Poštnina plačana v gotovini
Maribor, torek 23. oktobra 1934
Stev, 241 Let6 Viii- *'v
1ARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo (n uprava: Maribor, Ooapoaka ut. 11 / Telefon urednlitva 2440. uprave 24« Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan »•> 1®> url / Velja meaečno prejeman w upravi ali po poiti 10 Cin, doatevljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku / Oglas« »prejema tudi oglmnl oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni račun M. 11.409
JUTRA
99
k.
Izrazi občudovanja in priiatelistva
Po krivdi raznih mednarodnih hujskačev tudi objektivni svet dolgo ni hotel verjeti v moč in složnost Jugoslavije. Šele v zadnjih letih in zlasti v zadnjih mesecih je pričelo povsod prevladovati prepričanje, da je naša država faktor, s katerim je treba resno računati. Sedaj, ob tragični smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja, pa so izginili namah še poslednji dvomi in vsa Evropa in ves svet ve, da Jugoslavija ne obstoja samo kot Politična tvorba, ampak tudi kot narodna stavba in enota duš in src. To so odkrito izrazili tudi vsi tuji zastopniki, ki so se udeležili pogreba velikega pokojnika in to so tudi napisali vsi poročevalci listov, ki so se v teh dneh zbrali v naši sredini. Nekatere izjave in nekatera poročila so naravnost izrazi nepopisnega navdušenja in simpatij do našega naroda in celokupne naše države. Število naših prijateljev se je silno pomnožilo tudi v vrstah tistih narodov, katerih interesi se ne krijejo docela z našimi.
Tako moremo s posebnim poudarkom naglasiti besede, ki jih je izrekel zastopnik Nemčije general G o r i n g ob slovesu od Jugoslavije:	»Nikdar	nisem
videl niti doživel v svojem življenju, kar sem videl tukaj. Kako so množice jugoslovanskega naroda spremile svojega kralja na poslednjem potu, me je globoko ganilo, zlasti pa še prizori, ki sem jih videl z vlakom, ko je vozil pokojnega kralja v Topolo, in ko sem ob vsej železniški progi gledal vrste jokajočih kmetov, kar mi je ostalo globoko v spominu za vse življenje. To iskreno čustvovanje naroda je najboljše jamstvo za vladavino našega mladega kralja. Kar se tiče pridobivanja množic, se smatram za specialista in vem najbolje, kaj pomeni navdušenje množice, predvsem pa iskreno čustvovanje, ki sem ga videl v bolesti jugoslovanskega naroda ob pogrebu velikega kralja. Mnogo sem pričakoval, da pa bi narod tako globoko In iskreno čutil izgubo svojega kralja, nl-Sem mislil.« Nadalje pa je dejal: »Vaši Jjudje, ki sem jih imel priliko doslej nekoliko spoznati, so me navdušili ter
bodo ostali v trajnem spominu. Zato *em se čvrsto odločil, da bom v najkrajšem času, morda že spomladi, zopet prišel v vašo državo. Mi sl želimo prijateljstva z Jugoslavijo! Sedanja Nem-c|ia pozna samo svoje interese in se Nikdar np bo ponovilo leto 1914., ko je korala iti za druge po kostanj v ogenj.«
Prav tako pomembne so bile tudi besede bolgarskega zunanjega ministra
^tolova ob slovesu: »Bolgarski na-
1 °d’ vojska in vlada iskreno sočustvuje
2 bratskim jugoslovanskim narodom ter Plakajo skupno z njim za‘nesmrtnim krajem, ki je bil največji pobornik za zbli-zanje naših dveh bratskih in sorodnih jiarodov. Sporočilo blagega kralja Aleksandra, ki ga je zapustil svojemu naro-
je sprejel tudi bolgarski narod. Tudi »n je trdno odločen Izpolniti to oporoko do konca, ker pomeni svet nalog za Ustvaritev miru In utrditev splošnega “^Kostanja vsega človeštva. Jugoslo-Vanski in bolgarski narod bosta nadalje-^a*a započeto delo miru In sporazuma. Zaupanje in nesporazum med obema
Nova vlada Nikole Uzunoviča
V novi vladi, ka je bila sinoči sestavlfena in opolnoči zaprisežena so poleg vseh dosedanjih ministrov tudi bivši predsedniki vlad Živkovič,
Marinkovič in Srškič
BEOGRAD, 23. oktobra. Po celodnevnih pogajanjih z vodilnimi politiki se je podal designirani ministrski predsednik g. Nikola U z u n o v i <5 pozno sinoči v kraljevski dvorec Dedinje in predložil re-gentskemu svetu dekret za imenovanje njegove nove vlade. Regentski svet je njegovo listo ministrov podpisal.
V	novi rekonstruirani vladi so ostali vsi dosedanji ministri v svojih resorih, mimo tega pa so bili sprejeti vanjo tudi vsi trije ministrski predsedniki, ki so predsedovali vladam kraljevine Jugoslavije po 6. januarju 1. 1929., in sicer ge-
neral Peter Živkovih, dr. Voja M a-r i n k o v i č in dr. Milan Srškič. Nova vlada je sestavljena sledeče:
Ministrski predsednik Nikola U z u n o-vič, minister brez portieljev dr. Voja Marinkovič jn dr. Milan S r š k 1 č, minister vojske in mornarice general Peter 2 i v k o v i č, poljedelski minister dr. Dragutin Kojič, prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič, pravosodni minister Boža Maksimovič, minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga A n g j e-1 i n o v i č, minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, finančni mi-
nister dr. Milorad D j o r d j e v i č, minister za gradnje dr. Stjepan Sr kul j, minister za zunanje zadeve Bogoljub Jevtič, minister za notranje zadeve Žika S a r i č, minister za socialno politiko dr. Fran Novak, minister za gozdove in rudnike dr. Milan U1 m a n s k 1, minister za promet Ognjen K u z m a n o-v lč.
Člani nove vlade so se podali nekako opolnoči v kraljevski dvorec Dedinje, kjer so pred člani regentskega sveta p*-’ segli po predpisih ustave.
Bo! za izroči’e v Paveliča in Kvaternika
ITALIJA JU NAJBRŽE SPLOH NE BO IZROČILA. OBA DALJE ŽANI-
KATA VSAKO KRIVDO.
PARIZ, 23. oktobra. Postopanje italijanskih oblasti, ki niso dovolile zaslišanja Paveliča in Kvaternika po francoskem policijskem uradniku Roy-eru, je izzvalo v francoskem tisku in v javnosti neugodne komentarje. Vsi Usti naglašajo, da bi morala biti dolžnost Italije Paveliča in Kvaternika takoj izročiti Franciji, da bi mogla nato nadaljevati započeto preiskavo o aten tatu v Marseilleu. Nasprotno pa se zdi, da bo procedura za izročitev trajala zelo dolgo, in je tudi prav malo verjetno, da bi se ugodno zaključila. Italija obeh aretirancev najbrže sploh ne bo hotela izročiti, ker se sklicuje na to, da je klavzule o izročanju atentatorjev na šefe držav ne vežejo in je v konvenciji, sklenjeni med Italijo in Francijo leta 1870. celo izrecno pou-
darjeno, da se politični zločinci in tudi atentatorji ne izročajo. Tudi italijanski tisk navaja, da mora o eventu-elni izročitvi razpravljati poleg kasa-ciie tudi sama vlada. Če se bo izročitev zavrnila, bosta Pavelič in Kvaternik sojena v Italiji na podlagi gradiva, ki ga bodo zbrale francoske obla sti. Glede ostalih atentatorjev, ki so bili aretirani v Franciji, pa še ni ugotovljeno, ali bodo sojeni v Franciji ali pa izročeni Jugoslaviji. Po poročilih iz Turina vztrajata dr. Pavelič in Kva ternik neomajno pri svoji prvotni izpovedi, da za atentat v Marseilleu nista ničesar vedela in nista bila v ni-kaki, ne posredni ne neposredni zvezi z atentatorji. Dr. Pavelič tudi odločno zanika, da bi bil po I. 1927 sploh kdaj v Franciji.
br
s, Eskima narodoma sta za vselej od-r**ilena. Med nami se je razvila at-
?°sfera bratskega razumevanja in so-'°Vanja. Odnošaji med našima dvema narOdoma se nikoli In z ničemer ne bodo l* spremenili. Smrt kralja Aleksandra 1() le še utrdila naše iskrene in bratske °ditošaje. Mi njegovega sporočila ne bo-
Talna trgovinska oo-«sodba med Nemčijo in Japonsko
PARIZ, 23. oktobra. Pariška izdaja »Daily Heralda« trdi, da je bila med Nemčijo in Japonsko sklenjena zelo važna trgovinska pogodba. Po tej pogodbi se Nemčija obvezuje uvoziti iz Japonske vsako leto milijon ton svile, Japonska pa mora iz Nemčije uvažati kemične proizvode. Nadalje je tudi sklenjeno, da bo Nemčija poslala prihodnje leto na Japonsko 500 svojih letalcev in inženjerjev. Ta trgovinska pogodba je bila sklenjena pred šestimi meseci. Pogodba velja za dobo prihodnjih petih let. Nanaša se tudi na dobavljanje vojnega materijala Japonski s strani Nemčije.
