Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*« ovenski Stev. 51. V Ljubljani, petek 3. marca 1939. Leto IV Imamo papeža - Pija XII Pri tretjem glasovanju je bil že prvi dan konklava izvoljen za novega vladarja Cerkve kardinal Pacelli Slovesno kronanj® novega papeža bo v nedeljo 12. marca Včeraj že dopoldne je trg pred cerkvijo sv. Cesto Pomirjenja in vse ostale ulice, ki drže de Vatikansko meslo, 3. marca o. Prvič po letu 1621, ko jc bil izvoljen za papeža Gregor XV., je svet doživel, da je Cerkev dobila svojega vrhov-nega poglavarja že prvi dan konklava. Pri včerajš-nem drugem sestanku konklava ter pri tretjem glasovanju je bil izvoljen za naslednika Pija XL vatikanski državni tajnik kardinal Evgen Pacelli, dolgoletni najzvestejši sodelavec in svetovalec pokojnega sv. očeta. Njegovo izvolitev je ves krščanski . svet sprejel z največjim veseljem, saj je s kardinalom Pacelli jem, papežem Pijem XIL, Cerkev dobila vrhovnega pastirja, kakršnega v tehtežkih, časih potrebuje: moža svetniškega živ-1 jen j a, genialnega učenjaka, nadvse veščega vseh poslov v vodstvu Cerkve, spretnega in modrega politika, enega največjih sodobnih katoliških bogoslovcev in modemih verskih apostolov, ki mu vse te lastnosti brezpogojno priznavajo celo nasprotniki katoliške vere. . Petra, ■■___________________________ do Sve- tega Petra, napotila ogromna, 400.000 glava množica ljudstva, Id je nestrpno čakala, kdaj se bo pokazal dim nad Sikstinsko kapelo in oznanil svetu, kako sta izpadli obe glasovanji pri prvem sestanku konklava. Ker znamenja iz Sikstinske kapele ni bilo vse do 12.30, j« veselo razburjenje med množico raslo, saj so vsi menili, da bo novi papiž izvoljen že dopoldne. Toda ob 12JO se je dvignil iz konklava gost črn dim, znamenje, da ni pri glasovanju nihče še dobil potrebne dve tretjinske večine. Množice so se nato začele počasi nahajati. Že dopoldne so bile na vatikansko oddajno postajo priključene vse francoske, angleške, ameriške, italijanske, madžarske, španske, poljske in južnoameriške radijske postaje. Za radijsko poročanje so priredili levo ložo na pročelju cerkve sv. Petra, kjer je Wk> pripravljenih šest napovedovalcev. Ti so oddajali poročila v glavnih svetovnih jezikih. Drugi sestanek konklava se je začel včeraj popoldne ob 16, ko so se zbrali v Sikstinski kapeli vsi kardinali razen kardinalov Boggiania in Marchetti-Selvaggianija, ki zaradi bolezni nista mogla zapustiti celic in sta svoji glasovnici izpolnila kar tam. Izid prvega glasovanja v drugem sestanku konklava — tretjega glasovanja od začetka konklava — je bil znan ob 17.15. uri, ko je kardinal — preštevalec glasov — povedal, da je kardinal Pacelli dobil potrebno večino, in da je izvoljen za papeža. Ob 17.20 se je iz dimnika nad Sikstinsko kapelo dvignil beli dim in nepričakovano oznanil množici, da je Cerkev dobila novega poglavarja. Na trgu in v okolici trga sv. Petra je bilo to uro zbranih nad pol milijona ljudi. Ker je bilo precej vetrovno, dasi jasno, niso Najvažnejše letnice iz življenja Pija XII. 1876 2. marca rojen v Rimu kot sin dr. Pa-cellija, odvetnika pri Sveti stolici; 1899 2. aprila posvečen v mašnika; 1901 dodeljen Kongregaciji za izredne cerkvene zadeve; 1906 imenovan za profesorja cerkvene diplomacije na papeški bogoslovni fakulteti; 1905 za profesorja cerkvenega prava na papeški bogoslovni fakulteti; 1905 papežev hišni prelat; 1906 profesor cerkvene diplomacije na »Academia Pontificia dei nobili Eccle-siastici«; 1911 imenovan za podtajnika v Kongregaciji za izredne cerkvene zadeve; 1912 tajnik Kongregacije za izredne cerkvene zadeve; 1913 tajnik komisije za novi kodeks kanonskega prava; 1917 posvečen za škofa in imenovan za naslovnega nadškofa Sardskega; 1917 nuncij pri bavarski vladi v Miinchnu; 1925 nuncij v Berlinu; 1929 12. decembra imenovan za kardinala; 1930 12. januarja imenovan za državnega podtajnika Svete stolice in za ravnatelja nemškega zavoda »Del Ani-ma< v Rimu; 1933 podpisal konkordat z Nemčijo; 1934 papežev legat za svetovni evharistični kongres v Buenos Airesu; 1935 posebni odposlanec sv. očeta za slavnosti v Lurdu, kjer je imel slovit fovor o večnem nesoglasju med Cer-vijo in njenimi nasprotniki; 1937 papežev legat ob blagoslovitvi cerkve sv. Terezije v Lisieuxu, po 50 letih prvi uradni odposlanec Svete stolice v Franciji; 1938 papežev legat za evharistični kongres v Budimpešti; 1938 se je dvakrat peljal skozi Ljubljano in bil tu slovesno sprejet; 1939 februarja, po smrti Pija XI., kardi-nal-kancler (kamerlengo) katoliške Cerkve; 1939 2. marca, na 63. jojstni dan, izvoljen za papeža Pija vsi dobro videli belega dima, zaradi česar so to znamenje v konklavu ponovili še dvakrat. Množico je zajelo viharno veselje, ko so.oznanili tudi zvočniki na pročelju cerkve in na Berninijevem stebrišču, da je novi papež izvoljen. Vse se je izpraševalo samo,, kdo je novi poglavar katoliške Cerkve. Množice so pritisnile proti trgu sv. Petra tako, da so oddelki orožnikov, milice in palatinske garde komaj vzdrževali potrebni red. Ta trenutek so vse italijanske in večina svetovnih radio_ postaj priključile na vatikansko postajo.in začele oddajati prenos o poteku slovesnosti po izvolitvi. V Sikstinski kapeli je odšlo zastopstvo treh članov kardinalskega kolegija s kardinalom Granitom di Belmotejem na čelu do prestola kardinala Pacellia. Kardinal Belmonte ga^ je §o latinsko vprašal, če sprejme izvolitev. Kar-inal Pacelli je na vprašanje odgovoril: »Nisem vreden te časti, toda sprejmem, da izpolnim božjo voljo.« Ta trenutek so spustili vse baldahine nad kardinalskimi sedeži, razpet je ostal samo baldahin nad sedežem novega papeža, ki je dejal, da si izbere ime Pij XII. Kardinal Pacelli, zdaj papež Pij XII., je nato v spremstvu nekaterih kardinalov odšel v malo oblačilnico poleg Sikstinske kapele, kjer so ga oblekli v papeška oblačila. Nato se je sv. oče Pij XII. vrnil v Sikstin-sko kapelo ter odšel pred glavni oltar. Zdaj so začeli povrsti prihajati pred oltar vsi kardinali, poljubili novemu papežu nogo in roko, nakar je sv. oče vsakega objel, kakor to določajo cerkveni predpisi. Nato mu je kardinal-dekan izročil ribiški prstan, znamenje papeške oblasti. Z balkona na pročelju cerkve sv. Petra so med tem razobesili preprogo s papeškim grbom. Po končanem obredu v Sikstinski kapeli so se kardinali z novim papežem v sprevodu napotili v cerkev sv. Petra na balkon, tla bi novi papež podelil množici in vsemu svetu svoj prvi blagoslov. Med tem ko se je sv. oče preoblačil, so v Sikstinski kapeli sestavili uradni zapisnik o tem, da je izvolitev sprejel. Ob 18.15 je začetek kurdinalskega zbora prišel v cerkev sv. Petra. Dekan kardinalskega zbora Caccia-Dominioni je stopil na balkon in z močnim glasom v latinščini oznanil: »Nuntio vobis gaudium magnum: habemus papam, eminentissimum ac reverendissimum, dominum, dominum Eugenium cardinalem Pacelli. — Naznanjam vam veliko veselje: Imamo papeža prevzvišenega in prečastitega gospoda, gospoda Evgena kardinala Pacelia.