LXXV., št. 121
40 četrta
UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCmUETVA ULICA A — TELEFON: 31-22, 81-23, 31-24, 31-25 In 31-: EKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Krarjevtne Italije In Inozemstva Ima Računi pri postno čekovnem zarodu:
UMOVE PUI5BUCTTA IT A LIAN A S. A-, MILANO
Ljubljana Štev. 10-351
— Izhaja vsak dan opoldne — Meeećn a naročnina   — Ur, za Inozemstvo 15.20 Lir
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALLANA S. A^ MILANO.
Letalski udar na Gambut
2£ angleških letal zažganih ali poškodovanih — Bombe na Tsbruk in Malto — Ameriška kri žarka torpedirana na
Atlantiku
Glavni Man italijanskih Oboroženih sil je   ohv-;\il   J7.  maja   na-sl**<lnj<- \ njno
poročijo:
Ml ahuo delovanje letalstva ovi v Ciro-naiki. kj-r -< ■ !••! t «■>:!« >\ it o bombardirana nekuterj j     - \ ra/noga /.lifij.i.
i>kadr»* rM-m>k:.h •.trnio^la\ c* \ «*o odvrni«' r.i napr.p.i \ robniku bombe vs**h kalibrov; v borbah v MBku *%o nemški Ivi alci oničili  <**.♦■  britanski letali.
Močmi skupina »a-ih lovcev je na uspelo pri- **i'i 1 t letališče v itain-butu. na kaf»r»-m j«* bilo pripravljenih /a polet l ■:■ I ti«. ( i rt Nt , i/imd kat«-rih >o bil.i m katera zažgana. p., hudo pi>»kiMJa\ ana.
Itaii n~Ui in nemški bombniki so izvršili m in no< ne napad*' na letališča na Malti, pri ««-m«r «■«> I«>\ vi \ *»pr<ni-stvu      -«-t rotili  dve  !<-ta!i   tipa »Spitfire«.
Z vs* h t h o[>.T:ieij se d\e n::si litaJi ni«ta \rnlli.
Pret* klo noč je so\ra/nik napadel Me-si;*-! / lxunh:i i \ (!\- .t /a j*>r«-<lnih \alo-viii. 0<!ws> ne bombe so bil • rušilne in /Ui-ži^aln /nat na škoda je bila povzročena n:; kat« !rali, na kr. univei/i in v nekaterih za-« »MKh M:rn<vanjih. I)«t>i»j j«' bilo ugotovljenih 7 n!»itih in 19 ranjenih m»*d civilnim pr«*bi-.. . t\.-»n. mt-dtem kn ■»<• nadaljnje odstranjevanje ru<> vin. Kanjeni'i je tudi 7 mornarjev. Sovražno letalo, ki je 7:»«!' la protiletalska obramba, je padlo v morje. I*ona*sinje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano.
V z «ri *..;. t. m. je naša podmornica pod poveljstvom fregatnejra poročnika <»ian-iranca (hi//iii:i napadla na Atlantiku in zadela z dvema torpedoma ameriško kri-žarko razreda »Pensacola« (9100 ton), ki jo spremljala konvoj.
Rim. 2« maja. s. Mornariški poročnik Gijnfranccsco Priaro^ia Go/zana. ki je na Atlantskem r-ecanu dosegel ve!ik uspeh, kakor belc/i včerajšnje slu/beno vojno poročilo. ;e doma iz Milana. Star je šele 30 let. PrcJ 10 leti se je posvetil mornariški karieri in je leta 1936 postal mornariški podporoe-n V. V sedanii voini si je pridobil /e dve brr.nasti svetinji za ve jaške zasluge. Pri r^m podvigu ic p^:<>p;l na Atlantskem oceanu dve večji so\-m/ni tovorni ladji s skupno 21 .<>00 tonami. Pri drugem je v preteklem decembru opravil dolgo vni/n;o po Atlantskem oceanu ter pri tem potr .pil eno U •   rno in eno večjo petrolejsko 'adjo.