SCHUSCHNIGGOVA POT V RIM.
DUNAJ, 23. oktobra. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg bi bil moral v začetku novembra odpotovati v Rim, je pa zaradi atentata v Marseilleu svoje potovanje odgodil na drugo polovico novembra.
Pomorska konferenca bo propadla
LONDON, 23. oktobra. »International News Service« poroča, da je pomorska konferenca, ki se bo sešla spomladi prihodnjega leta v Londonu, že sedaj obsojena na popoln neuspeh. Amerika in Anglija stojita še dalje na stališču 5:5:3 napram Japonski, dočim Japonska Izjavlja, da pod takimi pogoji sploh nima smisla konferenco sklicevati.
RAZPREDENOST ZLOČINSKIH NAMER,
PARIZ, 23. oktobra. Preiskava o atentatu v Marseilleu je ugotovila, da so se atentatorji pripravljali na atentat razen v Marseilleu tudi v Parizu, Londonu in v Švici.
TERORISTI SO SE PRESELILI.
BUDIMPEŠTA, 23. oktobra. Tuji
novinarji, ki so obiskali veleposestvo Janko pusto pri Veliki Kaniži, so ugotovili, da so emigranti od tam izginili
mo zatajili niti za trenutek. Takšni so naši odnošaji danes, takšni bodo jutri in vedno!«
Enake in podobne izjave so podali tudi drugi državniki, ki so zapuščali našo prestolnico in našo državo. Zelo iskrene so bile zlasti tudi besede turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi-Ja beja, ki je dejal med drugim: »Osebno l>om poročal svojemu vzvišenemu šefu o nepozabnih vtisih s pogreba veli-
kega ljubljenega jugoslovanskega kralja, ki je dal svoje življenje za mir vsega Balkana.« Nadalje je govoril o neomajni trdnosti zvez, ki so nastale na Balkanu in izrazil najglobljo željo, da bi se tem zvezam v najkrajšem času pridružila Bolgarija tudi lormelno in bi bil tako zedinjen ves Balkanski polotok. Po vseh teli izjavah prijateljstva nam je lažje prenašat? neizmerno bol izgube našega velikega vladarja.
in je graščina prazna. Kakor se je ugo tovilo, so se preselili v Buzo pusto, ki je oddaljena od prvotnega taborišča okoli 30 km.
G0MBČSOVA POTOVANJA.
DUNAJ, 23. oktobra. Na potovanju iz Rima, je prispel včeraj na Dunaj madžarski zunanji minister Kanya. V tujem tisku so se pa pojavile vesti, da bo tudi Gombos prispel še ta teden na Dunaj, vendar se na merodajnem mestu zanikajo. Nasprotno se pa ne izključuje, da se ne bi Gombos na svojem potovanju v Rim ustavil tudi na Dunaju, dasi bo potoval najbrže preko Gradca. Verjetno je pa mnogo bolj, da se bo ustavil na Dunaju ob povrat^" iz Rima.
ŠPANCI ZANIKAJO.
PARIZ, 23. oktobra. Tu so se razširile vesti, da je Lerrouxova vlada sklenila odstopiti in ji bo sledila diktatura pod vodstvom generala Franca. Špansko poslaništvo v Parizu je te vesti zanikalo in izjavilo, da je vojska popolnoma vdana vladi.
ITALIJANSKE BOJNE LADJE.
RIM, 23. oktobra. Dne 28. t. m. bodo pričeli graditi v Trbižu in v Sestri Ponente dva nova velika drednough-ta »Littorio« in »Vittorio Veneto«, ki bosta imela vsak po 36.000 ton. Meseca decembra pa bo splavljena velika podmornica tipa »Balilla«, ki se gradi v Speziji.
IZGON DUHOVNIKOV IZ MEHIKE.
BERLIN, 23. oktobra. Iz Mehike poročajo: V zvezi s soglasnim sklepom zbornice, da se vsi rimsko-katoliški duhovniki izženejo iz države, so obla-stva mehiške zvezne države Zacate-cas priporočila vsem duhovnikom na svojem področju, da se čimprej izselijo.
RUSIJA IN AMERIKA.
BERLIN, 23. oktobra. Iz Vladivosto ka poročajo: Ameriški poslanik Bulitt, ki je te dni prispel v Vladivostok, je izjavil zastopnikom tiska, da bo v krat kem ustanovljen v Vladivostoku ameriški konzulat. Mimo tega se vrše tudi pogajanja za uvedbo stalne letalske zveze med Rusijo in Ameriko prekn Tihega oceana.
KATASTROFA JAPONSKEGA PARNIKA.
TOKIO, 23. oktobra. Preiskava je ugotovila, da se je pogrešani japonski parnik »San Maru« ob priliki zadnjega tajfuna potopil s celokupno posadko 49 mož.
Dnevne vesti
Premestitev v finančni službi. Premeščen je poverjenik Rudolf Urba/nič iz Šmarja pri Jelšah k finančni upravi za okraj Maribor, levi breg.
Iz carinske službe. Premeščena sta carinska uradnika Svetislav Miljkovič iz Beograda v Maribor, Mihajlo Papič pa iz Ljubljane v Gornjo Radgono.
Poroka. V frančiškanski cerkvi sta se poročila sin mariborskega veletrgovca g. Karol Wesiak in hčerka lastnika kemične pralnice in barvarne gdč. Hilda Nedogova. Bilo srečno!
Narodna obrana na Pobrežju. Blago-pokojnega velikega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedini tel ja so položiti v četrtek 18. t. m. v njegovi zadolžbini na Opiencu k večnemu počitku. Prebivalstvo občine Pobrežje se bo v četrtek 25. t. m. ponovno poklonilo velikemu svojemu kralju in voditelju. Vljudno vabimo vsa društva, organizacije in soobčane, da se udeleže komemoracije v četrtek 25. oktobra ob 20. uri v dvorani brata Renči ja. — Odbor.
Žalna svečanost studenške gasilske čete. Preteklo soboto zvečer so se polnoštevilno zbrali studenški gasilci v dvorani gasilskega doma k žalni seji. Zbrane gasilce je nagovoril predsednik Kaloh in se v toplem nagovoru spominjal velikega kralja-mučenika, katerega spomin so gasilci počastili s trikratnim »Slava!« Novemu kralju Petru II. pa so zaklicali trikratni »Živio!« Maršalatu dvora je bilo odposlano sožalje z izrazi zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II. Po končanem nagovoru je predsednik prisegel najprej sam, nato pa je zaprisegel ostale gasilce. Pred zaključkom žalne seje se je predsednik Kaloh spomnil tudi tragično umrlega podstaroste Jugoslovanske gasilske zveze Jerneja Vengusta.
