63. številka. riboto 25. maja 1896. (▼ Tratil, v soboto zjutraj dne 25. nuja 1895.) _ Tečaj XX. likaj« po trikrat na ttdun w iattih i*, daojik ob torkih, Aalrtklh in ■obalah. Zjutranjo izdanja izhaja ob H. ari zjutraj. vačorno pa «ib T. uri rcfer. — Obojno lxilanje atan« : ca J««ajt. Rakopiai ta a« traJaja. Saroiaina, rtkltaiatijt i« tglaat »prt jtaia urrmvniitv a lita Maliat pio-ttla kit. 3, U. nadat. Odprta rtklaaatija tt praata ptliaiaa. Primopakoi „r »dintti >• Volitev poslancev za kmečke občine okraja Voloskega., ; • r Okraj volosko-podgrajski je na^veči hr-vatsko-slovenski okraj v Istri. V tem okraju niti ni mogoče govoriti o kaki drugi narodnosti nego o hrvatski ali slovenski. Morda je tudi zato trn v peti našim nasprotnikom. Ali ravno zato se pa tudi do letos niti niso drznili, da bi mešetarili po tem okraju. K volilcem ali volilnim možem, ali narodu sploh se niso približali. To pot so pa Že dolgo snevali, kako bi mogli razcepiti našo stranko, bodisi z ozirom na volitve v deželni zbor, bodisi v državni zbor. Počeli so bili rovati pri občinskih volitvah v Kastvn in mislili so že, da so dosegli svojo svrho, toda ljuto so se varali. Kastavci se niso dali vjeti v njihove mreže. Pozneje je bil razpuščen občinski svčt v Podgradu. Že tedaj, ko je bil razpuščen, govorilo se je, da se nova volitev ne bode vi-Sila tako hitro. Ted^j 2e je bilo gotovo, da so vse to zgolj priprave za politike volitve. Deset mesecev je že minulo, odkar je bil razpušlen ta občinski svčt, a nova volitev se do danes de ni vršila. Volitev volilnih mož se je vršila pod vodstvom občinskega odbora, imeuovanega po c. k. namestništvu. Ta odbor je sestavil volilne liste tako, da je bilo videti takoj, za kq se gre. Izpustil je takih, na katerih volilni pravici ni bilo dvomiti, a uvrstil Je takib, kojih volilna pravica ni bila dognana. Duša temu odboru in orodje onim, ki so ga postavili, stopil je v zvezo s protivnik! našega naroda v Trstu, v Poreču, na Voloskem in v Pulju. Obrekoval je naše nože ustmeno in tiskom. Tiskasice, oddane na poŠti v Kozini, frčale so na vse strani, tudi preko mej naše pokrajine. Oni grdi list, kojega naiivljajo .Somiero* ter izhaja v Pu-Uu, poln črnih obrekovanj na naše može, na naš narod in naše svetinje, dopošiljal se je raznim osebam po okraju in izven okraja. Sam urednik tega lista počastil je svojim obiskom tudi dva domača nasprotnika ter snoval žnjima, kako porušiti narodno stvar. In ako so nekaterniki poprej mogli govoriti, češ, da tu ne gre za narodno stvar, ampak le za občinsko upravo, bilo je sedaj jasno vsakomur, da so se ti nekaterniki združili s protivniki našega roda vseh vrstij, da so torej uastopili proti svojemu lastnemu narodu. Na to so kazala tudi sredstva, kojih so se posluževali. Obrekovanja, do sedaj nečuvena pri nas, podkupovanja in popivanja, dosedaj nepoznana, pojavila so se sedaj v polni meri. Človek-stiskavec, ki sicer ne da novčiča niti siromaku, gubil je dneve, tedne in mesece, trošć denar in plačevaje popivanja. A gotovo je, da ni trosil iz lastnega žepa, ampak pomoč je morala dohajati od drugod — od izven okraja. PODLISTEK. Z Zlatarjevo zlato. Zgoiloviuska pripovest XVI. veka. Spital A. S t u t a. IX. „Mama!* rekli ste, .glej reveža, podari mu krajcar !u In dala mi je gospa Marta krajcar, misleča, da sem berač. A jaz sem skočil, neumen od ladosti, za grm, in jet sem avetliti ta novčič. Ušil sem si ga ter nosim ga kot spomin ob vratu, kot jedino vez, ki ine veže z mojoj obiteljo, o katerej sem mislil, da niina srca. Od onega dne ljubi vas moje srce. Da veste, kako mi je bilo, ko sem vam takrat prinesel prve jagode, ko sem vam ujel veverico, ali iztesal ono leseno sabljo. Bil sem srečen, presrečen. No sedaj čujte, kaj se je z menoj zgodilo. •Skrivnost je. Do dane* ne ve uikdo o tem razen llog in moje srce. Ne smijajte mi se !