Zopet je leto za nami. Prišel je torej čas, ko se moramo ozreti nazaj in ugotoviti, kaj nam je od željenega uspelo doseči. Začetek ni bil ravno spodbuden. Pogoji gospodarjenja so se še naprej zaostrovali. Mi pa smo hoteli, da poleg nemotenega odvijanja proizvodnje in poslovanja še nadalje povečujemo prodajo na konvertibilna tržišča ter kljub temu dosežemo take rezultate, ki nam bodo omogočali namenjati še več sredstev, tako za osebno in skupno porabo, kot tudi za uresničitev planiranih razvojnih programov. Zavedali smo se, da to ne bo lahko in da bomo morali še bolj poprijeti kot smo tega navajeni. Zato smo morali spremeniti že uveljavljen koncept poslovanja in pri tem iskati rešitve, ki nam bodo trajneje zagotavljale željene poslovne rezultate. Pomembno pri tem pa je bilo to, da smo to načrtovali realno, kajti menili smo, da se le tako lahko takoj spopademo s problemi, kateri bi vodili do neželjenih odstopanj. Ob koncu leta lahko že ugotavljamo, kaj od vsega nam je uspelo realizirati. Menim, da smo uresničili večino postavljenih ciljev. Naredili smo skoraj vse, na kar smo lahko vplivali sami. Proizvodnjo smo uspeli kljub mnogim skoraj nerešljivim težavam ohraniti v planiranih okvirih, blagovno menjavo v tujini pa nam je uspelo povečati nadpoprečno. To pa je seveda včasih zahtevalo izjemne napore nas vseh, posebno pa tistih, ki so morali ob slabih pogojih dosegati boljše rezultate. S tem smo dokazali, da smo končno doumeli, da le s skupnimi močmi lahko premagujemo težke situacije ter, da so boljši rezultati odvisni le od našega dela. Kljub doseženemu pa še vedno ne smemo biti povsem zadovoljni. Ugotoviti moramo namreč, da nekatere načrtovane naloge uresničujemo prepočasi. To zaenkrat še ni vplivalo na rezultate gospodarjenja, lahko pa bi postalo usodno, predvsem zaradi tega, če pomislimo, da smo možnosti obstoječe tehnologije izkoristili skoraj v celoti. To pomeni, da brez modernizacije tehnologije in dopolnitve tehnoloških procesov ne moremo več spreminjati programa, niti povečevati produktivnosti dela. Povečevanje kakovosti programov oz. stopnja obdelave naših izdelkov pa je tisto, kjer še lahko napredujemo. Zato bomo morali v letu 1984 napeti vse moči, da bomo načrte, ki smo si jih na tem področju zastavili, brezpogojno uresničili. Prepričan sem, da nam to mora uspeti, saj je najboljša garancija za to dosedanje delo in pripravljenost, ki ste jo pokazali, ko je treba še več in bolje delati. Za to vaše prizadevanje in razumevanje se vam moji sodelavci in jaz najlepše zahvaljujemo, vam in svojcem pa želimo srečno, uspeha polno novo leto. Direktor DO dipl. eoe. Josip Eržen .-si \ Depo 908TRŽIČ /BiTRžIšKI teks 1983 658(497.12)(085.3) 4001986,10/12 COBISS » bombažna predilnica m mumica trne LETO XXIV OKTOBER-DECEMBER 1983 ŠTEVILKA 10-12 SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984 SPOŠTOVANE SODELAVKE IN SODELAVCI IZ ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Na 5., 9. in na 13. seji zbora združenega dela je bilo izpostavljeno vprašanje onesnaževanja zraka, ki ga povzročata organizaciji združenega dela TOKOS in