Vedno jačje letalske operacije
7. operacijskega podr&čja. 28. maha. **. Dc-\ lctuNtva  osi je postalo v zadnjih
dneh zmerom jačje in včeraj že naravnost dinamično. I . - so sc že ob 7g< inrh
iuTrn4ih urah pognnla proti raznim leta-- Tnhruka in so silno bombar-k: s«, h'a razrw#re?ena na njihovih  vzletiščih   kakor tutl'  vse -letališke
t ave. Letalski napadi so bili povsem nc-njtini. tako da so lahko italijanski bombniki izkoristili sovražno prcscticčcnje in sko-ra • nemoteno bombardirali letališče o-biekte. Prav poseben uspeh je bil pri tem dosežen
- napadu na letališče v Gambutu. kier je cela vrsta skupin italijanskih letal bomhar-<'rala in s sTo;nicami obstreljevala veliko \o so\"ra/mh letal, ki so bila že pripravljena za start. Več leta! je b;1 o r.izdcianih. <inioa so se vnela, ostala so bda po^kodo-▼ana takn da jih zlepa ne bo moor-ce več upxvraMiati. t'ničenih ie bilo tudi več motornih vozil v bli/ini letališča.
Obroč pod Harkovom
se zožuje
Nagli razvoj nemških obkoljevalnih operacij — Hudi udarci sovražni plovbi na Ledenem morju
Iz Hitlerjevega glavnega slana, 28. maja, s. Vrhovno poveljruStvo nemških oboroženih sA je včeraj objavilo naslednje poročilo:
Uničevanje južno od Harkova obkoljenih sovjetskih armad naglo napreduje. Fo nadaljnjih brenepe&nih poizkusih preboja je odpor so\ raznih »-ii. ki so -*e do«»iej ««.rditi» branile, zdaj /I« nilj*-n. Sovražnik, ki je bil stisnjen na IBM <»/«'mlje ;Ui razbit \ \eč-skupin. k.j/.- »iiku ka<»t.< n<ga neretla. Poveljnik 57. ruske armade general Fodlas in sei njegovega gla\r»»^.i Mana sta »i vzela Življenj*-, tik pruhn ^ta biLi ujeta.
Na osrednjem in severnem odseku vzhodne fronte «*o se z uspehom nadaljevale nemške •►b-n/i\ne akcije. Posamezni sovražni nap:.tli ».i bili odbiti.
Na L*Nler.em morju sta bili pred mur-raaji?>kim pristani««« cm /ii/irani dve \eliki tovorni ladji. Pri nadaljnjih napadih na sovražne konvoje v vodah med Severnim rtom in I-Iandijo *»o bojna I«*tala potopila *iOOOton«»ki tovorni parnik in zažgale 3 nadaljnje majhne ladje.
Na Sredozemskem morju mo bila učinkovito lUi-pinlf-na so\ru>.na letališča na Malti in ob obali M4\erue Afrike.
Bojna letala so podnevi napadla pristaniške naprave v Southamptonu, ponoči pa vojaške objekte ob južnozapadni angleški obali.
Pri posameznih napadih na norveško In frajico^-ko obalo je sovražnik izg^ubil 4 letala, ki ho jih s*»«.treliii nemški lovci in protiletalske baterije.
Hudi letalski spopadi
Berlin. 28. maja. s. Po poročilu nem-kcai vrhovnega p*A eljništva so se na harkov-skem odseku skupine nemških lovcev večkrat spopadle s sovražnimi letalnimi skupinami, katerih naloga je bila zmanjšati pritisk na obkoljene sovjetske snle. Že v prvih jutmjih urah je prišlo do hudih letalskih borb. v katerih jc bilo po doMcj zbranih podatkih sestreljenih 85 sovjetskih letal.
Učinkovit prispevek italijanskega letalstva
Z vzhodnega bojišča. 28. ma;a. $. (Poročilo po5cbncua dopisnika agencije S*cfaoi) Z zmagovitim zaključkom ofenzive na Ker-cu So se pričele poletne o»peracije na vzhodni front:. Obupni noi/kusi bolj^viskc vojake, ki skuši doječi lokalne u>nche na raznih mllilLil^ -o se izjalovili. Ti napadi ne bodo niti /a dan odgodili izvedbe protibolj-ševi^kih n.u:r».v.