•' Pošteni ljudje niso šli na limanice, ampak poslušali so one, ki ho z dejanji stn in stokrat dokazali Ijubpzen do svojega rodu in skrb za blagor istega. Mnogi so se ohrabrili na shodit v Brušici, kjer se je javno govorilo o javnih stvareh, kjer pa se niso pokazali obrekovalci, kakor bi se bili morali, da so možje in da niso kukavice, ki umejo rovati le na skritem in ki bi hoteli izza plota ubijati ljudsko poštenje. P« shodu v Hrušici smeli smo smatrali, da je naša stvar dobljena. Pozni.,ni naši rodoljubje v H občini storili so svojo dolžnost, Velika večina vo-lilcev je šla žnjimi — brez novcev, brez kupovanja, brez prevar, ampak le iz prepričanja. In bilo je izvoljenih 14 volilnih mož — poštenih, nepremičnih. Poznani domači nasprotniki bili so obsojeni v svoji lastni občini. Obsodba je bila za-nje tako občutna, da se po volitvah niso več drznili rovati v tej občini. Pač pa so skušali po tej volitvi svojo srečo v drugih občinah. Ko so javile italijanske novine, da je v Materiji, v Jelšana h, v Lovranu in na Veprincu zmagala italijanska stranka, a vse te občine, vendar niso imele večine proti občinam Pod grad, Kastav in Opatija, bil je nekdo drzen dovolj, da je šel na lov v občino Kastavsko. Premalo je poznal svoje nekdanje soobčlnarje. Ti poslednji so se vsikdar umeli pokazati može na svojem mestu; po shodu v Kastvn pa so bili tako vneti, da jih ne bi bila pridobila nikaka sila. Volilni odbor je postavil kandidate-volilne može, a volilci od vaeh strani prihiteli so dan volitve na volišče in kakor jeden mož so oddajali svoje glasove možem poštenjakom, pri kojih ne bi, ko gre za narodno poštenje, opravil nikdo ničesar, kamo-li naši poznani domači nasprotniki iz političnega okraja Voloskega. Dotičnik, ki je mešetaril po Kastvu, je tako malo poznal naše volilne može, da je res došel k nekaterim, nagovorivsi jih za svoje svrhe. I)a so vroče nravi iztirali bi ga bili kakor je zaslužil, tako pa so ga le pomilovati in smejali se mu. Možje kakoršni so Mate Širola, Vekoslav Kinkela, Frane Žepič itd. da bi šli na lima-niče takemu človeku! To je naravnost smešno, ne: brezobrazno, ako bi hoteli le misliti na to ! Ves teden je dotičnik krožil po Kastav-ščini, a dan pred volitvijo moral se je vrniti domov ves popaljen. In dospevši domov rekel je svoji soprogi — ki gotovo ne pozna njegovih spletek —, da „njegova nevalja". (Konec prili.) Politiške vesti. Volilna preosnova. Ko so v tisti viharni seji minolega torka poslanci K a i z 1 obrnol se je Jerko nastran, »neumno je morda. Ali kaj hočete ? Bog je dal tudi siromaku oči, da vidi, dal srce, da čuti. Tega je štiri leta. Baš je bilo na Duhovo. V Ke-metih velika slovesnost, velika peta maša. Prihrumelo je ljudi od povsod ; tudi iz Zagreba jih je bilo. Jaz sem zopet vlačil tratili orglarju mehe. Naenkrat opazil sem deklico mlado, lepo in fino, ki je klečala skle-»enima lokama, a kraj nje starica. Skozi visoko okno sijalo je solnce se svojimi žarki, in solnčna zlata »vitloba migljala je okolu dekličine glave. Ostnnel sem, pozabil sem revež svoj meh, in orgle so umolknole za trenotek, da me je menih nemilo sunil. Kri mi je šinola k srcu, vsa se mi je duša stresla. A kaj bodem dalje pravil ? Ali veste, kaj pomenja to, ko se nameri mladeniču deklica na oko ? Kaj pa šu le meni siroti, ki nisem imel duše na svetu. Glavo mi je zmešalo. Mislil sem, da mi vročica raznese možgane. šel sem za deklico. V gozdu odtrgala in tovariši stavili mijni predlog, da naj bi odsek za volilno preosnovo moial poročati v teku 14 dni, kako stvari stojč, odgovoril je minister za notranje stvari marki Rarijuechem, da ta predlog nima pomena, ker je pododsek itak že dovršil svoje delo in bode skoro mogel predložiti odseku svoje sklepe in predloge. Nimamo vzroka, da bi dvomili na zatrdilu gospoda ministra; ali za rešitev te prevažne stvari ni odločilnega pomena okolnost, da je pododsek