Lažnjiv budžet. SKRAJNO POMANJKLJIV PROSVETNI PRORAČUN ZA SLOVENIJO. — OGROŽENA EKSISTENCA UČITELJSTVA IN ŠOL. — NEZAUPAN.JE V DRŽAVNO UPRAVO. — VPLIV PRORAČUNA NA VALUTO. — SLABO OBDAVČEVANJE. — PADANJE PRODUKCI.JE. — RAST DRAGINJE. — KATASTROFALNE RAZMERE ZA L.JUDSKO 1ZOBRAZBO- — CAVEANT CONSU- LES! Izvoljena je nova narodna skupščina. Najvažnejša pravica narodne skupščine .ie dovoljevanje vsakoletnega budžeta- To oa je obenem njena najvažnejša dolžnost. za katero nosijo poslanci odgovornost ored narodom. Načelo pri sestavljaniu ororačunov, bodisi društvenih, občinskih ali državnih. mora biti. da se pri izdatkih upoštevajo vse obstoječe potrebe ter se zneski za nje Dreliminirajo v najvišje verjetni izmeri ori dohodkih Da se vzameio najnižji sigrurni zneski. Ako se pri tem ,Dokaže orknanjkljai se morajo iskati novi virl dohodkov: ori društvu zvišanje članarine, pri občini in državi novi davki. Le na ta način je mogoče vzdržati budžetno ravnotežje v proračunski dobi. Pri sestavljanju državnega budžeta za leto 1922-/23. se žalibog. ni postopalo po tem načelu. Poznamo natančno le en del državnega budžeta: croračun izdatkov za prosveto v Sloveniji. Ta je ena sama velika laž! Deloma je število profesorjev. učiteljev in uradnikov v proračunu manišp. kakor število faktično z dekretom nameščenih: deloma so njihovi prejemki v praračunu nižji. kakor jim pristojajo po zakonitih Dredpisih: nekatere postojanke so v ororačunu kratkoimalo izpuščene, druge na določene z naravnost smešno nizkiml zneski V Droračunu ljubljanske univerze ie 44 rednih profesorjev: 10 po 9000 I7»in. 21 po 7500 Din, 13 po 6000 Din: pred SDrejetjem budžeta oa ie bilo nameščenih 48, in sicer 20 ,00 9000 Din. 18 oo 7500 Din in 10 po 6000 Din. Izouščeni so v proračunu 3 univerzitetni konceptni uradniki, ki so bili nameščeni že leta 1920- Za 4 višje šolske nadzornike je preliminirana olača 20.000 Din. faktične plače pa so bile pri treh do 7000 Din pri enem 5500 Din. skupaj 26.500 Din. V proračunu ni bilo predvideno. da se v jeseni nastavijo novi uči- telji. ki pridejo iz učiteljišč. Za učila 12 državnih srednjih šol v Sloveniji je v proračunu smešna vsota 6000 Din, za neobvezne oredmete (netje. stenografiia itd.) v proračunu ni kritja, za draginjske doklade prosvetnili nameščencev v Sloveniji ie v proračunu blizu 12 milijonov (Jjnarjev manj, kakor znašajo po uzakonjenih naredbah. ltd.. itd. Kaj je oosledica tega? Proračun ie zakon in zakoni se morajo izvrševati. Zaradi tesra bi se morali odpustiti iz službe vsi oni. ki niso v proračunu: le en mesec oo začetku nove ororačunske dobe bi smeli še prejemati svojo plačo* V prejšnji kralievini Srbiji se je to tudi prakticiralo neizprosno in učitelji so na ta način izeubili svojo službo in si ootem iskali nov ooklic. Šole so se zapirale. druee vegetirale z nedovoljnimi sredstvi in zinanjšanim številom učiteljev. Pri nas se letos vobče še ni postopalo po krutem »finansijskem zakonu«. Le oouk neabveznih predmetov na srednjih šolah se je ukinil učitelji-voditelji ne dobivajo svojih nairrad za vodstvene posle. kateheti ne svojih honorarjev za verski pouk. učitelji ekskurendnih šol in učitelii" ce ročnih del ne svouh ootnin. Prvotno se abiturijenti učiteljišč niso mogli nastaviti. ootem pa se je tudi tu našel neki izhod.