« Polmilijonska množica je zdaj izbruhnila v burno vzklikanje, zavalovalo je morje robcev. Napovedovalci so hiteli z navajanjem najvažnejših podrobnosti iz življenja novega papeža, pri čemer so kot zlasti značilno dejstvo poudarjali dejstvo, da je bil kardinal Pacelli izvoljen za papeža ravno na svoj 63. rojstni dan. Nato je kardinal Dominioni zapel »Te Deum«, ki ga je prepevala vsa duhovščina in za njo vsa množica. Nad Rimom in s pomočjo radia po vsem svetu je donela mogočna himna Ižlava belgrajskega nuncija Felicija o novem poglavarju katoliške Cerkve: ,(Najpomembnejša in najodličnejša osebnost v katoliški Cerkvi..." Belgrad, 3. marca. m. Belgrajski nuncij msgr. Fe-lici je sinoči takoj, ko se je razvedela novica o novem papežu, dal izjavo, v kateri pravi med drugim: »Ravnokar sem slišal po radiu, da je novi papež Pij XH. podelil svoj prvi blagoslov z velikega balkona bazilike sv. Petra uibi et orbi, blagoslov mestu Rimu kot njegov škol, blagoslov vsemu svetu kot njegov papež. Vsi smo pričakovali, da bo izvoljen za novega papeža kardinal Pacelli. Brez dvoma je ta mož v vsem cerkvenem svetu najpomembnejša in najimenitnejša osebnost. Poleg tega ta srečna izvolitev pade ravno na njegov rojstni dan. Izvolitev, do katere je prišlo že prvi dan konklava, najbolj dokazuje vso veličino dosedanjega kardinala-kanclerja in popolno soglasje vseh kardinalov Cerkve. Upoštevati je namreč treba, da se zelo redkokdaj zgodi, da je volitev papeža končana že prvi dan. Tudi je to šele drugi primer v zgodovini, da prelati izvolijo za papeža prejšnjega državnega tajnika. To vse govori, koliko ie osebnost novega papeža stala nad drugimi ' .. . d:: ytt po svoji sveti veličini. Papež Pij XIL je prevzel ime svojega velikega prednika. PacelE je Rimljan in član ene najstarejših rimskih rodbin. Njegova delavnost je bila ogromna. Kot eden najsijajneših diplomatov jc bil nuncij v Miinchenu, pozneje pa v Berlinu. Kot papeški delegat je zastopal najvišjega cerkvenega poglavarja na kongresu v Argentiniji leta 1934, v Budimpešti leta 1938 in na verskih slavnostih pred nekaj leti v Franciji. Pri svojem delu se je novi papež seznanil z vsemi kraji sveta ter je po vsem svetu po svojih odličnih sposobnostih postal tudi eden najbolj raanih kardinalov. Zato smo mi vsi z veseljem čakali na njegovo sveto izvolitev za poglavarja rimsko-katoUške Cerkve.« Najslavnejši francoski vojskovodja poslanik Francije v novi Španiji Pariz, 3. marca. m. Na včerajšnji seji, ki ji je predsedoval predsednik francoske republike Le-brun, je vlada sklenila, da imenuje za svojega prvega veleposlanika v Burgosu maršala Petainai enega največjih vojskovodij iz svetovne vojne. Maršal Petain je tudi osebni prijatelj generala Franca. Po končani 6eji je časnikarjem prebral uradno poročilo minister Sarraut. V tem poročilu francaska vlada izjavlja, da je maršal Petain na predlog predsednika vlade Daladiera in zunanjega ministra Bonneta postavljen za francoskega veleposlanika pri španski vladi. Uradno poročilo je značilno zaradi tega, ker ne govori o postavitvi francoskega veleposlanika pri vladi generala Franca ali pri vladi v Burgosu, temveč pri španski vladi. To je dokaz, da za Francijo ni več dveh vlad, pač pa le ena in sicer nacionalistična v Burgosu. S tem, da je Francija poslala v Burgos ene- ga svojih najslavnejših vojskovodij, je hotela pokazati, koliko ji je do tega, da o.hrani najboljše odnošaje z novo Španijo. Imenovanje maršala Petaina za francoskega veleposlanika pri španski vladi je vzbudilo v vseh nacionalističnih krogih veliko odoibravanje. S tem se bavi tudi francosko časopisje,. »Intransigeant« piše, da je »maršal Petain eden največjih mojstrov zmage, ki bo zdaj imel priliko izvojevati novo zmago za mir.« List tudi poudarja, da general Franca nadvse spoštuje maršala Petaina, ki je v nacionalistični Španiji zelo čislan zaradi svoječas-nih posredovanj v dobi med uporom rifskih Ka-bilov v Maroku. General Franco je tudi učenec maršala Petaina, ker je študirail na vojni akademiji v Parizu. Zaradi tega so vsi krogi prepričani, da bo maršal Petain s svoiim DOislanstvom v Burgosu popolnoma uspel. Cerkve, vesela, da je dobila svojega vrhovnega pastirja. Potem pa je nastala grobna tišina. Na balkon je stopil novi papež Pij XII. s spremstvom. Čez nekaj trenutkov ga je množica pozdravila z burnim vzklikanjem. Ko je papež Pij XII.. dvignil roke za blagoslov, jc pol milijona ljudi padlo na kolena in sklonilo glave. Med zvone-njem vseh rimskih zvonov je novi poglavar katoliške Cerkve podelil svoj prvi blagoslov mestu Rimu in vsemu svetu. Novi cerkveni poglavar se je vrnil v konklave ter prebil noč v svoji celici številka 13. Zvečer je obiskal oba bolna kardinala v njunih celicah. Dasi bi moral biti konklave zbran ie do danes opoldne, je vendar sv. oče Pij XII. dovolil nekaterim kardinalom, da zapustijo konklave že snočL Med temi se nahaja kardinal Copello, nadškof Buenosareški in Lemana i Silvera, nadškof Ria de Janeira, ki sta nekaj ur po prihodu iz Amerike morala oditi v konklave, ne da bi se mogla odpočiti od dolgega pota. Kronanje sv. očeta, ki bi moralo biti že prihodnjo nedeljo, bo kakor poročajo danes, šele v nedeljo, dne 12. marca, ker dva dneva ne zadostujeta za vse priprave, ki so pri tej veličastni cerkveni manifestaciji ?otrebne. Sv. oče Pij XII. je izjavil, da si je izbral ijevo ime, ker se je glavno njegovo cerkveno delovanje razvijalo pod vlado dveh papežev tega imena in ker se hoče s tem oddolžiti svojemu velikemu predniku. V cerkvenih krogih govore, da je bil kardinal Pacelli izvoljen soglasno. Prvi njegov vladarski sklep bo imenovanje kardinala-kanclerja in državnega tajnika. Domnevajo, da bi utegnil biti za državnega tajnika imenovan kardinal Maglione, bivši nuncij v Parizu, ali pa kardinal Tedeschi&i, bivši nuncij v Madridu. Po vsem svetu so bile že sinoči in. pa danes zahvalne molitve, da je sv. Cerkev tako hitro dobila takega vrhovnega poglavarja. Svet o novem poglavarju katoliške Cerkve Anglija: Vsi londonski listi so četrt ure potem, ko je bila po radiu razglašena izvolitev novega papeža, izdali posebne izdaje, za katere so se ljudje kar trgali. Čeprav angleška javnost ni pričnkovala, da bi bil izvoljen kardinal Pacelli, pozdravljajo njegovo izvolitev z največjim veseljem in izražajo upanje, da bo Pij XII. nadaljeval s tisto cerkveno politiko do vseh evropskih držav, katero je začel njegov prednik Pij XI., in da si bo prizadeval za vedno boljše zveze med Anglijo in Sveto stolico, zveze, ki so dobile tako slovesno potrdilo ob zadnjem obisku predsednika vlade Chamberlaina in zunajega ministra Halifaxa v Vatikanu. Nemčija: Nemško časopisje, ki je pred volitvami zelo ostro pisalo o vseh kardinalih, ki so prihajali vpoštev za izvolitev, poroča o izvolitvi kardinala Pacellia čisto mirno. »Allgemeine Zeitung« navaja besede, ki jih je kardinal Pacelli lani dejal nemškim romarjem, da je junaško življenje boljše od zložnega življenja. V teh besedah vidi nemški uradni tisk dokaz, da bo novi cerkveni poglavar pokazal vse razumevanje za velike naloge, ki jih nekaterim narodom nalaga sedanja doba. > Francija: Vsi francoski politični krogi in časopisje pozdravljajo izvolitev kardinala Pa-cellija v teh težkih časih in izražajo mnenje, da kardinali ne bi bili mogli izbrati boljše. Ime novega papeža in njegovo dosedanje delo daje jamstvo za ohranitev miru med narodi, za neokrnjeno uveljavljanje verskih resnic in človekoljubno izvajanje poslanstva katoliške Cerkve. Amerika: Newyorški listi so takoj snoči vrgli na cesto posebne izdaje. Ameriška javnost izvolitev novega papeža pozdravlja z navdušenjem in vidi v njem moža, ki bo ohranil izročilo katoliške Cerkve pred napadi novega nacionalističnega poganstva. Novi papež, ki je za svoje prejšnje službe stopil v stike s tremi četrtinami sedanjega sveto, je vesoljni papež v najboljšem pomenu besede. Njemu bo gotovo uspelo, da se obnove redni stiki med