arko, strok, učiteljica na drž. srednji tehniški šoli v Ljubljani, Ana Šmid, strok, učiteljica na drž. sred. tehniški šoli v Ljubljani, vsi v pokoju; z redom sv. Save 5. stopnje Maks Kovač, strok, učitelj na drž. trg. akademiji v Mariboru, in Ignac Uršič, slrok. učitelj na drž. srednji tehniški
X—11 .. T	nl>n	ruvIrAIII
ouii v uj uuijau.it uuu t
Kaj se godi v Bolgariji?
Politično prijateljstvo z Romunijo
A____Sofija, 10. julija.
Novi romunski poslanik za zbližanje Bolgarije in Romunije,
V	Romuniji se opaža že ilelj fasa gibanje za zbližanje z Bolgarijo ter se je v to svrho ustanovilo posebno društvo. Romunski intelektualci so prišli v Sofijo, Bolgari pa so vrnili poset v Buka-reštu. Sedaj so vprašali romunski cerkveni krogi, ako bi mogli obiskati romunski duhovniki Bolgarijo iu stopiti v stik s svojimi sobrati tam. l)obili so zadovoljiv odgovor in tako je pričakovati, da se bodo kmalu vršila posvetovanja romunskih in bolgarskih cerkvenih dostojanstvenikov v Sofiji.
Da se tudi oficielno naglasi zbližanje obeh podonavskih držav, je novi romunski poslanik v Sofiji Vasil Sloica, izročivši akreditivna pisma, v govoru na kralja Borisa poudarjal iskrena in bratska čuvstva, ki jih goji romunski kralj za bolgarski dvor. Tisočletne zveze obeh narodov naj tradicionalno prijateljstvo Se bolj poglobijo, kar naj bo naloga sedanjih pokolenj v obeh državah, in naj omogočijo iskreno sodelovanje obeh držav. V tem smislu je romunski poslanik apeliral na kralja za njegovo pomoč iu sodelovanje.
V	tukajšnih političnih krogih se smatra go-čajne ceremonialne govore ob takih prilikah presegajoč pojav.
Škandal s fondom »Carice Ivane«.
Ob času kraljevske svatbe je bil ustanovljen fond »Carice Ivane«, ki se potem imenoval »Bolgarska zemlja«. Za ta fond, ki je dosegel vsoto okoli 2 milijonov levov, so morali plačevati tudi uradniki nekaj odstotkov, ki so se jim odtegnili od plač. Kakor se je izvedelo, je fond skoro v celoti »izginil« ter vodi policijsko ravnateljstvo preiskavo, da ugotovi, po čegavi krivdi se je fond zapravil.
Pasivna bolgarska bilanca.
Bolgarski časopisi zelo rudi objavljajo statistiko o nazadovanju izvoza Jugoslavije, kakor sploh
vse pojave, ki so v škodo jugoslovanske države. Pred nami je sedaj trgovska bilanca Bolgarije za prvih O mesecev tega leta, ki poltazuje neugodni položaj bolgarske trgovine. V letu 1931 je za dobo prvega polletja presegala vrednost izvoza vrednost uvoza za 688,400.000 levov, letos pa izkazuje trgovska bilanca deficit okoli 150,500.000 levov. Vzrok leži v glavnem v nazadovanju izvoza tobaka in v padcu cene tega pridelka.
Da si država opomore, skuša vlada najti tržišča za svoj tobak še v drugih državah ter se pogaja sedaj s Francijo in Poljsko v tem smislu kakor tudi za uvedbo kliringa, ki naj otnogoči zamenjavo blaga. Največji odjemalec — Nemčija — kupuje letos velike količine manj vrednega blaga za proizvodnjo cenenih cigar in cigaret.
Prelep pred kraljevim dvorom.
9. t. m. je bil napovedan shod zemljedelcev v Sofiji. Že nekaj časa vlada v sofijski zemljedelski stranki razkol ter zlasti niso zadovoljni z delovanjem podžupanu Novoseljskega. Obe struji sta se srečali pred mestno kazino, razvil se je pretep, v katerem so pokali samokresi, se svetili noži in delovale palice ter pendreki. Boj jo trajal okoli četrt ure navzlic temu. da je takoj nastopila policija. šele močna ojačenja straže in policijska konjenica so zamogla napraviti red. Sam podžupan je ranil enega voditeljev svojih protivnikov z nožem, kar je dalo povod za bitko. Končni izid: nekaj težko in več lahko ranjenih. Pač znamenje vročine, ki razgreje še bolj razvnete duhove in pa nove politične morale v Evropi. Protivniki narodnega bloka pa kujejo kapital iz takega medsebojnega obračunavanja.
Debata o lozanshi konferenci
London, 13. jul. ž. V debati o lozanski pogodbi je imel besedo Lloyd George, ki je govoril o splošni gospodarski krizi, katera ogroža moderno civilizacijo. Zaradi te velike nevarnosti vlada ni odgovorila niti ni izpolnila vseh dolžnosti v Lozani. Za vposlavitev mednarodne trgovine so bili ustanovljeni v.Londonu in Ženevi številni odbori, ki so vsi sporazumni s tem, da napravijo korake za odstranitev zaprek in carinskih mej. Na-meslo tega je vlada uvedla nove zaščitne carine. Finančni minister jo očital Lloydu Georgeu, da si popolnoma napačno tolmači lozanski sporazum, od katerega je odvisno blagostanje milijonov ljudi. Tekom seje je izjavil zunanji minister sir John Simon, da je Mac Donald prosil vlado, da objavi lozanski gentlemenski araugement. Nemška delegacija je izjavila, da bo pri nadaljnjih pogajanjih vpoštevala stališče ostalih držav. S tem je jasno rečeno, da je za hrbtom Nemčije brez vednosti državnega kanclerja von Papena bilo nekaj ukre-njeuo. Simon se je dotaknil tudi angleškega raz-orožitvenega predloga, ki ga pa ni treba smatrati kot protipredlog Hooverjevega načrta, enostavno iz razloga, ker je angleška vojska že sedaj sla-bejša, kakor to predvideva Hooverjev načrt. Radi tega se omejuje Anglija samo še na razorožitev na kopnem. Znižanje ladijske tonaže pa po angleškem predlogu vodi do pravega varčevanja in do prave razorožitve.
Naša šola
Romunija pred volitvami
Teror z revolverji — Vajda Vojvod ostane — Neugoden
finančni pojožaj
Bukarešt, 13. julija, tg. Prihodnjo nedeljo bodo po vsej državi nove volitve v poslansko zbornico, teden pozneje pa bodo volitve v senat. Volivne priprave so povsod v polnem teku. Računa se z gotovo zmago narodne zaranistične stranke, ki ho ostala dalje na oblasti. Ministrski predsednik Vajda Vojvod bo najbrž po volitvah demisioniral, pa ga ho kralj takoj zopet pooblastil za sestavo novega kabineta. Naloga njegove vlade bo, da vzdrži do jeseni državne finance v redu in da posebno zagotovi plače drž. uradnikov in pokojnino. V jeseni pa bo, kakor upajo, prišla pomoč Zveze narodov.
Zastopnik inozemskih upnikov Auboin jc kot finančni svetovalec romunske narodne banke poslal pismo finančnemu ministru in guvernerju na-
rodne banke, v katerem kritizira razne odredbe vlade in tudi zahteva točno plačilo inozemskih obveznosti, obenem pa predlaga nove davke. To pismo je napravilo v vladnih krogih zelo mučen vtis in listi posebno naglašajo, da je zvišanje davkov ali uvedba novih davkov nemogoča.
Bukarešt, 13. julija, ž. Snoči j«r neznani storilec streljal na avtomobil, v katerem sc je vozil kandidat agrarne lige iz Temešvara. V avtomobilu so bile ranjene štiri osebe. Dalje poročajo, da je neznani zločinec streljal tudi na kandidata liberalne poljedelske stranke Mironesca v Gradišču. Mironescu je bil na mestu mrtev. Po vesteh iz Barlata je bil z dvoma streloma ubit tudi liberalni volivni agitator Carlan.
Viharni kongres poštarjev
Stari odbor je moral zapustiti dvorano
Belgrad. 13. julija 1. Kongres poštarjev, ki je bil včeraj radi preburnega razpoloženju delegatov od 'policijskega zastopnika prekinjen, se je nadaljeval danes. Vse je pričakovalo, dn bo hladni veter, ki je tako blagodejno pihljal no o:I vročine razbeljenih ulicah, ohladil vročekrvno borbenost zastopnikov enega najbolj simpatičnih stanu v državi, toda nade so bile brezuspešne. kajti vihar se danes ni polegel in se je drugi dan kongresa pričel ravno tako burno kot včeraj. Kongres je otvoril zopet predsednik Bujoševič, ki pa je dni besedo takoj tajniku Uroševiču. Dvorana ise je radovedno ozrla na tribuno. Tajnik je preeital sledeči komunike starega odbora kongresa: »Odbor Združenja poštarjev je sklical kongres za 12. in 13. julija. Kongres ji' bil pravilno otvorjen, toda jo bil že pri drugi točki dnevnega reda od oblasti prekinjen. Na la način je bil odbor postavljen v nemogoč položaj, da izvrši delo. ki si ga je stavil in ki ga je pripravil za lo zasedanje. Osrednji odbor rudi tega kongresa zaključuje, dokler pristojna ministrstva zadeve ne bodo razčistila.« Kongres je bil razpnščen.
Dvorana se je vzdramila in ko je tajnik končal svoj komunike, se je slišalo pravcato huronsko vpitje,»ki se je od časa do časa stopnjevalo do oglušujočih vzklikov, ki so se križali v največjem neredu po dvorani, in v besnem lenrpu so padale astre besede na naslov odbora, ki je pol noštevilno in nepremično stal na tribuni: »Ua... Ua... Ua...l Dol z njimi! Ven 7. njimi! Radi bi nami uničili naše društvo! Fej! .Ven! Goljufija! Izdajalci!« Ko je ta prva nevihta nekoliko ponehala, se je dvignil delegat Ferberčija in je v mirnem, tonu izjavil, da je sedaj jasno, kam vodi stari odbor društvo. Ferberčija je predlagal, da na j se odbor kratko-malo suspendira od svojih dolžnosti in da se preide na dnevni red. »Če nam odbor ne more v rerlu predložiti računov.« je nadaljeval, »potem je naša dolžnost, da kongres sami nadal jujemo in poiščemo pravno pot, da odbor prisilimo. da točno položi račune. Predlagana torej )K>novno, da kongres nadaljuje svoje delo, da si izvoli predsednika in konstituira nov odbor.«
Dvorana so je dvignila in stoje ploskala govorniku. Takoj pa so pričele padati nove psovke na naslov starega odbora, ki je sedaj uvidcl, da so vsi proti njemu. Odbor je sklenil, da zapusti dvorano. Z veliko težavo se je preril skozi goste vrste delegatov, ki so to priliko porabili. na na najrazličnejše načine dajo še enkrat duška svojemu ogorčenju. Videti je bilo stisnjene pesti in palice, ki so visele nad glavami odbornikov, ki so zapuščali dvorano, šele ko je zadnji član odbora s pomočjo krepkih rok delegatov prestopil prng dvorane in so se vrata zaloputnila zn njim, jc zavladal mir in zadovoljstvo v kongresni dvorani.
Za predsednika j<> bil izvoljen najstarejši delegat Siniič iz, Virovitice. Delo se je nato pričelo v najlepšem redu. Po izvolitvi tajnika se je oglasil zastopnik prometnega ministrstva, načelnik Moksimovič, ki je obljubil, dn bo z veliko skrbjo zasledoval delo ter natančno poročal prometnemu ministru o vseli predlogih, ki bodo stavljeni v interesu poštarjev, telegrafistov in telefonistov, ki vršijo eno najtežjih in najlx>lj odgovornih služb v državni upravi. Nato je bilo med burnimi aklamacijami prečitano )>ozdruvno pismo pomočnika prometnega ministra dr. Rasajcu. nakar je bil izvol jen posebni odbor, ki bo imel nalogo, da predlaga nekatero potrebna črtanja v članstvu združenja. Kongres jc nadalje sklenil, da pokliče na odirovor stari
odbor. Slednjič je bilo tudi predloženo, da novi odbor izdela nov poslovnik. Novi odbor, ki je bil nato izvoljen, ima deset članov in tri namestnike članov upravnega odbora, sedem članov nadzorstvenega odbora, v katerem je ludi g. Ciril žužek, ter dva namestnika. Takoj nato pa je bilo ozračje zopet elektri-zirano, kajti neki govornik je napadel nekatera imena novega odbora, kar so mu navzoči delegati zamerili in so zahtevali, da ga postavijo na cesto. To se je. kmalu zgodilo.
Toda s tem še ni bila končana vrsta incidentov na tem zanimivem kongresu. Že proti koncu kongresa je naenkrat stopila na stol de-legatinja Miloslava Manojlovič ter začela uveljavljati pravične znhteve ženstva, češ da se mora v odboru nahajati več ženskili odbornikov. Kongres je bil očividno izmenaden, ker je zagovornici interesov tisočih naših pridnih poštnih uslužbenk z dolgotrajnimi aklamacijami izrazil svoje simpatije in izvolil Danico Ostojič za članico odbora. Neki delegat je skušal še braniti stari odbor, toda njegove besede so utonile v burnih protestih. Kongres je nato poslal pozdravne brzojavke Nj. V. kralju in resornim ministrom ter se razšel.
Seja min. sveta
Belgrad, 13. julija. AA. Nocoj od 17. do 10. ure je bila seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik ministrskega sveta dr. Milan Snskie.'
Francoski list o naših financah
Pa riz, 14. juli ja. AA. List »Information« priobčil je poročilo o tem, da je jugoslovansko ministrstvo za finance izdalo pregled o jugoslovanskih državnih dolgovih, ki znašajo, kakor je znano 38.783,550.000 Din. Ta dolg, pravi list, relativno ni lako velik, ker znaša državni proračun zu eno leto nekaj nad II milijard. Finance jugoslovansko države so vodili po svetovni vojni prav vešče in zato je treba povda-riti. da je Jugoslavija ena redkih držav v srednji Ev ropi, ki je stalno izpolnila svoje zunanje in notranje obveze in tla jo od tega niso odvrnile niti posledire svetovne gospodarske krize nitj Hoovrov načrt.
Japonci se polaščajo vz-hodnokitajske železnice
Moskva, 13. julija, ž. »Tass« poroča iz Haba-rovska, da je včeraj prišel na prestopno postajo vzhodnokilajske železnice v Harbinu japonski strokovni svetnik Ktiruoi na čelu predstavnikov štaba mandžurske rečne plovbe ter zahteval od šefa trgovske agencije vzhodnokitajske železnice, da jim izroči pristaniške naprave z vsemi skladišči. Ker so to uslužbenci vzhodnokitajske železnico odbili, je zasedel pristanišče japonski policijski oddelek. ki je stražo pregnal ter vzel ključe od vseli sklndi«?. Zasedba pristanišča vzhodnokitajske železnice po štabu mandžurske rečne plovbe pomeni težko kršitev obstoječih pogodb.
Če sc srednješolska izobrazba pojmuje kot izobrazba, ki je nujno za vsak poklic potrebna, ne ixi samo za pripravo uradniškega naraščaja, potom se nikakor ne more odobravati prosvetna liolitika, ki bi oteževala dostop na srednjo solo najširšim plastem naroda bodi z visokimi ra splošnimi šolninami, bodi z redukcijo srednjih šol, ali z deljenim poukom in različnimi drugačnimi predpisi. Društvo »šola in Dom« skuša po svojih najboljših močeh storiti vse, da se preusmeri napačno pojmovanje srednje šole in z druge struni, da preusmeri tako prosvetno (»o I i ti ko.
V okvir svojega delovanja stavlja društvo tudi ustanovitev posvetovalnice za poklice in izobraževanje. Po drugih državah so take posvetovalnice že dolgo časa v praksi. Pri nas ni bila zn enkrat potreba tako živa, da bi jo bili že dobili, toda zdi se, da je uspešnemu sporazumevanju šole in doma taka posvetovalnica skoraj nujna zahteva. Seveda ne more društvo s tem takoj začenjati, toda brž ko se bo nekoliko razvilo in okrepilo, bo mislilo na to. Saj danes nimajo starši prav za prav nobenega pristojnega mesta, kamor bi se v zadregi in potrebi mogli obrniti za svet. Ni važno le to, kam boš spravil sina ali hčer z 18 ali 19 leti; še skoraj večje važnosti je, da poiščeš otrokovi izobrazbi primerno šolo. Zato bo tako posredovanje gotovo v mnogih primerih naravnalo šolanje otroka v pravo smer brez žalostnih in dragih poiskusov in brez zapravljanja časa od ene šole do druge. Taka posvetovalnica bi bila že davno koristna, ali gotovo je društvo »Šola in dom« najbolj poklicano, da jo uresniči.
Društvo bo jx) možnosti organiziralo na vseh srednjih šolah roditeljske sosvete, ki bi tvorili prvi korak na pravo široko šolsko avtonomijo; tu bi prihajali do svoje naravne pravice vsi trije činitelji: starši, učitelji in učenci. Tisto staro načelo šolske absolutnosti, po kateri naj bi starši ne imeli nobene pravice poseganja v šolo, mora pasti. Gotovo je, da se mora vse vršiti urejeno in da ne morejo starši posegati v obstoječi šolski red kar svojevoljno, ali po drugi strani je vezana tudi šola, da vpošteva žolje staršev in njih morebitne pritožbe. Nikoder ni rečeno, da je vse prav, kar se godi v šoli, da se ne da izboljšati. Zato bi roditeljski sosveti utegnili nivo naših šol še izdatno dvigniti, dajati novih pobud in podpirati šolo v njenih stremljenjih po izpopolnitvi. Tako bi šola dobivala oporo hkrati z nekako posvetovalno kontrolo. En in drugo je zanjo važno in koristno. Iz takih roditeljskih sosvetov bi dobivali vedno dovolj iniciative za sestanke, za splošno vzgojna razmišljanja in predavanja, ki naj bi jih prirejali.
Gotovo je dalje, da morajo biti starši obveščeni o vseh posebnostih in novostih, ki zadevajo posamezne šole, šole pač obveščajo starše o napredku in vedenju otroka, a ne obveščajo jih o splošno važnih odlokih in odredbah ter izpremembah, ki zadevajo šolo in s temi njih otroke. O vsem tem zavedni starši morajo biti obveščeni, morajo opredeliti svoje mnenje. Kako bo društvo to stvar vršilo, še ni povsem jasno; odločeval bo razmah društva samega. Zaenkrat bo vršil to obveščanje po dnevnem časopisju. Izdajal bo po možnosti nekajkrat nu leto za svoje člane kratka obvestila; če bi bilo mogoče, pa bi seveda rad ustvaril posebno glasilo, ki na j bi počasi ustvarilo čisto svojevrstno vzgojno glasilo, ki naj bi vzgajalo članstvo in šolo v lepo organično enoto. Tuko bi starši dobili natančni pregled našega šolstva, dobili obvestila o najnovejših ukrepih in šolsko upravnih zadevali, da bi lahko natančno sledili šolanju sina ali hčere.
Že iz teli nekaterih nalog in načrtov more vsakdo videti, kako obširno je področje novega društva, kako pomembne in velike so njegove naloge. Razvoj organizacije bo gotovo pokazal se marsikako novo smer, ki je danes še ne vidi. I rva in najvažnejša potreba društva pa jc, dn nabere čim več članov, da bo zanimanje za društvo splošno in veliko, zakaj samo v tem slučaju smemo upati na vpoštevanje in uspeh pri svojem delu. Zato vabimo vse, ki spoznavajo važnost takega društva, zlasti pa vse starše, naj se čim prej vpišejo, zakaj čakajo nns že težke naloge, ki jun bomo kos samo ob podpori vse .javnosti! Tako bosta šola in dom. vzgoja in izobrazim, starši, učitelj in učenec postali ena velika <1 rti žilni, v kateri bomo vsi stremeli samo zu enim namenom: du ustvarjamo nov /■< močan ili izobražen 'odi	R, o.
Popoln sporazum med Francijo in Anglijo
London, 13. julija tg. Današnja zadnja seja poslanske zbornice pred velikimi počitnicumi je prinesla veliko senzacijo. Zunanji minister sir John Simon je pojasnil poslanski zbornici podrobnosti o dogovorih med Anglijo in Francijo, ki niso v neposredni zvezi v lozansko pogodbo, posebno pa ne s finančnimi problemi. Anglija in Francija sta .sklenili sledeči dogovor: 1. Oba naroda nameravata v duhu Zveze narodov popolnoma odkrito povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki so slične narave in so sc pojavila tned lozanskimi pogajanji. 2. Vladi nameravata obe skupaj in skupno z drugimi delegacijami sodelovati, tla sc doseže rešitev razorožitvenega vprašanja. 3. Obe vladi hočeta skupaj in sknpno z drugimi intereglranimi vladami pripraviti bodoči svetovni gospodarski konferenci praktično pot. 4. Med tekočimi pogajanji, ki naj pozneje dovedejo do sklenitve nove trgovinske pogodbe, se hočeta obe vladi izogniti vsemu, kar bi bilo na poti medsebojnim interesom.