dovršil svoje delo, ampak glavno vprašanje je: k a k o je je d o -vrjšil! Na to stran bi hoteli pojasnila. Kaj pomaga, ako je odsek tudi res dovršil svoje delo, če pa je to delo tako, da niti ni misliti na dvetretjinsko večino, potrebno za vsprejem volilne preosnove Potem bode treba začeti z nova in pododsek ni dovršil ničesar. Mlatil je pač, da bi ljudje mislili, da mlati klaaje, v resnici pa je mlatil le — prazno slamo! „Sklepi" pododsekovi sicer še niao znani, ali po klaverni pisavi koalicijskih glasil sodimo, da so gospodje res mlatili — prazno slamo. Celo „N. Fr. Presse* pravi, da so šanse n a j n e p o v o I j n e j š e. V isti hip je člankarju tega lista zdrsnilo iz peresa pripo« znanje, ki je res zlata vredno. Minoli torek še je nemškijlevičar Menger zabrusil opoziciji očitanje v obraz, da le ona zavlačuje volilno preosnovo, a malo ur potem čitamo v glavnem glasilu iste neinšk" levice, da vzroka nevspešnosti posvetovanj ni toliko iskati v opoziciji, a m p a k v zavisti med koalicijskimi strankami. Tu imamo torej: nesložnost v koaliciji sami je na poti volilni preosnovi. tN. Fr. Presse" očita konservativcem, da se hočejo okoristiti z volilno preosnovo. Pri tem si je menda mislit ta list: iteci jim, da ti ne porečejo! Mar se niso ravno liberalci hoteli okoristiti, ko so hoteli pod pretvezo „razširjenja volilne pravice" vzkratiti to pravico tisočem in tisočem inalih davkoplačevalcev ; ko so hoteli petakarjem znižati davek za borih par novčičev se strankarsko sebičnim na m e n o m, da te siromake iztisnejo iz dosedanje kurije?! O strankarski sebičnosti uaj torej le molče nemška gospoda, kajti na to stran jih bijejo po zobeh — dejstva! D4 da, ob zavisti do sedaj gospodovalnih strank se gotovo razbije volilna preosnova in lahko rečemo, da ostanejo vsi predlogi glasovitega pododseka — mrtvorojeno detet Volitve v Italiji. Šturi Crispi se brani proti svojim nasprotnikom tisto eneržijo, ki inu je bila lastna od nekdaj. Xe, prerahel je izraz „eneržijo." Za predstojeće volitve se pripravlja pravo srditostjo, ki je skoro neverjetna pri taki starosti. Minoli četrtek je govoril pri nekem banketu v gledališču Argentina v Rimu V potu svojega obraza se si je vejico, — pa jo spustila na tla. A jaz sem vzdignol, vadignol, kakor da sem našel biser, poljuboval sem jo ter pritiskal na srce. Deklica bila je Zagrebkinja. Poizvedel sem jej za dom. Pri taval sem po noči do njenega vrta in zijat na okno, kjer j^j je gorela luč. Prebdeval sem cele uoči cept; /.a plotom ter zijal v hišo. Ali veste li, kako je deklici ime? — Dora, Krupičeva Dora!-4 .Dora !il zavpil je Pavel strnu*. „Da, ona. Znal sem za vsako njeno pot, za vsak migljaj. Ona seveda ni niti slutila kaj o tem. Pa kako naj bi tudi ? Mene — mene — siromaka da op%zi!s in spustil se je Jerko, ihte se, v jok. „Za vsak mig, rekel sem. Napočil je tudi oni osodepolni dan na kaptolskem trgu. Saj veste, hotel sem jo rešiti. Vi ste bili srečnejši. Mene so poteptali konji. Ah, da me je zaletela smrt! Vi ste zame skrbeli, da sem okreval. Kane so se mi zacelile, srci? nikdar. Takrat sem izvedel, da vi ljubite deklico, gospod l'avle. Hotel je trudil, da dokaže, da je vse to zgolj obrekovanje, kar govore proti njemu njega nasprotniki. Govorniški oder v poslanski zbornici — rekel je — je postal le propoved-nica klevet, toda laži da ni smatrati novim orožjem v politiškem življenju; ista nadomešča bodalo in strup. Le težkim srcem jo privolil v to, da se je odložilo zasedanjr. Finančno položenje je zahtevalo, da se na-I ož e n o v i d a v k i n a r e d b e n i m p o-t e m. Govore o anarhizmu je rekel go-vornik, da v praktičnem življenju je istega težko razločiti od socijalizma. V teoriji pa socijalizem ni druzega, nego zatajevanje in-dlviduvalne svoboda; anarhija pa znači večni boj proti najsvetejšemu in nedotakljivenu. l-videvši, da z