Ameriko in Sveto stolico. Italija: .... je doma v Rimu, česar moreta biti Rim in Italija samo vesela. Manifestacije množic snoči kažejo, kakšno razpoloženje vlada v Italiji do novega cerkvenega poglavarja. Vsa Italija je prepričana, da se kardinali pri svoji odločitvi niso zmotili. POZOR! Nabavite si takoj potrebne vstopnice! Danes priredi ob 21" v dvorani kina UNiON eksperimentalni večer z najboljšim programom. Vstopnice kupite takoj pri biagaini KINA „UNION“ Ljubljana od včeraj do danes Kar se je včeraj izmotalo iz puste bele megle, to je tudi ostalo čez noč do jutra: izredno lepo vreme, nekoliko hladnejše kot doslej, toda s popolnoma jasnim nebom. Davi je bilo precej hladno, kar —3° Celzija je kazal termometer. Od vzhoda je vlekla dokaj mrzla burja, ki je priganjala ljudi k nagli hoji, da bi se ogreli. Včeraj popoldne je bilo tako lepo in gorko, da so se pov6od po mestu ljudje prislanjali k prisojnim zidovom in se greli kakor martinčki. Prav gotovo bo tudi danes v poznejših dopoldanskih urah sonce prišlo do besede in nam bo spet poskrbelo za prijeten dan. Kdo bi si bil mislil, da se bo lepo februarsko vreme nadaljevalo tudi še v marcu. Prav nič nismo hudi, saj je tako vreme prav gotovo ugodnejše kakor pusti predpomladanski dnevi z obilnim dežjem in meglami. Nekaj pa sc zdi zelo verjetno: da bomo morda tam okrog srede meseca dobili le spet deževje. Brez tega ne gre nobeno leto. Zadnje čase imamo jasne in fletne zime, zato pa so pomladi navadno močne deževne in čmerne. Dnevi se kar ne morejo izkopati iz oblakov, megla in mokrote. Deževje se zavleče še tja v poletje, da vanesljivo pokvari veselje kopalcem, izletnikom in planincem. Samo šest voženj 'e od včeraj do danes zaznamovala ljubljanska reševalna postaja. Neverjetno, kako nizko je padlo število od včeraj. Pet in dvajset včeraj, šest pa danes. Človeku se zdi kakor bi se bili ljudje premislili hoditi v takem lepem vremenu v bolnišnico. V statistiki včerajšnjega dne je bila zaznamovana tudi težka nesreča: 39 letni delavec Jože Travnikar z Gasilske ce->te št. 30 je bil zaposlen pri tesarskem podjetju Ivana Zakotnika v Kobariški ulici št. 45 v šiški. Včeraj je žagal z Zakotnikovo cirkularno žago, med delom pa je nenadoma z roko zašel v bližino i-irkularne žage, ki mu je odrezala štiri prste na desni toki. Stir.e drugi ponesrečenci V ljubljansko bolnišnico so bili včeraj sprejeti še štirje drugi ponesrečenci, in sicer: Na cesti, ki vodi skozi Lesce, je delal Nastran Franc, delavec iz Kaplje vasi. Tam so bila dela poverjena> znanemu podjetju Slavec iz Kranja. Pri tem podjetju je bil zaposlen tudi Franc Nastran, ki je včeraj dopoldne omahnil z osem metrov visokega odra, strmoglavil v globino in se hudo potolkel po vsem životu. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnišnico. Sin trgovca s preprogami, Hasanbegovič Huso, ki stanuje v Ljubljani, je doma padel ter si pri tem zlomil levo roko. Šivanko si je po smoli zadrl v nogo Kolenc 'tanko, sin rudarja iz Kodne pri Novem mestu. Zaradi te nezgode je prišel prav sem v Ljubljano po pomoč. Davi se je peljal v službo podpregledmk It-nančne kontrole Matko Ujčič. Pa jo je pridrevil tam po Celovški cesti nemški avtomobil ki je nosil itevilko A 43.737. Tam blizu policijske stražnice se jo »obregnil: ob Ujčiča in ga vrgel vstran. Ujčič je precej pobit in ogreben. Avtomobilisti so pa marsikdaj res od sile samopašni. Kolikokrat se je že kdo pritožil, da ga je brezobzirno dreveči avtomobilist ob deževnem vremenu oškropil z blatom od temena do peta. Prav je, da take avtomobiliste policija trdo vzame v roke in jim naloži strogo kazni. Ce ima kdo avtomobil, zato prav gotovo še ni upravičen, da bi se ne menil za evoje bližnje, ki jim manj naklonjena usoda ni poskrbela za mano. Seveda te vrstice niso naperjene kar proti vsem avtomobilistom, le takim veljajo, ki so brezobzirni. ..... V ljubljanski bolnišnici naval še vedno traja. Bolniki so na tesnem, kakor (oprostite primeril) -ardine v škatlji. Le kdaj bo kaj drugače? Na poiti ie pa res veliko dela Poslopje ljubijunske pošte je za obratovanje zadnje čase odločno pretesno in premajhno. Premajhno pa je tudi število osebja, ki mora opravljati prav zares ogromno delo v vseh strokah postne uprave. Potrebno bi bilo, da bi 6e število osebja čimprej izdatno zvišalo, da ljudem ne bi bilo treba čez mero garati. Poskrbeti pa bo treba tudi za to, da se bo poštno poslopje izdatno povečalo in preuredilo. Načrti za to preureditev so že izdelani tudi v vseh podrobnostih, proračun je ze sestavljen, mestni gradbeni urad pa j'e v bistvenih točkah potrdil načrte. Uprava naše pošte je zadovoljna a tem, da bi bil prezidan glavni vhod ter tla bi se prva vhodna vrata prezidala in preuredila v čakalnico za cestni ter za tramvajski promet. Vsi stroški bi znašali čedno vsoto dva in pol milijona dinarjev. Prva veža naj bi bila po teh načrtih spremenjena v prostor z arkadami, čakalnica bi prišla na isto višino z zunanjim hodnikom ter s cesto, druga veža pa bi bila preurejena v uradniške prostore. Le glavni prehod skozi vrata v prvo nadstropje in naprej po uradih bi ostal. Na obeh straneh bi bili urejeni uradi za nočno brzojavno in telefonsko službo. Tod bi bila pošta vso noč odprta. Upajmo, da bodo ti načrti že v kratkem času uresničeni. To bi bilo prav zares na vso moč potrebno, saj bi odgovarjalo rastočim zahtevam in potrebam. Zdaj pa si nekoliko oglejmo, kolikšno delo je bilo lani opravljeno na ljubljanski pošti! Malo manj kot pol milijona priporočenih pisem je lani sprejela naša pošta, odposlala pa jih je več kakor pol milijona. Naprej na druge pošte je naša pošta poslala 1.300.000 priporočenih pisem, ki jih je prevzela iz inozemstva z raznih delov sveta. Na pošti je bilo lani prevzetih tudi približno 45.000 poštnih paketov, oddanih pa jih je bito okrog 136.000. Na druge pošte v naši državi je bilo oddanih okrog 54.000 paketov. Telefonski in brzojavni oddelek delata seveda noč in dan. Lani sta sprejela nad 64.000 brzojavk, oddala pa več kakor 61.000. Naša pošta je posredovala pri pošiljanju na druge pošte pri 314.000 brzojavkah. Medkrajevnih telefonskih pogovorov je bilo lani 350.000, tranzitnih medkrajevnih pa približno 270.000. Skoraj polmilijardna je bila lani vsota, s katero je posloval denarni oddelek. Nad 48.000 poštnih nakaznic je bilo sprejetih na glavni pošti, čekovnih vplačil pa okrog i20.000. Nakaznic je bilo lani izdanih nad 160.000, čekovnih vplačil pa okrog 116.000. Delo glavne poštne uprave se je lani pomnožilo vprav neverjetno: kar za trideset .do štirideset odstotkov več kakor v letu 1937. To dejstvo najbolj zgovorno priča, kako nujna je preureditev poslopja samega in kako pereče je vprašanje, kdaj in kako se bo zvišalo število poštnega osebja! Za osrednji slovenski prosvetni dom Kako lepo bo, ko bo naša slovenska katoliška prosveta dobila svoj lastni osrednji prosvetni dom, »Slovenski domr, ki bo vzrasel v Ljubljani! Kako mično bo olajšano poslovanje, kako ee bodo poživili stiki med centralnimi upravami naših organizacij in med podružnicami na deželi! Ta dom Slovenci moramo postaviti, zanj moramo prispevati! Darujte zanj tudi vi! Prinašamo nekaj imen iz velikega števila darovalcev. Darovali so: Po 1000 din: dr. Jos. Basa j, ravnatelj Zadružne zveze; Vladimir Šenk. upravnik »Avale*:; inž. Jože Sodja, ravnatelj; Mihelčič Vladimir; Jager Franc, tapetnik; Ivan Burja, tajnik PAB: dr. Vladimir Golia, predsednik apel. sodišča; Kokalj Jože, sodnik; dr. Andrej