Sir John Simon je pristavil, da je imel že danes priliko, stopiti v zvezo z diplomatlčnimi zastopniki Nemčije, Italije in Belgije ter da jih je povabil k sodelovanju v smislu gornjih točk, i Izročil jim je obenem tudi besedil«.
Osebne vesti
_ Belgrad, 13. jul. 1. Pri ravnateljstvu državnih' zeleznic v Belgradu je postavljen v 4. položajni skupin^ II. stopnje za svetnika gradbenega odseka I avle Zorntk, dozdaj svetnik iste skupine in še* 11. sekcije zu vzdrževanje proge Parafin v istem ravnateljstvu.
Vpokojenl so pri ravnateljstvu drž. železnic r Zagrebu: Franjo Dovgan, višji kontrolor 6. skupine, Miroslav Fribovec, višji kontrolor 6. skupine. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani: dr. Josip Tičar, višji svetnik- 4. skupine I. stopnje, Janez Zoreč, višji kontrolor (i. skupine, Josip Veljak, višji kontrolor 6. skupine in Venceslav Čeruigoj, svetnik 5. skupine.
Obsodba v vohunskem procesu
Belgrad, 13. julija. A A. Danes popoldne ob' 5. je državno sodišče za zaščito države izrekla) razsodbo v procesu proti Andrašu Majtanu ir» tovarišem zaradi vohunstva v korist neke so-i sednje države.
Obsojeni so Andras Majtan na 8 let robijo in trajno izgubo državljanskih pravic. Razen' tega se obsojeni Majtan po prestani kazni za zmerom izžene iz naše države; Jovan Rntkovic na 8 let robijo in trajno izgubo državljanskih pravic; Josip Takac na 2 leti strogega zapora; Janoš Bene na 2 leti robije in izgubo državljanskih pravic za pet let; Irnre Kovač ua letu robije in izgubo državljanskih pravic za dobo 5 let. Po prestani kazni se obsojeni Kovač zu zmerom izžene iz naše države; in Ivan Sipoč na eno leto robije in pet let izgube držav« ljanskih pravic.
Vsem obsojencem se všteje že prestani preiskovalni zapor in zatvor. Vsi obsojenci nnroio solidarno poravnati stroške kazenskega .sodnega postopka, ki pa so razen pri Andrasu Majtanu neiztirljivi. Andrasu Majtanu se priznajo olajšave pri kazni, drugim obtožencem pa ne. Kot nedolžni se oproste Albert Serež, Ivan Klemen in Anta Horvat.
Separatistična revolucija v Braziliji
Now York, 13. julija, tg. Brazilska vstaja se je iz Sao Paula razširila na južne države Rio Grande, Minaes Geraes, Paranna, Matto Grosso in Santa Caterina, kjer so se ustanovili narodni mi-lični oddelki, kateri se sedaj pomikajo proti Rio de Janeiro. Do sedaj je pokret potekel nekrvavo, ker mu tudi niso guvernerji stavili na pot nobe. nega odpora. Centralna vlada se boji, da ne bi južne države zasledovale separatističnih ciljev, ter je uvedla pogajanja z voditelji vstašev, kateri zahtevajo, da predsednik general Varga odstopi, in so obnovi ustava.
Sleparski aristokrati pred sodiščem
Dunaj, 13. jul. AA. Včeraj se je pred dunajsko poroto začela razprava proti baronu Monassiju, baronu Duttmannu in dvema slugama kluba, v katerem sta omenjena barona dve leti sleparila z igralnim kartami in tako oškodovala svojo tovariše za 350.000 šilingov.
Pri dopoldanski razpravi je baron Cuttmann izjavil, da živi od dohodkov 20.000 šilingov, ki jih dobi na leto kot član upravnega odbora »Lesne industrije Guttmann d, d.«. Grof Bersevicl, ki je bil kolovodja te sleparske družbe, se še zmerom nahaja v tako imenovanem ekstradicijskem zaporu na Reki. Pričakovali je, da ga bodo čez nekaj dni izročili dunajskemu sodišču, ki bo o njem posebej razpravljalo.
Nezgoda poštnega letala
Dunaj, 13. julija. AA. Listi poročajo iz Gradca, da se je moralo letalo, ki vrši promet med Dunajem in Bolgradom in ki pripada avstrijski letalski prom. družbi zaradi nevihte spustiti pri Schwarz-bergu na lin .V letalu sta bila dva potnika, ki sta prav tako kakor pilot ostala nepoškodovana.
V obupu
London, 13. julija. AA. Newyorški dopisnik londonskega »Titnesn poroča, da je prišlo včeraj v mestu Saint-Loiiisu do resnih izgredov, ki so jih povzročili brezposelni delavci. Hoteli so zavzeti mostno hišo v Saint-Loiiisu in jih je morala policija s silo razgrniti. Pri tem je obležalo na bojišču več ko 100 ranjencev in 4 mrtvi.
Rim, 13. jul. AA. Lavoro Fascista« potrjuje, da so odkrili v dolini reke Aoeta ležišče črnega premoga, v katerem je baje okoli 100 milijonov ton antracita, ki bi zadoščal za okoli 150 let.
Kralj na DurmUorju
Kralj Aleksander, ki biva v Črni gori, je 12. t. m. ob li zjutraj krenil iz Ostroga, znanega po slavnem samostanu, čez Nikšič in šavnik na Dur-milor. V šavniku je bil Nj. Vel. kralj ob 10 dopoldne. Bil je od ljudstva navdušeno sprejet. Zupan pa ga je prosil, naj, ko bo sam spoznal napor, ki je potreben, da se pride na Durinitor, zastavi svojo mogočno besedo, da bo durmitorska pokrajina dobila potrebne prometne zveze. Saj je to najbolj romantična pokrajina v naši državi in prav bi bilo, da bi Nj. Veličanstvo, moglo priti kmalu na to veličastno goro z avtomobilom. Kralj je bil zelo dobre volje in se je z ljudstvom razgovarjal o njegovih potrebah in težavah.
Kralj je potem zajahal čilega vrančiča in se v spremstvu 20 konjenikov iz bližnjih selišč podal nit Durinitor. Iz Šavnika znaša pot na vrh Durmi-torja 37 km. Kralj iu spremstvo so se zdaj vzpenjali iz 780 m višine na 1600 m. V vseh vasicah je kralja prisrčno sprejelo ljudstvo ter so se mu povsod pridružili konjeniki, lako da jih i" končno bilo par sto. Na vrhu neke planine je kralj srečal
nekega siromaka in ga vprašal od kod je. — »Ja, božja mi vera, iz katunske nahije.c Po šaljivem razgovoru je kralj podaril siromaku 500 Din, da kupi žita za svojo družinico.	•
Nj. Veličanstvo je že ob podnožju Durmitorja, kjer je bil v lepi Sumi odmor in prigrizek. Od tod je bilo treba del pola napraviti peš. Po vseh selih so kralja prosili, naj bi vlada preskrbela za pot na Durmitor. Kralj je občudoval na Durinilurjevi planini zelene livade, pokrite s pestro cvetlično preprogo. Ko so zopet sedli na konje, so Črnogorci začeli peli svoje lepe otožne narodne pesnn: »Poljem se vije ej zor delijac, in druge. Na planini so se potem vršile tekme na konjih, ki so pokazale veliko spretnost Črnogorcev. — Zdaj je postalo spremstvo že naravnost ogromno in Nj. Veličanstvo je dospel do zadnje vasice pred vrhom, Šibajlije, kjer je župan ponudil kralju po starem običaju kruli in sol potem pa rekel: »Gospodar, ali nam boš dal pot?! »Bom, bom,< je odgovoril kralj in se od radosti po ti urnem potu nasmehljal.
(Po »Politiki«, 13. jul.)
Huda nesreča vseučc prolesorja
dr. Jesenka
Ljubljana, 13. julija.
Davi ob 2 so pripeljali v Ljubljano hudo ponesrečenega profesorja botanike na ljubljanski univerzi dr. Frana Jesenka, ki se je ponesrečil nad Savico v Bohinju. Prof. dr. Jesenko se je včeraj zjutraj odpeljal z brzovlakom v Bohinj, kjer je nameraval obiskati akadeinike-dijake naravoslovja, ki preživljajo počitniški odmor nad Komarčo, to je strmo steno nad siapom Savice. Profesor je kosil pri »Zlatorogu«, nato pa se je podal s težkim nahrbtnikom po siezi nad slapom Savice čez rob Ko-marče. G. profesor, ki je eden naših najodličnejših botanikov, je pri robu Komarče naenkrat opazil lepo planinsko cvetlico in si jo hotel ogledati. Stopil je blizu, tedaj pa je na strmi stezi izgubil ravnotežje in omahnil po stezah navzdol. Obležal je s hudimi poškodbami tik nad izvirom Savice. Ranjen je bil na glavi, še sreča, da se mu je glava zarila v mah, sicer bi se gotovo ubil. Pač pa ga je dušilo, ker je v mahu težko dihal. V podzavesti ni mogel klicati na pomoč, temveč je le težko hropel. Nekako ob pol 4 popoldne sta prišla nad Savico dva mlada hrvatska planinca, ki sta čuta hropenje profesorja in ga našla. Odhitela sta nazaj k »Zlatorogu* in tam obvestila o nesreči upravitejja hotela Dobravca. Ta je prosil za pomoč vojaško obmejno četo in vojaki so kmalu nato res našli profesorja Jesenka ter ga prenesli v hotel. Slučajno se je tam nahajal zagrebški zdravnik dr. Pfeiferer, ki je profesorja Jesenka obvezal. Telefonično je bil poklican iz Ljubljane .•eševalni avto, ki se je takoj odpeljal v Bohinjsko Bistrico ter se ponoči ob 2 vrnil s hudo ranjenim
profesorjem. V ljubljanski bolnišnici so dali profesorju dr. Jesenku vso nujno pomoč. Dopoldne se je profesor dr. Jesenko nekoliko zavedel, vendar pa zdravniki smatrajo, da je stanje ranjenca zelo kritično.
Profesor dr. Jesenko je odličen slovenski znanstvenik. Veliko pozornost so vzbudili svojčas njegovi uspehi v križanju med pšenico in ržjo Mnogo priznanja so dosegla njegova raziskovanja alg ljubljanske okolice, njegovo stremljenje po osnovanju zaščitnega naravnega parka okoli Sedmerih jezer, torej kraja, kjer se je ponesrečil, ter še drugo njegovo znanstveno delovanje. Odličnemu znanstveniku želimo, da bi skoraj okreval.
Pravi pol za dosego
lepih bolih zob
kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč:
Iztisnite malo količino Chlorodont zobna paslo na suho Chlorodont sobno ščetko - t. j. špeeijalna ščetka z zobčastim rezom - drgnite svoje zobe od vseli strani, kakor tudi od zgoraj navzdol. Pomočite šele nato sčetko v vodo, ter izplaknite si uata temeljto, grgraje s Chlorodont listno vodo. Uspeh jo presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek
Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj, ter zahtevajte izrecno le Chlorodont zobno paslo. Tuba Din 8.—.
50 let kamniških gasilcev
»ni.
Kamnikr 13. julija.
Veliki beli lepaki s posrečeno sliko znane cerkvice na Malem gradu vabijo k proslavi 50 letnice prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Kamniku. Redki jubilej bo proslavilo društvo v nedeljo, 17. t. m. Kamnik se že dolgo z veliko vnemo pripravlja, da dostojno proslavi polstoletno delo človekoljubja svojih vrlih gasilcev, številni odseki so pridno na delu, pripravljajo vse potrebno za veliki dan in zbirajo prispevke in dobitke za srečolov. Ker bo ob tej priliki tudi zlet Jugoslovanske gasilske zveze, bo to gotovo največja gasilska prireditev, kar jih je bilo kdaj v Kamniku.
Kamniški gasilci lahko z zadoščenjem gledajo na 50 letno delovanje društva. Pred njegovo ustanovitvijo je v Kamniku skrbela za varnost pred požarom Meščanska korporacija, ki je imela dobro ročno brizgalno in nekaj gasilskega orodja. V avgustu 1. 1882. pa so ugledni kamniški meščani dr. Maks Samec, Franc Fišer, Josip Močnik, Franc Hrastnik. Alojzij Sladler, Julij Stare, Alojzij Vrein-šak in Makso Veršič ustanovili gasilno društvo, h kateremu je takoj pristopilo veliko število članov. Za prvega načelnika so izvolili Josipa Močnika, kateremu so sledili Fabjan Kregar. Al. Vremšak, Jos. Adamič, Jos. Fajdiga, ki je načeloval društvu 18 let, Jašovec, Grašek, Žerovnik, Fr. Homar in sedanji načelnik Ernest škof.
Gasilno društvo je pričelo takoj živahno delovati in si je že I. 1886. nabavilo novo brizgalno, ob 25 letnici pa je zgradilo krasen gasilni dom. Za 50 letnico si je nabavilo novo motorno brizgalno in dozidalo poleg gasilnega doma prostoren objekt za shrambo orodja. V nedeljo bo oboje slovesno blagoslovljeno. L. 1913. se je društvo preosnovalo v prostovoljno gasilno in reševalno društvo in si posta-
vilo nalogo ustanoviti sanitetno kolono z ambulanco. Da bi v materijalnem oziru omogočilo izvedbo tega načrta, je ustanovilo kinopodjetje v lastnem domu, ki pa seveda v sedanjih razmerah ne more uspevati tako kakor bi bilo želeti.
Kamniški gasilci so imeli v teku 50 let več kot dovolj prilike, da so pokazali svoje znanje in požrtvovalnost, kadar je bilo treba prihiteti svojemu bližnjemu na pomoč. Prvi večji požar je bil 1. 1887. v smodnišnici, ko je gorelo skladišče solitra. Združenemu naporu petih društev, ki so postavila skupno sedem brizgaln, se je posrečilo, da so preprečili, da se ni vžgalo še skladišče žvepla, kar bi lahko postalo usodno za Kamnik. Izkazalo se je društvo tudi pri ostalih šestih požarih v smodnišnici, zlasti pa I. 1922. Preobširna bi bila kronika, ako bi hoteli našteti vse številne požare, pri katerih so naši gasilci uspešno vršili svojo požrtvovalno nalogo, saj ni minulo leto, da bi- Kamnik ali pa okolico ne zadela kaka požarna nesreča.
Od ustanovnih članov ni danes nobenega več med živimi, pač pa jih je več, ki že 45 let uspešno delujejo pri drušlvu. Ti so gg.: Glavač, Grašek, Matevž Iskra, Pintar in Larnpič. Društvo jih bo na dan slavnosti odlikovalo.
Za proslavo 50 letnice je dovoljena polovična vožnja na železnicah, ki velja od 15. do 19. julija. V nedeljo bo vozil ob pol 13 poseben vlak iz Ljubljane v Kamnik. Proslava se prične že v soboto zvečer s promenadnim koncertom in razsvetljavo Malega grada. V nedeljo zjutraj odkorakajo gasilci k službi božji, za tem pa imajo slavnostni občni zbor v Gasilskem domu. Popoldne bo sprejem gostov na kolodvoru, blagoslovitev motorne brizgalne in dozidave gasilnega doma. Po sprevodu po mestu bo veselica v mestnem parku.
Na ljubljanskem trgu
Ljubljana, 13. julija, Eva vam dveh lepih slik z našega ljubljanskega trga, kjer se vsak dan uravnavajo potrebe ljubljanskih kuhinj; kjer vsak dan čakajo iu ponujajo svoje pestre zaloge naše dobre žene in dekleta; kjer se vsak dan izmenja tisoč prijaznih besed, pa nič manj zabavljic nad onimi preveč sitnimi gospodinjami, ki za vsako stvar stokrat povprašajo, naposled pa še nič ne kupijo. Prva slika predstavlja skupino branjevk na Vodnikovem Irgu s pogledom od semenišča proti mesarskim stojnicam ob Ljubljanici. Prijazna dekleta ter zgovorne ženice
tiho skrbjo obenem, kako bi preskrbele svojim domačim za opoldne dober obed.
Zal nam ni mogoče obenem v slikah podati ludi drugih zanimivih motivov z našega trga, ki jih zlasti v sredah in sobotah, ko je kupčija najživahnejša, ne manjka. Silno zanimiva bi bila slika našega kmečkega trga, še bolj pestra skoraj, kakor so slike z drugih delov trga. Zlasti ob sobotah je ves prostrani Vodnikov trg ves založen s košarami okoliških kmetic. Velik dovoz s kmetov na ljubljanski trg očituje armada mlekarskih vozičkov, ki stoje v dolgih vrstah pred Mestnim domom. Časih je teh
stojijo za gorami svojih bogatih zalog, čakajo kupcev, ponujajo vsakomur, kdor hiti mimo, venomer tehtajo, pa vendarle tudi tedaj vidijo na vse strani in ne zgreše nobene znane gospodinje, ki prihaja s prazno košarico na trg.
Poseben svet vam je naš živilski trg in naše branjevke! Vse lahko kupiš pri njih, vse lahko zveš, to vam je cel sejem blaga in dogodkov. Tam med stojnicami ni nikdar miru, nikdar tiho, nikdar prazno. Če slučajno ni kupcev, pa se mamice med seboj pogovore o križih in težavah, preštevajo denar, skrbno urejajo svoje košare in kupčke zalog. Vse na stojnici mora zmerom zgledati sveže, prijazno, vabljivo — o naše branjevke znajo!
Na spodnji sliki vidimo naše mokarice na Po-gačarjevem trgu v smeri od stolnice proti srednji lopi na Pogačarjevem trgu. Tudi tu je zmerom živahno in veselo, zmerom dovoli dela in kupčije.
vozičkov tam čez 300, do 200 pa zmerom. Silna stiska za denar, ki vlada na kmetih, se tako očituje tudi na ljubljanskem živilskem trgu. Kmetice iz okolice prinašajo na trg ogromne množine sočivja, zelenjave ter poljskih pridelkov sploh. Tako je na trgu vsak dan vsega v izobilju, zlasti pa ob glavnih tržnih dneh, v sredah in sobotah. Cene so zaradi tega seveda močno padle. Razen tega se občuti tudi neprijetna konkurenca, ki jo delajo na trgu prekupčevalci iz južnejših delov države. Iz Banata, Srema, iz Bosne, pa tudi iz Južne Srbije pripeljejo vsak tržni dan velike množine sočivja iu sadja. Za gospodinje, ki živila kupujejo, je seveda prav, da konkurenca obstoja, ker pridejo na ta način poceni do živil. Neprijetna pa je ta stvar za našega domačega človeka, ki mu je morda tistih par dinarjev, ki jih na trgu vnovči, edini denar, ki ga zdaj lahko sploh utrži. Stročjega fižola je zdaj na trgu cele
Spredaj na sliki vidimo vrsto malih vrečic in košaric, vse napolnjene z drobnimi semeni in drugimi potrebnimi rečmi. Zadaj pod lopo stoje stalne prodajalke moke in drugih mlevskih izdelkov. Ob desnem robu se vidi tudi košček lesenih barak, kjer človek, ki hiti s trga utrujen, lahko dobi vsak čas potrebnih okrepčil v obliki hrenovk, kranjskih klobas, vedno svežih in prvovrstnih seveda, na vse to pa kozarec malinovca, limonade, steklenico »kra-heljna« ali »šabese«, ne manjka pa ženskam v teh lopah niti ne piva.
Tako je urejen ljubljanski trg, kjer se vsak dopoldan pretaka najživahnejši del ljubljanskega življenja, kamor drže vsa pota iz vseh predmestij, iz vseh delov mesta, kamor hite kuharice, služkinje in gospodinje same, bodisi one iz visokih palač, kakor tudi one iz skromnih, tihih meščanskih domov, vse pa vsak dan z veselo pesmijo v srcu in
Dr. Fr. J.:
Na cetinjski kongres
I. v Splitu.
Ubožna, pa vztrajna in ponosna Lika je bila za nami. Njeni gozdi in pašniki, njena jezera in njene peščene planjave, njeni tuneli in njene strmine — vse to je dopoldne in popoldne hitelo mimo nas. Vročina je puhtela; ko smo pa bili na višini, je debela toča klestila drevje in se odbijala od skal.
Zdaj ee je pa dan že bližal večeru, vlak je hitel izza Velebita nizdol, poljski pulman s poljskimi napisi je prožno drvel in pel po tračnicah. Ozirali sino se skozi desno okno in čakali, da se nam pokaže meglica v daljavi.
Dolgo je ni bilo. Naposled je pa zabliščalo izza ovinka, modra, lestekajoča se ravan je legla pred nas.
Morje.
Iz katerekoli obale ga popotnik zagleda, od povsod je presenečen nad njegovo lepoto. Morje je okno in dver v svet, morje jc napredek, razvoj in bogastvo. Morje je svoboda, po njem prihaja moč.