zaključeno zboraico ne bi bilo mogoče vladati, priporočit je kroni, da se ista razpusti. Sedaj naj govore volilci. Vlada je gotova svoje zmage, ker zaupa patrijotizmn dežele, stoječe prei vpraša« njem: ali socijenatna anarhija ali nA rodna monarhija. C r ispi je zatrdil slednjič, da z veseljem pozdravi dan, ko se bode mogel umakniti brez nevarnosti za varnost dežele. Iz vsega tega govora Crispijevega je jasno le to, da se hoče na življenje in smrt boriti proti svojim nasprotnikom. Sicer pa ni povedal ničesar o svojem programu za bodočnost, niti ni storil tega, kar bi bil meral storiti ua vsak način : uiti skušal nI dokazati, da ni res, kar se povori o njega zvezah s propalo rimsko banko. Crispi pravi pač, da je vse, kar se o njem slabega govori, zgolj laž in obrekovanje; ali to je preabstraktno, to so le fraze ; taka očitala mora državnik ovreči trdnimi in jasnimi dokazi. Tega dokaza Crispi ue more nastopiti, ker so obtožbe, ki jih je vrgel Giolitti med svet proti Crispiu, tako podprte, da se ovreči ue dajo. Uprav ta okolnost, ta obnemoglost nasproti takim obtožbam, dela Crispia besnega, da hoče zmagati pri volitvah na vsak način — če ue z lepo pa z grdo. On ve dobro, da je na to jedino karto zastavil ne le svojo politiško bodočnost, ampak vse, tudi dobro ime poltenega moža, on ve, da po njegovem padcu bi bil neizogiben tudi moralni bankerot. Dokler je na krmilu, dokler ima oblast v rokah, se lahko brani z vsemi sredstvi vladnega aparata. Knjige uje-govega delovanja to pod njegovim ključem. Kaj pa potem, ako bi prišli nasprotniki do oblasti ? Ako bi začeli pregledovati te knjige, ako bi ga pozvali na odgovor kot navadnega smrtnega Človeka V V tem pogludu nam je kričeč vzgled zloglasni bolgarski Stambulov. Do kler je bil ta mož na krmilu, solnčil se je na glasu'prvega državnika in rešitelja domovine. In danes? ltazkrit je kot navaden zločinec. sem se ubiti, ali ni mi dalo srce. Naj ae ljubita, rekalo mi Je srce. To dvoje, najdražje tvojemu srcu na tem svetu, to dvoje se j«i našlo in se ljubi. Trpi mirno, neumno srce, gledaj ttjijiuo srečo ; čas iu sreča njiju dveli usrečita tudi tebe. Pavle, brate, tu v nočnej samoti, kjer naju nikdo ne vidi, uikdo ue čuje, tu ti se kolnem, da bodem ljubil vaju oba, da budem blažen pod tenii-le krpami, da bedeš le ti sreče« z Dorej !* Solze so zavrele mladeniču na oči, v katerih je sevala sijajna mesečina. Smrtnobledo bilo niti je lice, vrgel se je na kamen ter ihtel, ihtel, kar mu je srce dalo. „.ferko, brate po Bogu in krvi!" vsklik-nol je Pavel iti vzdigaol mladeniča v narečje svoje. „Vstaui, pritisni s« mi na prsi, našel sem prijatelja, našel brata, o hvala ti, Hože nebeški !• ,Tudi ti me zoveš tem sladkim imenom, ti me ne pehaš od sebf?* prasal j« .Inku boječe. (Dalje prih.) Nad njim visi luee strog« preiskave in niti to mu ni dovoljeno, da bi smel zapustiti domovino, dokler ne bode zadoščeno — pravici. V sličnem položenju se nahaja Crispi. Lehko umljivo je torej, da hoće za vsako ceno ostati — minister. Saj je storil v ta namen, vse, kar je bilo v njegovi moči, v prvi vrsti je dal .revidirati* volilne liste tako, da je število volilcev po nekod padlo na polovico — skoro samih privržencev Cri-spijevilt. Crispi je skušal opravičiti tudi naredbe, s katerimi ja smuooblastno naložil novih davkov, češ, da je flnančno položenje tako zahtevalo. Ta je vendar presmeSna. Kdor tako govori, laniknje ustavo. V ustavnih državah ima le takonodavni zastop pravico n a 1 a g a t i davke. Različne vesti. Osebna vsst. Ces. namestnik vite/. R i n a I d i n i odpotoval je minoli četrtek zvečer na Dunaj. Glavna skuptčina družb« «v. Cirila in Metoda za Istro. Podpisani poživlja vse Člene družbe sv. Cirila in Metoda /a Istro na glavuo skupščino, ki bode dne .'JO. tek. meseca maja ob 3. liri popoludne v prostorih društva .Zora" v Opatiji z nastopnim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Obračun za leto 1894 (od 1. aprila do 31. de-cembia). 