Zahvala ministra Andjelinoviča mariborskemu »Perunu«. Predsednik »Peru-na« g. Hlebš je prejel včeraj zahvalo ministra za * telesno vzgojo in narodno zdravje g. dr. Andjelinoviča za sožalno brzojavko, ki mu jo je poslal mariborski »Perun« s svoje žalne seje povodom tragične smrti našega vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Nova odredba o narodnem žalovanju. Preteklo soboto je imel ministrski svet svojo sejo, na kateri je spremenil prvotne določbe o narodnem žalovanju za blagopokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Po spremembi bo trajalo žalovanje na dvoru eno leto, to je do 9. oktobra prihodnjega leta. V prvih šestih mesecih bo globoko žalovanje. Do vključno četrtka 25. t. m. traja še najgloblje žalovanje in ne sme biti v tem času nobene predstave in nobene prireditve. Od petka 26. t. m. nadalje šest tednov, to je do vključno 20. novembra, pa traja globoko žalovanje in se ne smejo vršiti v tem času nobene prireditve, ki bi imele značaj veselosti ali plesa. Po novi odredbi ne bo torej do vključno četrtka 25. t. m. nobene gledališke in nobene kino-predstave,' čeprav so bile te ponekod že najavljene.
»Čuvajte Jugoslavijo!« Beograjska ra-dio-postaja je uvedla po končani emisiji namesto doslej običajnega pozdrava pozdrav »Čuvajte Jugoslavijo!« Z istim pozdravom zaključujeta svoje emisije tudi ljubljanska in zagrebška oddajna po-, staja. V Beogradu pa se je pričela tudi akcija, da bi zadnje besede našega kralja postale sploh narodni pozdrav in naj bi sc ljudje pozdravljali z vzklikom »čuvajte Jugoslavijo!« ter z odgovorom »Čuvali jo bomo!«
Nad milijon oseb pri pogrebnih svečanostih v Beogradu. Po doslej zbranih statističnih podatkih je prispelo v zadnjih 15 dneh od dneva smrti kralja Aleksandra I. pa do včeraj v Beograd nad 1 milijon 300.000 ljudi, in sicer iz naše države in iz tujine. Veličastnim pogrebnim svečanostim je prisostvovalo nad milijon ljudi.
Nova gradbena dovoljenja. Upravni odbor mestne občine je imel te dni svojo sejo, na kateri je med drugim obravnaval tudi gradbene zadeve. Gradbena dovoljenja so dobili: Valentin Erker za viso-kopritlično hišo v Jezdarski ulici, Rudolf Vodeb za enonadstropno stanovanjsko hišo v Kamniški ulici, France Skušek za enonadstropno hišo v Turnerjevi ulica, Katarina Mastnakova za preureditev
poslopja pri hiši na Koroški cesti in mestna občina za dve visokopritlični stanovanjski hiši v Dalmatinovi ulici. Uporabna dovoljenja pa so dobili: Jaroslav Hinek za enonadstropno hišo v Stritarjevi ulici, Maks Pfeifer za visokopritlično hišo v Kostanjevcev! ulici in tvrdka Pin-ter & Lenard za novo skladišče pri hiši na Aleksandrovi cesti.
Krediti za javna dela. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je sklenil staviti vsako leto po 120 milijonov Din v obliki dolgoročnih posojil na razpolago našim samoupravam za oživljenje gospodarstva, predvsem za javna dela, ki naj bi omilila brezposelnost. Banovine, mestne in kmečke občine bodo dobivale iz teh zneskov posojila za gradnje vodovodov, kanalov, bolnišnic in zdravilišč ter za izvedbo melioracijskih del in elektrifikacije.
Volitev skupščinarjev v železniški bolniški fond. V nedeljo 28. t. m. bodo od 8. do 14. ure pri vseh službenih edinicah volitve skupščinarjev in njihovih namestnikov v železniški bolniški fond. Vsi upokojenci, ki so člani železniškega bolniškega fonda, bodo prejeli še pred volitvami med uradnimi urami kuverte, v katero naj vložijo kandidatno listo, jo zalepijo in oddajo na dan volitev volilni komisiji one edinice, ki jo vodi v svojem staležu. Vsak volilec voli osebno in se mora izkazati pred komisijo s svojim članskim listom.
Nekaj hitlerjevcev bo prezimilo v Li-piku. Nad 300 avstrijskih hitlerjevcev so premestili v kopališče Lipik, kjer bodo prezimili v tamkajšnjih hotelih, ki so čez zimo brez gostov. V Varaždinu je ostalo še okrog 1000 avstrijskih beguncev. Ta premestitev jim je pa tudi dobrodošla, ker je nastal zadnje čase spor med njimi in je bil na ta način likvidiran.
Trstenjakova razstava v pritličju Hranilnice dravske banovine v Tyrševi ulici, ki je bila otvorjena v nedeljo dopoldne, je že doslej pokazala, da ima Trstenjak v Mariboru veliko ljubiteljev svoje umetnosti. Vendar pa pogrešamo še veliko našega meščanstva, ki bi vsekakor moralo biti v tesnejših stikih z našo umetnostjo. Trstenjakove slike, med katerimi so tudi nekatera zelo močna dela, zaslužijo v polni meri našo pozornost. Med dosedanjimi obiskovalci je bilo tudi že nekaj kupcev. Razstava bo odprta do vključno nedelje 28. t. m. vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure.
Uprava bolniške blagajne samostojnih trgovcev v Mariboru opozarja svoje člane, da se je dne 21. t. m. ob 10. uri vršila le komemoracija, dočim se je izredni občni zbor preložil na nedeljo 28. t. m. ob isti uri pri »Orlu«. Vabila se posebej ne bodo poslala.
Naša vojska kupuje konje. Dravska divizijska vojaška oblast bo komisijskim potom kupila večje število konjev, in sicer za 32. topniški polk v Mariboru 75 konjev za havbične baterije, za prvo divizijo konjeniške artilerije v Slovenski Bistrici 20 težkih konj, za gorsko artilerijo za 39. pehotni polk v Celju 10, za gorsko artilerijo za 16. topniški polk v Ljubljani za havbiške baterije 75, za gorsko artilerijo pa 10 konjev. Vojaška oblast bo nabavljene konje takoj izplačala. Konji pa morajo biti popolnoma zdravi, močni, sorazmerno dobro razviti, brez kakršnekoli napake, stari najmanj 4, a največ 7 let, mirni pri podkovanju in poltemne barve. Za havbično artilerijo morajo biti visoki najmanj 166, a največ 170 cm, obseg trupa pa sme biti najmanj 25 cm večji od višine. Konji za gorsko artilerijo morajo biti visoki najmanj 150, a največ 156 cm, obseg trupa pa mora biti najmanj 16 cm večji od višine. Kmetovalci, ki bodo ponudili svoje konje vojaški oblasti naprodaj, morajo imeti v redu vse listine. Vsako posredovanje je popolnoma izključeno. Konje za havbično artilerijo bo plačala vojaška oblast po največ 5000 Din, za gorsko artilerijo pa po največ 2500 Din. Rok in kraj, kam naj pripeljejo kmetovalci svoje konje, pa bo naknadno objavljen.
Posnemanja vredna gesta zagrebške občine. Na dan kraljevega pogreba je zagrebška mestna občina pripravila kosilo in večerjo 3000 mestnim revežem. Siromaki so dobili za kosilo celo pečenko. .To pogostitev je mestna občina zagreb-
ška priredila v duhu dobrotljivosti, ki jo je pokojni vladar vselej izkazoval revežem in v počastitev njegovega spomina.
Za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. Kakor prejšnja leta, bo tudi letos na dan Vseh svetih pobiralo mariborsko Slovensko žensko društvo pred pokopališčem na Pobrežju prostovoljne prispevke za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru opozarja ponovno vse gg. šefe trgovce, ki so prejeli vabila za tečaj za moderno aranžiranje izložbenih oken, ki se prične v četrtek 25. t. m., da v lastnem interesu opozore na to svoje nastavljence, ker smo opazili, da večinoma tega niso storili. Obenem prosimo vse zainteresirane gg. nastavljence, da se prijavijo takoj v društveni pisarni, Jurčičeva ulica 8-1., levo, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. Telefon 28-48.
Mojstrski izpiti za mesarje in preka-jevalce. Z uredbo banske uprave od 8. junija 1. 1. je bilo določeno, da obstojajo izpraševalne komisije za opravljanje mojstrskega izpita iz vseh obrtnih strok, ki jih navaja § 23. obrtnega zakona iz treh članov, le za kovaško in instalacijsko obrt ter za izdelovalce razstreliva pa iz 4 članov. Banska uprava pa je izdala novo odredbo, po kateri mora tudi izpra-ševalna komisija za mesarje in prekaje-valce obstojati iz 4 članov. Z isto odredbo so določene tudi nekatere spremembe. Za Maribor je imenovan kot predsednikov namestnik zadružni nadzornik g. Ignac Založnik.