ZLIT. 1. V zvezi z onesnaževanjem, ki ga povzroča ZLIT, je ta organizacija posredovala naslednji odgovor: ZLIT je obnovil kotlovske naprave v začetku leta 1979. Istočasno je ob zamenjavi kotlovskih naprav nabavil dimne čistilne naprave v takratni vrednosti 1.185.000,00 din, za katere je prejel atest proizvajalca, s katerim ta trdi, da naprava odgovarja JUS standardu, torej da prašni delci ob izgorevanju lesenih odpadkov s katerimi kurimo kotle, ne presegajo dovoljene meje onesnaževanja ozračja. Kljub temu smo se leta 1982 ponovno obrnili na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je usposobljen za meritve emisij prašnih delcev, ki je dne 3. 6. 1982 izdal uradno poročilo o meritvah, ki so bile izvedene še ob kurjenju obnovljenega starega kotla, ki je bil po našem mnenju še vedno lahko problematičen glede na čistočo izgorevanja. Vendar je iz poročila, ki je na vpogled pri strokovni službi skupščine občine Tržič razvidno, da je meritev pokazala, da tudi kurjenje tega kotla ne presega dovoljenih norm onesnaževanja. Upamo, da smo naredili vse, kar nam je bilo v dani situaciji mogoče, da ne onesnažujemo ozračja. Poleg tega kurimo kotle izključno z lesenimi odpadki, ne uporabljamo premoga ali drugih goriv, zato dimni plini ne vsebujejo zdravju škodi j di-vih snovi. Žal pa mokra ža-govina da izpušnim plinom temnejšo barvo, ki pa, kot je razvidno iz poročila, ni škodljiva. 2. V zvezi z onesnaževanjem zraka, ki ga povzroča TOKOS Tržič, pa je naslednji odgovor pripravil sanitarni inšpektorat uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko: V zvezi z delegatskim vprašanjem, postavljenim na 5. in 9. seji ZZD glede onesnaževanja zraka iz delovne organizacije TOKOS, v katerem se zahteva pojasnilo, kdaj bodo v omenjeni delovni organizaciji zgradili čistilne naprave ali višji dimnik, vam sporočam naslednje: Pri inšpekcijskem pregledu proizvodnih procesov v delovni organizaciji TOKOS Tržič je bilo ugotovljeno, da motečih dimnih emisij ni mogoče preprečiti s čistilnimi napravami, niti z ustreznim dimnikom, kot je predvideval delegat v zboru združenega dela, ko je zastavil delegatsko vprašanje. Kovačnica kos, v kateri se sproščajo obravnavani plini, ima speljan skupen odvod dimnih plinov od vseh kovaških peči, kurjenih z mazutom, do odsesovalnega ventilatorja in nato na prosto. Ker pa ob času zakuritve (zgodaj zjutraj) prihaja do močnejšega dimljenja in plini uhajajo iz peči tudi skozi odprtino za vlaganje orodja in nato skozi prezračevalne odprtine v strehi objekta, problema ni mogoče rešiti z višjim dimnikom. Stanje se lahko izboljša le s spremembo načina kurjenja, kar je povezano z velikimi stroški in zato rešitve ne moremo pričakovati v kratkem času. Tako pristojne inšpekcijske službe, kot tudi odgovorni v delovni organizaciji se zavedamo, da bo nekaj potrebno storiti. Zaradi tega je bil uveden postopek in s tem tudi v zvezi napro-šen strokovnjak pooblaščene ustanove, da si zadevo ogleda in nakaže možne rešitve, kar bo služilo organu sanitarne inšpekcijske službe za osnovo pri izdaji ureditvene odločbe. O poteku postopka bosta zbor združenega dela in preko njega zainteresirana delegacija, sproti obveščena. 