Skozi oljke, smokve in vinsko trto 6e je svetilo v večernem solncu, bela jadra so že od daleč pozdravljala. Za morjem stojijo mrki stražarji — otoki: Čijovo, Šolta in Brač, za njimi Hvar, Kor-«ula in samotni Vis, prav tam zadaj je pa Lastovo, ki nam je bil odvzet.
Čedalje več belih cest, obrastlih z južnim gr-mičjem in agavami; čedalje več ljudi, vozov m avtomobilov. Še malo in pred nami zablesti najbolj vedro in veselo obmorsko mesto našega Jadrana: belosivi Split. V velikem loku zavozi vlak in v mestu smo. Vem: za to mesto so 6e borili narodi in države, zdaj je pa naš. Ponosno se je razširi! pod višavami Mosorja.
Izstopimo. Ob cesti stoji gruča ogorelih, slabo oblečenih fantov, ki se nam ponujajo za nosace in vodnike. Najamem enega, da me spremi do samo-
stana jezuitov, kateremu predseduje naj rojak o. Kobi. Vse lepše je tuje mesto, če te sprejme znanec v njem. Prijateljsko nam je segel o. Kobi v ror ke, ko smo prišli pred porto.
Hiša jezuitov stoji na nizkem griču in je obdana z vrtom, katerega obdeluje in oskrbuje br. Alojzij Klemenčič iz Stopič pri Novem mestu. Košati oleandri in tudi nekaj palm sloji tudi čez zimo na njih vrtu.
V mraku in v noči je zablestelo nešteto luči in lučk v pristanišču in okrog njega in so odsevale v lahno se zibajočem morju. Vroče je dihalo od obale.
Zjutraj so me na vse zgodaj vzbudili osli in konjiči, ki so drobno cepetali po cestnem tlaku. Nesli so na sebi sadje, drva ali posode z mlekom ali so pa jahali na njih okoličani ali okoličanke, da so jim noge visele skoro do tal. Šum južnegi mesta se je obudil in večal.
Šel sem maševat. Prvi petek je bil in jezuitska cerkvica je bila že ob pol šestih skoro polna. Spličani so, tako sem zvedel, po večini dobri in pobožni, samo da je dušno pastirstvo med njimi premalo živo, ker manjka duhovščine. Zadnje desetletje se je mnogo storilo za duhovski naraščaj, veliko in malo semenišče ponosno stojita na severnem delu mesta.
Med sv. mašo je ljudstvo ]>elo. Petje je pa žal precej spominjalo na italijanski način in našemu uSesu ne prija. Žene so bile iz večine gotoglave in so si devale črne rute na glavo, predno so šle k ob-hajilni mizi; v klopi so si jih zopet odkrile.
Ves dan smo si odločili za ogledovanje Spli4a in okolice.
Najprej smo šli k stolnici, da si ogledamo palačo rimskega cesarja Dioklecijana, ki je ena najbolj ohranjenih rimskih stavb v naši državi ali pa lr.orda od rimskih stavb sploh. Okrog štiri sto hiš je sedaj vzidanih vanjo, v katerih živi kakih tri tisoč ljuai.
Pred stolnico stoji ogromen, 8 do 10 m visok, bronast kip škola Gregorja Ninskega, izdelan od
Meštroviča. Gregor Ninski je na cerkvenem zboru v Splitu 1. 925. pogumno branil pred romansko duhovščino pravico glagolskega bogoslužja, sklicujoč i 6e na razloge, i i katerih sta bila papeža Hadrian II. in Janez VIII. dovolila sv. Cirilu in Metodu slovansko bogoslužje. V Splitu je Gregor odbil glavni I napad na glagolico, ki se je v Dalmaciji do danes ohranila. V eni roki drži knjigo, druga se mu je vstavila v odločnem zamahu. Polno življenja je v vihrajočih laseh in bradi, dolgi prsti, značilnost Meštroviča, so živo razgibani. Na glavi ima stoža-sto mitro s križcem, ornat težko pada po njem. Si-; lovit je njegov korak, ki ga označuje pravkar zastavljena desna noga in dvigajoča se leva; srdito stopa proti 6vojim protivnikoni.
Za kipom je slikovit perislil palače Dioklecijana, ki je bil rodom Dalmatinec in je hotel zadnja leta preživeti v osamljenosti. Na levi stoji stolnica, nekdanja Dioklecijanova grobnica, katero je bil posvetil bogu Jupitru. Je to le majhna kapela, okrogla stavba s kupolo in stebri. Vrata so umetnina zase, bogato okrašena z reliefi.
Prav takrat je prikorakal v cerkev oddelek vojakov, da si jo ogleda. Močne zagorele postave v j beli obleki. Iz Šibenika so došli na dveh ladjah, katere smo drugo jutro videli zasidrane v luki.
Popoldne smo šli na Marijan, na hrib nad mestom, pozidan z vilami, katerega ne zamudi pogledat noben tujec. Ob robu strmine, s katere se odpira prekrasen, čedalje širši pogled na morje in oloke, se pot vije navzgor med vilami in vrtovi. Na vrhu je zverinjak; takoj ob vhodu godrnja v veliki kletki stričko medved, ki je z veliko slastjo lovil in hlastal višnje, katere smo mu metali. V vrtu je tudi veliko opic, teh najbolj ostudnih živali. čudno, da jih nekateri na vsak način hočejo imeti za svoje prednike! Zanimivo je gledati morske živali, živeče v temnozelenih globinah, katere so sedaj v steklenih noeodah. a ie umetno treba na-pravljati tlak, katerega vrši voda v globočinah. Čudno so barve in oblika teh živali, čudna tudi njih gibanja.
(Nadaljevanje.)
gore, cena mu je padla na 3—4 din kilogram. Tudi graha je še vedno dovolj, čeprav gre njegova sezona ti koncu. Grah je po 3 Din liter. Novi krompir se je močno pocenil, velja namreč 1.25 Din kilogram. Prav toliko je še pred 14 dni veljal stari krompir. Nova čebula je po 3 Din kilogram, toda ž njo se nihče preveč ne zaklada.
Za Jugoslovansko knjigarno so zgodaj spomladi cele vrste polnih košar jabolk, zdaj stoje tam ob tržnih dneh košara pri košari sočnih češenj, jeseni pa grozdje. Češenj je bilo zlasti danes izredno veliko. Vsa fronta za Jugoslovansko knjigarno je bila zasedena samo z velikimi jerbasi, iz katerih so se med zelenimi listi smehljale lepe črne in rdeče češnje, naš domač pridelek s hribov med Ljubljano, Litijo in Višnjo goro, pa seveda tudi iz drugih krajev. Češnjo pa so zdaj tudi poceni in se nihče več ne more pritoževati zaradi visokih cen. Kilogram sočnih češenj so dajali po 3—4 Din, proti poldnevu tudi ceneje, ker je blaga mnogo ostajalo. Sezona za češnje pa gre seveda h koncu. — Na Pogačarjevem trgu so prodajale branjevke inozemske češnje po 6—8 Din kilogram.
Vso dolgo fronto za semeniščem zavzamejo navadno ljudje s hribov in obgozdnih vasi. Tam dobi ljubljanski meščan gozdnih sadežev nn izbiro. Zdaj jo seveda največ rdečih jagod, ki veljajo 3—4 Din liter. Borovnic danes ni bilo mnogo, prodajali so jih po 1.50 Din liter. Tudi jurčkov ni bilo dovolj, pač pa mnogo lisičk, ki so se močno pocenile, skoraj za polovico. Liter lisičk nudijo ženske po 1 Din, nekatere tudi po 75 par. Pojavile so se tudi že prve rdeče gozdne maline iz Predol in Dobrepolj po 4 Din liter.
Zelo točen regulativ denarnic ljubljanskih gospodinj je navadno perutninski trg ob Mahrovi hiši. Okrog prvega v mesecu je tam na kokošjem trgu vedno več blaga, nato pa se dovoz polagoma zmanjšuje vse do prihodnjega prvega. Jajc je sicer vedno dovolj na razpolago, zlasti prekupčevalke jih do-važajo s štajerskega vedno nove množine, toda časih dosežejo množine jajc v stotinah košarah visoko številko 25—30.000 kosov. Jajca so zdaj po 75 par. Piščanci so od 20—30 Din par. kokoši in petelini po 20—40 Din.
Murska Sobota
Nastop Ljubljančanov. V ponedeljek zvečer je na vrtu Benkovega hotela nastopil akademski oktet iz Ljubljane, ki je j>odal Sobočatiom več lepih slovenakih pesmi. Nastop jo bil v vsakem oziru posrečen. Obisk je bil razmeroma dober.
Grolovske knjige v izložbi. G. trgovec Hahn, ki jo v celoti kupil knjižnico grofa Szaparyja, je knjižnico v glavnem izpraznil in je nekaj knjig razvrstil v izložbah svoje »Prekmurske knjigarne«. Lepo vezane knjige vzbujajo mnogo pozornosti. Knjige pa niso samo po zunanjosti tepe, marveč so mnoge tudi vsebinsko dragocene. Mnogo je med njimi nemških, francoskih in angleških deL Knjige se dobijo po zelo nizki ooui.

Ljubljana
Sleparija z
revščino
Ljubljana, 13. julija.
Star sleparski in 7.elo grd trik je, trkati na srca dobrih ljudi in slepariti po nepotrebnem z dobrot-ljivostjo drugih. Take sleparije so grde že zaradi tega, ker jemljejo dobrosrčnim ljudem pripravljenost še dalje vršiti dobra dela. Nov način tega starega trika je včeraj pogruntal neki barakar iz Mestnega loga.
V znano trgovino v Prešernovi ulici je stopila dvojica, moški in ženska. Moški je že nekoliko vonjal po žganju, ženska pa je prav ponižno zrla v lastnico trgovine ter sploh ni dosti pustila, da bi govoril moški, ki je bil skoraj polovico manjši od nje. Pripovedovala sta, da sta našla dobrotnika, ki bo njunega dečka vzel k sebi na počitnice na morje. Samo tako revni ljudje so, da ne morejo fantku kupiti niti čevljev ter da je revček bos. Prosila sta trgovko, naj bi podarila za fantka en par sandal ali čevljev. Trgovka je privolila, samo dečka naj pošljeta k njej. da mu bo dala čevlje po meri. Tedaj se je oglasila dolga ženska: »Saj se ni treba truditi gospa! Kar dajte čevlje po moji nogi, iniam prav takšno, kakor moj sin!« Trgovki se je vse zdelo sumljivo in je dejala: »Samo vašemu sinku bom izročila čevlje! Če jih dam po vaši nogi, bodo gotovo preveliki. Deček iiaj pride sem!: Oba, moški iu ženska sta v to privolila.
čez nekaj ur se je v trgovini zglasil zopet isli moški, s seboj pa je vedel za roko malega dvanajstletnega dečka. i Torej ti boš šel na morje? je Vprašala trgovka. Deček je debelo zazijal, tedaj pa se je vmes že oglasil moški: »Saj ne gre na morje, temveč na Dolenjsko!« Trgovka ni rekla nič, izvlekla je iz škatlje par dobrih sandal in jih izročila dečku. Res so mu bili prav, še trgovki se je zdelo prav, da ni dala prej čevljev kar po »materini« meri. Deček je čevlje obul, moški se je trgovki lepo zahvalil in oba sta odšla iz trgovine. Trgovka se zato ni brigala več, pač pa si je dečka zapomnila prodajalka. Dan kasneje je ta prodajalka opazila istega dečka pred pošto — zopet bosega. Poklicala ga je v prodajalno in ga lam vprašala- - Zakaj pa si bos, saj si včeraj dobil nove sandale? Kje pa je tvoj oče?«
Deček je ponovno debelo pogledal: ''Saj listi gospod ni bil moj oče!
»Kdo pa?«
Na ersti me je včeraj ustavil in mi dejal, da mi da dva dinarja, če grem pomerit zanj neke čevlje. Čevlje sem res pomeril, potem pa sva šla v bližnjo vežo, kjer mi je čevlje sezul, mi dal dva dinarja in me zapodil, naj hitro izginem!« Tako je prišla ta spretna in drzna goljufija z dobrodelnostjo ljudi na dan. Ime tega moža. ki tako izrablja do-brotljivost ljudi v to, da si poišče nekaj drobrža za svoje lastne potrebe, je že znano in bosta moški in ženska že še čutila neprijetne posledice svoje predrznosti.	_
REM
steklenice In aparati
za vkuhavanje sadja. — Zaloga: JUlti Klein. Ljubljana, VVolEova 4
© Vročina in kopanje na Savi. Kakor se dolgo '"ni hotelo prav ustaliti letošnje pomladansko de-ževno vreme, smo vendarle imeli letos nekaj že prav vročih solnčnih dni, za kopanje nalašč pripravnih. Zadnje nevihte v soboto in nedeljo so ozračje sicer nekoliko shladile, polje je uspešno in koristno namočilo in osvežilo že osušeno zemljo, zdaj pa je vročina pritisnila znova. Ljubljančani bite iz mesta, kamor kdo more do najbližje in naj-pripravnejše vode. Kopalni vlaki proti škofji Loki in do Ježice prepeljavajo množice kopalcev v Soro in Savo, bicikljev se navadno podi cela armada vsako popoldne po Dunajski cesti in po raznih poljskih potih proti Savi v Tomačevo, Stožice in Ježico, skromnejši pešci jemljejo isto smer, požirajo prah po Dunajski cesti, prenašajo neznosno vročino — naposled pa se le vsi znajdejo v hladnih savskih valovih in tedaj je vsak zadovoljen. Velik promet izkazuje v tej zvezi tudi Magistrovo podjetje, ki je uvedlo za kopalce poleg rednih tudi izredne vožnje ter tudi znižalo vozne cene kopalcem. Tako stane vozna karta za kopalce do Ježice in nazaj samo 5 Din, toda le ob delavnikih. V* nedeljah kopalne karte ne veljajo.
Dvorni fotograf Ronay
posnetke od 10. julija do 30. avgusta ti. posnetki od 10. julija do 30. avgusta
na Bledu
Ne pozabite!
31. avgusta 1932 bo žrebanje
srečk za zgradbo beograjske katedrale
Cena srečk:
Glavni dobitek: 5.00MI0 Din Na nunjii dobitek: 1«.M> Din
'/, «/, ')«
m— sr- is.-
10.000J
Maribor
Gradijo, četudi po malem
Iz seje mestnega sveta — Ljudje ponujajo hranilne knjižnice
gradnjo hiš
za
© Popravek. V času moje odsotnosti iz Ljubljane ste prinesli v štev. od 2. julija 1932 notico, da »je dejstvo, »la sedi v upravnem odboru Slograda g. mestni žuipan dr. Din ko Puc«. Prosim Vas, da to navedbo popravite, ker ni resnica, du sedim v upravnem odboru Slograda.
—	Z odličnim spoštovanjem Dr. Dinko Puc. — Opombu uredništva: Vest, da je g. župan v upravnem svetu Slograda, smo posneli po »Com-passu« za leto 1932, kjer na strani 52T natiskan upravni odbor Slograda, kakor sledi: Avgust Pranrotnik (predsed.), Jean B. Pollak, inž. Karel Bacnnvann, dr. Dinko Puc, Edvard Praprotnik, Milan Bleivveis-Trsteniški. Karel Detela; ravnatelj, inž. Milko Pirkinajer.
© Vlom za gradom. Te dni je neznan vlomilec vdrl v stanovanje Leopolda Mohorcu, Za gradom št. 8 iu je i/, spalne sobe in nočne omarice odnesel en bankovec /a 1000 Din, dva bankovca po 100 Diu in za 21 Din drobiža.
© Dve tatvini. Trgovskemu vajencu pri Verbiču, Ivanu Anzeljcu iz. Most je nekdo odpeljal iz Filipovega dvorcu 400 Din vredno kolo.
—	Referentu Pokojninskega zavoda Maksu Zupančiču pa je neznan tat ukradel iz kleti njegovega stanovanja 500 Din vredno pelerino.
© Prijeta tata. Na ljubl janskem trgu je policija zasačila 46 letnega delavca M. iz /ado-brove. Stikal je po odprtem zaboju, v katerem je bila kuhinjska posoda. M. se izgovarja, da je bil zaboj že prej odprt. Vendar ker je bil M. že večkrat kaznovan zaradi tatvine, ga je policij« ovadila sodišču zaradi poskušonega vloma. Pri njem so dobili tudi kolo, za katero pa se je izkazalo, da ni bilo ukradeno. — Dalje je predsnočn.jim policija prijela 28 letnega B. čevljarskega pomočnika iz Kozarij. B. je prodal dvema čevljarjema v Ljubljani dvoje koles. Policija je prepričana, da sta obe kolesi bili nekje ukradeni, zlasti ker je bil B. že večkrat predkaznovan zaradi tatvine in tudi tatvine koles. B. se izgovarja, da sta kolesi last njegovih sorodnikov, kar pa bo moral dokazati pred sodiščem, je pa neverjetno, če se mu bo to posrečilo.
Ha&nanila
I — UPI Mil—■■! MII ■!—!■—illll ililllM
Ljubljana
Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu regulacijskih del na Ljubljanici, ki se bo vršil v petek 15. julija. Sesta-ntek točno ob 4. popoldne pri vodmatskem mostu poleg intendantskega skladišča.
Kolo jahačcv in vozačev v Ljubljani bo imelo 28. t. m. ob 6 popoldne občni zbor z običajnim sporedom v prostorih Kmetske posojilnice v Ljubljani
Redni letni občni zbor Glasbene Matice, podružnica Novo mesto, se vrši v četrtek, 14. t. m. ob 20 v matični sobi Sokolskega doma z običajnim redom. Prisotnost članov nujna! — Odbor.
Tujsko-prometno društvo v Kranju vabi na redni občni zbor, ki se vrši v petek 15. t. m. ob pol 9 zvečer v resavracijskih prostorih Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2, Poročilo društvenih funkcijonarjev, 3, Sprememba društvenih pravil, 4. Volitev odbora, 5. Samostojni predlogi, ki pa morajo biti predloženi najmanj 2 dni pred občnim zborom, 6. Slučajnosti. §Nekdanje »Olepševalno društvo se je pretvorilo v sedanje »Tujsko-prometno društvo«.)
Maribor, 13. julija
Včeraj se je seslal mestni svet pod predsedstvom podžupana Golouha k svoji redni seji. Na dnevnem redu je bilo nad 70 slučajev raznih tekočih manj važnih vprašanj. Med drugim se je odobrila prošnja mesarja Kirbiša za postavitev proste mesarske stojnice in prošnja Martina Kovača za čistilnico čevljev na Glavnem trgu. — Glavno vsebino obravnavanj pa so tvorila gradbena vprašanja. Zidali bodo v letošnji sezoni: Franjo in Vera čiček visokopritlično hišo v Aljaževi ulici 9. — Ivan Vodopivec visokopritlično hišo v Marxovi ulici. — Založnik Franc visokopritlično stanovanjsko zgradbo in gospodarsko poslopje v Pregljevi ulici. — Koražija Ivan enonadstopno stanovanjsko hišo v Stritarjevi ulici 21, Francekovič Ana visokopritlično stanovanjsko hišo v Metelkovi ulici. Nadalje bodo gradili: Franc Škof skladišče, garažo in odprlo lopo na Meljski cesti 50, dr. Rlanke bo preuredil portal v svoji hiši na Grajskem trgu 7. Uporabno dovoljenje so dobili: Hranilnica Dravske banovine za svojo palačo v Gosposki ulici, Čeli Jakob za visokopritlično stanovanjsko hišo v Beograjski ulici 50, Mazanec Franjo za podstrešno stanovanjo v Koseskega ulici 130, Kožar Franjo za podstrešno sobo v Kettejevi ulici, Skrobar Anton za podstrešno stanovanje v Primorski ulici -1, Bernelič Mihael
□	Izpremembe v poveljstvu orožniške čete.
Dosedanji poveljnik mariborske orožniške čete ka-petan 1. razr. Alija Djemidjič je premeščen v istem svojstvu v Bileče. Poveljstvo mariborske čete je prevzel major Svetozar Gerovac it Va-raždina.
□	Adaptacije jezuitskega samostana. Te dni
so se pričela preurejevalna dela na poslopju v Levstikovi ulici, katerega so kupili oo. jezuiti iz Ljubljane za svoj bodoči samostan. Pričetek del se je zavlekel radi predpisov novega gradbenega zakona, ki določa, da mora načrte za cerkve in molilnice odobriti ministrstvo za gradbe. Ker so bo v samostanu zgradila samo hišna kapelica, je mestni gradbeni urad predložil načrte kr. banski upravi, ki naj odloči, če je res potrebna ministrska odobritev. Banska uprava je sedaj izdala sama dovoljenje za zgradbo in tako je tvrdka Czei-ke, ki je izdelala tudi vse načrte, pričela z adaptacijami. Do jeseni bo že vse gotovo ter bo samostan pripravljen za vselitev oo. jezuitov.