3. Poročilo ravnateljstva in nadzornega sveta. 4. Volitev jednega člena v razsodišče. 5. Kazni predlogi. V Opatiji dne 15. maja 1895. Dr. Vitezih Nagrobni kamon don Mosetu. Kazni častilci pok. Župnika don Mosuta nabrali so med seboj svoto denarja, da so postavili nagrobni kamen pok. Št. .Takobskemti župniku. Ta kamen je blagoslovil pokopališčni vikar don Teinpesta na praznik Kristusovega vueholioda. Na pokopališču se je zbralo prilično število občinstva, kateremu je č. g. vikar toplimi besedami položil na srce, da naj vsak po svoji moči kaj ž r t v u j e za bedni ke na Kranjskem. Predno je blagoslovil kameu, omenil je g. vikar v lepem govoru duhovniških zaslug pokojnikovih Hiftna preiskava. Včeraj se je vršila hišna preiskava v stanovanju urednika »Naše Sloge" g. M a tka Mandira. Preiskava je tinjala od 7. ure zjutraj do tli četrt na 3 popoludne. Vodil jo je višji komisar gosp. Baclier in so prisustvovali 1 koncepni praktikant in 4 pol. agenti. Preiskava baje ni dognala uičesar. Slovanska čitalnica bo le imela nocoj ob 8. uri svoj občni zbor. Ustanovni obfini zbori za novo posojilnics na Goriikem. katere sklicuje „Zveza slovenskih posojilnic", bodo na sledečih krajih o letošnjih Hinkoštih : v Bovcu, v petek, 31. maja ob 10. uri dopoludne; v Kobaridu isti dan ob ti. uri popoludne; v Kanalu v soboto 1. junija ob 2 uri popoludne; v Komnu, v ponedeljek dne 3. junija ob 0. uri popoludne; v Sežani, v torek dne 4. junija ob »i. uri pop., in »icer s sledečim dnevnim redom: I. razgovor o pravilih, 2. pristop zadružnikov, 3. volitev načelstva in nadzor-»tva. — „Zveza slovenskih posojilnic" bode zastopana po društvenem nadzorniku g. Ivanu liapajni iz Krškega. Darovi, priposlani .Edinosti* za Ljubljano. V poslednjem izd. izkazanih 1405 kron 02 st. Klub biciklistov .Tržaškega Sokola* nabral od izletnikov Tržaš. Čitalnico o umetnem vozarenju bratov Sajo-vica in Štuko pred gostilno Jakoba Obrsnela v Divači 12 . — t Skupno 147 7 kron OSi st. Oarovi tržaških Slovanov za Ljubljano. Na drugem mestu izkazanih, u-red. jedinosti' priposlauih 12 kron — st. V izdanju za t. tu. izkazanih ....... 9963 „ 64 „ Skupno 9976 kron 04 st. K položaju v Ljubljani. Permanentni odsek občinskega 8veta ustavil j« svoje delovanje ter se bodo njegovi posli reševali odslej v magistralnih sejah. — N:\diužeuir Strada! je poročal v seji stavbenega odseka mestnega sveta o gradnji barak. Razložil je, da se bo.le moralo pos'aviti še raznih barak, katere bodo stale po njegovem prevdarku okroglo lOO.o '0 gld. Kje naj vzame Ljubljanska občina toliko denarja v ta namen? — Osnoval se je poseben pripravljalni od- bor, katerega namen je osnovati meščansko stavbinsko društvo. Zanimanje po mestu za to društvo j« toliko, da je podpisanih deležev že nad 50.000 gld. Ta pripravljalni odbor, kateremu je na čelu predsednik mestne hranilnice g. Vašo Petričič, izdal je okrožnico, s katero vabi someščane, da pristopijo k stavbinskemu društvu, ako se isto ustanovi. Pomafc Ljubljani. Cenilne komisije so izrekle svojo sodbo, toda ista je taka — kakor so priznale same — da si Ljubljana nikakor ne bode mogla opomoči z ono svoto, katero so proračunali le v jedino svrho, da bi se Ljubljana zopet zgradila takšna, kakor-šna je bila pred potresom. Ker pa od milo-darov nikakor ni pričakovati dovoljne pomoči, bode že država morala priskočiti v pomoč, ne glede na sodbo cenilnih komisij. Milodari prihajajo sicer vedno še in v toliki meri, da je smatrati iste pojavom splošnega milosrdja in človekoljubja, vendar pa, kakor rečeno, ti milodari nikakor ne morejo pripomoči do preporoda mesta, ampak je ž njimi doseženo le toliko, da se s to pripo-močjo prihaja v okom vsakdanjim potrebam bednega prebivalstva. Te dni došlo je mestnemu magistratu Ljubljanskemu