3. Odgovor na to vprašanje je po sklepu zbora združenega dela posredoval tudi TOKOS in sicer: Viri onesnaževanja zraka v naši delovni organizaciji so v glavnem dimni plini iz kovaških peči. Peči ogrevamo s težkim kurilnim oljem — mazutom. Začetek kurjenja s tem gorivom pa je zelo zahteven, saj mora biti gorivo predhodno segreto. V cisterni in vodih do peči se segra-va na temperaturo 60—70° C. S tem se doseže, da je gorivo tekoče, vendar pa je za normalno izgorevanje ta temperatura bistveno prenizka, zato je peč konstruirana tako, da potrebno temperaturo gorivo dobi s segretim zrakom, ki se segrava v rekuperator-ju na peči. Vsled tega je izgorevanje na začetku kurjenja slabo, posledica pa je pove- čano dimljenje v peči, ta dim pa potem ventilator skozi dimnik dvigne v zunanjo atmosfero. Povečano dimljenje se torej pojavlja samo v jutranjih urah, in sicer med 3. in 4. uro, torej na začetku kurjenja, glede na zunanjo temperaturo zraka — letni čas. Ostali čas gorenja peči pa je dimljenja tako malo, da je praktično zanemarljivo. Rešitev tega problema smo videli v tem, da zamenjamo obstoječe gorivo — mazut s plinom. Zato smo tudi podpisali Samoupravni sporazum o plinifikaciji v SR Sloveniji, vendar pa nam PETROL Ljubljana, DO Zemeljski plin zaradi prevelikih stroškov ne more zagotoviti napeljave plina od BPT do naše delovne organizacije. Ostaja še ena možnost, in sicer kurjenje peči s kurilnim oljem ali nafto, vendar pa je cena teh goriv previsoka, poleg tega pa je vprašanje njihove zagotovitve — dobave v sedanji gospodarski situaciji. Z ozirom na to, da plina v naši delovni organizaciji, kratkoročno gledano, ne bomo dobili in da kurilnega olja ali nafte ne moremo uvesti kot novo gorivo iz navedenih vzrokov, smo se po predlogu strokovnega izvedenca s področja ogrevalnih naprav odločili, da se povežemo z ustrezno inštitucijo (IBE Ljubljana), da bi po možnosti izvedli primerno rekonstrukcijo obstoječih gorilnikov. II. Delegacija KS Tržič-mesto je na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič postavila zahtevo, da se prepove parkiranje avtomobilov na cesti v Presko od križišča pri Tovarni obutve Peko in na mostu. Delegati zahtevajo, da se tam parkiranje prepove z ustreznim prometnim znakom. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Tržič je posredovala naslednji odgovor: V zvezi z zahtevo delegacije KS Tržič-mesto, da se prepove parkiranje avtomobilov na cesti v Presko od križišča pri Peko in na mostu, vam sporočamo, da bomo postavili ustrezen prometni znak. III. Na dveh sejah zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič je bilo postavljeno delegatsko vprašanje v zvezi z lokacijo razdelilne plinske postaje za zemeljski plin v KS Pristava v občini Tržič. Odgovor je posredoval republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora: 1. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je izdal pod št. 350/ F-l 18/80-2 ing. P/KM z dne 27. 7. 1982 lokacijsko dovoljenje po postopku, ki ga predvideva Zakon o urbanističnem planiranju na zahtevo Petrola, DO Zemeljski plin Ljubljana. 