Pri pr:pra\lian ju novih opeTactj m ▼ obrambi so čete in letalstvo i ta Iranskega ekspedicijsfcega zbora v Rusiji imele težke, toda častne za -č: t ne naloge n3 obsežni fron-tL V tesnem m to^ariškem. solidarnem so^-delovanju z nemškimi poa-eljni«n*i. ki SO ekspedicijski zbor ponovno p<jnvalili. so skupine lovcev in izAidni^ov uč nkovito prispevale k zmanjševanju pritiska bo4išc\"I-ške^ja letj'-^tva na nemške črte S stamrm križarjenjem so lovci p boliševiflco leta'-t\ o. č.a «c opustrlo svoje napad«. To prvih lcta!>kih akcijah, k: so »c zaključile
z izgubami zanj in brez škode za italijansko letalstvo, se ni več pojavilo pred očmi italijanskih lovskih patrulj.
S finskega bojišča
Helsinki, 28. maja. s. N~ K irelski ožini so finske sile pri Valkeasariju odbile napad sovjetske pehote. Finsko topništvo ;e razpršilo odde'.ke sovjetskih inženjercev. ki so bili zaposleni pri utrjevalnih delih. Pri Au-nusu so bili s krvavimi izgubami odbiti sovjetski izvidniški oddelki, ki »o se skušali • nskim prednjim položaiem.
V vzhodni Kareliji je finsko topništvo pri Poventsi in Maaselki učinkovito obstreljevalo so\ jetske posto;anke. Pn Rukaierviiu je bil odbit sovjetski oddelek, ki ]e prodrl do prvih finskih črt. Na sovjetski strani je bilo mnooo mrtvih in ranjenih. Finska letala so uspešno bombardirala in obstreljevala s strojnicami taborišča in kolone motornih vozil v sovjetskem zaledju. Neka; sov je t--*k:h letal je skuhalo prodreti nad mesta ob •n; obali, a jih je protiletalska obramba pregnala.
Neizpolnjene nade
Berlin, 28. maja. s. Pod udarci nemških -•vženih sil se je Timošenkova ofenziva, ki so jo v anglosaškem taboru ob pričetku pozdravili s tolikim upanjem, ne samo izjalovila, temveč se je spremenila spričo Hitlerjeve strategije v velikansko zmaj*o nem--keca OTn/ja. Velikanski žep je razdeljen v mnogo manjših odsekov, v katerih se že pojavljata kaos in razdejanje. Obkoljeni sm/ražnik. ki sx? obroč okrog njega čedalje baij zn/uje. nima nobenega izhoda več. Ti-mošenko. od katerega so Angleži in Amer-čani pričakovali čudežev, je propadel na vsej črti. Njegov začetni uspeh, ki je bil pripravljen z ogromnim nakopičen jem sil, mu je bi' um Jen. kajti samo zaradi tega je mogla nem-ka protiofenziva odrezati sovražnika od oskrbovalnili poti in razviti nato sistematično svoj odlični manever.
Taki so komentarji berlinskega tiska o dnevnem poročilu nemškega vrhovnega po vcljrrištva. Listi pripominjajo nadalje, da v sovražnem taboru pričenjajo polagoma priznavati resnico. Od predvčerajšnjim označuje anglosaška propaganda sporazumno po-' na odseku Harkova 2=a »kritičen«. Tudi tO pot ;e sovjetsko poveliništvo kakor v zimski vojni dokazalo, da ne zna razviti začetnega uspeha. Moskva je upala, da bo
pregazila vse južno krilo nemške vojske na vzhodu. Ofenziva naj bi se pričela na Kerču
in se končala pri Harkovu. Na Kercu je nemška vojska rdečo prehitela, pri Harkcvu
r>a so Sorvjct-" sam: pognaH v past. Boljša nem- k-a strategija, pra-v-i »Deutsche A11 fje-mcine Zeitung«. se je odlično izkazala. Borbenost, vnema in požrt%-ovaInost čet so bile nsd \-^ako pohvalo. »Time*«c »o včera: zjutraj pozvali angleško javnost, naj si ne dela iluzij o bitki pri Harkovu, obenem pa " ugotavlja, da večji del Angležev ne vidi dalje od svojega no*u.
Buph» Aire«, 28. maja. s. Po vesteh Iz Los Angelesa je bil yredvčerajšnMm zvečer zatemnjen večji del južne Kalifom-'je. Zatemnitev 90 odredMi zaradi letalskega alarma, ki jc trajal 40 minut.