Snoj, univ. profesor; M. F., sodnik; Stoječ Bajko, pis. ravnatelj; ga. Pestotnik Minka. Pridružite se jim tudi vit Vest, da ie bil izvotfen novi papei, se je snoči kaj naglo razširila med ljubljanskim prebivalstvom. Ljudje so se živahno pogovarjali o izvolitvi, ki je prišla razmeroma zelo hitro. Ime kardinala Paccellija je zelo znano, njegova osebnost pa se je vsem tistim našim romarjem, ki so bili lani na evharističnem kongresu v Budimpešti, vtisnila neizbrisno v spomin. Ves katoliški svet je vstal iz žalosti, v katero ga Je bila zavila smrt velikega papeža Pija XI. Dobili smo novega papeža, Pija XII. Mariborski tatovi pred sodniki Maribor, 3. marca. Za današnji predpoldne je kazenski 6enat mariborskega okrožnega sodišča povabil na zatožno klop razne mariborske »specialiste«, ki so se morali zagovarjati zaradi drznih tatvin. Ker se je za te razprave med stalnimi obiskovalci sodnih razprav v Mariboru pravočasno zvedelo, so bile vse rekordno obiskane. Na sporedu pa so bile tudi zanimive stvari, kakor se celo v tatinski stroki redkokdaj dogajajo. Najbolj zanimiva je bila pač zgodba o mesarju, ki je Z ukradenim mesom zalagat svo o mesnico Je to 39 letni mesarski mojster Ivan Lipovšek iz Pobrežja pri Mariboru, ki :ma tam svojo mesnico ter živi v povsem urejenih gospodarskih razmerah. Kljub temu pa je zašel na stranpota ter se že od leta 1932 bavil s tatvinami mesa, ki ga je izmikal v hladilnici mestne klavnice drugim mesarjem ter ga potem prodajal v svoji mesnici Njegovi tovariši so mu prišli sicer že na sled leta 1934, vendar ga niso hoteli^ z ozirom na njegovo družino ovaditi, poleg tega pa jim je obdolženec škodo po večini poravnal. Zato je že cela vrsta njegovih tatvin zastarana ter mu sodišče zaradi njih ne more bl*zu. V času od 1. novembra 1932 do 30. junija 1934 je imel obdolženec prekajevalnico skupaj z mesarjem Ivanom Bencikom, pri katerem je tudi stanoval. V tem času je Benciku stalno kradel meso, vsak teden za najmanj 75 din. Pozneje se je pobotal z Bencikom ter mu plačal odškodnino. V mestni klavnici pa je kradel mesarjem iz hladilnih celic ne samo posamezne kose mesa, temveč tudi cela teleta in svinje. Izrezal je na žičnem omrežju, ki loči posamezne celice, luknje, skozi katere je vršil tatvine. Včasih so bili kosi preveliki, tako da so obtičali kar v luknji. Pri tem poslu mu je pomagal tudi neki Blaž Lah, ki je bil zaposlen pri mesarskem mojstru Piršu. Lah je imel ključe od Pirševe celice v hladilnici, pa je vedno, kadar je imel tam opravka, naložil kose mesa v cekar, katerega je potem postavil na hladilnik in ga je Lipovšek vzel. Vsak teden je odnesel Piršu ] okrog 40 kg mesa ter računa Pirš, da je oškodovan za 9600 din. Posluževal 6e je nadalje pri tatvinah 13 letnega vajenca Vugerja Rudolfa, ki je kradel na račun obdolženca meso pri mesarjih Bachu, Welleju in Romihu. Ko je prišel Bach tatvinam na sled, je plačal Lipovšek 200 din odškodnine, da ga ni ovadil, Welleju pa je dal 450 din. Oškodoval je tudi mesarja Serdin-ška, kateremu je potem plačal pet telečjih kož. Končno pa je bilo mesarjem teh tatvin le preveč, pa so ga prijavili oblasti Sedaj se skuša pred sodniki na razne načine izviti, toda preveč je prič, ki ga obremenjujejo. Lah z Glavnega trga svoje skladišče. Znala sta si pridobiti ponarejene ključe do skladišča, iz katerega sta nosila trgovcu bonbone, čokolado, rozine, kavo« riž itd. Lah je kmalu opazil, da mu zmanjkuje razno blago iz skladišča, ker pa je našel vrata vedno v redu zaklenjena z dvojnimi ključi in še obešanko, ni mogel nikogar osumiti. Dne 30. novembra lanskega leta pa je prišel zvečer okrog 10 v skladišče, pa je našel vrata odklenjena. Ko pa jih je skušal odpreti, je opazil, In —,c je '|,ra>Velika nesreča se mi je pripetila, gospod Mayer,c sem dejal kar se da odkritosrčno, »in čudne razmere so mi prinesle tudi misel, da mi vi v tej nadlogi morda lahko pomagate, ne da bi pri tem kaj tvegali.« „ tu >Z veseljem vam posodim, kolikor vam pac morem: pri tako poroštvu kot ie Bnrintr. ie vsota lahko zelo visoka. Ni bilo potrebno, da so vam dali odvetnika s seboj,« je pripomnil. Njegov pogled na Hickeya pa je mnogokaj povedal. »S kolikšno vsoto vas smem obremeniti? Z denarjem je, saj veste —« Govoril je po nemško in Hickey ni razumel nobene besede. »Napačno ste me razumeli,« sem ga prekinil, »nič hudega. Nisem prišel po posojilo, pač pa, da bi nekaj kupil. Gospoda Hickeya sem samo zato privedel s seboj, da vam lahko dokaže, da imam...« »No, no, o tem ne dvomim,« se je nasmehnil. »— zdrav razum,« sem dokončal svoj stavek. »Bil bi vam zelo hvaležen, če bi bili pripravljeni ločiti se od ljubkega stola, na katerem sedaj sedim.« >Od česa«, je vprašal ves osupel. V njegovih očeh je bil izraz razočaranja in začudenja. »Rad kupujem staro opravo,« je nadaljeval, >toda ne, da bi z njo kupčeval, gospod Adverso. Zdi se mi, da imate o mojim trgovskih poslih napačno mnenje. Žal mi je, da se od stola ne morem ločiti. Kot ste že sam opazil, je zelo udoben.« »Toda vi sto me res slabo razumeli,« sem vzkliknil. »Saj vas nisem za takšnega, kot vi mislite, in nisem prišel zato, da bi kupoval opravo. Stol me zanima zaradi čisto nečesar drugega.« »Zakaj ga pa hočete imeti.«, je vprašal nekoliko potolažen z mojo razlago. . »Tega vam na žalost ne morem povedati. Edino, kar vam lahko rečem, je to, da bi pfišel v največje težave, če bi se vi branili dati stol, in da vi ne bi imeli mnogo od tega, čo ga obdržite. Čutili bi morda le to zadoščenje, da ste bili trdovraten. Uj>am, da vam je takšna častihlepnost tuja.« »Po pravici vam povem, stol mi vedno bolj ugaja,« se je nasmehnil. »Poslušajte,« sem dejal. »Vi imate nekaj, kar jaz nujno potrebujem in kar ima zame silno velik pomen. Toda to vrednost ima samo zame. Ne bom dopustil, da bi vi mojo zadrego izrabili. Lahko spet grem, odkoder sem prišel in bom tudi šel. Ce mi ne daste stola, potem bom vzel to za nekaj, kar mi je usojeno. Odšel bom pač potem brez stola.« Tedaj me je pogledal zelo malodušno. Opazil sem, da je šele zdaj spoznal, da ga kot človek za nekaj prosim in ne mislim na to, da bi se z njim pogajal. »Menda vendar ne pričakujete, da vam stol jsotlanm.« »Pod danimi okolnostmi,« sem rekel. »Upam, da imam opravka z možem, ki bi bil lahko toliko velikodušen.« »Koliko nameravate plačati za stol?«, je vprašal po krajšem obotavljanju. »Niti feniga ne več, kolikor je stal vas, s prenovo vred. Mislil sem, gospod Mayer, da ne trgujete s staro opravo.« »Tega tudi ne delam,« je odvrnil, »in zato tudi stola ne prodam.« Videl sem, kako prodirno me je gledal. Sklenil sem zaigrati zadnjo karto. »Ali smem vzeti stol kar s seboj, ali pa lahko jutri pošljem ponj?« »Ste mar res verjel, da vam ga bom podaril?«, je vzkliknil. »Vi ste prvi Goi, ki sem ga kdaj srečal v svojem življenju in ki si ne domišlja, da sem, ker sem Jud, tudi,Shylock«. Mislil sem, da ste svojega mešetarja privedli s seboj.« Zasmejal se je in pokazal na Hickeya. »Koliko mislite, da mi je plačal vaš klijent za ličen stol, na katerem sedi, gospod* Hickey?«, je vprašal po angleško. »Bogve,« je zamrmral Hickey. »Ne razumem nemško.« Jezno me je pogledal. »Gospod Mayer mi je stol pravkar podaril,« sem mu povedal. »Kaj? Kaj?«, je renčal odvetnik. »Kako to? Mislil sem, da je Jud.