* Vobče se prosvetno delo nadaljuje še precej nemoteno Toda za kakšno ceno? Neštevilne obširne vloicre romajo na ministrstvo ^rosvete in na finančno ministrstvo.. Iz Ljubljane je šlo naimanj 30 takšnih vlog. nekatere so imele po 20, 30 * Drugim bi se morale plače reducirati na zneske. ki so v proračunu dovoUeni. ** Pričelo se je s silo goniti učiteljstvo v pokoj in čakalo se je kdaj kdo umrie. da so novinci lahko dobili olačo. in več strani z raznimi seznami. izkazi, Dotrdili in dokazili o potrebi. Med teni pa čakajo prizadeti na svoje zakonite pref mke. v ucu in strahu, ali jih dobijo ali nc Da se Dri tem razvija in buino raste nervoznost med državnimi nameščenci. ie iasno O tej nervoznosti je nedavno drMercog v »Novi Evropi« objavil zanimiv članek. Da ta netvoznost #škoduje ne le orizadetim. temveč državi'in splošnosti, ie tudi jasno. Še bolj jasno je. da se na ta način ne pripravlja oot za redukcijo uradništva. ako se samo z lažnjivim budžetoni orovocira na stotine nepotrebnih aktov — kajti tudi v drugih delih budžeta ni mnosfo boljše. Vprašanje pravilnega budžeta pa ima še drugo stran. ki ie v ozki zvezi z valu.to. Zaradi lažnjivega budžeta se morajo dovoljevati naknadiTi krediti že do seda] se je samo za prosveto v Sloveniji dovolilo več milijonov: .DOtrebno pa bi bilo to, liko da bi se prosvetni budžet za Slovenijo povečal za več kot eno tretiino vsote ki je v r>roračunu. Ni verjetno, da državni dohodki v isti meri rastejo nad zneske ore^dvidene v ororačunu. Posledica mora biti deficit na koncu proračunske dobe. Deficit pa mora zmanjšati zaupanje v našo valuto. Ali je bilo treba tega »kresanja« ptoračunskih ,T)ostojank? Poznavalci razmer trdijo, da ne- Naša zenilja je bogata. S primernim in Dravičnim oibdačeniem bi se dobilo dovolj sredstev za državo. Ponekod olačiijejo tako malo davkov. da se norčuje.io iz njih. Neki oolkovnik je prioovedoval. da pridejo kmetje v gostilno in naročijo liter vina z besedami: »Donesi mi za jedan godišnji porez!« V nekaterih krajih ne vedo kain z denarjem. Zato tudi ne nrodajajo svojili oridelkov. To povzroča draginjo. Srbski pregovor pravi: »Kod bogatog Vlaha je pšenica skupa«. Nadalje to oovzroča oadanje produkcije. Denaria ne rabi. zato se tudi ne potrudi, da bi več iridelal. Ako bi se tem bogatiašem naložili primerni davki, bi bili prisiljeni. da OTodajajo svoje nridelke in da skušajo čim več oroducirati. Zvišana orodukcija bi zvišala izvoz in tako okrepila našo valuto. Zmanjševanje budžeta. kresanje izdatkov. ovira napredek v dvojnem ozlru: zadržuje razvoi duševne in materijalne kulture. ker odteiruje državi sredstva za dviganje orosvete. za zboljšanje prometa. na druiri strani oa zmanjšuje produkcijo, kcr ne sili prebivalstva da bi izrabilo s\'.oie telesne moči in boirastvo zemlje. Ni dober arospodar oni. ki malo izda, pri tem oa živi bedno zanikemo življenje v zanemarjenem stanovanju brez kulturnih ootreb. Gospodar. ki hoče biti res naoreden. se trudi da si poveča dohodke, da si uredi udobno stanovanje. da se izobrazuje in živi duševno življenje. To velia tudi za narode in države. Novo izvoljeni poslanci naj gledajo, da bo novi ororačun boljši in oravilnejšiLetos v iziemnih razmerah je še bilo moiroče doseči povečanje nekaterih budžetskih oartij in vkljub temu je nrasveta v Sloveniji in gotovo tudi v drugih delih države precej troela- V bodoče se bodo novečanja med letom težje dosegla: proračun. ki ie bil sorejet. se bo tru.tal izvrševati sledili bodo krava!'i in škandali ter sološno prooadanje na celi črti Caveant consnlos!