zopet poleg raznih manjših, nekoliko izdatnejših svot. Med temi so pripo slali: trgovec J. Logar v Ljubljani zbirko 110 gld. 61 nč.; Uprava lista sNarodni Listy" v Pragi zbirko 114 gld.; mestni svet v Jaromčfu na Češkem 100 gld.; dr. And. S t a n g e r, Zupan na Voloskem, je priposlal zbirko 230 gld. 20 nč, katero je nabral g. Viktor Tomažič med tamošnjim prebivalstvom vseh strank. — Uredništvu ,SI. Naroda" prlposlal g. Ign. Tance, župan v Nabrežini zbirko 270 gld. 25 nvč., od katerih je darovalo županstvo 100 gld. — Lavan-tiuski knezoškofijski ordinarjat je nabrnl do sedaj za bednike na Kranjskem 3440 gld. — V Modlingu pri Dunaju priredil je meščanski odbor koncert, ki je prinesel Ljubljani 429 gld, — Sarajevski pomožni odbor je nabral doslej za Ljubljano že 1500 gld., zabava pa, ki jo je pridilo Sarajevsko društvo za društvenost, prinesla je nad 150 gld, čistega dobička. Pevsko društvo .Slava* pri sv. Mariji Magdaleni Dolnji imelo je v nedeljo, dne 19. t. m. svoj redni občni zbor ob prilično povoljni udeležbi članov. To društvo goji narodno pesen prav marljivo. Minolega leta je imelo 41 sodelujočih Man o v; tekom leta so nekateri izstopili, drugi pristopili, tako, da šteje društvo sedaj 42 prav dobrih pevcev. — Zbor je sklenil med ostalim, da se društvo preseli v prostore posestnika gospoda Miklavca pri Sv. M. M. Dolnji hit. 209, ter se dotična sobana za pevske vaje že pripravlja. V novi odbor bili so izvoljeni ti-le gg.: Anton Miklavec predseduikom ; Anton Nardin podpredsednikom; Anton Čjaš tajnikom; Josip Bjekar blagajnikom. Odborniki pa : Mi-halj Vekjet, Fran Sugan, Ivan Kovačič, Josip Sušel in Vekoslav Vekjet. Namestnikoma: Ivan Žariš in Josip Mosina. Nadejati se je, da bode novi odbor vršil svojo nalogo vestno in marljivo ter da ustreže marsikoji več ali manj opravičeni želji, prihajajoči iz vrst družabnikov. Z resno voljo in nekoliko požrtvovalnostjo dalo bi se doseči, da se .Slava" popnč med prve pevske zbore tržaške okolice; saj pogojev društvu zares ne nedostaje v to. Po občnem zboru imela je .Slava" pevsko zabavo na osmici pri g. Ivanu Kova-čiču. Zabave so se udeležili vsi pevci in mnogo drugega posebno domačega občinstva. I tu se je pokazalo, kako izvrstnih grl ima „Slava'ined svojimi pevci in kako dobro je izurjen pevski zbor. Le čvrsto naprej po istem potu, da bode „Slava" delala čast lepemu svojemu imenu. Zabava vršila se je v najlepšem redu; veselo petje razlegalo se je do pozno v noč. — Želeti bi bilo, da bi se društvo lepo razcvitalo v miru in v slogi ter da prestanejo oni malenkostni prepiri med člani, ki ue koristijo nikomur, društvu so pa v neizmerno kvar. Pomislite „Sla-vaši", da sloga jači, a nesloga tlači! .Slava" pa ima namen gojiti narodno petje; ona je v prvi vrsti narodna postojanka proti laški poplavi, šireči se iz mesta. In ta trdnjavica more vršiti vzvišeni svoj namen le tedaj, ako se ravnate po reku : Vsi za jednega, jeden za vse! Iz Kontna nam pišejo: Nova cestna postava za Goriško in Gradišćansko dala nam je doživeti tri volitve v cestni odbor. Imeli smo tri praznike. Zadnja volitev se je vršila dne 6. maja, pod vodstvom g. dr. Abrama. Nekateri pa nam obečajo še četrte volitev vsled dobro utemeljenega rekurza. Zopet bodo torej Komenci praznovali drag praznik na račun občin. K zadnji volitvi so dobili v treh občinah izkaznice bivši županje in podžupanje. Iz jedne teh občin prišli so volit novo izvoljeni z vabilom starih, z jedne pa prejšnji možje. Neki župan je izročil glasovnice podžupanom Še le v Komnu, ko se je Že jela vršiti volitev, in sicer izpoljnjene po volji župana. Jednega pa, ki se je proti vil, so prisilili v dvorano, kjer je oddal glasovnico proti svoj volji. Agitatorjev je bilo toliko za staro stranko, da se je bilo kar čuditi. Tudi izven našega okraja se je vršila agitacija, toda ne — brezplačno. Za Komen je imela