2. Dovoljenje je izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, ki jo je pod št. 292 izdal Arhitekt biro Tržič, javne obravnave (21. 8. 1980), 20 soglasij k lokaciji; dalje na osnovi izjave SO Tržič (št. 351-62/80-3 z dne 1. 7. 1982) v kateri ta ugotavlja, da je lokacijska dokumentacija skladna z urbanističnim programom občine Tržič, Urbanističnim načrtom mesta Tržič in Družbenim planom občine Tržič ter soglasja KS Pristava z dne 13. 2. 1981. 3. Lokacija je izbrana na načelih, ki so bila uporabljena za izgradnjo plinovodnega omrežja v vsej Sloveniji. Bistvenega pomena za postavitev MRP na izbrani lokaciji je bila bližina potrošnikov v Tržiču ter neposredno sosestvo z novo industrijsko cono ob Tržiški Bistrici. 4. Lokacija je upoštevala vse tovrstne varnostne predpise, trasa plinovoda pa razen v dveh primerih v celoti upošteva zadosten odmik od objektov. 5. Izbrano zemljišče je v neposredni okolici najprimernejše čeprav bi bilo samo iz strateških razlogov možno najti tudi ustreznejše. C ~ ^ Dopisujte v svoje glasilo VTISI IZ ITME 83 ITMA pomeni za tekstilne strokovnjake mejnik, na katerem se meri napredek tekstilno tehničnega razvoja, za proizvajalce opreme pa priložnost, da prikažejo na enem mestu svoje dosežke— novosti ali tehnične izboljšave. Na ITMA 83 je 1250 razsta-vljalcev iz 30 držav razstavilo svoje najnovejše eksponate iz celotnega tekstilno predelovalnega območja, katere si je ogledalo preko 100.000 obiskovalcev. Glede na zanimanje tekstilcev ter sklenjene pogodbe s proizvajalci, se da sklepati, da je investicijska pripravljenost tekstilne industrije po večletnem nazadovanju ponovno v vzponu. Po mnenju strokovnjakov je eden bistvenih vzrokov za oživljanje investicij ponudba izredno modernih, visokoproduktivnih naprav, ki so zelo ekonomične in zahtevajo manjši obseg po-služevanja. Izgleda, da so razstavljalci strojev in naprav v prvi plan postavili ekonomičnost proizvodnje in možnost reproduciranja postopkov; zato praktično ni bilo razstavljenih razvojnih prototipov, ki bi se šele morali preizkusiti in dokazati v proizvodnji, pač pa so bili prikazani že preizkušeni stroji in naprave z mnogimi izboljšavami in novostmi v detajlih. Močan vtis pa je na vsakega obiskovalca naredil prodor mikroprocesorske tehnike, zajemanje in vrednotenje podatkov. Računalništvo in robotika v tekstilni industriji nista več izjemi. Večje ali manjše izboljšave strojev in opreme ter uvedbo elektronike lahko zasledimo prav v vsakem področju izdelave in dodelave tekstilij. Tako se že v čistilnici srečamo s programirni-mi avtomati za odvzemanje kosmov bombaža, ki ugodno vpliva na enakomernost preje. Pri mikalnikih je uporabljena vrsta manjših izboljšav s spremembami na rah-ljalniku, številu mikalnih pokrovčkov ter regulaciji vho-da-izhoda. Pri krilnih strojih so novost avtomatični snemalni valji in izklopljivi vozički za navitke. Proizvajalci prstančnih predilnikov ponujajo stroje z velikim številom vreten (preko 1000). Posamezni proizvajalci ponovno opremljajo svoje predil-nike s