□	Cene padajo... Včerajšnji mali trg se je razvijal zopet v znamenju padajočih cen. Zlasti je nazadovala cena krompirja, katerega so pričeli dovažati včeraj kar na vozovih, in sicer letošnjega. Od 2—3 Din je padla cena včeraj na 1.50—2 Din. Tudi sadju je šla cena nazaj. Zadnje češnje jemljejo slovo po zelo nizki ceni, našle pa so le še malo kupcev; obilica pa je bila ranih hrušk, ki bodo sedaj gospodovale preko poletja na trgu. Na trgu živinske krme je bilo 10 voz sena, cent z« 55—60 Din. Radi obilega dežja, ki je zagotovil dobro otavno košnjo se je ustavil porast cene za seno ter je na trgu zopet velika ponudba.
□	SSK Maraton. Treningi plavalne sekcije redno vsak dan v kopališču na Mariborskem otoku.
□	V zakonski pristan... Poročili so se v Mariboru v zadnjem času: Alojzij Mordej, pekovski pomočnik in Gizela Kuntih, posestniška hči; Jožef Krepek, mlinar in Marija Knezer, delavka; Ludvik Švarc, zasebni uradnik in Irmtruda Klabus, prodajalka; Franc Flajs, šolski upravitelj in Marija Koršič, učiteljica; Uroš Tomšič, ključavničar drž. žel. in Marija Klajžer, gospodinja; Edmund Adam, tovarniški delavec in Justina Ferš, merilka; Emij Žamut, zidar in Terezija Kurnik, tkalka. Novopo-ročencem iskrene čestitke!
□	Zanimiva brošura je izšla te dni na mariborskem knjižnem trgu z naslovom »Novo plačilno sredstvo«. Brošuro, ki obsega 38 strani, je napisal ter v samozaložbi izdal znani mariborski odvetnik in gospodarski strokovnjak dr. Juk> Jan. Brošura je zelo pregledno in strokovnjaško sestavljena ter se pisec v njej zavzema za gospodarsko samopomoč v obliki posebnovrstne zadružne organizacije. Misli, ki jih razvija, bodo zelo važen donesek k razbistrenju in pojasnjenju mnogoterih perečih sodobnih gospodarskih vprašanj. Knjiga se dobi pri piscu.
□	Vlomilska pojedina v letovišču mariborskega odvetnika. Med Bresternico in Viltovžem
Socializem in katolicizem Ivana Cankarja
. (Konec.)
Bilo je pač v začetku 1909, ko je pesnik, ves nemiren na Dunaju, željan, da odide kamorkoli, pisal gdč. Mici Kesslerjevi v Ljubljano: »Zdaj ne pojdem v Pariz, temveč v Sarajevo. Povabil me je tja ,za par mesecev' bosenski nadškof dr. Stad-ler, ki je bil do včeraj tukaj. Sicer bo nekoliko smešno, da bom škofov gost, toda upam, da se ne bom nič pohujšal. Dobro bo to, da bom nekaj časa čisto mirno živel in čisto mirno delal. Nalog imam toliko pred seboj, da sam ne vem, kam z njimi; na Dunaju bi jih prav gotovo nikoli ne izvršil. Mislim, da se odpeljem že čez štirinajst dni. (LZ 1926, 388.) Odpeljal se je šele čez več mesecev in Karlo Cankar mi piše o njegovem bivanju v Sarajevu naslednje:
-Meseca avgusta leta 1905. mi je sporočil Ivan z Dunaja, da me pride obiskat v Sarajevo, če mi je prav. Bil sem takrat tajnik pokojnega nadškofa dr. Stadlerja in obenem glavni urednik ,Hrv. Dnevnika'. Spregovoril sem z nadškofom in on se je naravnost obveselil takemu obisku. ,Ga bomo spreobrnili,' je dejal. Prosil sem ga, naj ne sili v nJega s svojo dogmatiko in naj ga s te strani pusti v miru; sam sem si mislil, da bo nadškof s svojo pojavo, s svojim svetim življenjem in s svojo vedro in veliko dušo vsaj nekoliko vplival ua njega, ako bo dalj časa z njim v stiku. In sem pisal Ivanu, da ga z velikim veseljem pričakujem in da mu nadškof nudi svoje gostoljubje. Pa je res prišel, mislim 9. septembra. Spočetka mi je bilo inalo nerodno, kajti Ivan ni prav nič prikrival svoje slobodne miselnosti, ki ni ftnela s pozitivnim verskim življenjem (Trav nobenega opravka. Pri skupni večerji in kosilu, kjer mio bili samo mi trije, ako ni bilo slučajnih go-:|ov, smo opravljali molitev pred jedjo in po jedi vsak zase natihoma; Ivan je v času molitve stal
...	... II__I -1. -nnnl. in on T, I n.olfPlSol
,oao i acui. umni	... •*.	■«
Ob nedeljah seveda ni hodil k maši. vstajaj je pozno, zvečer je prihajal kasno domov. Večerjali smo ob osmih: on se je ponavadi zakasnil, in ko jc prišel, ie bil večkrat Drecei vinjen. Mepi
je to bilo seveda malo neugodno, a nadškof se je delal, kakor da vsega tega ne opazi. Ljubeznivo se je smehljal, skušal včasih z njim pomalo debatirati, in kadar je bilo z Ivanom od sile hudo, mi je samo pripomnil: ,Ne prenaša vina; slab je, pa to ni nič liudega.'
Pa se je zgodilo, da se je Ivan polagoma zelo spremenil. Ostajal je doma v svoji sobi in pisal. Nekega dne mi pride in pravi: ,Prvi akt je končan. To bo nekaj imenitnega!' Pisal je ,Hlapce'. Čisto nerazumljivo mi je postalo njegovo trezno obnašanje. Dopoldne je sedel v sobi in pisal, popoldne je hodil na sprehod. Omenil sem že, da sem bil sam zelo zaposlen kot urednik ,IIrv. Dnevnika': vstajal sem zgodaj, ostajal v uredništvu do kosila, vračal se takoj v redakcijo in ostajal tam do večerje, ker je bilo tako, da sem moral sam oskrbovati ves list od uvodnega članka pa do prevoda brzojavov korespondenčnega urada; po večerji sem odpravljal najnujnejše pisarniške akte (zato je bila nadškofova pisarna precej zanemarjena, a ko sem nadškofu potožil, da tako ne gre, me je tolažil, češ, ,da akti niso zajci in da ne pobegnejo'). Razumljivo je, da v takih okoliščinah nisem imel niti časa niti priložnosti, da bi se kaj več pečal z Ivanom. Zato si je iskal družbe drugod.
Seznanil se je s tedanjim katehelom na realki, sedanjim kanonikom dr. Antoni Buljanom. Ta duhovnik, nadarjen in duhovit, je bil in je še strasten turist. On je Ivana zvabil na daljše izlete, posebno na goro Trebevič, ki dominira nad Sarajevom. In tam se je zgodilo, kot mi pripoveduje dr. Buljan, da sta ob prekrasnem pogledu na sarajevsko kotlino in na tisto divno okolico začela filozofirali o lepoti stvarstva. In sta iskala začetnika vse te lepole. To ni bila debata, bil je razgovor, tih in pobožen, in Ivan je sklenil pogovor: Res je, Bog je, Oče in Dobrotnik.
Z menoj ni veliko govoril tiste dni; bil je molčeč, tih, tudi nič več vinjen. Nekega dne mi pokaže tri svoje sonete, ki so pozneje, ne vem v kakšni zvezi, izšli kot priloga njegovemu ,Ku-
rnnln' Ti»olit tnnnl cn 7n^ni:r T .lit" ie i II UfUT in {..»>* U . . ...lj. ........ .. -ot-uju. .---- , -« "-ri i-,
radost in življenje!'
Pripovedujem vse to brez svojih refleksij, tako kakor se je zgodilo- brez mojega nasovar-japja, sodelovanja iu vplivauia.
za enonadstropno stanovanjsko poslopje v Koseskega ulici 22, Unvogel Anton za visokopritlično sta. novanjsko poslopje v dr. Rozinovi ulici in Marija Bačnik za napravo portala v Gosposki uilci 33.
Po malem se v Mariboru le gradi. Kakor je razvidno iz prošenj in uporabnih dovolil, so to večinoma pritlične stanovanjske gradbe ter preureditve podstrešij za stanovanjske prostore. Le redke so prošnje za enonadstropno poslopje. Za letos bodo to menda zadnje gradbe, ki se bodo pričela zidati. Kasneje bo pač sezona že tako pozna, da bo ugoden čas za zidarska dela zamujen. V gradnji se sicer nahaja zlasti na periferiji mesta cela vrsta poslopij, toda dela napredujejo sila počasi. Na večjih poslopjih so zaposleni po trije, štirje zidarji in razumljivo je, da se potem čisti poslopje celo poletje, ko bi moralo biti že zdavnaj naseljeno. Podjetniki nimajo denarja ter ne morejo zaposliti večjega števila delavcev. Med občinstvom pa je mnogo dobre volje za zidanje in da ni letos denarne krize, bi imeli izredno živahno zasebno gradbeno sezono. Ljudje kar navaljujejo na gradbene podjetnike ter jim nudijo kot plačilo svoje hranilne knjižice. Toda z 200 Din, ki jih dobi podjetnik tedensko na knjižico, je nemogoče začeti zgradbo. Posledica je še vedno pomanjkanje stanovanj in pa silna brezposelnost delavstva gradbene stroke.
sloji malo slran od glavne ceste idilični gradič Trojanek. Poslopje stoji na samotnem kraju, za sosedo mu je le uiala hišica, v kateri prebiva viničarska družina. Lastnik poslopja in obdajajo-čega posestva je znani mariborski odvetnik dr. Blanke, ki si je opremil tu v tišini nad Dravo lepo poletno letovišče. Te dni je postal ta gradič cilj pohoda drznih vlomilcev. V noči na torek so vdrli v notranjost, ne da bi jih bil v bližini stanujoč vinicar slišal. Za zaprtimi oboknicami so mirno lahko nažgali luč ter se spravili na delo, katerega so temeljito opravili. Odnesli so vso posteljnino, obleko in padlo jim je v roke tudi srebrno jedilno orodje. Ko so svoje delo opravili ter stanovanje lepo izpraznili, so si privoščili zaslužen oddih, lz kleti in shrambe je moralo na mizo, kar je bilo najboljšega, in začela se je prava vlomilska pojedina, ki je trajala pozno v noč. Siti vsega dobrega in s polnimi bisagami so nato vlomilci zapustili gradič ter odnesli pete v temno noč. Naslednjega dne je viuičar ves preplašen ugotovil nočni obisk ter odhitel povedat v mesto, kaj se je zgodilo. Lastnik je zavarovan proti vlomu. Vrednost vseh ukradenih predmetov pa presega 30.000 dinarjev.
□	Cestni mejniki za napravo kanala. Pred
sodniki malega senata sta stala včeraj Ludvik in Franček, oba iz Grušove. Obtožena sta bila, da sta naložila na svoj voz 18 cestnih mejnikov, ki so bili last banovine. Vozila sta tele v Maribor, nazaj grede pa sta naložila na vqz mejnike. 17»e bilo celo strtih in samo eden cel; toda Ludvffiu so se zdeli ravno primerni za napravo kanala §ia posestvu. Stvar pa je prišla na ušesa šmarješKih orožnikov in oba sta morala pred sodišče, da «e zagovarjata zaradi prestopka proti tuji lastnini. Obsojena sta bila vsak na 3 mesece strogega zapora, toda le pogojno, za dobo enega leta.
□	Kolporterji za razprodajo našega lista v mestu in okolici se iščejo; povprašati v upravi lista na Koroški cesti 1.
Slovenj gradeč
Duhovniška vest. Župnik Ferdo Pohrašky v Tobonjah, član občinskega odbora, krajevnega šolskega in bivšega cestnega odbora v Marenber-gu, je dobil župnijo Št. Vid nad Valdekom, ki jo bo nastopil 1. avgusta in bo isti dan tudi tam slovesno, inštaliran.
NAŠE DIJAŠTVO.
Abiturientom! Na razpotju življenja je za človeka velika dobrota, če more nemoten zrelo premisliti svoj odločilni korak. Priliko za to ti nudijo duhovne vaje. Dva tečaja bosta v Domu duh. vaj samo za abiturente: prvi od 21. do 25. t. m., drugi od 30. avg. do 3, sept. Vzdrževalnina za vse tri dni 30 Din. Priglasi se po dopisnici na naslov: Vodstvo Doma duh. vaj, Zrinjskega cesta 9, Ljubljana. Začetek 21. julija (oz. 30, avg.) zvečer ob 6.
Nekega večera me Ivan zaprosi, preden je šel počivat, naj bi mu dal kakšen slovenski mo-litvenik. Nisem ga imel, pa sem mu dal hrvatskega ,Kongreganista'. Drugi dan me vpraša, če bi se lahko razgovoril z dr. Matevžem Končar-jem, Ljubljančanom, ki je bil takrat profesor dogmatike v sarajevskem bogoslovnem semenišču, jezuit. Obiskal sem patra Končarja in mu to povedal. On je bil seveda precej na Uslugo. Ivan ga je obiskal in nič ni povedal, kaj je z njim imel. Drugo popoldne je bil zopet pri njem. ,Ti, jaz pojdem jutri k obhajilu. Ti me boš obhajal.' Drugi dan, če se ne motim je to bilo 0. novembra, sem maševal v cerkvi sv. Vinka pri usmiljenih sestrah in sem pri maši obhajal svojega brata.
Tistih par dni, kar je še ostal v Sarajevu, je bil molčeč in večji del vase zamišljen. Spominjam se, da smo 10. novembra bili na večerji pri sarajevskem župniku pok. Andreju Predmerskem, ki je obhajal svoj god (Andrej Avelinski). Bil jc na večerji nadškof, kanoniki iu vsi duhovniki iz Sarajeva. Z Ivanom sva sedela skupaj. Pa mi naenkrat prišepeta, da bo vstal in govoril. Bal sem se, da je že malo vinjen, in sem ga prosil, naj rajši molči. On mi pravi: ,Moram.' ln je vstal in govoril in izgovoril tako lepo zdravico katoliškemu bosenskemu duhovništvu, kakor je še nisem slišal. Priznal je, da on katoliških duhovnikov ni poznal, dokler ni prišel v Sarajevo, in da je v tem kratkem času videl tia svoje oči, da so to možje idealov, ki vedo samo za Boga in za ljudstvo. Njegov govor je globoko ganil vso družbo. Nadškof mi je pozneje dejal: ,Pa smo ga vendar spreobrnili.'
Dva dni po tej večerji je Ivan odpotoval v Ljubljano.«
To so lisli »tajni obredi ob Miljacki«, zaradi katerih je dr. Fran Ilrjiifi dve leti kesneje ob priliki neke slučajne polemike s pesnikom javno želel pojasnila (Slovan 1911, 384), kot da bi imel kakšno pravico do tega. Dvoma ne more biti. da an hi I i ti -tajni obredi« izvršeni resno in mišljeni iskreno, toda' prav lako gotovo je, da to ni bilo spreobrnjenje v pravem pomenu besede, kot je mislil sarajevski nadškof. Ivlin Cankar se je sicer noslei smatral za katoličana, kakor je za-
trjeval prijateljem in kakor vem iz razgovorov z njim tudi sam, toda to katolištvo ni bilo dogma-tično verno in ni bilo zasidrano v organizaciji cerkve, marveč v zgodovini slovenskega naroda, kar mi je nekoč na kratko formuliral z besedami: »Če bi bil Rus, bi bil pravoslaven, če bi bil Prus, bi bil protestant, ker sem Slovenec, sem katoličan.« Cerkvenega življenja po vrnitvi iz Sarajeva ni živel več, ostal je socialist, njegova duševna struktura, tudi kolikor se javlja v spisih, se ni bistveno spremenila, toda gledal je poslej brez prim"re jasneje značaj katoliške organizacije (prim. o tem Uvod k XIV. zv. Zbr. sp.), religiozno čuvstvo se je še poglobilo v njem in viden je porast njegovega optimizma, ki dobi transcendentalne temelje.
Vse to je razbrati tudi iz »Kurenta«. V tej knjigi je povezal skoraj vse svoje snovne in miselne motive v veliko in pretresljivo pesnitev. Spis se začenja avtobiografsko (očitno sta si podobna uvoda tu in v -Mojem življenju«), razpravlja v slikah o umetniškem poklicu in delu, o trpkosti hrepenenja, o usodi umirajočega naroda in njegovih socialnih borbah, o Ljubljani in nje propali inteligenci. Nad bedo naše eksistence leži strahoten oblak nerazrešljivega dvoma: Ali ima ztnisla to življenje, narodovo in pesnikovo, ali ima ziuisla narodovo brezupno hrepenenje in pesnikovo brezplodno delo? Snirt stopa zmagovito preko slovenske zemlje, za njo hodi poet, nebogljeni bosjak... Toda slednjič prekolje to grozo žarek optimizma, nagel, kratek in jasen kot blisk: Iz pesnikovih solz klije zelena trava in zarja se vendarle drami na izhodu! Upanje in vera sta dobila nato še svoje slovesno potrdilo v dopisanih treh sonetih, v katerih se strinjata dva doživljaja. nenadna pozna ljubezen, kateri je posvečena knjiga »Za križem« (»Za tisoč ur bridkosti ena ura veselja«), ter verska regeneracija v Sarajevu in v katerih pravi pesnik z upapolnim zanosom, kakršnega dotlej ni bilo opaziti na njem:
V nečisto noč, v sramoto in ihlenje zapel je glas od angeljskih poljan — en Mre!,- je iz večnosti poslan, svetlobe večne slavno oznanenje.
Ta žarek ni poslej nikoli vrč nooolnoma ugasni L
Dnevna
Kaj pravite ?
Kaj pravile k /emu, gospod urednik, da se naše >javno mnenje« vb vsaki priliki obregne ob učiteljski stan, češ, da je v prvi vrsti poklican, da pobija take in take pojave, ki jih je zakrivila celokupna človeška družba? Kaj pravite, gospod urednik, ali ne dokazujejo morda ravno ti napadi, da hočejo zvaliti njihovi avtorji svojo lastno krivdo na druge? In kaj pravite k temu, gospod urednik, ali ni morda to nekoliko napačno, da se učitelju pripisuje tako velik vpliv na sodobno življenje? Ali je res učitelj tak odločilen in odgovoren faktor, da je ravno od njega odvisna reforma družbe? In ali ni nobenega vzgojnega činitelja, ki bi učiteljevo delo ovirali' Prav nobenega? Sedunja ureditev človeške družbe (ki je _ mimogrede povedano — ne bo mogel iz-premeniti sam učitelj) gotovo vzorno pospešuje u(t-teljevo delo? In drugi faktorji, tudi časopisje, kaj ti že vsi delajo v tem pravcu? Pa oblast? Pa dom, posebno dom?	..,,.,. *
Tako je, kakor da bo nazadnje učitelj kriv, ce
te bo svet podrl.	, ,	. ,
In ko bo nekoč slovensko ljudstvo vprašalo tvoje učiteljstvo, kakšen je bil njegov program v teh težkih časih gospodarske in moralne krize, kaj mislite, gospod urednik, kaj se ne bo prav isto ljudstvo mogoče obrnilo tudi na druge stanove, kje so bili v listih težkih trenutkih? Kaj pravite, gospod urednik, ali so vsi stanovi slovenskega naroda v današnjih težkih časih pravilno orijentiram, ali je ravno učiteljski stan tisti, ki lava v
meglah?	., . . . .
Kaj pravite, gospod urednik, ah je naša inteligenca, ki ni učiteljskega stanu, popolnoma uverjena o pravilnosti svoje orijenlacije, duhovne, politične in gospodarske? Ali ima sploh kak močno zgrajen program, predvsem socialni in gospodarski, za bodočnost? Ali ne bo tudi ona dajala odgovora Ijud-
*tVU?In kaj pravite k temu, gospod urednik, ali bi mogoče strokovno društvo inženjerjev razpravljalo o gmotnih zahtevah trgovskega stanu? In kaj mislite, ali drugi stanovi »izgubljajo« kaj dosti besed o dejanskih potrebah ljudstva? In ali ne »izgubljajor samo besede, besede in — resolucije?
In ali so se že vsi drugi stanovi zavedli velikih dolžnosti svoje dobe? Prav zares? V čem obstoja ta zavednost? Kje jc močan gospodarski, socialni, kulturni program, ki nam je danes tako potreben?
Ali naj ga izvršijo in pokažejo prav Benjamini slovenskega javnega mnenja?
Kaj pravite, gospod urednik, ah bi ne mogli bili taki napadi na učiteljski stan pod p is an i ? Ali ne kaže prav anonimnost v takih slučajih na tiste lastnosti slovenske inteligence, ki naj jih učiteljstvo pobija?	Učitelj 1 Vmkler.
kronika
Vsi trije prijatelji tujih koles so sedaj pod ključem. Orožniki bodo skušali dognati, kje se nahajajo ukradena kolesa, da pridejo zopet nazaj U svojim lastnikom. Tatovi so stari komaj 18 do 21 let. Eden je doma iz Rakovnika pri Kamniku, drugi iz Zagorja, tretji pa s Primorskega.