ta agitacija še posebno veljavo, kajti pričakovati je hudega volilnega boja povodom občinskih volitev, ki se bodo vršile najbrže prihodnjo jesen. Kako lepo doni naslov: oče župan I Blagor onemu, ki se prerije do tega sladkega naslova iu do te časti. In posebno še ako je s to častjo združena tolika veljava, da je poleg župana vse starešinstvo gola — ničla! Kaj ne da, tudi šepec bi se poganjal za tako slavo?! Komencem so se odprle oči še le pred dobrim letom dnij. Poprej niso iineli šole, zato jim ni zamere. Pouk se je pričel s pogozdovanjem na takozvanein „Brdu*. Tu so aadili vsi obči-nar j i borovce. Ker pa ljudje niso vedeli po-. pred, kty je šola, izruli so jih zopet uekoliko dnij potem. Da pa g. župan obdrži vodstvo, vodil je tudi to delo ruvanja. Pri tem je imel g. glavarja na svoji strani. In g. voditelj je grmel: „Jaz ukažem, občina nič! Mene podpira vse, kar leze in gre !* Le e. kr. nameatništvo ga noče podpirati, ampak podpira — pogozdovanje. Le žal, da moramo čakati predolgo. Pa ne da bi se tudi bali tam! Ne, sicer ne bi bili poslali vseh poukov in aktov c. kr. okrfynemu sodišču, da isto poizve, kako ae je poučevalo. Keg bode iz tega videli bodemo v prihodnje. Komenčan. Riunions Adriatioa di Slcurt*. Ta važna zavarovalna družba imela je dne 22. t. m. svoj letošigi redni občni zbor. Tem povodom objavil je zavod i svoj račun izza upravnega leta 1894. Iz tega posnemamo te-le številke : Oddelek zavarovanja na življeitfe vrgel je čistega dobička nad 235 000 gld. Zavarovanj v tem oddelku bilo je do 31. decembra 1894. leta 76,326.189 gld. glavnice in 197.256 gld. rente. V tem oddelku je narasla zavarovana glavnica za skoro 4>/t milijonov in za okolo 10.000 gld. zavarovane rente. V oddelku zavarovanja proti škodi po požaru je narasla zavarovana svota 1894 I. na 6.517.916 gld. ; pomnožila se je v tem letu za okolo 60.000 gld. — V oddelku za prevažanja bilo je dohodkov nad 417.700 gld., proti 380.367 gld. leta 1893. — V ostalih oddelkih, ki so v obsegu zavarovalne družbe .Hiunione Adriatica', vplačalo se je zavarovalnici okolo 10,000.000 gld. na premijah, izplačala pa je družba leta 1894. okolo 6,240.000 gld. — Iz bilance je razvidno, da je bilo v omenjenem letu čistega dobička 482.521 gld. 08 nvč. Odbivši od te svote one zneske, ki so se odkazali "rezervnemu zakladu, uporabili za plačo uradnikom, dodali bolniškemu zakladu društvenih uradnikov itd., ostane toliko, da more družba izplačati svojim delničarjem gld. 62 na vsako delnico. — ltezervni zaklad družbe pomnožil se je leta 1894. za skoro 2 milijona iu šteje sedig skoro €denindviyset milijonov. Bolniški zaklad družbenih uraduikov imel je dne 31. decembra 1894 leta 423*984 gld. — Poročilo naglaša konečuo, da sta imela v tem letu i oddelka .zavarovanje proti škodi toče" in „zavarovanje proti slučtgnim nezgodam" povoljen vspeh za družbo. Drzen tat. V neki banki londonske „city" pograbil je dne 22. t. m. nepoznan drzen tat, vrečo, v kateri je bilo nad 3000 funtov šterlinov (preko 36.000 gld.) v bankovcih iu »srečno' odnesel petč i svojim j plenom. To je bil za uzuioviča zares .zlat ' dan', četudi je nosil vrečico papirja. Poiar v narodopisni razstavi v Pragi. Dne 93, t. m. došla je iz Prage ta-le brzojavka : .Dvorana za stroje v narodopisni razstavi je pogorela. Posrečilo ae je Jokalizo-vati požar. Na zna se, kako je na vstal ogenj." Spisa o potrosu. V Ljubljani je izšla knjižica pod naslovom „Velikonedeljski potres v LJubljani iu cesarjev obisk'. S 13 ilustracijami! Izdal in založil Jos. Pavlin. Cena 20 nč. Str. 56* — V tej knjižici je obširno opisana grozna katastrofa, navedene so glavne poškodbe in popisan je cesatjev obisk. .Grozni dnevi potresa v Ljubljani* je naslov 36 str. obsezajoči knjižici, katero jo založil Maks Fischer. Izšel je te dni II., pomnoženi iu popravljeni natis. Cena ? Policijsko. 