posamezno gnanimi predilnimi mesti, število obratov je regulirano elek-tronsko-brezstopenjsko. Po trditvah proizvajalcev je s tem dosežena bistveno večja enakomernost preje. Izredno zanimive so kombinacije prstančnih predilnih strojev s križno previjalnimi stroji in roboti za odvzem navi-tkov, ki zahtevajo majhno število zaposlenih. Področje OE predenja je zastopano praktično s štirimi vrstami predilnikov: rotorskimi, pnevmatskimi, frikcijskimi ter predilnik za opredenje. Pri rotorskih pre-dilnikih je z zvišanjem števila obratov rotorja do 100.000 obratov/min podana možnost izdelave finejših bombažnih prej (po nekaterih trditvah do Nm 80). Japonski proizvajalci ponujajo pnevmatske predilnike, ki pa so trenutno uporabni predvsem za predenje čiste sintetike ali mešanic z najmanj 50 % sintetičnih vlaken, v vsakem primeru pa mora biti pramen dobro očiščen in parale-liziran. Postopki predenja s frikcijo in opredenjem so tehnološko zanimivi, njihovo dejansko uporabnost pa bo pokazal čas. Strokovnjaki s področja predilstva so si v ocenah različnih postopkov predenja precej enotni. Trdijo, da so vsi postopki OE predenja zelo zanimivi kot variante, nikakor pa jih vsaj v tem obdobju ne moremo jemati kot alternativo prstančnim pre-dilnikom. Precejšnjo novost predstavlja sukalnik s pnevmatsko vležajnimi prstani. Uporaba takega načina vle-žajenja prstanov na predilni-kih lahko v prihodnosti bistveno poveča produktivnost predilnikov. Pri snovanju dajejo strokovnjaki rahlo prednost angleškemu snovanju, vendar na valje z velikimi premeri kolutov. Poudarek je na zmanjšanju ustavitvenih časov, nitne zavore so praviloma postavljene centralno. V škrobilnicah dajejo proizvajalci glavni poudarek prihrankom energije. To je doseženo bodisi z vgrajevanjem toplotnih izmenjevalcev, deloma z visokimi ože-malnimi pritiski pri uporabi škrobil visokih koncentracij in pa različnimi kombinacijami. Na področju tkalstva je bil dan velik poudarek na pnevmatskih tkalskih strojih, ki so si v zadnjih letih utrli pot praktično na vsa področja in jih sedaj že lahko označimo kot univerzalne. Močno se je dvignilo območje vnosa vot-ka, saj že dosegajo hitrosti do 1600 m/min pri 190 cm širokih statvah. Tudi pri brezčolničnih strojih je opazen napredek v pogledu produktivnosti. Nobena redkost niso več stroji, ki delujejo s 700 obrati/min in hitrostjo vnosa votka do 1300 m/min. Posebna pozornost je bila dana tudi večfaznim tkalskim strojem (valoviti zev), pri katerih je hitrost vnosa votka celo do 2200 m/min, vendar bodo ti stroji po zagotovilu proizvajalcev v redno proizvodnjo prišli šele naslednje leto. Tudi v tkalstvu je opazen močan prodor elektronike. Tako so na vseh modernih strojih vgrajena elektronska nitna varovala osnove in votka, ki omogočajo odčitavanje za nadzor proizvodnje potrebnih podatkov na stroju samem. Močan prodor elektronike je opazen tudi na področju mehanizmov za tvorbo zeva. Na vseh področjih pletilnih in snutkovnih strojev je trend proizvajalcev večja produktivnost, ki je normalno dosežena ali z zvišanjem števila obratov ali pa s povečanim številom