Koledar
Četrtek, 14. julija: Bonaventura, cerkveni uče-
nik.
Ostale vesti
—	Klasični oddelki pri šibeniški realni gimnaziji. Ravnateljstvo realne gimnazije v Šibeniku je prejelo od prosvetnega ministrstva brzojavno obvestilo, da se pri gimnaziji obnavljajo klasični oddelki, z motivacijo, da se omogoči izobrazba duhovniškega naraščaja. Klasični oddelki so nadaljevanje bivše zadrske hrvatske gimnazije, ki se je leta 1921, ko je Zader definitivno pripadel Italiji, preselila v Šibenik. Z gimnazijo je Šibenik dobil tudi dijaško semenišče, ki je bilo vsled ukinitve gimnazije na tem, da preneha z delovanjem. Vest o obnovitvi gimnazije je meščanstvo z veseljem vzelo na znanje, posebno starši siromašnih dijakov, ki bi sicer ne mogli več nadaljevati svojega študija.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 55 od 13. t. m. je objavljena »Odločba o obremenitvah pošiljk, predanih na železniških postajah v Madjarski«, dalje »Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o državni trošarini«, »Razpis dopolnitve razpisa o ocarinjanju nafte, rudninskega olja in destilatov nafte«, »IV. seznamek strojev in njih delov, izdelanih v državi« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932«.
D 4 J Ledeno kavo DAM
—	Inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Ekspres«, ki izhaja v Češkoslovaški.
—	Invalidi, vdove, sirote in starši padlih ter umrlih naj se zglaso pri svojih krajevnih organizacijah z vsemi listinami zaradi podatkov, ki jih zbirajo za spremembo invalidskega zakona. Vsak (tudi ako ni član) naj pride gotovo do 20. tega meseca, posebno pa dotični, ki so reduciram ali pa nimajo še novih rešitev. Odsotne, bolne ali mladoletne naj javijo sorodniki, ali znanci.
—	Velika tatvina v Klečali. Mladi posestnik Jakob Kunuver v Klečali pri Ljubljani je v nedeljo zjutraj odšel na zlet v Kamniške planine. Doma je ostala njegova žena Apolonija. Od glavuih
____X.. ! ...__t : «« .. ., ...1. .... * . 1,1 !	I.r .iimiTn,* bil llnn 111
Sf
Dr. Korošec!
Umetnik Sojč v Mariboru je napravil po znani dr. Koroščevi sliki
, profilni ulitek iz brona.
, 1 Izdelava je izredno posrečena.
Cena' podobi na črnem lesu v srebrni barvi 140 Din, v bronasti barvi 130 Din.
Majhne namizne podobe
z dr. Koroščevim lastnoročnim podpisom v srebrni barvi 90, v bronasti barvi 80 Din,
Komisijska prodaja:
Tiskarna sv. Cirila, Maribor
Štorklje v Slov. krajini
Dolnja Lendava, 12. julija.
Nekaj posebnega za Slovensko krajino, zlasti za dolnjelendavski okraj so štorklje ali kakor jim pri nas pravijo »štrki«. Posebno zanimivo jih je gledali sedaj, ko imajo mladiče. Ne boje se ljudi m imajo svoja gnezda tudi na čisto nizkih dimnikih. Ko se mladiči izvalijo, jih stara dva pustita samo loliko, kolikor mislita, da jih bosta lahko prehra-nila. Posebno velike hrane rabijo mladiči sedaj, ko se že učijo letati. Mladiči mahajo s perutmi in se le za kak meter dvignejo. Ko jim stari nese žabo ali kačo, že od daleč to zagledajo in dajejo znak svojemu veselju s svojim klepetanjem. Cez par dni bodo že povsod odleteli in se morali postaviti na svoje noge. Pri gnezdu potem nimajo nobene pravice več. Hud boj za gnezdo se bije posebno spomladi, ko si ga hočejo prilastili stari in mladi. Zmagajo seveda stari. — Svarilo: če kdo »štrlcom«, posebno mladini stori kako krivico, mu drugi »štrk« zažge hišo, je gotovo nastalo zaradi tega, da jih ljudje ne bi preganjali.	______
..- Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josel« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josei« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	/
Aretacija kolesarskih tatov
Kamnik, 13. julija.
Zadnje čase jo vznemirjala Kamnik družba Jrebrisanih kolesarskih tatov, ki je izmaknila v mestu več koles in jili odprodala naprej. Pred kratkim so brez sledu izginila kar tri kolesa. Tatovom dolgo časa niso mogli priti na sled. Pri neki tatvini so sicer osumili mladega brezposelnega delavca, ki se je malo prej potikal okrog kolesa, vendar je pozneje zmanjkal za njim vsak sled. V torek pa je službujoči orožnik na sejmišču aretiral sumljivega pohnjkovalca, ki se mu je po opisu zdel močno podoben onemu, ki so ga osumili tatvine kolesa. Izkazalo se je, da so dobili v roke pravega kolesarskega tata, lu je tatvino tudi priznal Pri preiskavi so našli pri njem dopisnico, na kateri mu dva druga sporočata, da prideta v Kamnik in naj ju počaka na določenem mestu. Aretira-____ i- ....i.. o»n in nieimva nomairača. ki sta
uril jc pllolllil,	"...	—J r-	>	.
kolesa spravljala naprej v promet,. Orožniki so ju na dogovorjenem kram pričakali in jih tako uieli v past.
veznih vrat ima vsak svoj ključ Kunaver ključa ni vzel s seboj. Popoldne okoli 2 je odšla Apolonija Kunaver k sosedom in znancem in se tam zamudila do večera. Ko je prišla okoli 7 domov, so bila glavna vrata povsem brezhibno zaklenjena. Ko pa je stopila v sobo, je opazila tam velik nered. Takoj ji je prišlo na um, da je moral biti v njeni odsotnosti v sobi nepovabljen gost. Zapazila je, da je bilo iz predala ukradenih 8000 Din, namreč osem lepih jurjev, dalje pa je pogrešila tudi zlat prstan in zlato verižico v vrednosti 1200 Din. Ko se je Kunaver vrnil domov, je takoj obvestil o tatvini orožnike na Črnučah. Ti so uvedli poizvedbe. Kot tatvine nujno sumljivega so aretirali nekega hlapca, ki so mu bile domače razmere dobro znane. Ta je moral že dopoldne na kak način priti do gospodarjevega ključa ter je potem oprezoval le na priliko, kdaj se bo gospodinja odstranila od doma. Hlapca so orožniki odpeljali v ljubljanske sodne zapore. V. tavino odločno taji.
TRILYSIN pomaga zares: TRILYSIN očisti lase od prhljaja, TRILYSIN zaustavlja izpadanje las, TRILYSIN vpliva ugodno na porast las!
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica 75 Din, mala steklenica 42 Din. Brošuro o preparatu Vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann Zagreb, Mašinskoga 5.
— Obstreljen vlomilec. V Dolu pri Ljubljani so predvčerajšnjim slučajno zalotili znanega in nevarnega ljubljanskega vlomilca 46 letnega Franca Klemena, doma iz Zagona pri Postojni. Klemen je bil že večkrat predkaznovan zaradi vloma in tatvine. Zadnje čase so mu postala tki v Ljubljani prevroča ter je raje kradel v ljubljanski okolici. Ponoči je skušal vlomiti nekje v Dolu, po so ga ljudje pregnali in ga prečeli loviti. Med ljudmi je bil tudi šolski upravitelj, ki je zaklicul za tatom: »Stoj!« Tat se ni hotel ustaviti, zato je Einspicler ustrelil za njim in ga zadel v nogo. Kljub rani pa se mu je posrečilo izginiti v temi. Prišli so orožniki, ki so ga pričeli skati. Našli so ga čez četrt ure, ležečega v detelji. Pri njem so našli orožniki mnogo vlomilskih ključev in vitriliov, zlato verižico ' medaljončkom in monogramom S. J., dve broški in držalo zu kravato. V nahrbtniku pa je imel Klemen še več raznega perila, (Iva para čevljev, pelerino, brisačo in drugo. Orožniki domnevajo, da izvira najbrže to od vloma pri sanitctskeni poročniku Slavku Jerebu, 'lega vloma je bil osumljen sprvu neki drugi vlomilec. Orožniki so Franca Klemena prepeljali v ljubljansko bolnišnico, obenem pu prosili ljubljansko policijo, naj Klemena zasliši, čim bo ozdravel. Policija bo to seveda /. veseljem napravila, ker ima Klemena že dolgo na piki.
—	Vlom v Snebcrjuh. V stanovanje vdovo Vrečar v Sneberjuh je v torek popoldne vlomil neznani vlomilec ter odnesel več denarja. Ljudje so vlomilca iz daljave opazili, ko je korakal proti Mostam. Vlomilce je star kakšnih 25 let in visoke ter vitke postave.
—	Visoka odškodnina. Iz Dubrovnika poročajo: Stol sedmorice v Zagrebu je z malimi izjemami potrdil razsodbo prizivnega sodišča v Splitu glede tožbe oškodovancev, ki so se ponesrečili o priliki tramvajske nesreče v Dubrovniku leta 1922. Pri tej nesreči je bilo troje mrtvih, več pa hujše ali lažje ranjenih. Njihova odškodnina znaša 1,200.000 dinarjev, k temu pa pridejo še ogromni pravdni stroški. Ta razsodba je padla v najkritičnejšem času, ko se tramvaj nahaja pred likvidacijo, ker je upravni svet tramvaja sklical za 28. julija zbor delničarjev, na katerem bodo razpravljali o razpustu in likvidaciji družbe. Hudo je udarjen tramvaj, ker potniki niso bili zavarovani in mora zato tramvaj nosili vse le stroške. Tc dni so oškodovanci izročili sodišču predlog za eksekucijo.
—	Zagrebški peki zahtevajo odpravo nočnega dela. Tc dni se je v Zagrebu vršilo veliko protestno zborovanje pekovskih pomočnikov. Na zborovanju so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri odločno zahtevajo, da se čimprej ukine nočno delo po pekarnah po vsej državi ker to zahteva zdravje pekovskih pomočnikov in vajencev. Obenem za-
hteva resolucija, da se poostri higijensko nadzorovanje posameznih pekarn, ker mnoge pekarne
ne odgovarjajo niti najprimitivnejšim pogojem hi-gijene.
—	Avtomobilska nesreča. V Sesvetih pri Zagrebu se je po krivdi šoferja, ki je prehitro vozil, pripetila resna avtomobilska nesreča. Pred neko gostilno je stal avtomobil, mimo katerega je omenjeni šofer vozil z veliko hitrostjo. Ker je preveč zavil, se je avtomobil zadel ob cestni plot, podrl brzojavni drog in se prevrnil v jarek. V hipu, ko je pridrvel avto mimo gostilne, je iz nje stopil kmet Baričevič. Avtomobil ga je podrl na tla in tako hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Šofer in potniki so kljub temu, da se je avtomobil prevrnil v jarek, ostal inepoškodo-vani, sam pa ie močno razbit.
—	300 Američanov v Splitu. Pretekli ponedeljek se je pripeljalo v Split 300 ameriških izletnikov, ki so si ogledali mesto in njegove zanimivosti.
—Strela udarila v cerkev. V Čakovcu je v torek zgodaj zjutraj divjala huda nevihta. Okrog štirih zjutraj je treščilo v cerkev, ki se nahaja sredi mesta. K sreči strela ni napravila posebne škode.
—	Divjanje strele v ogulinski okolici. Iz Ogu-lina poročajo: Zadnje dni je padlo dovolj dežja. Žal pa je strela napravila veliko škode kmetom v okolici. Tako je nekemu kmetu v Gomirju strela pobila celo čredo ovac, v Vrbovcu pa je ubila dve Kravi. Dež sam pa je bil pravi blagoslov za Ogulin in okolico, ker je pritiskala že silna suša.
—	Slaba žetev v Slavoniji. Po vesteh, ki prihajajo iz posameznih mest Slavonije, so povsod začeli žeti ječmen, ki pa nikakor ni obrodil tako, kakor so pričakovali. Žetev pšenice se še ni začela. Žeti jo bodo začeli šele okrog 20. julija. Tako se je žetev letos zakasnela za cele tri tedne. Pšenica je prvotno dobro kazala, zaradi zadnjega deževja in hitro sledeče silne vročine, pa se je pojavila na pšenici rdeča rja, ki je po nekaterih krajih uničila do 80% pšenice. Mnogi kmetje ne bodo pridelali pšenice niti za seme. Koruza dobro kaže in je sedaj edino upanje kmetov.
— škrofulozo zdravi Sisačka mineralna voda, radi tega posetite Sisačko jodno kopelj.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča:
Bopp, L.: Wir sind die Zeit. Zur katholisehen Zeit-, Menschen- und Lebenskunde. 198 strani, nevezano 66 Din. — P. Cohausz S. J.: Das neue Papstwort zur Eheirage. Fiir Predigt und Lesung. 200 strani, nevezano 54 Din. — P. Cohausz S. J.: Das neue Papstvvort zur gescllschaftlichen Ord-nung. Fiir Predigten, Vortriige und Lesung. 173 strani, nevezano 48 Din. — Dr. Dillersberger, J.: Wer es fassen kann ... Gedanken iiber Jungfrau-lichkeit und Zolibat aus Schrift und Liturgie. 217 strani, vezano 74 Din. — Karrer, O.i Seele der Frau. Ideale und Probleme der Frauenvvelt. 220 strani, vezano 72 Din. — Dr. May, F. E.: Um dein Lebensgluck. Ein Wegweiser durch die mqdernen Sexualfragen. 218 strani, vezano 75 Din. — Mucker-mann, H.: Stauungsprinzip und Reiiezeit.' Gedanken zur geschlechtlichen Erziehung im Sinne der Eugenik. 135 strani, nevezano 53 Din. — Dr. Ober-hammer, KI.: Vertrauet aui die Gottesmutter! Wahre Begebenheiten aus unseren Tagen. 174 strani, nevezano 38 Din. — P. Schmicder, K.: Das Weltbild des heutigen Menschen. Uebersichtliche Darlegung philosophischer Gegenvvartsfragen. 81 strani, nevezano 23 Din. — Schoier, J.: Studenten-Seelen und Prases-Sorgen. Erinnerungen eines Studentenseelsorgers. 114 strani, nevezano 30 Din.
Celje
JSr Zveza z Izletniškim vlakom Ljubljana—Su-šak. Od sobote 16. t. m. dalje bo vozil ob zadostni frekvenci na progi Ljubljana—Sušak preko Zagreba izletniški vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane ob sobotah in dnevih pred prazniki ob 10.5 zvečer, iz Zidanega mosta ob 11.23 zvečer s prihodom ob nedeljah in praznikih zjutraj ob 6.47 na Sušak. Vlak se bo vrnil isti dan ob 5.52 popoldne s prihodom v Ljubljano ob 3.11. Polovične vozne cene do Sušaka so deležni tudi izletniki iz drugih postaj, ki se bodo pripeljali v Zidani most s priključnimi vlaki k izletniškemu vlaku. Vozna cena iz Celja do Sušaka in nazaj 114 Din. Uporabljati se mora vlak, ki odhaja iz Celja ob 7.25 zvečer. Povratek v Celje ob 3.46 zjutraj. Povlastica velja samo za te vlake. Prijave za ta vlak se sprejemajo do sobote 16. t. m. do 12 pri tuk, postajnem vodstvu.
S2r Dragocena ura izgubljena. V torek 12. t. m. med 7 in 8 zvečer je izgubila neka gospodična na poti od Glazije do Ložnice zlato žensko zapestno uro, vredno 2000 Din. Na uri se nahaja ime »Marica M. V. 10. IX. 1924«. Najditelj se naproša, da odda uro proti nagradi pri predstojništvu mestne policije. — Isti dan je izgubila neka gospodična zlato zapestno verižico, vredno 150 Din, na poti od Slomškovega trga do pošte.
Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v sredo 13. t. m. zjutraj v starosti 54 let Pipan Jožef, hlapec iz Stranic pri Konjicah. Naj v miru počiva!
13 Namesto venca na grob pokojni gospej Ja-ničevi, posestnici na Miklavževem hribu, je daroval g. Janič Rudolf iz Žalca celjskemu gasilnemu in reševalnemu društvu 100 Din. Iskrena hvala!
(proti glavobolu ht migren!)
zanesljivo in hitro pomagajo. Pazite pri kupovanju, da so pristne.
Spori
Gradjanshi ne igra več v Ljubljani
Včerajšnji »Jutranji lisi prinaša vest, da je Gradjanski sklenil, da ne nastopi s svojim moštvom več v Ljubljani. To radi incidentov pri tekmi s Primorjem preteklo nedeljo. Predhodnik temu sklepu je članek, v torkovi številki Jutranjega lista, ki ga je napisal g. Ks. (najbrže Kuuders, star prijatelj slovenskega športa). V tem članku na.i-preje jadikuje o dekadenci zarebškega nogometa. Na koncu pa opisujo dogodke o tekmi s Primorjem. Pripoveduje take stvari, da se mora vsakdo zgražati. Pravi, kako je niusa 2000 ljudi hotela lin-čati in pobili igralce Gradjanskega. (iotovo je članek napisal potem, ko je čital poročilo o tekmi Juventus : Slavija. Na igralce Gradjanskega so metali kamenje in le z veliko težavo so se rešili potem, ko so morali groziti z revolverji. Vsi krvavi in z razbitimi glavami, da so prišli domov. Objektivnosti sicer nismo pričakovali, kajti že po tekmi Ilirija : Gradjanski je taisti gospod pisal, da so hoteli gledalci pobiti igralce Gradjanskega. Resnica je bila pa samo ta, da so sc vršile demonstracije proti sodniku in ker je policija brezhibno razganjala občinstvo. Igralcem pa ni nihče ničesar storil. Vse eno ni prav, da se naš šport takole blati.
Imeli smo priliko videti, kako je bilo pri eni in drugi tekmi. Obe tekmi jo pokvaril sodnik. Bolje bi bilo, da bi se gospodje od Gradjanskega pobrigali za dobre in sposobne sodnike in ne, da pridejo s takimi, v katere imajo oni zaupanje. Za nas je pa vseeno. Kaj bi rekel g. Ks., ko bi mu napisali vse lo, kar so morali naši fantje požreti v Zagrebu, ko so bili enakovreden nasprotnik? To gotovo ne bi koristilo športu. Zato raje molčimo. Res je, da je del občinstva hotel napasti sodnika, katerega so pa ščitili tako funkcijonarji, kakor tudi igralci Primorja. Igra je bila res ostra, o tem smo tudi mi pisali. Niso pa gostje ostali ničesar dolžni. Kako fair igrajo igralci Gradjanskega, so nam pa povedali spremljevalci Rapida in tudi sami igralci. Brez dvoma je Gradjanski moštvo, ki igra najostreje od vseh zagrebških klubov. Torej so oni zadnji, ki imajo pravico pritoževati se. Ali se g. Ks. ne zdi čudno, da doživi ravno Gradjanski povsod neprililce. Kaj so povsod taki divjaki, ki liočejo linčati nedolžne igralce Gradjanskega? Toda pustimo to.
Pametneje bi bilo, da bi Gradjanski skušal z vodstvi naših klubov doseči pri JNZ, da pridejo k nam prvovrstni sodniki. Pametnejše in za šport koristneje bo, ako se prisili JNZ, da ne poišlja k nam gospode, ki so željni videti lepo Slovenijo in ki jim je sojenje le pretveza, da si oživotvorijo svoje želje. Šitič iz Splita je napravil izlet in tudi Drami-čanin. Oba sta povzročila nerede. Ali ni to čudna vzročna zveza? Mi hočemo naše sodnike, ki so sposobnejši od teh, ki so dosedaj vodili tekme. Potem bodo gotovo vsi incidenti odpadli, kajti naše občinstvo je disciplinirano in si želi le lepih tekem.
Ptuj
Nesrečni tiskarski škrat je napravil v torkovem poročilu o gibanju ptujskega prebivalstva neznansko kolobocijo. Pravilno bi se imelo glasiti: v proštijski fari se je rodilo 13 otrok, umrlo je 28 oseb, poročili so se trije pari.
Hajdinske šume so varne — to sporoča orožni-ško vodstvo vsem, ki so morali skozi omenjene šume, pa jih je radi neprestanih napadov v zadnjem času prevzel umljiv strah. Sedaj je tam varno.
Poškodbam podlegel. Ugledni posestnik Franc Turnšek je smrtnonevarnim poškodbam, o čemer smo že poročali, podlegel. Pokopali so ga na haj-dinskem pokopališču ob ogromni udeležbi ljudstva. Za njim žaluje bolehna vdova in dva nepreskrbljena otroka. Dobrotljivemu in obče spoštovanemu rajnkemu časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
Brezplačen ambulatorij za revne sloje se je
otvoril v tuk. bolnišnici. Posluje vsak dan od 8 do pol 10 izvzemši ob nedeljah in praznikih. Pravico do brezplačnega zdravljenja ima vsakdo, ki se izkaže z ubožnim izpričevalom.