Otvoritev novega japonskega parlamenta
Ekspozeja generala Toja in zunanjega ministra Toga — Japonska se bo borila do uničenja Anglije in Amerike v tesnem sodelovanju z
in Nemčijo
T kio. 28. maja. s. Parlament, ki se je MStaJ na plenarni seji včeraj je znova potrdil odločno voljo naroda za nadaljevanje vojne do končne zmage ter je izrazil svoje globoko zadovoljstvo spričo zmag japonskih oboroženih sil. Ob pričetku se je bil prečitan naslednji cesarjev odlok:
Kafe sile. ki povsod premagujejo sovražnika, so nasedle strateške položaje. Naše ; . e/.e z zavezniki so postale tesnejše. Spričo vsega tega izražamo svoje veliko zadovoljstvo in pričakujemo, da bodo naši podaniki lojalno in hrabro ter naglo dosegli vojne cilje. Ukazali smo ministrom, naj predlože bilance in drug« nujno potrebne zakonodajne ukrepe, ter pričakujemo, da boste storili svojo dolžnost ;n sprejeli svoje sklepe v duhu sodelovanja ter odobrili ukrepe, ki ustrezajo našim željam.
Ministrski predsednik To jo je izjavil v svojem govoru, da se bodo po cesarjevi volji vse napori osredotočili za dosego zmage in vseh ciljev sedanje vojne. Tudi obnova poslanske zbornice je rezultat trdne volje vse države, da doseže te ciije. V nt> mesecih so imperialne sile pregnale sovražnika z obsežnega dela vzhodne Azije. Pomorske sile Amerike in Anglije so bile izločene s Pacifika in Indijskega oceana. Cesar je blagovolil osemkrat pohvaliti Oborožene sile spričo doseženih zmag. Naš narodni prestiž se je po vsem svetu visoko dvignil. Vzporedno z vojaškimi zmagami se že izvajajo veliki načrti za obnovo na vsem zasedenem področju. Postopno uničujejo imperialne sile na Kitajskem moč čungkinških siL Na severu je varnost japonske obrambe neporušna zaradi sijajnih taktičnih uspehov in energije, s katero so ble operacije izpeljane. Narodi vzhodne Azije si do doslej trpeli pod amferišk m in angleškim jarmom, so se vrnili k lastnim izvorom in tradicijam, k prvotnemu življenju in navadam. Ti narodi, sodelujejo z Japonsko pri ustvaritvi novega reda na svetu. Obramba Japonske je bila povsod znatno ojačena in pa-ir-otični duh 100 ili Jonov Japoncev se je okrepil v trenutku, ko so se odločili za borbo v vzhodni Aziji in za srečno zaklju-čitev teh borb.
Vojna proti Ameriki in Angliji je tota-1 tarna vojna. Ministrski predsednik je izrazil trdno vero, da se borba ne bo prenehala, dokler ne bo anglosaški vpliv popolnoma izločen iz vzhodne Azije. Vodilna načela vojne bodo še nadaljnje odlično sodelovanje vojske in mornarice, uničevanje sovražnika ter izvajanje velikih obnovitvenih načrtov, da se japonske sile še oja-čijo. Japonska vlada opravlja svojo nalogo v skladu z veliko odgovornostjo, ki jo ima do prestola in naroda. Notranji ustroj Japonske je bil izpopolnjen tako, da se olajša pohod 100 milijonov prebivalcev proti končnemu uničenju Amerike n Anglije.
Ministrski predsednik je nato govoril o gospodarskem ustroju cesarstva in je dejal, da se je japonsko gospodarstvo do nedavnega opiralo na obe anglosaški sili, da pa je vlada v zadnjih letih vse storila, da si država zagotovi gospodarsko avtarhijo.
V skladu s tem programom je bil Izveden štiriletni načrt. Uspehi to bili taki, da se je Japonska ob izbruhu vojne na Pacifiku ne samo lahko uprla angloameri-škemu pritisku, temveč pričela tudi vojno v Aziji. Zaradi odličnih zmag" oboroženih sil, so se Japonci polastili znatnih naravnih virov petroleja, kavčuka, kositra in drugih sirovin. Gospodarska bodočnost imperija je s tem zagotovljena. Japonski je tudi uspelo ločiti sovražne države od njih naravnih virov. Vlada je že pripravila načrt za gospodarsko organizacijo zasedenega ozemlja. Vlada bo vse storila, da zagotovi državi prehrano, pa naj traja vojna še tako dolgo.