Javna zahvala. Zveza mladih intelektualcev se tem potom najiskreneje zahvaljuje gospodu upravniku mariborske bolnišnice v Mariboru g. dr. Vrečku za vsestransko pomoč v bolnišnici ter gg. zdravnikom dr. Mariniču, dr. Varlu in dr. Stamolu za podporo, ki jo nudijo brezposelnim intelektualcem s tem, da jih sprejemajo v brezplačno ordinacijo. Veliko socialno razumevanje naj bi služilo kot vzgled vsem! Istočasno se zveza zahvaljuje francoskemu in angleškemu krožku za učnino, ki jo nudi njenim članom!
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE, po-
družnica, Maribor, Aleksandrova cesta 13, ima
telefonsko številko 25»4S.	4378
Dva smrtno ponesrečena splavarja. V
bližini Preloga sta se smrtno ponesrečila splavarja Ivan Cepec in Jernej Jaučnik, oba od Sv. Ožbalta. Splav, ki sta ga krmilila z ostalimi tovariši, je zaneslo na neko sipino in sta Cepec in Jauišnik zaradi nepričakovanega sunka padla v vodo ter se potopila. Ker je bila noč, jima tovariši niso mogli pomagati in so oba pogoltnili deroči valovi Drave.
Ukradena krava. Posestnici Josipini Mejamovi v Vrhlogi je neznan tat sinoči odpeljal iz hleva 8 let staro kravo sive barve, vredno okrog 1600 Din. Posestnica je tatvino opazila rano zjutraj in se takoj napotila v Maribor, ker je vedela, da je danes sejem za živino. Že spotjo jo opazila svojo kravo, ki so jo gnali gonjači z drugo živino na sejem. Kravo je danes zjutraj v Hočah kupil prekupčevalec z živino in posestnik France Sagadin s Ptujske gore od nekega Franca Pučnika iz Prebukovja. Sagadin je zahteval pri nakupu od Pučnika tudi živinski potni list. Ker je imel Pučnik vse listine v redu, ni Sagadin slutil, da bi bila krava ukradena. Tudi se ni sumljivo zdelo, da je Pučnik prodal kravo za 822 Din, ker je bila precej mršava. Zadeva je bila prijavljena mariborski policiji, ki je zaslišala Sagadina in posestnico Mejanovo, kravo pa je zaplenila in jo izročila lastnici.
Grajski kino predvaja od petka dalje do vključno 31. oktobra pogrebne svečanosti vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Beogradu. Nadalje predvaja svečanosti in počivališče velikega kralja mučenika na Opiencu. Ta film je snima-la Paramountova družba »Svetloton-film«. Pogrebne svečanosti so bile posnete iz največje bližine. Tako grandioznega žalnega sprevoda svet še ni videl. Predvajanje tega filma traja 1 uro in pol Ne zamudite, ogledati si ta film!________
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo* šefove« grenčice, če ga popijete vsakdan zjutraj na tešče, lagodno milo iz-trebljenje črevesa.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice,
ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Popadljiv pes. V Tmičah na Dravskem polju je predvčerajšnjim popoldne popadel 4-letnega delavčevega sina Ivana Smolingera neki volčjak in tako hudo ugriznil v desno nogo, da je moral poiskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici.
Drobne policijske vesti. Policija je preteklo noč aretirala nekega Ernesta G. zaradi suma tatvine. Aretirani so bili nadalje Osman S. in Ivan F. zaradi po-tepuštva ter France R. in Alojzij G. zaradi splošnega suma. V policijskih zaporih sta prenočila tudi Ivan C. in Edmund G., ker sta pijana razgrajala na ulici. Zabeleženih imajo na policiji tudi več prijav, po večini zaradi kršitve cestno-po-licijskega reda.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 92 stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 6.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 13 stopinjah 741, reduciran na ničlo pa 740: relativna vlaga 88; vreme je tiho in oblačno; vremenska napoved pa pravi, da bo vreme še naprej milo in vedno bolj oblačno.
Ptuj
Zopet požari na Dravskem polju. Ni
še minilo 8 dni, odkar je požar uničil trem posestnikom v Pongercih pri Cirkovcah vse imetje in znaša škoda nad 150.000 Din, pa je na nepojasnjen način že izbruhnil nov požar v Gorišnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Zgorelo je Janezu Nemcu, posestniku v Gorišnici, gospodarsko in stanovanjsko poslopje. v-sreči so rešili vso živino in pohištvo, tako, da znaša škoda le okrog 15.000 Din. Hiša in gospodarski objekti so bili iz lesa in pokriti s slamo. Da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, se je zahvaliti gasilcem iz Gorišnice, Gajevcev in Mo-škanjcev, ki so prihiteli na kraj požara ter ogenj omejili in pogasili. Naslednji dan pa se je zasvetilo nebo nad Dornavo, kjer je izbruhnil požar pri posestniku Ozvaldu Horvatu. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in poljskim orodjem. Živino so z največjo muko rešili, le ena težka svinja je zgorela. Škoda presega 30.000 Din. Na kak način je prišlo do požara, še v nobenem primeru ni pojasnjeno, pač pa so orožniki aretirali neko osebo, ki je osumljena, da je povzročila požar. Dotično osebo, ki je orožnikom prvotno zbežala, kasneje je pa bila zopet prijeta, so orožniki močno vklenjeno ekskortirali v zapore ptujskega, sodišča. Osumljenec dejanje zanika, vendar se mu bo krivda dokazala.
Karambol. V soboto 20. t. m. je prišlo na Hajdini pri gostilni Grabar med avtobusom, ki vozi na progi Maribor—Ptuj in nekim kolesarjem do karambola, ki je pretresel do mozga vse navzoče. Kljub temu, da sta vozila tako šofer kakor bi-ciklist pravilno na desni strani, se je bi-ciklist s kolesom vred v trenutku izogibanja znašel pod prednjimi kolesi avtobusa. Težki avtobus je kolo popolnoma zmečkal, kolesarja pa je udarec vrgel v stran 5 metrov daleč, pri čemur je ostal po čudežu docela nepoškodovan. Pri tern ni bila samo sreča v nesreči, ampak se je zahvaliti akrobatski spretnosti kolesarja, da si je rešil življenje. Kaj je zakrivilo karambol, Sc ni pojasnjeno. Gotovo pa je in to je splošno mnenje, da povzroča prometne ovire majhna kapelica, ki stoji na tamkajšnjem križišču ceste.
Nesreča z orožjem. 'Alojz Štebih, posestnika sin in Feliks Podhostnik, sin trgovca, oba iz Juršincev, sta tako nepravilno ravnala z nabito flobertovko, da se je sprožila in Alojzija Štebiha nevarno ranila.___________________.
Spominjajte l« CMD
■BSB30
Žalne minifeftadje našega
podeželja
Spominske prireditve v Krčevini
Mučeniška smrt našega ljubega vitežkega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja ie — kakor povsod — pogreznila tudi prebivalstvo v Krčevini in Košakih v globoko, iskreno žalovanje. Poleg črnih zastav, izobešenih na šoli v Krčevini ir. na malone vseh hišah, se je pekoča bolest nad prerano in tako tragično izgubo njega, našega predobrega, velemo-drega očeta, največjega in najzaslužnejšega Jugoslovana odražala v zaporednih žalnih sejah.
Prvo žalno sejo je v nedeljo 14. ok-t.obra ob polnoštevilni udeležbi imel občinski odbor velike občine Košaki. V pretresljivem govoru je župan g. Ivan Janžekovič izrekel obsodbo nad peklenskim zločinom izvrška človeške družbe v Marseju dne 9. oktobra, nato pa opisal velika dela in večne zasluge blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedini-telja za narodno in državno edinstvo Jugoslavije. zlasti pa njegova prizadevanja za ohranitev in utrditev miru in prijateljskega sožitja med evropskimi državami, za svojo vzvišeno, najplemenitej-Šo misijo pa je moral storiti mučeniško smrt. V globoko občuteni hvaležnosti so se g. odborniki poklonili manom velikega, 'nesmrtnega kralja s trikratnim klicem: »Slava!« Po petminutnem molku je g. župan prečital sožalno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji in vsemu kraljevemu domu, ki je bila' nato odposlana maršalatu dvora v Beogradu in g. predsedniku ministrskega sveta. Nadalje je prečital kraljevo oporoko z dne 5. jan. 1934, sestavljeno na Bledu, nakar so odborniki prisegli zvestobo in vdanost Nj.