Naplavljen utopljene. Pri Spohulji je naplavila Drava truplo 50 do 60 let starega moškega, ki je bil do 10 dni v vodi. Glede ran na glavi je obdukcija ugotovila, da so nastale po smrti najbrže radi butanja ob skalovje. Identiteta še ni ugotovljena.
Reševalci so tu... Blizu Sv. Bolfenka se je pred dnevi nekdo smrtnonevarno ponesrečil. Zbegani ljudje si niso vedeli pomagati. Ponesrečenec bi lahko bil rešen, radi zakasnitve prevoza pa ni bilo nobene rešitve več. Trideset ur je namreč preteklo od nesreče, ko se |e nekdo spomnii, da imamo v Ptuju reševalce. — V takšnih slučajih pozo-vite takoj reševalce. Vsaka minuta je odločilna.
Po tekmah za balkanski pokat
JNZ ni doživela samo neuspeha na zelenem polju. Tudi finančen uspeh tekmovanja za balkanski pokal je menda tak, da je šlo vse ogromno premoženje Zveze rakom žvižgat. Zveza je računala, da bodo znašali stroški vseh reprezentanc, tudi s Turki, okoli 300.000 Din. Turki niso prišli, izdatek je pa še večji, kot se je računalo. Kot vse kaže, ima naša Zveza deficita 300.000 Din. Bilo je precej nepotrebnih izdatkov. Premoženje je menda šlo, sedaj so izgubili tudi zadnji argument, zakaj so prenesli sedež Zveze v Belgrad. Od tolikih obljub, kaj bodo vse storili za nogomet, je ostalo to, da se sedaj vozijo k raznim tekmam gospodje iz Belgrada, preje pa so se iz Zagreba, kar je bilo za nas precej cenejše. No ja, saj ni daleč redno zborovanje.
Radio
frontami Kadio-Ljubljana t
Četrtek, 14. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Slike iz narave (g. Hcr-lort). — 19.40 Proslava francoskega praznika: a) govor francoskega poslanika, b) koncert francoske godbe (iz Belgrada). — 22.30 Čas, poročila, plošče.
Petek, 15. julija: 12.15 Plošče.-— 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Postanek in razvoj kinematografa (VI. Vajda). — 19.30 Gospodinjska ura (gdč. Cilka Krekova). — 20.00 Al. Turk: Od Bratislave do Belgrada. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 21.30 Prenos z Bleda (Erick Herse). — 22.30 Čas, poročila, plošče.
Drugi programi i
Petek, 15. julija.
Zagreb: 22.40 Lahka večerna glasba. — Mila-no: 20.45 Simfonični koncert. — Stuttgart: 21.30 Overture. 22.45 Nočna glasba. — Toulouse: 20.45 Argentinski orkester. 21.00 Večerni koncert. 22.45 Popevke. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 11.30 Breslau. 16.30 Violinska glasba. 16.55 Iz starih dunajskih komedij. 19.10 Mandolinski koncert. 20.00 Breslau. 21.15 Večerni koncert. — Belgrad: 20.20 Vokalni koncert. 22.50 Lahka glasba. — Rim: 20.45 Simlnnični koncert. — Langenberg: 21.30 Nočni koncert. — Praga: 20.00 Operetni prenos. — Du naj: 20.05 »Car in tesar«, opereta. 22.30 Večerni koncert. — Budapcst: 20.15 Igra. Ciganska glasba.
Potovanje po sovjetski Rusiji
Potovanje po sovjetski Rusiji se zdi človeku nekaj nemogočega. Pa vendar temu ni tako, dasi zgleda vse nekako grozeče, kakor da bi bila vojska. Na vseh železniških mostovih stojijo straže s puškami v rokah. Na postajah se semintja za-leskečejo bajoneti, na vsaki postaji pa se gotovo vidi vojaške uniforme in uniforme agentov GPU, med njimi pa še mnogo agentov GPU, ki so v ci-vilu. Vendar jih človek lahko spozna po tem, ker imajo jako lepe usnjate suknjiče ali pa dežne plašče iz gumija. Takih oblačil namreč ne premore noben drug smrtnik v sovjetski Rusiji. Za potnika, ki potuje po Rusiji, je gotovo najboljša in najpri-jetnejša ustanova GPU sama. Ta je namreč vedno pripravljena priskočiti na pomoč in ima poleg toga še moč, da izvede to, kar hoče.
V Rusiji dobiti vozni listek za vožnjo po železnici, ni mala reč. Na manjših postajah je število voznih listkov omejeno. Recimo, da čaka na taki postajici '200 ljudi na vlak. Izda se pa le kakih 10 voznih listkov in drugi še lahko čakajo cel teden, da pridejo na vrsto. Če pa je človek ino-zemec, potem naj se le obrne na kakega člana GPU in če ima legitimacije in priporočilna pisma v redu, potem uredi GPU vse sama: telefonira postajenačelniku, vojak mora iti po vozni listek, drugi zopet nese tujcu prtljago in če je treba, se potem naroči še prav posebej sprevodniku, da mora iti ta in ta gospod brezpogojno z vlakom naprej. Inozemec potuje po sovjetski Rusiji tako udobno, kakor noben drug, izvzemši seveda člane GPU same.
Vsak tujec lahko brez skrbi pove svoje želje: da bi imel rad prenočišče, ako nima zveze. Če je v hotelu prostor, ga dobi gotovo. Prav tako gotovo ga dobi tudi, če v hotelu prostora ni. Če pa hotela ni, dobi nekje gotovo posteljo, da se mirno lahko odpočije. Če človek nima na razpolago druge prometne zveze, oskrbi GPU inozemcu avto ali pa konje. Noben član GPU se ne jezi nikdar nad najrazličnejšimi željami inozemcev. Vse, kar je v njegovi moči, stori, da olajša tujcu potovanje.
Pri vsej tej postrežljivosti pa opravlja GPU še drugo važno nalogo. Ona pazi, kam tujec gre, kaj počne in kaj sprašuje; saj zato pa tudi je. Seveda pa se vrši to kolikor mogoče prikrito in neopazno. Če ima pa človek odprte oči, pa kaj lahko zapazi,
kako ga že na vsaki postaji vnaprej pričakujejo, samo zato, da bodo »skrbeli« za njega. Prav gotovo pa vpliva to na človeka »blagodejno« in če drugega ne, ima vsaj lahko zavest, da se v Rusiji na noben način ne bo mogel zgubiti.
V obmejnih krajih je nadzorovanje tujcev seveda vidno, zakaj ob mejah so nevarni fasi in nevarni kraji. In GPU odgovarja za vse, kar se tam zgodi. Če ima človek srečo, da dobi dovoljenje, da sme iti v »gotovem« spremstvu ob meji, potem bo ves dan v primerni razdalji vozil za njim avto poln Članov GPU. Ker je tujec itak že pod nadzorstvom prvih, je jasno, da avto, ki sledi zadaj, nadzoruje tiste, ki nadzorujejo tujca. Seveda je to skoro nepotrebno, s£ij skrivnosti, kakršne so na vseh mejah, človek kljub temu ne vidi.
Pri prav malenkostnih zadevah, pri katerih se potnik že noče več obračati na »prijazne« člane GPU> kakor n. pr. prenos prtljage, ugoden sedež v železniškem vozu pri oknu, oskrba vode za čaj in vse druge take malenkosti, pa človek najlažje uspe, če malo pomaže ali žrtvuje kako malo darilce. Edina težava je pač v tem, da človek ne ve, kakšne denarne vrednote naj daje. Dolgo časa je zadoščal rubelj. Danes pa ljudje z enim rubljem ne morejo ničesar več začeti. Mogoče prav zato, ker ni nobene stvari na prodaj. Mnogo boljše in primernejše je, če človek obljubi cigarete. Vsak Rus kadi in na podeželskih okrajih so cigarete slabe, in mnogokrat jih celo popolnoma zmanjka. Potniki pripovedujejo le še to, da so cigarete odpovedale samo enkrat in sicer v Ukrajini. V Ukrajini namreč narašča število nekadilcev. Navaden odgovor, ki ga dobi tujec na vprašanje: »Kako pa to, da ne kadite« je ta: »Cigarete so tako strašno slabe, da sem se jih kar odvadil.« In to se je zgodilo v Rusiji, kjer se kadi po vseh pisarnah, kjer se začne vsak pogovor s cigaretami v ustih, pa naj bo še tako važen in uraden.
Ali ni zadostno ogledalo razmer dejstvo, da opušča kar cela dežela kajenje, dasi v Rusiji kadijo celo stražniki na cesti, kakor tudi vozniki elek-! trične železnice. Vendar je to samo v Ukrajini, zakaj v splošnem je pa cigareta še najbolj močna j in najbolj močna in najbolj pričakovana podkup-; nina.
Parnik, kateremu je v nedeljo dopoldne v Berlinu eksplodiral kotel. Parnik je star 33 let in po eksploziji je umrlo že 7 ranjencev, 8 jih pa visi še med življenjem in smrtjo.
Nevarna stavka v Belgiji. Splošna stavka belgijskih rudarjev se poostruje vedno bolj. Več kakor 70 tisoč rudarjev in drugih delavcev že stavka. Stavkujoči postajajo vedno bolj energični in že je nastopilo vojaštvo v močnih oddelkih samo zato, da prepreči pohod delavcev proti glavnemu mestu. Na sliki vidimo policijo na konjih, ki straži vhod « rudnik.
Izumitelj Gillette
V Los Angelesu je umrl pred kratkim 77 let stari izumitelj in milijonar Campbett King Gillette, ki je znan po vsemu svetu po svojem izumu briv-, skega aparata in britvic. Njegov oče je bil preprost mož, njegova mati pa pisateljica znane kuharske I knjige. Gillette je napravil vprav amerikansko karijero. Najprej je bil zastopnik parfumerije in ( ker je vedno moral jako dobro izgledati in biti j lepo napravljen, se je pustil vsak dan trikrat ; obriti. Ker mu je bilo pa to predrago, si je izumil sam aparat in britvice za britje. Ne sicer takoj, ali | v nekaj letih je postal mož, čigar slika je bila tolikokrat natisnjena, kakor nobena druga. Družba, ki se je ustanovila in razpečavala njegove brivske aparate, je razpolagala 1. 1901 z delniškim kapitalom 5000 dolarjev. To premoženje je narastlo doslej na 50,000.000 dolarjev. Ta nenavadni porast bomo razumeli, če vpoštevamo, da je bilo le zadnje leto prodano samo britvic za 14 in pol milijona dolarjev.
Nadaljni dokaz, koliko je zaslužila ta družba, najdemo lahko v tem, da je družba odpisala za po vsem svetu prijavljene patente, katerih vrednost so ocenili na 3 in pol milijona dolarjev, vso vsoto in pustila le še en dolar. V teh patentih investirani znesek se je namreč že zdavnaj amortiziral in družba je s tem, naravnost ogromnim odpisom prihranila velikanske vsote na davkih.
Pa ni bil Gillette edini, ki je prodajal take britvice. Največja konkurenčna firma, ki je prodajala podobne aparate, je v istem letu, ko je GilletteAiružba dobila samo za britvice 14J^ milijonov dolarjev, prejela za svoje britvice le 1 milijon dolarjev. V 30 letih svojega obstoja pa je Gi-llette-družba prodala 3V> milijard britvic.
Gillette družba ima stalno v službi lasten de-
tektivski oddelek, ki išče in zasleduje take, ki posnemajo izum in se pregreše proti patentnim predpisom. Zanimivo je še, zakaj se porabijo ogromne množine že izrabljenih britvic. V New-Yorku je znamenit urar, ki izdeluje iz starih britvic izredno natančne ure z nihalom. V Brocklinu pa si je neki invalid, ki je imel majhno farmo, napravil iz starih britvic kosilni stroj, s katerim je kosil svoje travnike.
Gillette je bil pred nekaj leti tudi v Evropi in je živel dalj časa v Pragi, kjer so ga vsi poznali pod imenom Mr. King. Kljub temu, da je bil skoro nem, je bil izredno dobrodušen in prijazen mož. Njegov edini sin bo podedoval za njim vse premoženje in bo gotovo prav dobro živel od malenkostnega izuma svojega očeta.
King Gillette, izumitelj brivskega aparata.
Smej se -- minister
Pred kratkim je srečal češkoslovaški predsednik Mnsaryk na vrtu praškega gradu finančnega ministra Trapla in guvernerja narodne banke dr. Pospišila, ki sta se prav živahno pogovarjala in bila izredno dobre volje. Ves vesel je dejal predsednik Masaryk: »To me pa res veseli, da vaju vidim skupaj in še tako dobre volje!« Trapel mu odgovori in prav nalahko pokaže po množici mimoidočih, ki je opazovala odlično trojico: »Saj to morava biti, ker narod gleda«.
Brezposelni princ
Kravji spomenik — kje drugje seveda, kakor v Ameriki. V mestu Seattle so pred kratkim postavili spomenik kravi, ki je bila najboljša mlekarica. Vso kaže, da 12,000.000 brezposelnih v Ameriki druge Američane prav nič ne briga.
Konec podmornic
Če ne bodo dobile podmornice s kakim novim fzumom čisto nove konstrukcije, je vsaka vojska pod morjem v bodoče izključena. Na Angleškem so namreč zgradili poseben detektor, ki s sto odstotno verjetnostjo odkrije vsako podmornico. Pri poskusih, ki so jih delali, so pustili odpluti 6 pod mornic 24 ur prej, preden so jih začeli zasledovati s tem detektorjem, šele po 24 urah sla odplula za njimi dva torpedna rušilca, ki sta imela na krovu vsak po en tak detektor. V teku šestih ur sta dohitela in našla vseh 6 podmornic in jih »teoretično« uničila. Noben beg podmornici ne pomaga. Detektor ima namreč poseben kazalec, ki ves čas natančno kaže tja, kjer se nahaja podmornica, hkrati pa še pokaže, s kakšno hitrostjo plove podmornica in kako daleč je od torpednega rušilca. Tudi zadnji poskus, ki ee je v svetovni vojni tolikokrat obnesel, da je namreč podmornica popolnoma mirno obstala na dnu morja tako, da ni bilo čuti nobenega glasu, ker so stroji podmornice počivali, ni nič pomagal. Vseh šest podmornic je poskusilo prav to zadnjo rešitev, kljub temu pa jih je detektor z naravnost strahotno točnostjo odkril. Angleži nameravajo večino svojih torped-nih rušilcev opremiti s takimi detektorji.
Mravlje ustavile promet
Ravnatelj banke: »Verjemite mi, dvajset let sem že ravnatelj banke, toda tako hudih časov še nisem doživel. V resnici ne morem utrpeti tako velike vsote, kakor jo vi zahtevate za Vašo sliko!«
Umetnik: »Vidite, pri nas pravimo slikarju, ki se po dvajsetih letih umetniškega udejstvovanja ni znal uveljaviti, da je izgubljen. Zato tudi v resnici sočustvujem z Vami, ki se v 20 letih niste naučili kot bančni ravnatelj skrbeti za svoje koristi tako, kakor za koristi banke U
Herriot dobit „5 miliard"
Pred nekaj dnevi so napadle velikansko jate letečih mravelj in malih vešč New York. Močan veter, ki je pihal od vzhoda, je prinesel s seboj te žuželke, ki so se vsipale po cestah, nadlegovalo pešce in včasih celo ustavile avtomobile. Pešcem so lezle mravljo zlasti v obleko, nos in ušesa. Nič boljše pa se ni godilo avtomobilietom, ki so sedeli v odprtih vozovih. Mnoge šoferje so mravlje naravnost zasule, tako da so morali ustaviti svoje vozove. Najhujša je bila nadloga na večer, ko so jate hitele k neštetim migotajocim lučim svetlobnih reklam, kjer so potem padale na tla tako, da so le z največjo muko vzdržali prometni red.
Avto proti parniku
Dne 10. julija se je začela zanimiva tekma med parnikom in avtomobilom. Gre namreč za to, kdo bo prej prišel iz Londona v Kallnito v Indiji. Ob istem času, ko je odplul iz pristanišča parnik »Manora«, se je odpeljal tudi kapitan Yates-Benyon iz Londona, se pustil v avtomobila prepeljati čez Rokavski preliv in se nato odpeljal po Evropi naprej, trdno odločen, da bo 8000 milj dolgo progo prevozil prej, kakor parnik. Ta tekma bo zlasti za njega jako težavna, ker bo moral med Damaskom in Bagdadom prevoziti 550 milj dolgo puščavo, ker ne bo imel na razpolago nobene pomoči in nobene možnosti, da bi si dokupil bencina.
Japonski športniki na poti. Japonski športniki, ki se bodo udelelili olimpijskih tekem v Los Angelesu v Ameriki so odpotovali na parniku »T 'atsura Maru«. Na sliki jih vidimo, kako izrabljajo dolgo vožnjo in na krovu trenirajo, da ne pridejo iz vaje. Verjetno je, da se bodo vprav Japonci s svojo žilavostjo
priborili pri teh tekmah precej zmag.
Danski princ Aage, ki je že preje več let služil v francoski tujski legiji in je pred enim letom zapustil legijo, je zopet vstopil v tujsko legijo in bo v kratkem poslan v Indokino. Danski princ je upal, da bo dobil kako primerno službo v industriji ali trgovini. Ker se mu pa to ni posre-I čilo, se ie odločil, dn ho šel nazaj V tujsk® legijo. Preje jo bil več let v Maroku, kjer živi njegova žena in njegov 17 let stari sin. Princ. Aage bo napravil najprej izpit in bo sprejet nalo kot major za vojaško službo v Indokiui.
Ob zaključku lozanske konference je prejel francoski ministrski predsednik pismo iz Nemčije, v katerem mu pošilja neznan dobrotnik bankovec za 5 milijard mark. Bankovec je iz časa velike nemške inflacije, ko je bilo treba pisma frankirati z več milijardami v znamkah. V pismu je ležal en listek z napisom: »V popolno poravnavo vseh dolgov!«
Državni pravdnik dr. P. Clar iz Marienwerderja | v Nemčiji, ki se je v 60. letu starosti odpovedal j svojemu poklicu, začel študirati bogoslovje in pel 1 sedaj po večletnem študiju pred kratkim novo mašo.
Kača zadušila otroka
Olimpijadno znamke. Ameriška poštna uprava bo j izdala v proslavo olimpijskih tekem, ki bodo v j Los Angelosu, dve posebni znamki.
V Italiji se je dogodil v kraju Forza d'Agio čuden slučaj, da sta napadli kači otroka in mater. Neka mati je šla s svojim 6-letnim sinčkom počivat pod senco velikega kostanja. Ko se je za nekaj trenotkov oddaljila od sinčka, je slišala, kako otrok joka. Ko jo prihitela nazaj, je zapazila, da se je dolga črna kača zagrizla v ustnice otroku in se ovila otroku večkrat okoli vratu tako, da se je otrok že dušil. Ko je hotela kačo odtrgati od otroka, se ji to ni posrečilo, pač pa je pretrgala kačo. Takoj nato pa je iz skrivališča v bližini švignila proti materi druga kača in jo močno obgrizla. Mater so prepeljali takoj nato z že mrtvim sinčkom v bolnišnico.
Žitni trg
V dobi od avgusta 1031 do marca 1932 je znašal izvoz pšenice 145 milj. stotov. Presežek za izvoz je znašal 1. aprila po podatkih ineduarodnegu kmetijskega zavoda v Rimu 218 milj. stotov. Letošnja svetovna žetev bo večja kot lani zaradi povečanja posejanih površin v Uniji, Avstraliji in Argentini. Podonavske države letos ne bodo imele dobre žetve. Podobno je rja zelo zmanjšala žetveni donos na Madjarskem, Poljskem iu v Romuniji. Tako izgleda, da letos ne bomo imeli pšenice za izvoz, edino vprašanje je, kaj bo s presežkom lanske žetve, ki znaša po raznih cenitvah 10 do 15 milj. stotov. Iz vsega tega sledi, da se cene pri nas ne bodo ravnale po izvozni pariteti, ampak po uvozni (cena svetovnega trgu plus prevozni stroški in carina). Pri tem je še vpoštevati, da Ima Privilegirana izvozila družba tudi monopol uvoza, kar praktično pomeni, da uvoza ne bo in da se bodo
cene pri nas razvijale po razmerah na notranjem
trgu. Poleg tega pa nam je letošnji žetveni rezultat dal še dobro lekcijo za našo trgovinsko politiko. Preferenciali, ki smo jih s tolikšnimi mukami dobili z Avstrijo in Francijo, nam ne bodo koristili, ker pač ne bomo imeli pšenice dovolj za izvoz. Iz tega jo razvidno, da je bila naša trgovinska politika na napačni poti, ker se je preveč brigala samo za izvoz enega, sicer zelo važnega proizvoda, pri tem pa pozabila na druge predmete.
Za položaj na svetovnem trgu je važno zabeležiti vesti o ruski žetvi. Sedaj so objavljeni podatki o višini posevkov. Ozimine je bilo posejane 38.3 milj. ba ali 89% načrta in 95% površine prejšnjega leta. Jare pšenice je bilo posejane 94.5 milj. ha ali 92.3% in je površina prejšnjega leta le malo manjša. Največja skrb, ki jo imajo .sedaj v Rusiji, je preskrba kmetijstva z žetvenimi stroji.