« »To tudi sem,« je ponosno dejal Mayer. »Jezus Kristus, stoj mi ob strani,« je deklamiral Hickey. »Meni tudi,« so je pridružil Mayer. Vsi trije smo se hkrati prisrčno zasmejali. . .... . »Prinesi luč, Rahela,« je zaklical. Dekle ie prišlo m prineslo svečo. Tako vneto smo se ukvarjali s stolom, da smo šele zdaj opazili, da se je že skoro čisto zmračilo. Mayer je pogledal na veliko švicarsko žepno uro. na kateri so viseli težki pečatni prstani. »Vsak čas bo Šest,« je dejal. »Zelo bi me veselilo, če mi izkažete to čast in ostanete pri meni na večerji. Seveda bomo nekoliko skromni. Kot vidite, živim tu s svojo sestro zelo pčeprosto.« Bil je tako prisrčen in je tako iskreno želel, da bi naju pridržal, da sem povabilo sprejel. Hickev nasprotno ni hotel. »Na vsak način moram biti nocoj doma,« je razlagal. »Kako se boste vi vrnili domov, gospod Adverso? Zdaj smo v Hammersmithu.« »Zelo bom vesel, če bom smel s svojini vozom odpeljati gospoda Adversa domov,« je odvrnil Mayer. »Mogoče bi gospod Hickey vzel stol s seboj v kočijo. Moj voz je namreč majhen, pa bi bilo zelo smešno, če bi ponoči vozil z nekakšnim naslonjačem skozi mesto.« Tako se je Hickey s stolom vred odpeljal. »»Prepozno je že, da bi še nocoj šel k Biitermi,« je rekel, predno je odšel. »Upam, da (»opoldne ni storil nobenih novih korakov. Jutri ga bomo takoj poi«k«*> Po možnosti bom jutri zjutraj na vse zgodaj prišel po vas.« Od tu in tam Rudarska proizvodnja r naši državi se je lansko leto zdo povečala. Pridobili smo lani 870 000 ton cin-kove rude, 740.000 ton bakrene rude, 5101)00 ton železne rude, boksita 410-000 ton itd. Povprečno je proizvodnja napredovala za 7 do 14 odstotkov. Čistega bakra je bilo lani proizvedenega 40.000 ton, kar pomeni, da je prišla Jugoslavija na deveto mesto med svetovnimi proizvajalci bakra, ker je dosegla 2 odstotka celotne proizvodnje v svetu. Prva je Amerika, druga Čile in tretja Kanada. Od evropskih držav je pred našo državo edimle sovjetska Rusija, ki je med svetovnimi proizvajalci na šestem mestu. Pa tudi proizvodnja zlata se je dvignila. Lani je Narodna banka odkupila vse devna proizvedeno zlato, in sicer 2417 kilogramov, ki je bile vredno 117,215.000 dinarjev. Detet dni po smrti so v Leskovcu v Srbi? izkopali truplo milijonarja Mjlana Petroviča. Policija je namreč dobila ovadbo, da je milijonarja zastrupila njegova lastna žena. Zgodba teh milijonov, zaradi katerih zdaj teče preiskava, je kaj nenavadna. Milanov oče Gorča je bil v mladih letih navaden delavec. Prirojena podjetnost pa ga ni nikdar zapustila. Prvi trgovski posel, ki 6e ga je lotil, mu je uspel, nakar so se začeli denarji kar kopičiti. Ko je postal star, je imel že več tovarn, a vse imetje je bilo vredno okrog 100 milijonov. Le v zakonu ni imel sreče: njegov edini sin je bil slaboumen, Na nasvet zdravnikov je oče sinu pripeljal nevesto. Toda Milan je 6vojo ženo mučil, dokler ga ni po enem letu zapustila in si iztožila precejšnjo odškodnino Takoj nato je oče dobil neko Čehinjo, ki pa je znala mladeniča osvojiti. Napadi besnosti pri njem so postajali vse redkejši. Imel je štiri otroke. Oče je umrl v zavesti, da bo imel komu zapustiti svoje ogromno bogastvo. Ko pa je tudi Milan pred desetimi dnevi umrl, so ljud'e začeli šepetati, da je bil zastrupljen. Ko je policija dobila to vest, je odredila izkop trupla, iz katerega so vzeli srce, pljuča in želodec, da jih preišče Higienski zavod. »Vampir« je strašil vaščane v Trdevcih pri Kosovski Mitroviči Pred kratkim je umrl kmet Izret Os-manovič, ki je bil z vsemi svojimi sosedi sprt. Komaj P4 so se njegovi sinovi vrnili od pogreba, se je v hiši ^ačelo pravo pustošenje. Neki »duh« je baje razsajal in pobil vse šipe in opeke. Strah se je nato preselil še v druge hiše. Da bi se preprečali, če se je njihov oče »povampiril«, so šli sinovi odkopat njegov grob. Toda očeta 60 našli v naravni legi in ne klečečega. Kljub lanu pa je strašilo kar naprej. Slednjič so se sinovi odločili po nasvetu starejših ljudi, na odločno potezo: enostavno so zažgali svojo hišo. In res »vampirja« ni bilo več. Šele tedaj pa so orožniki začeli zasledovati pravega »vampirja«. Šest ljudi se je zastrupilo z ogljikovim plinom * vasi Kora čin pri Slavonskem Brodu. Marko Bajič si je postavil mlin. ki ga je gonil motor na ORlje. Nad prostorom, v katerem je bil motor, pa je stanoval Bajič p svojo rodbino. Pred dvema dnevoma je kot običajno Bajič naložil motor, pozabil pa je natakniti odvodno plinsko cev Legel je z ženo in štirimi otroki k počitku, roda plin j® kmalu napolnil tudi njegovo spalnico, bredi noči se je Bajič prebudil in začutil smrtno nevarnost Imel je še toliko moči, da se je privlekel do okna, da bi ga odprl, toda takoj so ga zapustile moči'ter je ob oknu klecnil. Šele zjutraj so prišli v mlin kmetje in vdrli v stanovanje. Našli so Bajiča ob oknu klečečega in že mrtvega, ženo in vse štiri otroke pa v nezavesti. Prepeljali so jih takoj r bolnišnico, vendar pa je bila vsaka pomoč zaman. Vsi eo zastrupljenju podlegli. S tovornim avtomobilom vred se je prekucnil ▼ trideset metrov globoko *aseko neki kmet iz okolice Sarajeva. Peljal 6C je bil na tovornem avtomobilu, ki je bil naložen e sodi bencina. Ko je šofer privozil do ostrega ovinka, je izgubil oblast nad vozilom, nakar je avtomobil zdrknil po bregu navzdol. Šofer in pa njegov pomočnik sta naglo skočila ven in se pri tem težko potolkla, kmet pa se je z avtomobilom vred prevračal, dokler se ni avtomobil dokotalil do dna. Vse se je razbilo, le kmet je na največje začudenje šoferja prilezel izpod ruševin nepoškodovan. Trdo se je namreč oprijel ograje in ee obvaroval udarcev. Zavod Nikole Tesle bodo gradili v Belgradu. Nikola Tesla, ki je jugoslovanski rojak, si je v znanstvenem svetu priboril velik ugled s svojimi izumi in dognanji na polju elektrotehnike. Stalno biva v Ameriki.Po njem se bo imenoval tudi zavod za raziskavanja v Belgradu. Prve prispevke eo začeli zbirati med občinstvom belgrajski vseučiliški Profesorji in znanstveniki, znaten dar po so dobili tudi od nemške družbe za znanstvena raziskava-nia To društvo .jim bo poslalo precej instrumentov in strojev, prav podobno pa je obljubilo tudi pariško društvo Nikola Tesla. Tako je treba prav za prav nabrati le še denarna sredstva za g™dn o reprezentativne stavbo zavoda. Verjetno je, da do tudi država prispevala evoj delež k zgradbi. Tretja licitacija *a gradnjo novega splitskega pristanišča bo 20. marca v Splitu Bili sta v preteklem mesecu že dve licitaciji, ki se jih je udeležilo več dalmatinskih tvrdk ter ena belgrajska. Tik pred prvo licitacijo pa so se splitske tvrdke umaknile, ker so ugotovile, da se pod belgrajsko tvrdko skriva neka danska gradbena družba. Ker je ostal samo en ponudnik, je bila licitacija od-godena. Pa tudi pri- drugi ni bilo nič drugače. Domače družbe so se postavile na stališče, da tujec na noben način ne sme dobiti izvršitev del, za katere je določenih skoraj 18 milijonov dinarjev. Če se belgrajeka družba ne bo umaknila, se zdi, da tudi tretja licitacija ne bo uspela. Po svoje zanimiv spor okrog 18-Ietnega tanta, katerega je oče kot 4-letnega dečka prodal svojemu znancu. Hasan Alkič je moral zaradi revščine od domačega ognjišča. Oče ga je bil prodal za 2">0 dinarjev in za nekaj litrov žganja kmetu Terziču. Ker je bil Hasan priden in pošten, ga je Terzič, ki svojega sina ni imel, ljubil, in ga kot •voiega sina tudi vzgajal. Ko pa je Terzič uny-I, se je^njeefova vdova vdrugo poročila. Odslej Hasanu ni bilo več tako prijetno kot prej. Zato je pobegnil k Terzičevemu sorodniku. Toda njegova mačeha ga je zahtevala nazaj. Stvar je prišla pred sodišče, ki bo moralo zbrati vse podatke, nato pa razsoditi- komu nripada kunlieni Hasan. Poseben paviljon na velesejmu v Budimpešti Tjo postavila naša država V tem smislu je obiskal trgovinskega ministra Jevrema To.miča madžarski poslanik na našem dvoru Bakacz-Bessenyey in ga prosil, naj bi tudi sam minister prisostvoval od-pretju velesejma, s katerim bo združena velika živinska razstava. Minister Tomič je odločil, da bo naša država zgradila v Budimpešti svoj lastni paviljon in da bo v njem razstavila glavne proizvode, ki bi mogli dobiti ktrpce na Madžarskem. To naj bi bili prvi znaki, da se bo med našo državo in Madžarsko začelo počasi obnavljati gospodarsko sodelovanje in izmenjavanje blaga. 