sistemov. Praktično so vsi stroji opremljeni z elektroniko, ki določa funkcijo stroja, vodenje izbora igel, kot tudi samo vzorčenje. Na področju plemenitenja popolnih novosti ali sprememb strojev ni, je pa ogromno funkcionalnih izboljšav. Največji poudrek dajejo proizvajalci zanesljivosti postavljenih parametrov, ki bistveno vplivajo na dvig kvalitete obdelanega blaga, na zagotavljanju absolutne možnosti reproduciranja vsakega posameznega procesa obdelave, optimizaciji proizvodnje z ozirom na zaščito okolj ter znižanju stroškov s prihranki pri energiji in pomožnih sredstvih. Na vseh področjih plemenitenja je tudi opazen močan prodor računalniške tehnike. Večje število proizvajalcev (predvsem barvarskih strojev) ponuja za celoten proces odgovarjajoče programe, s katerimi je možno optimizirati praktično vse parametre, ki nastopajo v procesu. Proizvajalci tiskarskih strojev so še bolj izpopolnili rotacijske in ploske tiskarske stroje, predvsem v pogledu natančnosti raporta in dovršenosti rakel tehnike. Velik napredek je bil prikazan na področju priprave kemikalij za barvanje, tiskanje in apreturo. Moderne kuhinje so skoraj popolnoma avtomatizirane. Z vgraditvijo moderne elektronike v merilne in krmilne sisteme, so proizvajalci sušilnikov bistveno vplivali na kvaliteto obdelanih tekstilij. Manjša poraba energije je dosežena s precizno senzorsko regulacijo temperature ali pa z vgraditvijo toplotnih izmenjevalcev. Na kratko: ITMA 83 je uporabnikom ponudila ogromno novosti in izboljšav v detajlih strojev in strojne opreme. Tehnično-tehnolo-ški nivo tekstilne industrije je tako visok, da omogoča uporabo najmodernejše mi-kro-procesorske tehnike na vseh področjih tekstilne predelave. Produktivnost in ekonomičnost ponudenih naprav je bistveno večja od obstoječih. Razvojni oddelek Pegan Drago, dipl. ing., FOTO VEST Pred nedavnim se je naš tovorni vozni park povečal za eno novo vozilo. Pri Avtocommercu je bil nabavljen tovornjak Mecedes tip 1213/42 z nosilnostjo 6,7 tone. Ima diesel motor z močjo 96 KW, 5 stopenjski sihroniziran menjalnik ter hidravlični volan. Izdelan je bil po licenci Daimler Benz v domači tovarni tovornih avtomobilov FAP iz Priboja. Cena brez vgrajenega tovornega zaboja in zadnjih blatnikov je bila 1.521.542,00 din. OB MESECU POŽARNE VARNOSTI Ob 30-letnici IGD Peko je bila za sodelovanje podeljena pia keta tudi našim gasilcem. V mesecu požarne varnosti še bolj poudarjamo sodelovanje med društvi. Vsakoletne skupne vaje z ostalimi IGD, dopolnjujemo skupne sposobnosti z GD Podljubelj, ki je najbolj »pri rok« če bi zagorelo okrog naših HC. Brez dobro izurjene enote ne gre. V akciji oz. vaji pa je srce akcije motorna brizgalna, če okrog te zataji je že na začetku vsega konec. rovsf»* (rasoio "\ Na republiškem posvetovanju vodilnih delavcev tekstilne industrije in vodstev gasilskih društev v Preboldu je naše društvo prejelo spominsko plaketo za dosežene rezultate na gasilskem področju tekstilcev Slovenije. FOTO VEST Na povabilo Republiškega sveta ZSS je Slovenijo in nekatere DO obiskala delegacija češkoslovaških sindikatov. Delegacija