Učite se pravilno solnčiii
. NIVEA-CREMO... OLJEM
To se pravi, nikdar ne solnčite mokrega telesa in vedno poprej telo nadrtrnile. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče sotiičarice, obenem pa dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivca-Creme in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Na celem svetu se ne dobi nobene druge krouie iu mila, ki bi vsebovalo eucerit. na katerem temelji edinstveni učinek.
Nivea-Creme: Din 5'— do 22-—.
Nivea-olje: Din 25'— in 35"—.
Jugosl. 1*. Beiersdorl & Co. d. s. o. j. Maribor
Statistika konhurzov in poravnav
V naslednjem objavljamo dve statistiki, ki se vodita pri nas o številu konkurzov in poravnav. Društvo industrijcev in veletrgovcev objuvlja, da je bilo v mesecu juniju razglašenih v vsej državi 70 konkurzov, dočim jih navaja splošna državna statistika pri ministrstvu notranjih zadev samo (H. Nasprotno pa navaja ljubljanska statistika manjše število prisilnih poravnav izven konkurza, katerih da je bilo razglašenih 08, državna statistika pa jih navaja 105. Izredno je visoko število konkurzov v vardarski in drinski banovini, zelo veliko pa je poravnav v vrbaski, drinski in savski banovini. V dravski banovini jo bilo po statistiki ljubljanskega društva razglašenih 6 konkurzov in 13 poravnav, po državni statistiki pa ravno toliko konkurzov iu 14 poravnuv.
Občni zbor okr. premija trgovcev v Celju
Dne 12. julija t. 1. je bil v Celju IX. redni letni občni zbor okr. gremija trgovcev v Celju. Zborovanje je vodil predsednik g. Viktor Pilili, trgovec v Žalcu, ki je otvoril zborovanje ob 9.15, ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče, posebno zastopnika Zbornice g. dr. Plessa in tajnika Zveze g. Kaiserja. Spomnil se je v preteklem letu preminulih članov, katerim so zborovalci izkazali zadnjo čast s trikratnim »Slava*.
Predsednik je podal v glavnih obrisih poročilo o najvažnejših akcijah gremija in ob koncu svojega poročila pozval zborovalce, naj se trgovci spričo težkih časov bolj čvrsto oklenejo organizacije.
Pred prehodom na dnevni red se je oglasil k besedi g. dr. Pless v imenu Zbornice in v prav zanimivem govoru informiral zborovalce o vseh važnejših akcijah, ki jih je storila Zbornica za nušo trgovino. Nato je podal tajnik Zveze g. Kaiser kratek pregled zveznega delovanja.
Sledilo je obširno poročilo tajnika gremija g. Vebleta, ki je v izčrpnem referatu tolmačil zboro-valcem vse akcije gremijn. Poročilo obsega vprašanje novega obrtnega zukona, trgovinskih potnikov, šušmarstva, delovnega časa, konzumarstva, kroš-njarstva, dispenz, nelojalne konkurence, razprodaje, nadalje vprašanje o davkih na poslovni promet, o taksah, točarinskih pravicah, vprašanje nadomestila odpravljene trošarine, vprašanje posta- .	- . . ■ -	~ „*,.,.ti!i i~x.,i5 vnin„ vitve telefonskih zvez z inozemskimi hmel skimi Na belgrajski borzi pa so se učvrstili tečaji vojne tržišči, nadalje obsega akcijo zoper zakon o pobi- | škode in 7% Blairovega posojila,^ dočim je> bito janju draginje, glede deviznih predpisov in zako-
1'olletna bilanca Narodne banke. K včeraj objavljenim podatkom o bilanci Narodne banke za 30. junij 1932 pojasnjujemo, da so dohodki in izdatki banke v tej bilanci Izkazani v rubriki: razni računi. Teh je pa na pasivni strani 99.7, na aktivni strani ]>a 141.65 milj. Din. Poleg stroškov so izkazani med aktivaml tudi izdatki za kovanje srebrnega denarja na podlagi zakona z dne 27. novembra lani in zuašujo okoli 00 milj. Din. Kakor znano, je namreč Narodna banka prevzela kovanje srebrnega denarju. Ti izdatki so samo začasni iu bodo kriti v kratkem ob izdaji srebrnega denarja. Tako-zvano demonetizirano srebro, ki je bilo porabljeno za kovanje srebrnega denarja, je tudi vpoštevano v izdatkih za kovanje. V rubriki: razni računi se nahaja tudi začasna razlika tečaja delnic banke za mednarodne obračune.
Poravnalno postopanje je uvedeno nadalje o imovini Šmalca Ivana, posestnika in prot. trgovca v Novem mestu, narok za sklepanje poravnave dne 18. avgusta, terjatve je prijaviti do 13. avgusta, nudi 40%.
Borza
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Bruslja, Curiha, Londona, Nc\vyorka, Prage in trsta nespremenjeni. Učvrstili pa so se tečaji Berlina in Pariza.
Ljubljana. Amsterdam 2270.15—2281.51. Berlin 1884.24—1345.04. Bruselj 782.40—780.34. Newyork 5012.88—51)41.14. Curih 1097.35—1102.85, London 199.9(3—201.50, Pariz 221.12-222.24, Prag« 100.07 do 107.53, Trst 286.09—289.09.
Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski borzi. Zagreb je uotiral še Ne\vyork kabel 5634.88—5663.14. — Skupni promet brez kompeuzacij je znašal na zagrebški borzi 109.249 Din.
Curih Pariz 20.155, London 18.255, Newyork 513 50, Bruselj 71.275, Milan 26.18, Madrid 41.20, Amsterdam 200.85, Berlin 121.80, Stockholm 93.70, Oslo 90.59. Kopenhagen 98.90. Solija 3.92, Praga 15.19, Varšava 57.45. Atene 3.80, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.06, llelsingfors 7.725.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za državne papirje neenotna. Na zagrebški borzi je bila slabejša vojna škoda in 7% Blairovo posojilo, dočim so drugi državni papirji ostali v glavnem neizpremenjeni.
X* l. . I____V. - ___- t w. „ ... - n ,lX|.|«£,4lll toon I « \ • I \ 1MI
na o zaščiti kmeta
H koncu poročila je podal gremijalno statistiko, Ta statistika razporeja članstvo po strokah in številu. Gremij šteje sedaj 867 članov in 64 članov, ki so v sporu. Pristopilo je 38 članov, obrt je odložilo 171 članov. Prijav vajencev je prejel gremij 88, predčasno odpuščenih je bilo 17, oproščenih 49. Stanje vajenštva: 91 vajencev in 97 vajenk. Prijav pomožnega osobia 118, odjav 140, stanje 297, od teh 151 moških in 146 ženskih. Uradnih dni je imel gremij 52.
Tajniškemu poročilu je sledilo blagajniško. Blugajniško poročilo obsega promet v 1. 1931 in promet v 1. 1932 do 30. junija. Skupno je imel gremij na dohodkih 148.247.70, na izdatkih 189.151.40 dinarjev, torej izkazuje primanjkljaj od 40.903.70 dinarjev. Skupno premoženje gremija znaša 136 tisoč 862.90 Din, ki je deloma naloženo v čekovnem uradu, deloma v hranilnicah kakor tudi v inventarju.
Po predlogu računskih pregledovalcev g. Mast-naka in Kvedra je občni zbor izglasoval odboru razrešnico.
Sledila je razprava o preosnovanju gremija po predpisih novega obrtnega zakona. Tajnik je pre-čital oblastveno odobrena pravila, ki so bila z nekaterimi spremembami z ozirom na lokalne pri-nje trgovcev za sreze Celje, Gornjigrad in Šmarje nje trgovcev za okraje Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah s sedežem v Celju«.
V upravni odbor so bili izvoljeni: Za celjski okraj gg.: Pilih Viktor, trg. v Žalcu; Zidanšek Josip, trg. v Sp. Hudinji; Cvenkel Anton, trg. v Sv. Petru v S. D.; Mastnak Franc, trg. v Št. Jurju ob j. ž.; Jošt Tine, trg. v Gotovljah; Košir Luciovik, trg. iz Prekope. Za namestnike gg.: Miklavžina Matija, trg. v Preserjih in Šnabl Filip, trg. na Fran-kolovem. — Za okraj Gornjigrad gg.: Matija Go-ričar, trg. v Mozirju; Božič Franc, trg. v Gornjem-gradu; Druškovič Karel, trg. v Ljubnem; Maks Turnšek, trg. v Nazarjili. Za namestnice gg.: Re-mic Ferdo, Šmartno ob Drueli in Štisrlic Franc iz Bočne. — Za okraj Šmarje pri Jelšah gg.: Edo Loscbnigg, trg. v Šmarju; Rado Pregrad, trg. v Podčetrtku, Preaz Alojz, trg. v Rogatcu. Za namestnike gg.: Ivo Loscbnigg, Rog. Slatina in Regvat Ivan, Pilštain. — V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Vizovišek Ivan, Žalec; Brezovšek Ernest, Vransko in Cukala Maks, Št. Jurij ob Taboru. — V častni odbor g?.: Cvenkel Anton, Št. Peter, Ber-lisg Josip, Rogatec in Goričar Matija, Mozirje — Za delegate za zvezni občni zbor pa gg.r Pilih, Zidanšek, Loschnigg, Edo, Preaz, Goričar, Cvenkel, Božič, Cukala, Miklavžina, Tiršek J., Loschnigg I.
Za organizacijo strokovnih sekcij sta bila izvoljena: za lesno stroko g. Miklavžina Matija, za hmeljsko stroko g. Vilko Senica.
Proračunska debata se jo silno zavlekla, ker »o se vprašanja obravnavala pod geslom skrajnega varčevanja. Proračun izkazuje na potrebščinah 137.985 Din, na kritju 128.350 Din. Primankljaj se mora kriti s skrčenjem režijske uprave, pisarniškega lokala, potnih stroškov in z utesnitvijo izhajanja glasila »Poročevalec«, ki se naj ravna po potrebi.
Vprašanje obveznega zavarovanja zoper bolezen, nezgodo, starost in smrt se preloži na prihodnji občni zbor, ki se mora sklicati v drugi polovici meseca januarja 1933 v Celju.
Razprave o samostojnih predlogih so odpadle radi poznega časa.
ostalo v glavnem neizpremenjeno. Promet je postat minimalen. Tako je bilo danes na zagrebški borzi zaključeno samo: 1000 .tolarjev 7% Blairovega posojila ter 50.000 Din nominala begi, obveznic.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 41 bi., 7% Bler. pos. 39 bi., Stavbna 40 den„ Ruše 125 den.
Zagreb. Narodna banka 3850 den., Priv. agr. banka 201—205, 7% inv. pos. 4«—51, agrarjl 2250 den., vojna škoda 181—184 . 7. 178-183, 8. 176 do 182, 12. 180 bi., 6% begi. obv. 38-33.75, 7% Bler. pos. 37.50—38.50 (38), 7% pos. DHB 40-41.
Belgrad. Priv, agr. banka 206—209 (208. 205), agrarji 22.50 den„ vojna škoda 183.50—184 (183.50, vel. kom. 187), 6% begi. obv. 33.25-33.75, 7% Bler. pos. 37.50-39, 7% pos. DHB 40- 41.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 56.80, Escompteges. 100, Alpine 18.25, 1'rager Eisen 191.
Žitni trg
Danes so na ljubljanski borzi bile zopet višje notacije za pšenico, koruzo in moko.
Ljubljana (slov. post., plač. 30 dni). Pšenica slav. 78 kg 190—195, Sombor okolica 79 kg 200 do 202.50, potiska 205—207.50, koruza bč. ml. tar. 155—157.50, okrogla ml. tar. 170—172.50, bč. nav. vozil. 160—162.50, okrogla nav. vozu. 180—182.50, moka Og bč. franko Ljubljana 310—315, ban. 315 do 320.
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 79 kg -150, bč. okol. Sombor 78 kg 145—150, sredbč. 79 kg 145—150, gorbč. 79 kg 148—152^, bč. ladja Tisa 79 kg 147—152.50, bč. potiska 79 kg 147.50 do 152.50, bč. ladja Begej 79 kg 145—150, ban. gornja 79 kg 142.50—147.50, ban. par. Vršac 78 kg 140 do 145."- Oves: ne notira. - Ječmen: bč. srem. novi 64—65 kg 110—115. - Koruza: bč. srem. 113—115, bč. okol. Sombor 114—117, ban. 111—113, bč., srem. okol. šid 117—110, bč. franko vagon Lisak 131 do 133. - Moka: bč., ban. Og, Ogg 220-230, štev. 2 205—215, št. 5 190—200, št. 6 180—185, št. 7 145 do 155, št. 8 100—105. - Otrobi: bč. srem., ban. v juta vrečah 92.50—97.50. — Tendenca: čvrsta. Promet: 78 vagonv.
Chicago (začetek). Pšenica: julij 46.50, september 49, december 52.50. Koruza: julij 30, september 32.125, december 32. Oves: julij 19.25. Rž: december 34.50.
Winnipcg (začetek). Pšenica: julij 52.875, oktober 55.875, december 57.25.
Novo alpinistično delo
Poldrugo leto je minilo, kur je izšlo alpinistično ideološko delo dr. Henrika Turne -Pomen in razvoj alpinizma«. Ta knjiga je utemeljila eksistenčno pravico zlasti športnega alpinizma. Te dni se je pnka-zulo v ljubljanskih knjigarnah novo delo, ki ima predvsem praktičen pomen in kaže delo naših alpinistov.
Turistovski klub »Skala« je založil to delo pod naslovom: >Naš alpinizem«. Sodelovali in izvršili so ga izključno njegovi člani. K temu delu, ki je glavno delavce zaposljevalo tri leta, jih-, je napotilo dejstvo, du Slovenci še nimamo podobne knjige in da snto za naše Alpe vporabljali le nemški »Hochtou-rist«. Ker je bilo pri nas od zadnje izdaje »Hoch-touriata« (1. 1930) kljub pomanjkljivostim in grobim napakam razpečanih več sto izvodov, smo j>re-prlčanl, da bi šla v promet tudi podobna slovenska knjiga, tembolj, ker je temeljito in izčrpno pisana. S tem je izpolnjena Široka vrzel v naši itak borni alpinistični literaturi, ki je kričala po izpolnitvi.
Delo nosi na čelu ideološki članek o alpinizmu, osebni nazor enega naših alpinistov. Po štiridesetih straneh sledi izčrpen pregled celotnega slovenskega alpinizma od prvih začetkov pri Valentinu Staniču do današnjega razmaha. Tu niso zabeleženi samo športno alpinistični, ampak tudi kulturni pojavi, zlasti literatura. Nato pride specijalni glavni del knjige, t j. po gotovem sistemu urejena zbirka težjih in plezalnih tur v vzhodnih Julijskih in Savinjskih Alpah, ki je opremljena s 6 zemljevidi in 25 pero-risbami sten z začrtanimi potmi in smermi. Na čelu obeh skupin stoji kratek zgodovinski pregled prvih vzpon, pozneje ima ]>a vsak vrh še svojo kratko monografijo. Nato se vrste ture po dolinah, ne po vrhovih kakor v »Haclitouristu«. Tu so vse do letošnjo sezone izvršene ture, od naših in tujih alpinistov. Večina pomembnejših smeri ]e začrtano v omenjenih skicah in zemljevidih. Popisano so tudi nemarkirane poti in steze ter lažji neplezalnl dostopi. Pri manj znanih predelih je točno popi9an teren.	.. ...
Viri za delo so bili naša in nemška literatura o naših Alpah, predvsem pa lastne ture, opazovanja in izkušnje Skalašev. Je kratek, a eksakten rezultat dolgoletnega dela. — Na koncu sledi še kratka zbirka pristnih slovenskih izrazov, ki se Jih drži vodnik.
Knjiga ima priročen format, okusne platnice in umetniški ovitek. Število strani (310) In cena 66 — Din dokazujeta, da Skalašem ne gre pri tem za dobiček. Knjiga se lahko dobi v vseh knjigarnah, ali pa direktno v klubskem lokalu Turistovskega kluba >Skala«, knjižnica, Ljubljana, palača »Grafike«, Ma-sarykova cesta 14-11. levo. Po pošti poslana knjiga stane Din 3 več, kdor želi priporočeno, pa Din 5 več. Knjižnica Turistovskega kluba »Skala« posluje vsak dan od 14 do 16 popoldne.
Izgubljena in zabredla pisma
Ljubljana, 13, julija.
Pismo je skrivnost zase, vsako vsebuje nenapisano željo, da bi ga bral samo tisti, kate-remu je bilo namenjeno in željo, da bi ga naslovnik prav gotovo dobil in tudi prebral. 1 i-soče in tisoče oisem roma vsuk dan po slovenski zemlji in skoraj vsako pismo najde naslovniku, skoraj vsako pismo sporoča prijatelju, znancu, sovražniku prijetne, neprijetne, vesele, nevesele ali kakoršnckoli vosti. Le malo je pisem, ki zaidejo s pota, za katera niti našu vestna pošta nc vc, kam bi z njimi. So to pisma I brez naslovov, z napačnimi, nejasnimi naslovi, z naslovi, ki že davno niso več resnični, pisma na ljudi, ki so bogve kuni že odšli in ki tudi naslovov pošiljateljev nimajo. V Sloveniji se izgubi približno nekaj nad 1000 pisem na mesec. Vendar te presnne, ko vidiš kuipe teh pisem, ki no morejo do naslovnikov. Ljubljansko postno ravnateljstvo ima poseben urud, ki mu je na-
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. .Novi sao v» Kg f^^^l^J^^^ del teh pisem" Je to
Advokat
Dr. Ignacij Rutar
je OTVORIL odvetniško pisarno na Vrhniki (v Mulleyevi hiši)
rajo ti izgubi jenčiki in čakajo, kaj bo z njimi napravila posebna poštna komisija, ki sc sestane vsakega 5. in 20. v mesecu, odjJira ta pisma, išče po njih sledi, kam hi jih dalje poslala ali komu hi jih vrnila. Če. ne more ničesar iz pisem dognati, jih pa še nekaj časa posta hrani. Navudna pisma hranijo 3 mesece. Če je v navadnih pismih denar, ga hranijo še dve leti, potem pa denar zapade. Priporočena pisma in pakete, ki imajo nejasnega naslovnika, hrani pošta ena leto. Po letu dni pride vsebina paketov na licitacijo. Izkupiček tc licitacije pa hrani pošta še dve leti za primer, če sc zglasi lastnik.
Te izgubljene pošiljke so po navadi pošta najrevnejših ljudi. Itevna mamica tam odkod iz Bele Krajine ali i/. Prefcmurja piše svojemu sinu, delavcu v Ljubljano. Pa napiše tako nerodno naslov, da pošta rcs ne, more uganiti, kdo bi bil: »Moj ljubi Jurij, ki malto meša v Ljubljani«. Komisija odpre pismo in najde, v pismu vegast bankovec za 10 Din, denar, ki ga
razpadlega živežu in vse drugo, s čimer so hoteli svojci izkazati ljubezen svojim dragim, pa so morali ostati brez teli dokazov, ker so >e odpošiljatelji usodno zmotili \ naslovu. Žena je napravila možu, ki je daleč od nje, skromen zavojček jjolrcbncgu perila in živeža, naslov pa jo pritrdila na posebnem papirju na zavoj. V poštni vreči se jc, bogvek je ta naslov odtrgal od zavoja in zavoj ni mogel do moža. — Samo meseca januarja letos ni mogla poita oddati 145') pisem, dopisnic, tiskovin in paketov. O različnih tisodan govore pismu, ki so izgubila svoje naslovnike in so priroinula \ |>oi/vrdo-vulni urad ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Vsaka najmanjša usoda |>a jc zanimiva, kakor jc zanimivo vsako najmanjše življenje in celo življenje majhnega izgubljenega pisma.
Zemljiška knjiga - zrcalo krize
Ljubljana, 13. julija.
Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča ljubljanskega izkazuje v prvi polovici letošnjega leta že 3350 vlog, ki se nanašajo na različne zetnlje-knjižue transakcije, največ na vknjižbe hipotek, terjatev in lo okoli 30% vlog zadeva drugo zeinlje-knjižne agende. Vknjižbe zastavne pravice za posojila denarnih zavodov sicer niso tako številne, kakor prejšnja leta, toda kljub temu dosegajo milijonske vsote. Mnogokrat prejme urad nn en dan po 50 in celo 100 vlog. Od 1. julija do 12. I. m. Je bilo že 181 vlog. Zanimiv iu poučen Je le površen pregled dnevnika zemljiške knjige, kamor beležijo kratko le imena strank, vsebino vloge in tudi zneske hipotek odnosno terjatev, ki se imajo vknjižiti.