240,500.000 din znaša proračun savske banovine za prihodnje leto. Tudi ta proračun je višji kakor lanski, vendar pa banovina ne bo vpeljala nobenih novih dajatev in bremen. Med drugim vsebuje proračun tudi postavko za zagrebško zakladno bolnišnico. V celoti je banovina za to bolnišnico dala 4,000.000 din. svet se bo v po- nedeljek zJ>ral k posvet on» »Prekmurski teden" v proslavo 20 letnice osvoboditve Prekmurja Murska Sobota, 3. marca. Letos poleti bomo praznovali 20 letnico, ko i'e bila Slovenska krajina po sklepu pariške ;onferenee priključena Jugoslaviji. Tujsko-pro-metno društvo v Murski Soboti se je zato odločilo, da za proslavo tega pomembnega jubileja organizira razstavo, ki naj pokaže gospodarski in kulturni razvoj Prekmurja v 20. letih pripadnosti k naši državni skupnosti. Z razstavo naj bi bile v zvezi tudi razne kulturne, športne in zabavne prireditve, ki bi pritegnile v Mursko Soboto — metropolo Slovenske krajine — čim več obiskovalcev. Ta prireditev, ki bo trajala od 17. do 26. junija, je dobila v naši javnosti ime >Prekmurski teden«, ki naj ostane. Organizacija »Prekmurskega tedna« je močno zaposlila vso prekmursko javnost, ki se v polni meri zaveda, da bo treba razstavo temeljito pripraviti. Prvič v 20 letih življenja v svobodni državi in skupno z ostalimi Slovenci bo prebivalstvo Slovenske krajine stopilo pred našo javnost in nam pokazalo, kaj premore dežela kneza Koclja v svojem stremljenju za gospodarskim in kulturnim uval ja vi jan jem. Prvič se bo zdaj nudila prilika, da se organizirajo iz ostale Slovenije večji izleti v Prekmurje. Murska Sobota bo gostoljubno sprejela izletnike in prireditelji »Prekmurskega tedna« bodo po: skrDeli. da si bodo lahko ogledali znamenitosti in zanimivosti naše Slovenske krajine, predvsem znamenito Plečnikovo umetnino: cerkev v Bogojini, stari cerkvi v Martjancib in na Selu, gradove v okolici, slovito zdravilišče Radence, ki je komaj 10 km od Murske Sobote, veliki most čez Muro pri Petanjcih itd. Uvod v »Prekmurski teden« bo otvoritev novega trgovskega doma in s tem združeno zborovanje Zveze trgovskih združenj iz vse Slovenije. Novi trgovski dom stoji poleg delavskega doma, torej v neposredni bližini razstavišča, ki bo na prostoru med delavskim domom in Saparijevim gradom. V več paviljonih, ki jih bodo postavili na levi strani topolove aleje, bodo razstavljeni kmetijski, obrtni in industrijski proizvodi Prekmurja, poleg tega pa bodo razstavile ra/.ne firme umetna gnojila, stroje za razne industrijske proizvode, ki pridejo v poštev za slovensko Pomurje. Našim vzgofitelfem v premislek ... Celje, 2. marca. Bilo je v soboto popoldne. Sedel sem v kavarni in čakal, da se odpro trgovine. Pri sosednji mizi je sedela družba mladih ljudi. Nehote sem ujel nekaj stavkov iz njihovega razgovora. Ni lepo prisluškovati, boste rekli, ali moj Bog, tudi ni lepo, če je človek v javnem lokalu preglasen. .. Kmalu sem sprevidel, da sedi pri sosedni mizi družba naših mladih ljudskošolskih vzgojiteljev, ki so tega dne v Celju zborovali. Najbolj značilen se mi je zdel stavek mladega gospoda: >Hudič, ko sem pa tako sam in tudi izven šole ne najdem prave družbe, niti prave zaposlitve...« Tak odgovor mnogo pove. Zamislil sem se... ....... ■ , Siromak, zaslepljenec! Ali nisi tudi ti sin slo- venske krščanske matere? Ali si pozabil, kako lepo te je vzgajala v mladosti, kako je skrbela zate in ti pripomogla do lepega koščka kruha? Ali nisi ti sin očeta, ki je dne 11. decembra 1938 dal glas našemu voditelju dr. Korošcu? Ali niso tvoji bratje in sestre, sorodniki in prijatelji, vodilni funkcionarji naših katoliško usmerjenih podeželskih organizacij? In ti, ubogi zapeljanec, tebi je danes kot vzgojitelju in učitelju tistega naroda, iz katerega si izšel, dolgčas, pusto in neznosno. Ubožec, pojdi sam vase in izprašaj si vest. Preglej malo svojo okolico in premisli, ali ne bi bilo lepše in pametneje, lotiti se kakega izvenšolskega dela v naših ljudskih društvih, kakor pa brezplodno sanjariti o »vzvišenih ciljih«, katere propagiraš danes. Prisluhni malo utripu ljudske duše, približaj se ji, povrni se med narod, iz katerega si izšel. Naša katoliška prosvetna društva, fantovski odseki, gasilske čete rabijo voditelje, tajnike, režiserje, poveljevanja sposobnih ljudi itd. Naše gospodarske ustanove: hranilnice in posojilnice, gospodarske zadruge, sadjarske in kmetijske korporacije ti bodo radevolje dale delo. Naš n a rod ^ je že neštetokrat pokazal, kako zna biti hvaležen tistim, ki so živeli in delali zanj. Minulo leto je bilo širom Slovenije nešteto ljudskih prireditev, taborov, telovadnih nastopov i. sl. Najveličastnejši med vsemi je bil vsekakor mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Deset-tisoči so šli v sprevodu skozi ljubljanske ulice. Ti pa, dragi moj, si ostal doma in se dolgočasil. Ti pa si bil med tistimi, ki so širili tiste dni izmišljene novice o nameravanih atentatih na predstavnike naše oblasti, ti si pritrjeval onim, ki so trgali našim fantom znake s prs, ti si odobraval vso ono javno in prikrito hujskanje proti našim odsekom, ti si stal v vrstah onih, ki so v svoji zaslepljeni zagrizenosti zmerjali naše fante za »kmečke Stores in podobno. Ti si v šoli oviral naši mladini pot v naše telovadnice, svaril si in grozil, istočasno pa pod krinko nacionalizma ter pod zaščito zakonodaje delal propagando za društva, ki so našemu ljudstvu tuja. Bližal se je zgodovinski 11. december 1938. Dan, ki je postavil važen mejnik tebi in meni, dan, ki je prinesel med evropsko javnost soglasno zahtevo slovenskega ljudstva: »Tako in nič drugače!« In ti, dragi gospod učitelj, si stal zopet ob strani, t. j. izven strnjenih vrst slovenskih mož in fantov. Ali nisi bil tudi ti med onimi redkimi zaslepljenci, ki so se sestajali na »zaupnih« shodih in kovali načrte, kako bodo uničili klerikalnega zmaja? Zakaj si stopil v vrste onih, ki zasledujejo protislovenske politične cilje? Kako si še upaš tožiti, ko si s svojo abstinenco ali pa glasovanjem proti slovenskim političnim zahtevam vendar dosti jasno in javno pokazal, da ne maraš imeti ničesar z ljudstvom, ki te redi? Ob takem premišljenvanju mi pride na misel neki sestavek, objavljen v enem izmed slovenskih pedagoških revij, ki je konča val nekako takole: »Ko bomo iz naših šol iztrebili vsak vpliv dnevnih politikov, ko se javnost ne bo vtikala v naše izvenšolsko delovanje, ko bodo prenehala vsa hujskanja proti nam, takrat bomo postali res pravi učitelji naroda...