je obiskala našo DO, kjer si je ogledala proizvodni proces, na razgovorih s predstavniki DPO in DO BPT pa si je izmenjala izkušnje, kjer smo poudarili pozitivne strani sindikalnega delovanja pri nas. PLAN DELOVNIH DM ZA LETO /984 Plačan praznik Kolektivni dopust ^ Solidarnostni dan O Pr osta sobota ^^3 Dan izplačila OD JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ IZM 3 2 1 IZM 3 2 1 IZM 3 2 1 'IZM 3 TTT |l 7M 3 1 L I ZM 3 2 rr d p n d P d d p n d p d d p n d p d d p n d p 1 d d p n d p d d p n d p d 1 Ne _i£r_ fi C /L.. -A B_ _A_ Hi, .A B r A B A 1 Ne 1— 1 To AM;AA!A 1 Pe C AB ß A A \2 Po AA4Ml A i£e_ RCA _A_ 2 Pe A B C AB A 2 Po B C A B A A Till -2So_ c®® rlSt A 3To IfiT 3 Pp rÌa A EL A 3Sp a cero A (f) A .3 Tn B C A _£_X A 3 Če a bllBTfA 3Ne Air -L A JL_. A B A _4io_ wMr A ® A 4 Ne 4Sr B C A B A A_ 4 Pe A B C B A A A2Ö} R C A A R ~r J?Ce li fì_j A R| A 5 He 5 Po Č A E B A _A_ SCe B C A B A A S So CTu)T(il kTölftöl 5 To 6 C A A B A 6 Pe lAB A ji A 6 Po A B C B À T" 6 To C A c B A T 6 Pe B C A B A A 6 Ne ■Hfl M 6 ir B C A A B X 7 So c ffifT A (d) A JlQ- A B C B A A 7 Sr C A r1 B A A 7 So "byqööI _Bßb A '1 Pn C A B A B A 1 7 Če B C A A B A HE A B C B A A 8 Ce, C A 3" 'B A A 8 Nei ■. 8 To C A B A B A 8 Pe B L A A R A 9 Po B C A B A A 9 Će A B C B A A C A B _ B A A 9 Po A B C A B A 9 Sr C A B XT-1 A 9S.0 BCCYa), A (B) A lOTo B C A ß A A Mi A B C B A A 10ifl_ e®®) TW1 10 To , ABC1 TT TT 10 Ce C A B A B A 10ISe TTŠT B C A B A A 11So A(B*0 IW A 11 Ne A B C A B A m C A B A B A A B C S A T w B C A B A A 12Ne 12 Po B C r A B 12 Ce A B C A B A 12So^G)QDT ìmm 12To A B C B A r 13 Pe iB C A B A A 13 Po CAB TT ~T~ liiiL B C A TT TT 13 Pe A B C A A 13 Ne _OSl A ß C B A A 14So W w 14To C A B A B A 14 ir B C 4 A B A 14So A (BXČ) nr 14Pn OD n > B A A 14fr A B C B A A 1bNe ßsr C A B A R A ' 5 Ce B C A A R A 1 bNe 1 STni B C A B A A ,15Ffa ■ B A lA- 16 Po ABC A B A ■g -La b_ A § X1 6 Pe XX i 4 A 16 Po CAB B A IX 16 Sr B r a h A A J4Sa .Axgxb B0 & 17 lo A B C A B A Al ? mi A B A ■7So < T7To C A B B A nr 17 fr _b_c a P A A 17 Np 18$r ABC A B A 18i) 1fiNe Hfli Hfl iesr C A B B A A 1ftPp B C A B A A IIPq JLA.B X_£l_ ~ m^ A B C A B A 1?Rp A B.C B A A 19Ce C A B 3 A E 19So mmi 1510. C A ß A R A 20Pe A B A 20Po BLA B A A 20 To ABC B A A 20 Pe CAB B A rx 20Ne IMI H 20Sr CAB A B A 21 To B C A B A A IÜL. A B C B A A 21 So ■ RISI TFT A B A 71 Ćp C A B A B A 22Ne 22Sr R C A B A A 22 Ce A B C B A A ime HM HM H ??Tn ABC A B A 22 Pe C A B A ß A 23Fb C A B B A A ilIeJ B C A B A A 21Pe eimm B A El 7TW B C A AT A ?3Sr A B r A B A 741T CAR R A A 24Pe RCA B A A 24To B C A A B A 74 Tp TTr ir 7T ?4Np HMfl ■■mi 25Sr CAB B A A Ml Hfl Hi 75ŠT B C A A B A 25 Pe aT 25 Po B C A B A A 26Ce C A B B A A 26Ne 26 Po C A B A B 26 Ce B C A A B A ?6So rowui ?6Tn B C A B A A 27 Pe C A B B A A 27Po ABC A B A 27To C A B A B A i m 77N« “———p—-— H ?7Sk B C A B A A 28 So C 0(B) (BXÄ) (?) 