59letni težak Matej Kres iz Štorij, stanujoč v ulici Giulia hitflie, moral je v zapor, ker je razgrajal v svojem stanovanju ter se nevarno pretil svoji tašči Jo-sipini Kašteli c. — 321etnega težaka Antona A. iz Vipave in 47letnega njegovega tovariša Ivana S. iz Trsta so zaprli, ker sta se brez posla in zaslužka klatarila po mestu. — 491etnega pekovskega pomočnika Ferdinanda F. iz Sežane so stavili pod ključ, ker se je vrnil v Trst, dasi je bil že iignan od todi. — 25letna Marija P. iz Seiane pa mora premišljati v zaporu, kako se služi kruh s poštenim delom po dnevu, a ne po noči. Koledar Danes (26.): Vrban (Urban), papež; Gregor VIII., papež. — Jutri (25.): VI. povelikonočna nedelja. Fili Ner., sponi. — V ponedeljek (27.): Magdalena Pac., devica ; Janez, papež, muč. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 24 min., zatoni ob 7. uri 31 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjuraj 18.5 stop., ob 2 pop. 23 stop. C. Loterijske fttevilks, izžrebane 22. t. m. Brno 29, 22, 78, 13, 39. Inomost 79, 80, 82, 9, 72. Najnovejše vesti. Dunaj 21. (Poslanska zbornica.) Finančni minister Plener je izročil dodatno predlogo k državnemu proračunu v znesku 1,213.514 gld. za obresti državnega dolga. Podpredsednik Kathrein javlja, da je predsednik baron Chlumetzkj zadržan vsled smrti njegovega brata, sekcijskega načelnika Chlu-metzkega. Na to so nadaljevali razpravo o osebni dohodarini. Finančni minister naglasa, da je žs varovana javnost s prejšnjim sklepom, da je volilne liste razložiti na ogled davkoplačevalcem v ta namen, da morejo reklamovati. Dunsj 24. Veliki knez Peter je odpotoval v Varšavo. Rim 24. Kardinal knez Ruffo-Scilla, bivši nnncij v Monakovom, leži na smrtni postelji. Bsligrad 24. Kralj Aleksander in kraljica Natalija sta odpotovala na zasebnem parniku v Kosalovc. kjer je rastava živine in ae vrše dirke a konji. Vrneta se zvečer. Trgovinske bnojavktt. Budlmpaita. Planinu xa jatea 7.50 -7-51 Pienica ta maj-juni' 1895 7.43 do 7 45 0»ae «a j »sen 8.08—6 10 IU ta jatea «64-6.66 Karata ta maj-juni 6-43—6 45. te juli-avguat i'6»—9.«:t PAuniea no »a od 7» kil. f. 7 45- 750 ad 7S kil. r. 7 55 —7 00, od 80 kil. f. 1 60—7 «5, a4 SI kil. f. 7-65 -70 , od »J kil. for. 7 70—7 74. lefiaon H65-8 10: proto 6 30—6-80. rl lova 6.86-<>'46 Trg občo dobro raspoložen. Pšenica prt iivah-ii prodaji od 4(MM> uit. ttot,, rastoča, 10—16 irf. dražjo od sobote. Iti in koruaa 10 nvi., o vet 7 nč. dražje. Vreme: lepo. Praga. Noralinirani aladkor xa naj f. 10.70. nova Mina 14.—. »talno Praga. Cuntrifugal nori, postavljan'v Trat in a carino vred, oilpoiiljatov preuej f. 20 — 39.50. Mat aept. r. 29.50 ~?0,— Concaintf 29.75—Četveral SO 50--.--. V glavah (aodih) 81 - Harra. Kava Santoa good averege aa naj 96.75, ta september 94.—. Hamburg. Hantoi goud averaga ta maj 17,— tepteinber 76' 25 december 74.26. mirna. Duni^Jaka bora« 24 majat IMS Državni dolg v papirja predvieraj dan aa . . 101.35 101.40 „ . v arebru . . . 101 36 101.35 Avntiijuka ranta v zlatu . . 123*85 133 ar, „ „ v kronah . . 101 60 101.55 Kreditna akcije . . , . . . 897.50 398.- London 10 Lat..... . . 122.10 129.05 Napoleoni....... . . 9.67«/. 9-«7' 90 mark ...... . . 11.99 11.99 100 italj. Ur...... . . 40.20 44-20 SAAAAA^AA AdkAAi lAA Lastnik politično društvo »KdiiioHl*. Izdavatelj iu odgovorni urednik : Julij Jlikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu. JAKOB ŠTRUKELJ - TRST via Caterna it. 16 uhod plazit della Cattrma. (mun/trrnh t*Uki t^Jmiiki), prodiija po nuverojetnih nizkih cenah vaako-vrntna anglcšku kolesa (bioykle) ZnMopatvo kolen „Adlar" is tovarne II. Ktever Frankfurt in „Viktoria Cjkla SVorka" NVolver liampton Angloiko. Kolesu Adler' no uvetovno znana iu a« rabijo v nemški vojski. Jamči kh zm vaako kolo 13 nieaacev; kdor no zrni voziti, nanfii »u brozplaeMo. — 1'oAilju se na deželo in na vt« kraje. £