Vel. kralju Petru II. in obenem obljubili v dejanjih za blagor države izvrševati zadnje — vsem sveto — sporočilo vitež-kega kralja mučenika: »Čuvajte Jugoslavijo!« — Potek turobno svečanostr.e seje pred v'črnino odeto sliko blagopokoj-nega kralja, izredno lepo sliko Nj. Vel. kraljice Marije in Nj. Vel. kralja Petra II. v sokolskem kroju ter dostojnim okrasom iz zelenja je zapustil v srcih vseh odbornikov globok vtis.
Na podoben način so se vršile naslednje žalne seje, ki jih je vodil šolski upravitelj, oziroma predsednik zadevnih organizacij g. Cvetko, in sicer: dne 16. oktobra za učiteljski zbor. istega dne za obč. odbor Rdečega križa Košaki, dne 20. oktobra pa za obč. odbor JNS Krčevina—Košaki. Tudi s teh sej so se odposlale sožalne brzojavke visokemu kraljevemu domu z obljubo zvestobe in vda nosti Nj. Vel. kralju Petru II. — Dne 16. oktobra je priredila šola ob 8. uri žalno svečanost (komemoracijo) ob polnoštevilni udeležbi učiteljstva in šolske mladine. Službe božje — zadušnice, dne !8. oktobra so se razen učiteljstva in otrok udeležili tudi mnogi roditelji; popoldne smo v velikem številu na Glavnem trgu v Mariboru prisostvovali v duhu pogrebnim svečanostim v Beogradu in Topoli. — Posebej bodi navedeno, da je tudi Sokolsko društvo Maribor III, Krčevina—Košaki ob polnoštevilni udeležbi upravnega odbora že dne 12. oktobra priredilo žalno sejo, ki jo je vodi! br. starosta Struna.
Slava kralju — živel kralj!
Žalovanje na Pobrežju
Pobrežje je dan pogreba blagopokoj-nega vitežkega kralja Aleksandra 1. Ze-dinitelja preživelo zaprto vase. Nič živahnega ni bilo, kakor po navadi. Ozračje je ta dan napolnjevala tišina, le črne zastave so plapolale raz hiš in povečevale bol, ki je trgala pač slehernemu srce. Vsi malobesedni in tužnili obrazov so se srečavali ljudje, saj niso ta dan mislili na delo, na dolžnosti. Misli so jim bile ob krsti blagega kralja Aleksandra, ki se je poslavljal od vseh za večno.
Zjutraj ob 9. uri so vsa društva in mno goštevilno občinstvo do zadnjega kotička napolnili cerkev sv. Magdalene, kjer je g. dr. Meško daroval sv. mašo za bla-gopokojnim kraljem Aleksandrom. Po sv. maši pa je imel lep nagovor na prisotne. Tiho se je po maši vsa množica razšla, Dopoldne ob 14. uri pa se zopet zbrala v Rer.čljevi dvorani pred sliko pokojnega kralja, kjer so Sokoli in gasilci imeli častno stražo, da v duhu spremlja svojega pokojnega kralja na zadnji poti in se poslovi od njega. Zbrani množici je lepo orisal kralja očeta, vladarja in junaka g. učitelj Kerhlanko, nato br. Požar
naraščajnik br. Ivo Klemenčič. Deklamacija »Mali kralj«, pa je po petminutnem molku, izsilila množici solze v oči. Nevsko društvo »Zarja« je zapelo žalo-stinko »Človek glej!«
Od mrtvega vitežkega kralja smo sc Poslovili s trikratnim »Slava!« Novemu ,.r‘?V.1.' Petru II. pa smo vsi prisotni obljubili neomajno zvestobo in mu zaklicali krepki: »Živel kralj Peter II!«
Žalne svečanosti v Vuhredu
Z bridko žalostjo je v četrtek 18. t. m. ves \ uhred v duhu spremljal našega velikega vladarja na njegovi zadnji poti.
Pri službi božji ob 8. uri je prisostvovalo vse ljudstvo iz bližnje in dalinje okolice, s predstavniki občine, drž. železnice, vseh tukajšnjih društev in ':or-Doracij ter šolska mladina. Po končanem ^rkvenem opravilu so se predstavniki Podali v občinsko pisarno k podpisu žalne listine, katere besedilo je bilo brzojavno poslano maršalatu dvora. Popolne se je vršila žalna komemoracija na Prostem pred cerkvijo. Na lepo okrašenem ozadju je visela slika kralja-mu-
čenika, nad njo pa pozlačen trnjev venec. Med cvetjem so gorele voščenKe, ob strani je pa bila postavljena častna straža Sokolov z golimi sabljami. Ljudstvo je napolnilo ves prostrani prostor, sredino pa so zavzeli Sokoli. gasi’ci in šolska mladina. Po žalnem zvonenju in molitvah je bi! petminutni molk, nakar je šef železniške postaje g. Završnik imel žalni govor.
Po govoru je vsa zbrana množica zaklicala trikratni »Slava« pokojnemu kralju. Člani strelske družine in lovcev pod poveljstvom g. Kegljeviča so oddali častno salvo, nakar je ljudstvo globoko potrto in sklonjenih glav s solzami v očeh ter bolestjo v srcu zapuščalo žalno svečanost.
Roditeljski sestanek v Krčevini
V krčevinski šoli se je v nedeljo dopoldne vršil prvi roditeljski sestanek v tekočem šolskem letu, na katerem so bili prav številno zastopani tudi člani in članice tukajšnjega Sokolskega društva Maribor III. Skupno se je udeležilo sestanka nad 100 oseb. Šolski upravitelj je po otvoritvi in pozdravu opravil še komemoracijo blagopokojnefnu vitežke-mu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, nesmrtnemu največjemu Jugoslovanu, modremu izgraditelju naše države in vztrajnemu poborniku za ohranitev miru v Evropi. Globoko ganjeni so mu prisotni zaklicali trikrat »Slava!«
Z navdušenim trikratnim »Živio!« so pozdravili Nj. Vel. kralja Petra II., ob-ljubivši mu poprej neomajno zvestobo in vdanost ter dejansko izpolnjevanje oporoke njegovega in našega mučeniško pre minulega očeta: »čuvajte Jugoslavijo!«
Nato je učiteljica ga. Jasna Šetinc imela stvarno, zanimivo in vsem dojmlji-vo predavanje o domači vzgoji otrok v družini, kažoča na eminentni pomen dobrega in slabega vzgleda, ki v prvi vrsti oblikuje značaj otroka.
Kot tretji predavatelj je nastopil sicer priletni, toda še yedno mladeniško navdušeni narodnjak in Sokol g. dr. Schmirmaul, ki je po filozofskem uvodu o vesoljstvu in večnosti materije v njem predaval o temeljnih načelih za očuva-nje zdravja s priprostimi, često doman čimi pripomočki. Br. starosta, prof. Stru
na se je požrtvovalnemu zdravniku za praktične napotke iskreno zahvalil.
Na prihodnjem roditeljskem sestanku
v novembru bo pa predavanje o nacionalni in državni vzgoji šolske mladina doma in v šoli.
Mladim intelektualcem
PROGLAS ZVEZE MLADIH IN TELEKTUALCEV V MARIBORl
Dovelj besed je bilo že Izrečenih in mnogo črnila brezplodno politega o usodi današnje mladine in onih, ki doraščajo, o vprašanju, kam z njo, kako ji pripomoči do zaposlitve? Ta vprašanja se tičejo enako mladine, ki se je izšolala, ali se še šola, kakor tudi mladine, ki se želi preživljati z ročnim delom. Ni vesela njena sedanjost, še manj ji obeta bližnja bodočnost. Mislečemu človeku, ki opazuje časovne krče v gospodarskih in političnih sestavih današnje družbe, se vsiljuje spoznanje, da eksperimenti, ki nimajo globoke in solidne miselne podlage, mladini ne prinašajo trajne rešitve iz njenih stisk (eksistenčne, moralne, seksualne itd.) pa naj si bodo prizadevanja v tej smeri te ali one vrste.