« Vse to se more zgoditi že jutri, če hočete. Odvisno je od vas samih. Kadar bo naš narod videl, da ste taki, kakršne vas želi imeti, tedaj vas bo vzljubil, spoštoval, ščitil pred izpadi pre-uagljenih politikov, branil vašo osebno in stanovsko čast pred morebitnimi hujskači in podobno. Naravnost naivno pa je mišljenje, da si bo naš narod pustil vzeti pravico soodločevanja v naši prosvetni politiki vse dotlej, dokler se bo naše učiteljstvo družilo % ljudmi, ki vodijo proti-ljudsko politiko. Lepo doneče fraze o vzgoji mladine po modernih načelih novodobne pedagogike, uvožene iz tujine, so neslovenske, nekrščanske in tuje, kakor so nam tuji oni, ki to propagirajo. Naš narod je spregledal, narod je edin, zato je tudi obrnil hrbet vsakomur, ki je proti njemu. Zato, dragi mladi slovenski učitelj, kreni na pot, katero so hodili tvoji predniki, priznani in spoštovani učiteljski veterani, približaj se ljudstvu, žrtvuj se zanj, daj mu, kar zmoreš, pa boš srečen ti in vsa tvoja okolica, srečna tvoja domovina — in nikdar več ti ne bo dolgčas. — Prisluškovalec. Prvovrstna sveža slanina prvovrstno sveže svinjsko meso a 12'- Din za fcg v soboto 4 marca na Lavtižarjevi stojnici v Šolskem drevoredu Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kje če čast, kje lai, zavijan e in izzivanie Vojnik, 2. marca. Ker nam že »Nova doba« posveča cele dolge kolone, bomo še mi danes posvetili malo za kulise, kajti njen licemerski poročevalec še ni snel predpustne krinke. Ta gospod poročevalec si namreč domišlja, da je rojen kot čiovek z ostrogami na čevljih. Morda se mu ]e kaka stvar že posrečila, toda za letošnji predpust je doživel dvoje razočaranj. Lotil se je najprej gasilske čete. Za tajnika gasilske čete je imel neko osebno maščevanje. Ker je bil le-ta na zadnjem občnem zboru zadržan, mu je g. poročevalec »tovariško« spodmaknil stolček in se vsedel sam nanj. Ker pa se je to zgodilo proti pravilom, gasilska župa v Celju tega ni potrdila. Vprašamo sedaj javnost, naj ona razsodi, kdo je ravnal častno. Kdo je začel z grdo osebno politiko v gasilski četi. In ali se ni uresničil na g. poročevalcu »Nove dobe« rek: Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. — Druga stvar, ki se je je lotil, je bilo napadanje in blatenje naših drušlev. Sprva smo molčali, potem se oglasili. Zaprlo mu je sapo. Doslej je vendar mislil, da je v trgu samo on pismen-Sedaj se je začel izmikati in ker ni vedel drugega, 6e je spravil nad nas zaradi odstavljenega občinskega tajnika. Ta zadeva pa je zelo kočljiva. Ker hočemo vsakemu dobro, bomo danes se veliko zamolčali. Če pa hoče poročevalec še kaj vedeti, mu povemo, da ima njegova ONS na vesti čisto drugačne stvari, kot n. pr. prezgodnjo smrt nekdanjega vojniškega občinskega tajnika g. Doklerja, ki so ga za volitve leta 1933_ odgnali močno bolnega v zapor. In ker se poročevalec trka na prsa za resnico, povemo še to: V eni sapi poroča, da član Sokola, ki je teptal znak, že ni bil več član. obenem pa pravi, da lažemo in poziva tistega, naj nas toži. Ja. kdo pa naj toži, če nihče ni tega storil? Oj, čudovita doslednost doslednosti 1 Ali imajo bralci »Nov? dobe* res tako malo možgan? Toda poročevalec je obljubil poboljšanje. Prej se je še krepko udaril po čeljustih, ko je dejal, da otroci ne spadajo v časopis. Sam pa je vedno besedičil o otrokih in ženskah Dvignil se je v svojem poročevalskem zanosu tako visoko, toda že samo nekaj naših besed je zadostovalo, da je padel na tla. Zdaj si želi samo eno: Ko bi vendar imel »Slovenski dom« bolj neumnega dopisnika. In poje si tisto: Zora puca, bit če dana... No, pesem mu pa že privoščimo po teh bridkih predpustnih dneh. Kar je iskal, to je našel. Pa naj počiva v miru! Slovenski prosvetni dom v Ljubljani naša narodna dolžnost! Med ameriškimi Slovenci V Clevelandu sta pretekli teden slavila zakonca Anton in Frances Tomše 25 letnico poroke. Istotam je preminul rojak John Gerbec. Doma je bil iz vasi Botajevo, fara Št. Jošt pri Vrhniki, in je prišel v Ameriko pred 30 leti. Zapušča ženo, štiri sinove in šest hčera. V La Salle je preminula dobro znana Slovenka Mary Grgovič. Pokojna je bila doma iz Birčne vasi, rojen Golob. V Ameriko je prišla leta 1903. Njen soprog ji je umrl leta 1932. Zapušča 6 sinov in 2 hčere. V Clintonu je umrl rojak Karel Vrabič v starosti 69 let. Doma je bil iz Zagorja ob Savi in je prišel v Ameriko iz Nemčije pred 36 leti. Zapušča ženo in štiri sinove. V Greanevu (Minn.) je nagloma umrla Katarina Bajuk v starosti 6i let. Doma je bila iz vasi Radoviče. V Ameriko je prišla leta 1901. Zapušča moža Marka in devet otrok. • V Milvvaukee (Wiss.) je pred kratkim podlegel jetiki rojak Matija Matko v starosti 50 let. Zapušča ženo, dva 6ina in eno hčer. V Oak Creeku (Colo.) je umrl rojak Jakob Schvvab v visoki starosti 90 let Bil je star naseljenec. Doma je bil iz Vojne vasi pri Črnomlju in je prišel v Ameriko pred 50 leti. Zapušča sina, ki je nekje v Ameriki, za katerega že dolgo ča6a ni vedel. V Bon Ainu je umrl za srčno hibo rojak Matija Krofina v starosti 64 let. Doma je bil iz Brusnic na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 40 leti. Zapušča sedem otrok, ki so že odrasli. V Steeltonu je umrl rojak Anton Težak v starosti 69 let. Doma je bil iz Rosalnic pri Metliki v Belokrajini in je bil že star naseljenec. Zapušča ženo in dva sina. Novi Sad, 5. marca. m. S n oči se je v novosadski tovarni železnih konstrukcij prevrnil tovorni avtomobil, naložen s težkimi železnimi okviri. Težko je bilo pri tej nesreči poškodovanih šest delavcev, lci so \se prepeljali v bolnišnico. Še 100.000 ljudi bi mogla preredlti Dalmacija, če bi se osušila številna močvirja, zlasti pa kraška jezera, ki v jesenskem času zalijejo prav najbolj plodno zemljo. Take zemlje je okrog 75.000 hektarjev. Če bi izsušili samo 30.000 hektarjev, bi dobili prostora za naselitev 100.000 ljudi, ki bi iz te zemlje pridelali tudi dovolj hrane zase. Poleg tega bi iz melionranfh drugih močvirnih zemljišč lahko pridelali toliko žita, da bi pokrili vse potrebe Dalmacije. Krai 1 u.i. o C ieilipe* ratura v C* - C- a! Veter 2 % Ž* i! > • 'J SC s c — C 5 c: Ž > ■£ 17 - - i i*hh*i iak«vt) Ljubljana 777-3 9-0 rs 53 0 N, Maribor 771 -fj 9t> -21 3C 0 S\Y, Zagreb 765-3 10-0 31 91 6 ESE, Belgrad 704 0 5-0 30 91 10 NW, Sarajevo ! 76 r s 4-C 11 90 10 0 Vis 762/ 7-0 2-C 70 5 NE, Split 1762-5 u-o 6-C 40 7 Nfc, Kumboi 759-1 12-0 91 00 10 NE, Rab 7J6-2 9-0 5-C 30 4 N* Ooapovnih 1759-t 12-0 5*0 70 10 NE, Pada- vine 1-0 5-0 0-3 dež dež dtž vrcmensKa napoveu; večinoma lasna m stanovitno vreme. Ponoči mrzb, podnevi topleje. Najniija toplota zraka na letališču —6,4 stopinje Celzija. Koledar Danes, petek, 3. marca: Kunigunda. Sobota, 4. marca: Kazimir. Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Obvestila Franči&anska prosveta M. O. v Ljubljani rpri- zori v nedeljo, 5. t. m. ob 5 popoldne ljudsko igro s petjem m godbo v 5. dejanjih »Deseti brat«, po Jurčičevem romanu dramatiziral Fran Govekar. Igro režira Milan Skrbinšek v novi zasedbi. Pri predstavi in med odmori igra lasten Šramel kvartet Vstopnice od 3 do 10 din 60 v predprodaji v pisarni »Pax et bo-num« v frančiškanskem prehodu. Člani popusti Lajovčev koncert v Litiji. Glasbena Matica ljubljanska bo priredila v nedeljo, 5. t. m. popoldne v dvorani Sokolskega doma koncert Lajovčevih skladb. Pri koncertu sodelujejo- ravnatelj Julij Betetto, Ljudmila Polajnarjeva, prof Marijan Lipovšek in celotni pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na sporedu so izključno le dela Antona Lajovica Predprodaja vstopnic v trgovini Janka Končarja v Litiji. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 7. marca bo predaval v Mineraloški predavalnici univerze g. J. Brane o temi »Ob stoletnici fotografije. Začetek ob 18.15. Svengalijev nastop danes ob 21 ▼ kinu Unionu. Kakor smo že včeraj poročali, je mojster Svengali preložil in preuredil svoja gostovanja v prihodnjih tednih tako, da ie mogel ostati še nekaj časa v Ljubljani. Na ta način mu je omogočeno prirediti še eno gostovanje v kinu Unionu danes ob 21. Zanimanje za predstavo je veliko, vendar je še dovolj vstopnic na razpolago tako, da bodo končno mogli priti na svoj račun vsi tisti, ki pri prejšnjih Svengaliievih produkc;jah zaradi stalno razprodanih predstav niso mogli dobiti sedežev. Zaradi velikega zanimanja uprava kina Uniona ne more prevzeti telefoničnega naročila vstopnic, ampak naproša vse tiste, ki se za današnjo prireditev zanimajo, da kupijo osebno vstopnice pri blagajni. »Z bojevniki na svetovna bojišča« je naslov današnjemu predavanju, ki ga 1k> imel bivši vojaški zdravnik dr. M. Justin. Predavanie bo ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. G. predavatelj bo pokazal bojna polja od svojske strani, kakor jih je doživlja) vojaški zdravnik, ko je spremljal slovenske fante in može v Galicijo. Karpate, v Južne Tirole in bregove Soče. Brez dvoma bo to predavanje zanimalo bivše bojevnike, saj bo predavanj« tudi onremlieno s skioptif. alikimi. Mrakova tragedija »Grohar«, ki prikazuje v 4 napetih slikah tragično življenje velikega slovenskega slikarja Ivana Groharja, bo poslednjič uprizorjena danes zvečer ob 20 v Frančiškanski dvorani. Prve tri slike se gode v visoko kulturni Ljubljani, četrta pa v Škofji Loki. Delo, ki je bilo uprizorjeno že na številnih slovenskih odrih, je pod avtorjevo režijo doseglo povsod izreden uspeh. Vstopnice danes na razpolago v »Pax et bonum« v Frančiškanskem prehodu, zvečer pa eno uro pred predstavo pri večerni blagjni. Razstava tržaških umetnikov t Jakopičevem paviljonu se bo zaključila prihodnjo nedeljo. Vodstvo bo ob 11 dopoldne. Oglejte si zadnje dni to zanimivo zbirko del (kipov in slik). Občni zbor zveze šoferjev iz dravske banovine bo dne 4. marca 1939 ob pol 8 zvečfcr v salonu restavracije »Pri levu«, Ljubljana. Gosposvetska cesta. Udeležba ie za vse člane obvezna. V petek, dne 3. marca ob 20 bo v glasbeni dvorani »Sloge« (Ljubljanski dvor, vhod iz Praža-kove ulice) strokovno predavanje pod naslovom: Izpopolnjevanje našega železniškega prometa. Predavanje je v zvezi z rapzravo pod naslovom: »Usavršavanje našeg železničkog saobrača-ia«, katero je napisal generalni direktor g. inž. Nikloa Diurič in je natisnjena v reviji »Naš aa-obračaj« št. 1-39. Glavne točke razprave so: 1. Varnost, brzina. udobnost in cenenost prometa. 2. Nove proge. 3. Obstoječe proge. 4. Železniško osebje in 5. Notranja organizacija železnic. Predava g inž Stanislav Roglič, svetnik drž. žel. in predsednik oblastne uprave UJN2B. Družabni večer priredi upravni odbor Oficirskega doma v soboto. 4. marca v spodnji dvorani hotela »Metropol«. Začetek ob pol 9. Obleka poljubna. Rezervni častniki in prijatelji vabljeni, da se udeleže tega večera. Ljubljansko gledališče DRAMA — Začetek ob 20. Petek, 3. marca: Zaprto. (Generalka). Sobota, 4. marca: »Prevara« Premiera. Prem ab Nedelja, 5. marca ob 15: Upniki — na plani Izven Znižane cene. Ob 20: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene. OPERA — Začetek ob 20. Petek, 3. marca: Zaprta Sobota, 4. marca: Ob pol 20: »Lohengrin«. Izven Nedelja, 5 marca ob 15: Pod to goro zeleno. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. Ob 20: Jesenski manevri. Izven Znižane cene. Mariborsko gledališče Petek. 3. marca: Zaprto. Sobota. 4. marca oh 20: »Prodana nevesta«. Red D. Norman Railly Raine: 58 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI In res, princu Ivanu brez dežele se je ta trenutek zazdelo, da teh besedi ne govori sir Guy Gisbourneški, ampak neka krasna, čarobna, čudovita usta, iz katerih se cedi kaor med in mleka sladka sama pamet in modrost. Ta usta pa zares zna-io pripovedovati krasne, odlične stvari, ta usta so kakor nalašč ustvarjena za krasne nasvete! »Ali misliš, da se nanj lahko zanesem?« je vprašal po kratkem premolku orinc Ivan brez dežele. »Prav gotovo! Popolnoma zanesljivo! Brez dvoma bo pomagal kralju, ki mu bo vrnil odvzeto plemstvo!« Sir Guy Gisbourneški se je laskal princu Ivanu brez dežele, za katerega je vedel, da mu prilizovanje prav gotovo dc.bro godi, zlasti, če je izgovorjeno ob pripravnem trenutku. »Dobrol« pravi princ in po kratkem premisleku udari na zvonec. Pri vratih Asahi Šimbun« piše, da celotni iz- datki za kitajsko vojno od julija 1937 do danes presegajo znesek 1199 milijonov jenov, to je, da so sedemkrat tolikšni, kolikor je Japonce stala ru-6ko-japonska vojna. Japonska cesarica je danes ob 16.30 krajevnega časa rodila hčerko. Novo organizacijo, ki bo zbrala vse irske zveze, so ustanovili v Newyorku. Nova organizacija se imenuje »United Irish Republicans«. Naloga organizacije bo združiti vse ameriške Irce v boju za »osvoboditev Irske« Italijanski uradni list priobčuje zakon o letalstvu. Po tem zakonu bodo oblastva morala vsakega državljana, ki ima lastnosti, potrebne za pilota* vpisala v pilotski kader. Določila tega zakona se začno izvajati pri mladeničih, ki bodo letos i®P9 nili 18 let. Ti mladeniči bodo poklicani pod orožja ko dosežejo 20 let starosti. Razstavo nemške knjige in nemškega časopisja so včeraj slavnostno odprli na nemškem p<>" slaništvu v Ankari. Slavnostne otvoritve so se udeležili med drugimi predsednik vlade Refik Raidam, pomočnik zunanjega ministra in več ministrov. Zvečer je bil na nemškem poslaništvu velik sprejem, ki se ga je udeležilo tudi mnogo članov diplomatskega zbora. Japonska vlada bo razpisala posojilo 8 milijard jenov v obveznicah, da pokrije vrzel, nastalo zaradi vojne na Kitajskem. Celotni japonski izdatki od začetka vojne pa do januarja prihodnjega leta bodo znašali 11.990,000.000 jenov, t n je okoli 160 milijard din. Programi Radio Ljubljana Petek, 3. marca: 11 Šolska ura: Marec doma in v prirodi, dialog (vodi g. Miroslav Zor) — 1‘2 Slovenske pesmi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zenska urat Mati se vzgaja ob svojem otroku (ga. Vlasta Sterle) — 16.20 Pisan drobiž (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Trgoske zve-ze Bosne im Her-cegovinen z Dubrovnikom in Benetkami v XVIII. stol. (S. Burina. Belgrad) — 19.50 O varstvu prirode (g. Kunaver Pavel) — 20 Orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančigaj), vmes samospevi (gdč. Štefanija Pavlovčič*) — 21.15 Simfonična glasba, igra Radijski orkester — ?2 Napovedi, poročila — 32.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 3. marca: Belgrad: 20 Zagreb, 20 SO Drama. 22.15 Koncert ge. Gjungjenac — Zagreb: 20 Koncert Jamgrer, 20.30 Grgoševičeve skladbe, 21.20 Tiiardovi-čevi Slagerji, 22.20 Plesna glasba — Praga: 19.25 Salonska orkester, 20.30 Orkestralni koncert — Sofija; 10.50 Jfossimjeva opera ».Seviljski brivec? — Varšava• 19.S0 l oljska m švedska glasba, 20.10 Plošče, 21 Pevski kon-. -15 Filharmonični koncert — BudimpeSta: 20 Verdijeva opera »Trubadur*. 23.20 Jazz — Trs-Milan: 17 Zbor, 21 Simfonični koncert — Bim-Bari: 21 Opereta — Dunaj: 19.10 Za smučarje, 20.10 Stuttgart — Berlin: 20 Weberjeva opera »Carostrelec« — Vratisla-V?.:, Puccinijeva opera »Madame Butterflv« — Mn: 20.10 Lovski večer - Frankfurt: 20.15 Koncert po željah, 20 45 Beethovnove skladbe — Stuttgart: 20.10 Mozartova opera »Dod Juan« — Beromiinuter: 20 Spe-gfasba Stara Švicarska glasba, 21,20 Cerkvena