Govoreč o silah osi. je Tojo dejal: belimo izkoristiti to priliko in izraziti globoko spoštovanje japonske vlade našim zaveznikom. Italiji n Nemčiji in njih prijateljskim silam, ki dosegajo velike zmage na poti do naših skupnih vojnih ciljev. Japonska bo nadaljevala svoje zmagovite pohode in število skupnih zmag se bo v skupni borbi z Italijo in Nemčijo proci Ameriki in Angliji gotovo še povečalo. Japonska namerava strateško tesno sodelovati s svojimi zavezniki in ustvariti skupno z njimi novi red na svetu. Ce Amerike in Anglija označujeta sedanjo vojno za vojno ras, je to samo manever, kakršnih sta se Amerika in Anglija, vedno posluževali, da bi narode preslepili. Ves svet ve,
da nobena intriga in noben manever anglosaških sil ne bo zrušil močnega edinstva osnih sil, ki sodelujejo na temelju pravice.
Prve postojanke angleškega Imperija na vzhodu so v japonskih, rokah. Indijskemu narodu se nudi prilika, da se upre in doseže svojo neodvisnost, ki si jo tako želi. Neuspeh indijsko-angiešKin pogajanj kaže, da je Indija duhovno ie neodvisna od Anglije,
V Indiji je ostala angleška vojaška sila in to> bodo Japonci uničili.
S porazom ^onrražnih sil ▼ Birmri j© bfl* čun*kinsika vlada popolnoma izolirana fn bo neizogibno poražena. Avstralija je postala sirota na Pacifiku. Po porazu na Koralnem morju je brez zaščite pred napadom japonskih sil. Ministrski predsednik je ponovno pOT'va 1 «vsf™?«>ke cdgrAome politilre. naj postopajo v skladu 6 svoja mi intere*L Ja-
ponska kontrola nad Pacifikom in Indijskim DCCMMMn se razširja od dne do dne.
Nato je govoril zunanji minister Tr^jo. Med drugim ic poudaril, da uradn; dokumenti dokazujejo« da se ;c skupila Japonska izogniti vojni in dosvč; m:rcn <p<>r-i/inn z Amerika. Ves svet ve. da s<> An«!oamericam krivi vojne z J:m< n<ko. Japonska nimn sovražnih namer do 400 milijonov Indijcev in upa. da b.xk> indijski v<xl:relji Izkoristili priliko in se junaško uprli ter ustvarili svojo dr/avo.
Japonska je s-klenila z Nemčijo in Italijo zgodovinsko zavezništvo. Vse tn dr/:i\ c so slovesno izjavile, da bodo obnovile svet na podlagi novejja svetovnega reda in da ne b'-.h. odločale oro^j.i. dvk!<_r vojna proti Angliji in Ameriki ne ho zmagovito zaključena. Amerka skuša zdaj z lažno propagando motiti odn(.>e med Japonsko. Nemčijo
in Italijo, toda take intrige ne bedo uspele. Dan zmage se bliza spričo zmagovitih voia-^kih operacii os>i. Mednarodni položaj Japonske je čedalje ugodnejši, medtem ko srt.ča Amerike in Anglije tone.
Nov uspeh v čekiangu
Tokio, 28. maja. s. Po hudi borbi so japonske čete včeraj vkorakale v mesto Lanca v pokrajini Cekijang. Zasedle so kolodvor. Prišlo je do borb po ulicah. Japonski oddelki zasledujejo bežeče kitajske sile in jih skušajo obkoliti.
Japonski izredni proračun
Tokio, 28. maja. s. Ministrski svet je odobril izreden proračun za proračtmsko leto 1942-43. ki znaša 12.846 milijonov jenov in bo služil za financiranje vladnih načrtov.