28To ABC, A B _X 28Sr C A B A B A ■ ~ ?fiPn CAB B A rr 78 Ce B C A B A A 29Ne 29Sr A B C A B A 2 9 Le CAB A B A 2 9Ne ?9Tn C A B j B A 1 A 29Ffe B C A B A A 30 Po B C A A R A 30 Pe k a B_ A B A 30 Po "ÄTbITI b|a _A_ .30Sr Tit B A A il^EKl^m'OlCO] 31To B C A A B A 31 So c©© ®d> 31 Če CAB1 6 A A HM ifiig De Id ni 21 22 21 21 21 21 Del.dni 22 23 22 23 23 TT Del.dni 242423 24 23 23 Del.dni 20 20 20 21 20 TT Deldni 21 22 21 ! 21 21 21 DeLdni 2323 22 23 23 23 Pl.dni 23 2423 23 23 23 Pl.dni 22 23 22 23 23 23 Pl.dni 2424 23 24 23 23 Pl.dni 22 22 22 23 22 23 Pl.dni 23 24 23i 23 23 23 Pl.dni 23 73 2? 23 23 73 P. sob. 3 2 3 3 3 3 Pr.soh, TT 3 ' 2 2 2 Pr.sob. 3 3 4 3 4 4 Pr.sob. 3 3 3 2 3 2 Prsob. 3 2 3 LÌ1 3 Pr sob. m m 3 3„ _3_ Ul OPOMBA . DVOIZMENSKI TURNUS MA KOLEKTIVNI DOPUST V ČASU OD 2.7.1984 DO 10.8.1984 PO IZMENAH JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER IZM 3 I 2 I 1 IZM 3 2 1 IZM 3 2 1 IZM 3 2 1 IZM 3 2 1 IZM 3 _X_i 1 d p n d p 7 d d p n d P d d p n d Pv- d d p n d p d d p n d P d d p LL d Li d 1 Nf 15r A f iß A R X 1 So r ra® A Cjjp 1 Po f. A B R A X 1 Cf \A A : ? Pn f A A rT T ? O A C ta A R X 2 Ne IX C A B XX X 2 Pe Tla __A_i Al 12 Ne 1 3 Tn r p A A R A 3 Pe A f R A B A 3 Po A P r R A X IX C. A ..B.. B A X 3 Sp r(5®| B ©- X 3 Po' CAR X- 14 X 4<>r M M B ti A « n*i favi* m r^iäiiß] 4To A R C. B A A 4Ce C A B XX X 4Ne 4 lo C A B X_ X S fe TT T XT i T SNp IhMI m S Sr A R c B A X XX L A X- B A ,t X i.P.0 a ,..ax J R X b Sr C A B A B ... X 6 Pe CB A A B A 6 Po B A r P A A fif.A A R c R A A _6So_ C (g)(B> B ®| 0 6 To A B C A B X _41e_ CAR A 3! A 7 So lA fÄ>(§> m 7 To R A C R A A 7 Pp A R C R A A Ji l£_ JiL A R C A B X 7 Pp C A X A B X 8 Ne ftSr R A X ß A A 8Sn a (ra (n B X X È R C A A R X JCl A B C A L_X X .fl-Sai C ®(B> A X 9 Pn R Tl T R A ~ 9 Ce B A X B A A Ne T IO B C A. A R X 9 Pp AB.L XX- X 9Np 10Tn R c A B A A 1 R A m R A A 10 Po f A ß_ A B X 10Sr, B C A A B X 10 So A®0- A(B). Al 10 Po B. CA R A X 11 Sr R c A R A A 1 RmrY^ia evitai ThìT C A R A B A B C A- A JL. X 11 Mej ~ML B C A B A A R c A B A — A 12 Ne mm ■i M 12$r C A 3 A B A 12 Pe B C A A B A C A B 8 A A 12 Sr B C A B A A 13 Pp R r A R A A ““ 13 Pn A R X A R A 13 Ce C A 3 A B A XSq 30 @ @(5) Al 13 To CAR B A A 13 Ce B C A B A A 14Sn 14 To A B X A R X 14 Pe C A J 2 A B . X HNe 14$r C A B B A X JAEe. B C A, XX_ X 1SNp 1AM kidj 15 Sr A B X A B A -1SS.Q. c@C 3) a A 15 Po ABC B A A 15 Ce C A B B A IX 15 So BCD (A) B (g).. X_ 16 Pn _ß_ _L X X A 16 Ce XX X XX X 16Ne 16To “A B C'l B A X 16 Pe CAB B A A 16 Ne ' 7 To JL r X. X A 17 Pe A B c AB A X£q R C X xx_ X 17Sr a e c B A X 17 So r racnr XT3T 17Pn ARC A B_ A 18$r B JL X A X irB177T:il Hi toT:]1^ 10 To B C A B A A 18 Ce ABC B A A 18Ne 18To ABC A B A 1 9 Te B X X A X V?Np 19V B C A B A X 1 9Pp i A B C B A X 19 Po RCA A B X 19Rr A B C A L A 20 Pe E C1 A A A ?ftPn C A R R A X 20 Cp R C X B A A X©Q ©0 Al 20 To B C A A B A 20 Ce A B C A L. X .21 So. S X X X X 71 Tn C A B B A A 71 Pp B C A B A A 21 Ne 21 Sr B C A A R A 21 Pe A B C A B A 21Na. ??Sr C A B B A A ??Sn Bccm B 0 A 22Ea CAB A B A ?7 rp B C A A B A ??Sn ACBCÖ A ( t ?3Pq X A X B A A 23 Ce C A X R A X ?3NP 23To C A B A R nr 23 Pe B C A A B A 73Np ?4To LL A iq B A A 24Pe C A B iB A A ?4Pn A B C A B A 24$r C A B A B A 24 Po CAB R A A 25Sr C A B A A JSSo ri§"