Navzlic temu spoznanju ne manjka mladini življenjskega poguma, čeprav jo navdaja težek pesimizem, toda ta se tiče današnjega dne in le še najbližje bodočnosti. Kar seže preko jutri, recimo določneje — preko življenja enega rodu, je odločno njeno! Že danes je mladina po težnjah svoje miselnosti klicar svoje bolj še bodočnosti, a napoči zanjo tudi čas, ko bo odločujoče posegala v dogajanja social, in ekonomskega razvoja družbe. V srcih mladine trajno klije imperativna zavest, da je njena dolžnost:	za
vsako ceno vztrajati, klubovati vsem težavam, zlasti pa ne kloniti glave, ko doživljaš dan na dan ponižanja zavoljo ne-zaposelnosti in negotove eksistence.
Časovne stiske, ki v obilni meri obiskujejo in tarejo današnjo mladino enake ko delovno ljudstvo, pripomorejo mladini, da doume življenje v njegovi mnogovrstnosti, spozna kar bi bilo najbolje želeti, sestav današnjega družbenega reda in vse njegove učinke socialnega in gospodarskega značaja. Ob enem spozna mnogovrstnost socialnega dogajanja, od koder prbnikne v bistvo ustroja današnje družbe.
Stiske, ki jih mladina sama takorekoč osebno doživlja, naj bodo povod, da krene z lučjo razuma v temne kote svoje miselnosti, ki jo naj razsvetli s spoznanjem. ki ne vara in ne nosi zgolj videza resničnosti, marveč vsebuje pravo podobo današnje stopnje razvoja družbe in napredka. Mladina se mora končno navaditi, da vrednoti in ocenjuje mnogovrstne plati človeške delavnosti po vidikih, ki so pravilnejši in izčrpnejši. Spoznati mora, da s samim znanjem še ne more progresivno oblikovati družbe, marveč, da je za to potrebno tudi plodno razmišljanje. Le po tej poti utegne mladina premagati napake, ki so jih delali in jih še zagrešujejo pripadniki starega rodu in kova.
V tem smislu je nedvomno, da čakajo naš mladi rod velike in resne naloge. Doba, ki prihaja, bo neizprosno terjala od mladine, da jih izvrši. Kaj pravim doba, ljudstvo in njega bodočnost? Vsakdo mislečih in čuječih čuti potrebo po sposobnih široko in globoko izobraženih ljudeh. Potreben nam je krepek in zdrav rod mladine, ki ji ni do pridobivanja koristi ugodnih položajev, marveč za blaginjo delovnega ljudstva v zavesti, da bo s tem zadoščeno tudi njej. Ni lepše bodočnosti za današnjo in doraščajočo mla dino, dokler se ne uresničijo socialna in gospodarska načela po prvobitnih, a doslej neizvedenih težnjah francoske revolucije.
Izšolani del današnje mladine, ki preživlja svojo najtežjo preizkušnjo, čas nezaposlenosti, si je zamislil in izvedel organizacijo za zaščito svojih koristi. Imenuje se »Zveza mladih intelektualcev« ali kratko »ZMI« in ima svoj sedež tkzv. matično vodstvo v Mariboru. Ta organizacija je vznikla iz prepričanja, da si more mladi rod le organizirano priboriti primeren glas v javnosti in edino po tej poti kolektivno upoštevanje svojega materialnega in duševnega položaja. — ZMI ni politično usmerjena organizacija, ni ne belo ne modro in ne rdečepobar-vana, nego združuje jugoslovanske mlade intelektualce vseli ver in političnih prepričanj, ker ima namen, da bi bila
materijalna in duševna opora svojim čla nom. Od članov le zahteva, da nimajo o-sebnih pretenzij in se zavedajo dolžnosti do organizacije ter nalog, ki si jih je nadela. Zato vabi v svoje vrste predvsem duševno čile izšolane ljudi obojega spola in vseh poklicev, zlasti pa nezaposlene in take s trhlo eksistenco. Prizadeva si pobuditi v svojih članih inicijativnih misli za uspešnejše izvrševanje poklicnih dolžnosti, daje pa tudi pobudo za izven poklicno delo, ki bodi nadpovprečno delo!
Vsestranka o področja člov. delavnosti. ZMI skuša dobiti delo za vsakega šolanih ljudi in si prizadeva olajšati njih težave gmotnega položaja ter jih pri tem ščititi. Zato se javite na njen naslov vsi študenti in akademiki, abiturienti in absolventi z akademsko izobrazbo, prav tako pa tudi drugi inteligeuti, ki menite, da bi mogli s čimer koli pripomoči mladim, bodisi gmotno, bodisi s pametnimi nasveti! Sporočite nam vsi svoje načrte, izrecite svoje želje o delu organizacije! Za nezaposlene, za one, ki niso v svoji poklicni službi, ima Zveza mladih intelektualcev lastno borzo dela za intele-genčne poklice v Mariboru. Nezaposlenim skuša čim preje priskrbeti poklicno zaposlitev, če pa te ne, pa vsaj potrebnim eksistenco za silo.
Sporočite na njen naslov svoje osebne podatke, navedite svojo strokovno izobrazbo, razložite svoje domače in individualne razmere ter posebne želje, nakar dobite takoj odgovor in primerne tiskovine. Za točnost podatkov, ki so na razpolago samo borzi dela, odgovarja vsak pod svojo častjo in pred organizacijo, ki more v svojem imenu in v skladu z ugledom intelektualcev posredovati pri delodajalcih samo primerne osebe. — Borzo dela čaka v bodočnosti ogromno podrobnega dela. Z veseljem bo sprejela sodelovanje vseh onih, ki imajo resno željo, da se bliže seznanijo z razmerami na delovnem trgu. Praktično delo, intervencije in posredovanja pri oblastvih, organizacijah, industriji, bankah in posameznikih je omogočilo že marsikatero nastavitev, ki bi je morda sicer ne bilo.
Izjavljamo vsem, da izvira naš program iz naše mlade volje in hotenja po resničnem in pravilnem delu, ki je naša dolžnost do delovnega ljudstva vseh stanov in do države in ki edino prinaša intelektualcem radost in veselje do življenja, katerega smisel jim poglobi. Zato združujemo svoje člane v strokovna združenja, ki rešujejo povsem samostojno strokovna vprašanja, a z anketo skupne, predvsem socialne probleme; dajemo članom priliko za samoizobrazbo v raznih tečajih, za dramsko in splošno kulturno udejstvovanje pri raznih odsekih. Gojimo tudi družabnost na izletih ter večerih. Tako se ustvarja potrebna povezanost vseh stanov in strok ter se utrjuje zavest skupnosti, samopomoči in soodgovornosti! Hočemo pa v bodočnosti še mnogo bolj na široko zasidrati svoje delo ter s pomočjo pisane in govorjene besede, bodisi v znanstveni, bodisi v beletristični ali drugi obliki javljati javnosti svoja prizadevanja. Želimo sodelovati pri vseh socialnih, kulturnih in narodnih gibanjih. Odločilno apeliramo na vse činitelje, da nam pomagajo pri našem resnem stremljenju še bolj kn doslej.
Kr. banska uprava je potrdila naša pravila in % dejansko podporo dala našemu delu hvalevredno priznanje. Mariborska občina nam je z znosljivimi pogoji stavila na razpolago lokale v gradu, kamor se bomo skoraj preselili. Tudi ostale strokovne in druge organizacije so nam obljubile svojo pomoč. Počasi smo se začeli zbirati in mnogo ovir smo morali premagati, preden je javnost spoznala naše prave namene in cilje. Toda nismo ostali osamljeni — med našimi javnimi delavci smo našli več oseb, katerim dolgujemo vso zalivalo, da moremo nuditi našim članom zaščito, ugodnosti in olajšave, ki srno jih dosegli. Naj jim bo ob tej priliki izrečena naša naj-
A. K. Grlu:
Bopastoo
Roman.