Če pogledamo dnevnik le za meser januar, posnemamo iz njega, da je bilo že v tem mesecu vknjiienih hipotek in terjatev za okoli 13,209.300 dinarjev. Ogromna vsota, ki bi skoraj dosegla v-io to, ki Je bila vknjižena lani v prvih treh mesecih do konca marca. Lani so vknjitili na zemljišča v mestu iu okoliri skupaj 15,910.700 Din, torej pač lepo zrcalo sedanjih gospodarskih in finančnih težav. Že v januarju so se izvedle celo prisilne milijonske vknjižbe, tako 1,660.000 Din na neko večje posestvo k. o. Šentpelersko "predmestje, najvišji znesek, ki je bil januarja vknjižen, pa je znesel 4,000.000 Din. Zn velike vsote se je vknjilil tudi državni zaklad zaradi neplačanih davkov. Velike zneske Je Intabuliral januarja dalje OU7.D, tako kar 155.800 Din nn breme večjega podjetja. Zimo je bila pač za mnoga podjetja kritična, da so morala svoj obrat močno skrčiti.
Zadnje vesti iz Maribora
□	Pri plavalnih tekmah je napravil muhasti tiskarski škrat včeraj neljubo pomoto. Tekme priredi plavalna sekcija SSK Maratona. Prvič, bodo letos na teh tekmah slartali v Mariboru plavači na dolge proge. Od SSK Maratona startajo znani mariborski plavači Mihael llartlieb, Weeiak in Sto-par. Na startu bo tudi lanskoletni prvak Kdgar Košak. Pričakuje se nadalje slovenski rekorder n« 1500 m in na 400 m Ilirijan Jule Jesih. Boj za prvo mesto bo vsekakor zelo zanimv ter bo pokazal šanso mariborskih plavačev na prvenstvu v Kamniku.
□	Kopito v glavo. S Hočkega Pohorja so spravili v mariborsko bolnišnico 9 letnega Franca Pre-gla z razbito glavico. Dečko je bil na paši, pa so jo zvedavo približal valjajočemu se konju. Žival je otroka brcnila ter ga zadela s kopitom v glavo.
□	Huda nezgoda neprevidnega kolesarja. V noči na sredo se je hudo ponesrečil 26 letni delavec Avgust Zohar iz Maribora. Z veliko naglico je vozil s kolesom po cesti ter pri tem ni opazil, da drvi naravnost v tovorni voz. Udaril jo z vso silo pred konjo s jirsmi naravnost v oje. K sreči ga je udarec vrgel v loku ob stran, drugače bi padel naravnost pod konje. Zadobil pa je hude poškodbe v prsnem košu ter si jo polomil nekaj reber.
□	Rešena nesrečne smrti. Okrog ene ponoči se je vračal včeraj delavec France Peserl iz Maribora proti Studencem. Gredoč po poti Ob izvirkih je opazil precej daleč v dravski strugi žensko jiostavo, ki je polagoma brodila v globoko vodo. Videč, da gre v očividno smrt, je nagloma planil v vodo ter izvlekel mlado, 25 letno Kristino Z. na suho. Odvedel jo jokajočb dekle nn policijsko stražnico, kjer^jo izpovedala, dn je živčno bolna ter so jo pred nekaj dnevi iz.pustili iz umobolnice v Ljubljani. Nima nikjer stalnega bivališča in nikogar svojcev ter je blodila vsa obupana po meslu do noči, nakar je sklenila napraviti konec vsej bedi v Dravi. Na stražnici so deklela potolažili, kolikor se jo dalo, nalo pa so ji ponudili prenočišče v policijskem zaporu ...
□	Ogenj v stanovanju. V torek popoldne jo bila obveščena požarna bramba, da so je vnelo stanovanje v Taborski ulici 22. Požamiki so odhiteli z molorko in kemičnimi gasilnimi aparati ter s težavo vdrli v stanovanje, polno žveplenega dima. Izkazalo se je, da je stranka skušala očistiti stanovanje od mrčesa z žveplenim dimom, toda plameni gorečega žvepla so so prijeli tudi oprave, ter je obstojala nevarnost požara. Gasilci so ogenj pogasili, da ni napravit večje škodo.
Pleskarska m soboslikarska
dela izvršuje po najugodnejših pogojih
GENUSSI IVAN
pleskar in sobni slikar LJUBLJANA, Igriška ulica št. 10
pisana v težko citlj___
podatkov. Pisma izseljencev, pisana sorodnikom v domovino, — semintja vsebujejo tudi kakšen dolarček ali majhen bankovec, — pošta pa ne more najti naslovljencev.
Tu so pisma raztresenih ljudi, ki jim je pisec v naglici jiozab.it napisali naslov. Tu so zabredla jiisma in celo prave snubitve, toda snubec, ki jih jc pisal, jc vedel samo za krstno ime svojega ideala, ni vedel pa za priimek ter se je zmotil in je napisal kakšno drugo ime. Zaradi majhne pomote gre usoda dveh ljudi svojo |mm, ne meneč m* /<t človeško voljo.
Iz kadar je dražba predmetov, ki so jih našli v paketih, prihaja na dan vsa revščina ljudi. Zakrpano staro perilo, koščki žc davno
Restavracija
ena najboljših v Zagrebu se radi preobilice posla proda. Potreben kapital cca 700 tisoč dinarjev. Vprašati Goldmann, Petrinjska 68/11 Zagreb
Sobno slikarstvo
Albert Speletič
Ljubljana, Emonska cesta št. 25
Vzorci na vpogled.
>_______l!UL.'iliHH' L
Cene konkurenčne.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1 — ; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
II
Obrt
Vsaka beseda 1 Din
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v
to
Veaka beseda 1 Din
Pekovski pomočnik
mlad, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 10.378.	(a)
Krepak iant
vajen kmetskega in teža-ikega dela, sprejme kakršnokoli službo. Pojasnila pri »Sveti vojski« — Ljubljana, Dunajska 17. a
Kmečko dekle
pridno, snažno, za vsako delo, išče pekarna Vidic, Obrtniška 14, Jesenice, b
Inkasant-šofer
t do 10.000 Din kavcije iiče službo. — Velkovrh,
Glioce 53.	(a)
lEmai
Vaaka bf seda 1 Din
Šivilja
»prejme pošteno, pridno učenko iz mesta. Naslov
se poizve v upravi » venca« št. 10.410.
Slo (v)
II
ilužbodobe
Vsaka beseda t Din
Blagajničarka
ki ie zmožna slovenske nemške in italijanske korespondence, se sprejme Ponudbe poslati na po jružnico »Slov.« v Celju
pod »Zmožna« 10.390. (b) i uprava »Slovenca« št. 6678.
Kuharico
pridno, pošteno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela in ki reflektira na stalno službo, sprejme takoi mala družina okrožnega zdravnika na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Zanesljiva 156« 10.383. (b)
Denar
Vsaka beseda 1 Din
Hranilno vlogo
do 1,000.000 Din sigurnega hranilnega zavoda — sprejmem za gozdno vele-poscst v o, da razbremenim dolg. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Ugodna prilika« 10398. d
Veaka beseda 1 Din
Vinotoč
se odda v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »120 hI« 10.417. (n)
Soba in kuhinja
se odda. Orlova 7. (s)
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom, na mirnem kraju, oddam gospodu. Gruberjevo na-brežje 16._ (s)
Dva sostanovalca
se sprejmeta. Hrenova ulica 19, I. nad.	(s)
Objavo
Vsaka beseda 1 Din
Izjava!
Podpisani s tem izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila Tončka Klančar roj. Mikelj. Ivan Klančar
Služkinja
pridna, poštena in krščan-ika, popolnoma vešča kune in gospodinjstva, v »tarosti 30—40 let — se »prejme s 1. avgustom k trem odraslim otebam. Pogoj dolgoletna spričevala. — Naslov v upravi
Oddajo se takoj
ali poznsie v sredini mesta lepa, suha skladišča, pripravna tudi za obrt ali delavnice. Naslov pove pod (n)
«r *	*
Stanovanja
Vsaka beseda 1 Din
Več stanovanj
odda Realitetna pisarna
Vila
komfortna, nova, v prometnem podeželskem kraju naprodaj za 250.000 Din, tudi na hranilno knjižico. Vprašanja na upravo »Slovenca« 10.384. (p)
Hiio
zidano, z opeko krito, elektriko, vodnjakom, vrtom, njivo, pripravno radi lepe solnčne lege za letoviščarja, radi selitve takoj proda za 45.000 Din Valentin Pogačnik, Zgor. Dobrava 31, pošta Pod-nart. Ogled samo ob nedeljah.	(p)
Slov. Javornik 93.
(o)
II
Razno
Vsaka beseda 1 Din
Bled, Hotel »Turist«
Nizke cene! Dobra pijača in jedača! Pension.
Posestva
Vsaka beseda 1 Din
Več parcel
po ugodni ceni naprodaj. Toizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ip)
nama
Vsaka beseda t Din
120 Din žagana drva
prima, premog, trami, deske, iižolove preklje itd. Jos. Prelesnik - Janševa ulica, telefon 33-89. (1)
Kupimo
Vsaka beseda 1 Din
Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M. Jankole. Selenbur-gova 611.	(k)
Kupim
rabljeno Berklovo tehtnico do 20 kg, v brezhibnem stanju. — Klammer, Cerknica.	(k)
Moške obleke
in perilo kupite po znižanih cenah pri Ivanu Kro-šelj, Ljubljana, Šmartinska cesta 15.	(1)
Gostilničarji, pozor!
Ogrske salame in najfinejše domače salame kakor tudi prvovrstni pol-emendolski sir nudi po konkurenčni ceni delikatesna trgovina 1. Buzzo-lini, Lingarjeva ulica. (1)
stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t)
jc stavni umetnih in doktor brujselshc fltatehnične akademije. Po njegovih vzorcih slikajo sobaslikarji stanom nja /i o celi £veo/ii. Zahtevajte tudi Vida Lhm Vai sobostikar brezu ogojno /lokaže Seft'sti/eit-ooe vzorce 'za sobostikarstvo.
Zastonnik teh vzorcev/<!• .Oblik-Beograd Opiti cev l/etiac s?
P E D I L • VSEH • VDST
Vsakovrstno
ZlatCI kupuje
po najvišjih cenah CERNE. luvelir. Ljubljana Wolfova ulica it 1
125 Din
l m* žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708 j
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Nakazilo
Proti predložitvi tega nakazila, ki ga iz-režite, priobčimo
brezplačno
od 14. do 16. julija 1932 po enkrat vsak na novo naročeni
mali oglas
v obsega 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako nadaljno besedo doplačati 1 Din. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročilom in besedilom se mora poslali naravnost na upravo .Slovenca" v Ljubljani ali Mariboru.
Nakazilo mora vsebovati Vaš natančen naslov, ker je drugače neveljavno 1
me:
Poklic: -
Bivališče:
»Slovenca« št. 8000. (b) Kolodvorska ulica 24. (č)
Stavbišče
1600 kv. sežniev naprodaj v industrijskem delu Za gieba poleg industrijskega tira, primerno za vsako industrijo. — Kot plačilo vzamem bincn* vložne ki.iižice. — Ponudbe pod »Industrija« na oglasni za-v. d Aloma Cotri-»ny — Ljubljana.	(n)
Štedilnik
železen, kupim. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Štedilnik« 10.419. k
FRIDOLIN BISCHOF
Maribor —
Lastna tovarna patentnih mobilnih lestev
Skladišče inpisar-na: Kacijanarjeva ulica št. 22, Melje
M vsakega obrtnika m posestnika neobhodno potrebna in brez primere praktična novost
l
Pohištvo
i
Spalnico
in poravnalni stroj proda Andlovic, Sodarska 2. (i)
Konfekcija — moda!
Najcenejii nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana	(11
O. LAH
M ARI B # R
Koruzo za krmo
oddaja najceneje reletrroTina iila Is moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Re*l|eta cesta 34.
ummmn*
VERNOliTH • VINO
svetli in temni
JUHO
enakovreden inozemskim proizvodom Dobiva se povsod in pa v naši
detaimi trgovini
Gosposvetska c. št. 13 — Kolizej Telefon št. 25-35
Novi obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6 11. (I)
Naprodaj »Bojler«
115 cm dolg in v premeru 40 cm, malo rabljen. Vprašati na stavbi To-mažič, Karlovška cesta
št. 2.	(D
REKtAnA.-SlOVEHCU
• jiiiinainfilA1

n BgHS&
SPALNICE
od Din 2000 — dalje;
kuhinje
od Din 1000 — dalje izdeluje mizarstvo
GOUA5Ž 30SIP
Gosposvetska IS (Kolizej) dvorišče
i
Auto-mofor
i
Vsaka beseda 1 Dtn
Avto ali motocikel
rabljen, kupite ali pro-daste najboljše potom av-totvrdke O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f)
Harley Davidson
nadomestne dele za modele 1920—1927 po nizkih cenah odda O. Žužek, .Ljubljana, Tavčarjeva 17.
Naprodaj
večja množina praznih zabojev, sodov in pločevinastih škateli. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Ugodna cena« 10.381. (1)
IVAN KRAVOS, Aleksandrova c. 13

Ajdo
za seme in mletev proda Kmetijska zadruga v Ptu-
iu._(D
Sveže hruške
kg 3.50 Din, mladi fižol kg 3 Din. sveže kumare kg 4.50 Din, sveži paradižnik kg 6 Din, razpošilja po 25 kg brzovozno G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Več posncmalnikov
ki posnemajo 300—400 lit. na uro, z ročnim pogonom, malo rabljene, poceni proda MVkarna Bernhard, Maribor, Aleksandrova cesta 51. (1)
ZAHVALA. Ob bridki izgubi pokojnega brata, gospoda
KARLA POTOKARJA
sem prejel toliko izrazov odkritosrčnega sočuvslvovanja, da mi je nemogoče izreči vsakemu njegovemu prijatelju in znancu, kakor tudi raznim korporacijam mojo osebno zahvalo.
Nai mi bo dovoljeno, da tem potom izrekam vsakomur in vsem mojo globoko občuteno zahvalo za vse tolažilne izraze in blagodejne dokaze odkritega prijateljstva in simpatij, ki jih je bil deležen moj pokojni brat v najširših slojih, kar mi je pričalo nad vse častno spremstvo na njegovi poslednji poti.
Osobito pa mi ie dolžnost izreči še prav posebno zahvalo nadzorstvu, uradništvu in vsemu osobju Učiteljske tiskarne in knjigarne, Zadrugi knjigovezov v Ljubljani in vsem darovalcem cvetja in vencev, članstvu »Sokola«, pevcem ter njegovim zasebnim prijateljem in znancem, ki so ga osebno spremili na kraj večnega miru.
Prosim Vas, da blagemu pokojniku kot možu plemenitega značaja in izredne srčne kulture ohranite v Vaših srcih še dolgotrajen časten spomin.
V Ljubljani, dne 12. julija 1932.
Adolf Potokar, fin. rač. inšpektor, z ostalim sorodstvom.
.3

, :Or —
~ .J *=- O n >55?oeo .9
--1-J — N3 <0
P^OO
»OSooON ci>ii,0> a
o	- <u 00
~ .SP« ^ — "3 3 .
° ~> E •. S
S®
v "Čs •• ■iiŠNič
-ti a* . v mzs - > jJ > eo ri
£7 n -i j <
S >• . | «
o -5 <N r-
, kO« .t)
Roland Dorgeles:
Leseni križi
82
o
I
5
-C S
- q w
-E I
S -Q S w
ti*^ S
C T
X -
> .s
SSi
Z? "5
a m
a
t/-j ;
3 a 5 e.
T3 —
JN oo
Nihče ni bil tega razumel, še celo Sulphart, ki ne bi bil malo izgubil, če bi bil Demachy odšel, ga je bil zaradi tega en cel večer gnetel in zaklinjal. Kričal je kakor naglušen, »da pride voda vedno v reko in zaplotniška mesta k norcem, ki se z njimi ne znajo okoristiti.c
Meni je bil Gilbert priznal: >To ti je bilo iz gole objesti, razumeš, iz samesia veselja, da primažeš komu moralno zaušnico... To je biio glavno... Nisem si dal časa za razmišljanje, beseda mi je ušla kakor prekletstvo. Potem pa je nisem mogel jemati nazaj, bilo je prepozno ... To je noro, kaj, tvegati svojo kožo zaradi ene same besede? ... Ampak v resnici, veš, preveč se mi je zgnu-silo nad njegovimi čevlji na trakove in slamnato rumenimi rokavicami. «
Nikoli ga nisem bil videl toliko piti kakor oni večer, in napojil je bil tu d j debelega Bouffioux-ja, ki je ravno tisti dan prešel nazaj v stotnijo, svoje mesto pri kuhinjskem vozu pa prepustil zidarju, očetu treli otrok.
Sprehod po vojaškem pokopališču in odkritje praznih jam je bivšega kuhača, ki je bil že preje pobit, popolnoma potrlo. Že njegov način, kako je stresel z glavo in dejal: Sedaj nas pa imajo, mislim, je moral popariti cel polk trenarjev. Pripovedoval je Gilbertu celo zgodbo in pretiraval število jam, lako da je bilo treba Sulphartu dodati le šc tolažljivo zagotovilo:
>Da, lahko verjameš, da tu ne bo nobene gnječe
in prerivanja, za vse bo prostora na pretek... In koliko jih bo!.. x
Bouffioux je jedel molče, samo od časa do časa je nemirno izpraševal o stvareh, ki so jasno kazale, kaj mu hodi po glavi.
»Kaj praviš, ali je ta-le odsek v resnici tako nevaren? Ali prihajajo bolničarji tudi med polomom na bojišče? ... Ali je čisto gotovo, da bomo morali napasti? ... Koliko jih, po tvojih mislih, vselej odlazi na oni svet v takemle dirindaju?«
Da bi ga osrčil, mu de Maroux: »Nemara, da več ko polovica, kdo bi to vedel.« Ves pobit Bouffioux ni ničesar več vprašal. Spil je kavo — kavo, ki jo je bil skuhal zidar, redko in plehko — legel vznak in začel preudarjati. Slišal sem ga vzdihniti:
»Ko bi človek le zagotovo vedel, če z ujetniki lepo ravnajo ..
Tipaje, brez hruma je zapustil bataljon Hadria-nove barake, kjer smo bili prespali pol noči; temni obrisi slolnij so postajali na cesti jasnejši.
Vsi tukaj . .. Vsi lukaj...« so odgovarjali kor-porali pri oklicavanju desetnij.
Ko je prišel na vrsto, je odgovoril Maroux: Manjka Bouffioux ... Šel je bil budit narednika v hišo tule nasproti. Grem ga iskat.«
Stopil je na temno dvorišče, zašel v gnoj, se preklinja je zadel v pozabljeno brano, štorklja! v temi kakor slep in klical:
Hej, BouFfioux! ... Kje pa te vrat; drži? ...«
Sliša! je za seboj na skednjevi strehi nekako prasketanje, potem ie neka črna masa zdrsela nizdol, ga med padcem oplazila po rami in s tihim stokom
telebnila na gnoj; pri tem je potegnila za seboj lestvo, ki je s treskom udarila na tlak.
Maroux je prestrašen skočil v stran, potem pa je pohitel, da pomore na noge možu, ki je ves omamljen komaj vstal.
»Ali se nisi polomil?«
»Ne,« je tresoč se dejal slaboten glas.
»Kaj-... Ali si ti, Bouffioux?«
»Da,« je jecljal oni še ves drhteč. »Stopil sem poleg in zgrešil lestvo ...«
»A kaj za vraga si imel opraviti gori?«
»Hja ... mislil sem ... da včasih narednik .. .<
Desetnik je zgenil z rameni. Razumel je.
»Naj bo... Poberi pušo in malho... Naprej! Ampak, da se mi nikdar več ne zmisliš kake take oslarije, razumeš; v desetniji ne maram nobenih zmed ..«
Priključila sta se stotniji, ki se je pravkar uredila, in Maroux je zakričal:»Vsi tukaj!«
Krenili smo po mokri cesti; glen se je oprijemal čevljev. V temi smo po žvenketu orožja ugenili, da se krečejo poleg nas še druge čete, bodisi, da so korakale na linijo ali pa se vračale od ondi. Topovi so rjoveli neutrudno, strnjeno, tako da posameznih strelov ni bilo slišati; z nevidnih pobočij so si odgovarjali rdeči bliski. Cesta je bila grbavinasta, z vsakim korakom težja, potem je izginila vsaka sled ceste in se izgubila v puščavi razdejanja. Še zveznega jar'-:a ni bilo nikjer v tej mal javi: samo vijugasta steza, ki si jo spoznal po mrtvecih kakor po klinih.
Molče smo se "zvijali s stezo proti ospredju. Mimo nas so se vračale stotnije, ki so bile lako preredčene, da nas jih je bilo strah. Iz razrite zemlje je puhtel v oni po smodniku, kislini in mrličih. Od časa do časa smo razločili usločene sence nosilničarjev, ki so s svojim bremenom hropli prek ravani.
Za Jugoslovansko tiskarno t Liuhljanl: Karel Cefc.
Izdajulelt Ivan Kakuvec.
Uradnik: Franc Kremžar,