X.
aryce je našel nadzornika popoldne v opravke zakopanega, ki so se predvsem tikali tega primera. Nova dejstva so spravili na dan in je pravkar hotel iz množice gradiva izluščiti jedro. Bil je raz burjen, ker ga je neko odkritje, na katero je naletel, zelo iznenadilo. Gryce mu je prišel kakor nalašč; pustil mu je komaj toliko časa, da je sedel ter začel:
»Zarota dobiva vedno večji obseg, Gry ce. Še neko gospodično smo našli, ki pozna moža s sivimi očmi in črno brado. Dozdeva se mi, da ne more biti tisti, ki je zasledoval ostale deklice. Imenovala mi je njegovo ime ...«
»Oprostite,« ga je prekinil Gryce, »mogoče to?«
Izvlekel je vizitko, ki jo je prinesel od zadnjega pogovora s seboj. Nadzornik jo je pogledal, strmel v Gryceja in molčal. OSito ni zaupal niti svojim lastnim očem.
»Kaj ne, da je neumljivo?« je povzel detektiv. »Isto ime?«
»Isto.«
iskrenejša zahvala. Vse druge dobre volje pa pozivamo, da nas v naših stremljenjih dejansko podpro! Pisarna ZMI ima svoje stalne uradne ure ob delavnikih od 11. do 12. ure v društvenih loka-
Gryce je vizitko zopet spravil, bobnal razburjeno s prsti po mizi in bil nekaj časa prav tako osupel, kakor njegov pred stojnik. Toda kmalu so mu izginile gube s čela, zakaj ko je bilo kako dejstvo dokazano, se je vživel vanj brez odlašanja.
»To je torej končano, našli smo moža,« je izjavil jezno.
Nadzornik je napravil mračen obraz in pristavil:
»Skoraj ne morem verjeti, tu mora biti pomota.«
»Mislite? Na vizitki je ime gospoda, o katerem je pripovedovala učenka gospe Haddenove; tudi se strinja opis natančno z zunanjostjo onega, ki ga poznamo.«
»Obžalovanja vredna resnica, ki jo odkrito obžalujem.«
»Seveda, toda resnici moramo pogledati v obraz! Mi hočete sporočiti še kaj natančnejšega?«
Nadzornik je odkimal in se lotil opravkov, toda brez običajne dobre volje. Kljub vsemu še ni izgubil vse vere v človeško naravo in bilo mu je težko, ko je videl svoje zaupanje omajano.
Pol ure nato je sedel Gryce v svoji zasebni sobi ter premišljeval o stvareh, ki mu jih je nadzornik pravkar razodel. Prvo točko so tvorile žrtve in drugo
lih, Sodna ulica 9-III. in po preselitvi, ki jo bomo še objavili, v mariborskem gradu, Trg svobode, kjer se vam nudijo vse nadaljnje informacije.
Nogometaši slave SDomin vitežkega kralja
V	NEDELJO 28. OKTOBRA BODO V VSEH KRAJIH NAŠE DOMOVINE PRISEGLI NOGOMETAŠI, DA BODO ZVE STO IZVRŠEVALI OPOROKO BLAGO-POKOJNEGA KRALJA: »ČUVAJTE MI JUGOSLAVIJO!«
Ljubljanska nogometna podzveza objavlja okrožnico Jugoslovanske nogometne zveze št. 44:
Upravni odbor JNS je s predstavniki podzvez, zbranih v Beogradu zaradi po-čaščenja in udeležbe na pogrebu blago-pokojuega kralja Aleksandra I. sklenil in poroča vsem podzveznim klubom, funkcionarjem, sodnikom in igralcem:
Naš kralj je umrl za Jugoslavijo in umirajoč je naslovil kraljevski poziv vsemu narodu, naj čuvamo zedinjeno domovino. Mladina in njeni voditelji, zbrani v nogometnih društvih, so dolžni na prvem mestu, ker je bodočnost domovine v znatni meri v njihovih rokah, odslej še bolj krepko in vestno vsak čas in ob vsaki priliki delati na to, da se kraljevska želja in narodna težnja uresniči.
Strti od bolesti in tuge, toda odločeni uresničiti njegovo delo, se bomo zbrali ob istem času v vsej državi, vsi z istimi občutki in bomo usmerili svoje misli proti onemu, ki je dal vse za nas, za dobrobit naroda in države.
Klanjajoč se njemu in njegovemu spominu, naj zatripljejo naša srca z istimi utripi, naj naša hotenja streme za istim ciljem in naj val teh besed objame vso našo domovino od njenih severnih do južnih, od vzhodnih do zahodnih meja:
»Mi športniki Jugoslavije se obvezujemo s svojo besedo poštenih ljudi, da bomo vedno čuvali oporoko našega bla-gopokojnega kralja in pokrovitelja in da bomo vedno imeli pred očmi interese domovine in narodnega edinstva.
Do skrajnih meja svojih moči hočemo čuvati Jugoslavijo in biti zvesti Nj. Vel. kralju Petru II.«
Ta zaobljitiba se bo izvršila 28. oktobra t. 1. v vseh krajih ob 14.30 uri na enem izmed igrišč, ali v zaprtem prostoru (za primer slabega vremena). Prisostvovati morajo zaobljubi v vsakem kraju vsi podzvezni, okrožni in klubski funkcionarji, vsi sodniki in igralci. Pred zaobljubo bo imel predsednik podzveze (okrožnega odbora ali kluba) na zbrane športnike nagovor o blagopokojnem kralju in državnem edinstvu.
Potem se bodo odigrale v vsefo krajih tekme med krajevnimi rivali v korist »fonda vitežkega kralja Aleksandra I.
Zedinitelja«, ki se snuje pri zvezi. ,
! V krajih, kjer obstoja samo en klub, bosta javno tekmo igrali dve njegovi moštvi.
Vse podzveze bodo celokupno orga-j nizacijo izvedle na svojem ozemlju, in v J kolikor bo mogoče, bodo organizirali tudi prenos po radiu iz Beograda. Od 9. do ! 10. minute prvega polčasa se tekme pre-| kinejo (minuta molka).
Od 28. oktobra dalje se bo za vedno v korespondenci uporabljal papir, na katerem bodo zgoraj na desni ali levi strani vidno natisnjene besede: »Čuvali bomo Jugoslavijo!«
V znak žalosti za blagopokojnim kraljem odrejena prekinitev tekem traja do 28. oktobra 1904. ob 14.30 uri. Od 28. oktobra 1934. do 9. aprila 1935. se morajo med igranjem vseh tekem razobešati državne in klubske zastave na pol druga. Vsi igralci morajo v času od 28. oktobra 1934. do 9. aprila 1935. na tekmah doma in v tujini nositi črn trak na levem rokavu dresa.
Nalaga se vsem okrožnim odborom in klubom LNP, da pripravijo vse potrebno za izvršitev sporeda prihodnje nedelje v smislu gornje službene objave JNS in da se točno držijo tudi vseh ostalih odredb te objave. Podrobnejša navodila sledijo. Dr. Janko Kosti, predsednik LNP.
Soko*s*'*o
Sokol Maribor II. poziva vse telova-deče oddelke zopet k redni telovadbi. Telovadba za starejše člane je vsako sredo od pol 21. do 22. ure. — Načelnik.
povzročitelj zarote. Začel je s prvo skupino.
<
Na novo odkrita Jenny Rogers je bila učiteljica in je živela s starši v prijetnem stanovanju južno od Štirinajste ulice. Bila je mlada, lepa, vesela; a zaradi bolezni v ledjih je hodila nekoliko šepa-je. Pri veselem izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti je pričakovala v svojem skromnem življenju le to, kar si je mogla s svojim delom priboriti. To zadovoljno razpoloženje je doživelo zaradi nepričakovanega udarca hud udarec. Ko se je nekega dne vrnila iz šole, je našla v svoji sobi elegantnega, izredno pri-kupljivega gospoda. Bil ji je neznar., toda vse njegovo vedenje je izražalo nekaj, kar ji >3 odvzelo vsako zadrego, ki jo je sicer občutila v občevanju s tujcem. Smehljaje mu je šla nasproti in je pri tem šepala tako malo, da njene napake očito ni niti opazil, kajti iz njegovih oči je žarelo občudovanje, ko jo je nagovoril:
»Vaša prijateljica mi je izročila priporočilo do vas, gospodična Rogers, in upam, da mi oprostite, ako vas nadlegujem z nekaterimi vprašanji osebnega zna čaja.«
Ko je čutila vrstice svoje prijateljice, se je prijazno nasmehnila, da sta se ji prikazali dve ljubki jamici. To je pove-
češ, da jo bo ubil, če se le gane ali zakriči, drugi je zahteval od gospodarja, ki je ležal bolan v postelji denar, ter ga pretepal in nečloveško mučil. Nato sta ga zvezala in sama preiskala hišo. Vendar zaželjenega denarja nista našla, čeprav sta se tega pri Turinu, ki je bil v Ameriki, nadejala. Pobrala sta le nekaj drobiža, tri zlate ure, tri prstane in nekaj angleškega in italijanskega drobiža. Potem so izginili v noč. Od strahu in groženj se žena ni upala javiti zadevo orožnikom, ki so za razbojništvo zvedeli drugod in rokovnjače, ki so iz krškega in ptujskega sreza, že izsledili. Vsi okrog so ogorčeni nad to predrznostjo.
Vlom v gostilno v Spodnjih Lažah. Pre
teklo nedeljo ponoči je bilo vlomljeno v znano gostilno Ivana Mlakerja v Sp. Lažah. Ko je hotela dekla zjutraj pospravljati, je našla vsa vrata gostilne, ki jih je gospodar zvečer skrbno zaklenil, odprta. Še bolj se je prestrašila, ko je našla sekiro, ki so jo storilci vzeli s seboj v obrambo. Vsi predali so bili odprti z dletom. Odprta so bila tudi hišna vrata, na mizi pred hišo pa so stale izpraznjene steklenice žganja, likerja in vina, kar so si vlomilci privoščili pred odhodom. Razen pijače so odnesli go-! stilničarju še r.ekaj drobiža, birmansko, uro in nekaj druge drobnarije. Iz veže I na je izginilo 1600 Din ^redno koio občinskega tajnika g. Gruma iz Loč, ki si ga je pred kratkim kupil Na istem mestu so pustili staro kolo, vzeto v Poljčanah. Slišal ni nihče ničesa-, Ke. so stanjv^nj-ski prostori na drug’ strani hiše. Orož-rštvo iz Loč zasled’ij6 strila*. ki so jim morale biti razmere v hiši prav do-tro znane.
Ljudje postanejo lepši.
Na vprašanje, ali postanejo ženske lepše, so odgovorili v Ameriki antropolog, psiholog in umetnik. Prvi je profe-
čalo njegovo občudovanje. Neznanec je sedel na njeno stran in pričel:
»Važna zadeva me je pripeljala k vam. Neki prijatelj mi je naročil, da poiščem mlado damo, ki bi bila pripravljena prevzeti oskrbo in pouk dveh otrok brez matere. Vem, da imate dolžnosti do rodbine, toda ponudba je tako ugodna, da mi privolite brez obotavljanja, kakor hitro vam bo znano vse nadaljnje. Potovanje v Evropo« — njene oči so zažarele — »služkinja za otroke na razpolago: obzirno, najprijaznejše ravnanje tete otrok, s katero bi potovali, denarja do-velj, da...«
»Prosim,« je vzkliknila in vnovič dvignila majhno roko, »najrajše ne bi slišala ni&ssar o tem. Hrepenela sem po spremembi, koprnim, da bi potovala, potrebujem denar — in otroci so moja slast, toda imam bolehno mater, ki je ne morem zapustiti tudi tedaj ne, ako bi jo mogla potem lažje podpirati. Kaj ne, govoriva o drugih rečeh in o tem ne izgubljajva besed!«
Nadzorniku je podrobnosti tega razgovora povedala teta, ki je ves čas sedela v sosedni sobi pri delu in ni mogla dovelj prehvaliti, kako čudovito ljubka je bila njer.a nečakinja, ko je govorila te besede. Gospod je bil nedvomno istih nazorov, kajti oči so mu žarele in je nadaljeval z rastočo vnemo:
sor dr. Montagne z newyorške univerze. Vprašate me, ali postanejo ženske lepše? — je dejal. Seveda postanejo, in moški tudi. Oboji bodo večji in vitkejši. Lepota je samo vprašanje vzgoje. Saj smo potrebovali blizu 50 milijonov let, da smo postali taki, kakršni smo. Zdaj se pa ta proces hitro nadaljuje in čez nekaj milijonov let bodo ženske še lepše, kakor so sedaj. Naši potomci bodo imeli tudi drugačne pojme o lepoti, kajti lepote ne bodo več določale biološke posebnosti, marveč socialni činitelji. Tudi dr. Grace Adamsova je izjavila, da postanejo ljudje lepši in s tem mnenjem se strinja tudi slikar Russelle Patterson. Dejal je, da je samo ob sebi umljivo, da bodo ženske vedno lepše. Po njegovem mnenju je to samo vprašanje napredka kozmetike in krojaške obrti. Na to pa končno ni treba čakati — nekaj tisočletij!
Slabi časi tudi za debeluhe.
V Berlinu imajo poleg drugih čudnih organizacij tudi klub debeluhov, ki ie pa začel zadnje čase pešati, ker izgublja zaradi pomanjkanja kvalifikacije člana za članom tako, da mu preti nevarnost, da sploh razpade. Najuglednejši člani kluba, sami odlični debeluhi, so namreč začeli hujšati. Predsednik je potožil nekemu novinarju, da so prišli tudi za debeluhe slabi časi. Zdaj se giblje teža članov med 130 do 150 kg. Še pred 10 leti je pa imel klub dva člana, ki sta tehtala 200 kg, več članov pa 180 kg. Naj-debelejši človek Berlina je bil krčmar Sperling, ki je tehtal 235 kg. Zdaj so taki debeluhi vedno redkejši. Predsednik je todi povedal novinarju, da je klub priredil vsak mesec dva izleta. Pri zadnjem — bilo jih je 34 — so pojedli v neki gostilni 15 kg salame, 10 kg sira in 380 žemelj, popili pa 250 litrov .piva. Pri tem je pa potožil, da v dobrih starih časih na izletih niso tako malo jedli in pili...
Poljčane
Trije brezposelni razbojniki. V hiši bo-Minega 60-letnega posestnika Jože'. '1 urina so se te dni i>o;:i\i:i trije brez-pastlni. ki so se vedli tam kot nravi razbojniki. Prišli so najpr '■ ob dveh popol-čne in prosili milodva Okrog šeste ure zvečer pa so se pojavili ponovno. Zdaj niso več prosili. Dva po obrazu črno namazara sta stopila v hišo oborožena s kolom in nožem, tretji je stal zunaj na straži. 2eni je nastavil eden na prsi nož,
Mali <	zglasi
Razno	Sobo odda
MOTORNI KOLESI (športno in tourno) zamenjani za les (gorljivi in rezan les). »Juguelektra«, Maribor, Cankarjeva 26. 4329 Posolilo	ZRAČNO. SOLNČNO parketirano sobo z uporabo kopalnice na Kralja Petra trgu oddam takoi boljšemu gospodu. Vprašati v dr. Ver-stovškovi ulici 6-1! vrata 15 4134
IŠČEM POSOJILO Din 25.000 za takoj proti H% obrestovaniu mesečnim odtla Čilom po Din 300 Zastavim hišo na zelo prometnem kraju ob banovanski cesti- Naslov v upravi »Večernika«. 4376	SOBO s posebnim vhodom, higljen-sko, z dvema posteljama, oddam s 1. novembrom ali takoj, Frankopanova 14/1, stan. S- 4372 Sd' mnite se CMD
Kupim
GUME POSEBNIH AVTOMOBILOV
plačam Din 7 — ksr. Justin Gustinčič, Tattenbachova 14. 4374
Stanovanje
NA UDOBNO STANOVANJE
z zajutrkoni sprejme manjša družina dijaka po ugodni ceni k sinu gimnazijcu šestošol-cu Vpraša se na Ruški cesti 7/1, Kranjc.	4375
Službo iiie ^
IŠČEM MESTO
za razna Salca peciva z i.okaJ kavcijo. Praprotnikova ul. 1L Krčevina. Pelko Karel- 4373
Izdaja konzorcij »Jutrat v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj ,n urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru. '	-