PreSekt v Zari žrtev upornikov
Padel je v izpolnjevanju svojih fašističnih in hierarhičnih
dolžnosti
Zara, 29. maja. s. Včeraj ob 13. url so padli v bližini Zogarja ob meji med pokrajino Zara in Neodvisno Hrvatsko državo v oboroženem spopadu s skupinami upornikov prefekt iz Zare Vezio Orazi, kapetan in poveljnik Kraljevih karabinjerjev v Zari Bonassino Umberto ter nekaj vojakov. Pretoki, in karabinjerski oficir sta in-spicirala prednje obmejne točke. Uporniki so jih napadli s puškami, strojnicami in ročnimi granatami. Borili so se junaško do smrti.
Prefekt Vezio Orazi je bil rojen v Rimu 1. 1904. in ima tri sinove. Bil je avezni tajnik v Rimu, pnerfekt v Cuneu in Goriziji ter generalni direktor za kinematogafijo v Ministrstvu za ljudsko kulturo. Kot skvadrist se je udeležil pohoda na Rim ter je bil ranjen. Bil je kapetan karabinjerjev ter prostovoljec v vzhodni Afriki.
Rim, 28. maja. s. Uradni list Fašistične stranke je objavil:
V izpolnjevanju svoje Italijanske, fašistične in hierarhične dolžnosti je v Zari junaško padel prefekt, skvadrist in bojevnik, tovariš Vezio Orazi, smrtno zadet iz zahrbtne komunistične zasede. Stranka, ki ji je služil z največjo in naravnost vzgled-no vero, zapisuje njegovo ime v zlati seznam padlih za revolucijo ter spušča prapore v jasen in ganjen poklon njegovemu spominu.
Zara, 28. maja. s. Guverner Dalmazic je v radiu v Zari s plemenitimi in ponosnimi besedami obudil spomin na junaški lik skvadrista Vezia Orazia.
Fašistični novinarji pri Ducejn
Rim. 28. maja. s.' Duce je v Beneški palači sprejel direktorje tedenskega ti&ka Stranke, vseučiliških in drugih fašističnih organizacij. Sprc;cmu so prisostvovali Tajnik Stranke, Minister za ljudsko kulturo, podtajnik Stranke Ravasio. podtajnik GUFa Deste. poveljnik GILa Sellani in generalni dirckhvr vsega italijanskega ti^ka Mczza-soma. Tajnik Stranke je Duceju ob tej priliki predstavil 47 ravnateljev pokrajinskih tednikov. 19 začasnih ravnateljev. 26 načelnikov tiskovnih in propagandnih uradov in 30 ravnateljev in urednikov vseučiliškega tiska. Navedeil je tudi fašistične novinarje, ki so padli v vojni ali ki se še bore na raznih bojiščih. Padli s>o 3 novinarji, na raznih bojiščih pa se bori 21 novinarjev. Novinarji, ki so se zbrali pri Duce:u, predstavljajo 133 periodičnih publikacij. Tajnik Stranke se je Duceju v njihovem imenu zahvalil, da jih je sprejel in jim že s tem izrazil pohvalo za njihovo delo. Od Duceja pričakujejo ukazov za nadaljnje delo.
Duce je ob tej priliki komentiral in potrdil izjavo Nacionalnega direktorija Stranke. Fašistični tisk bo podprl Stranko pri njenem bodočem selekciiskem delu v znamenju trdne politične in moralne inrransin-gentnosti. Ducejeve besede so bile sprejete z velikim navdušenjem m ob zaključku so fašistični novinarji zapeli Giovinezzo.
Minister Thaon di Revel v Budimpešti
Tesno sodelovanje Italije in Madžarske za evropski novi red — Prvi razgovori z madžarskimi državniki
Budimpešta, 28. maja. s. Italijanski finančni minister grof Thaon di Revel je prispel v Budimpešto na službeni obisk. Na kolodvoru ga je sprejelo mnogo odličnih zastopnikov vlade in vojske. Z obiskom v Budimpešti vrača Eksc. di Revel madžarskemu finančnemu ministru Schnellerju njegov obisk v Rimu. Poluradni >Pester LJoyd« pravi, da se bo z obiskom še poglobilo tesno sodelovanje med obema državama na gospodarskem področju.
Snoči je finančni minister Schneller priredil obed v čast Ek.se. di Revela. Madžarski finančni minister je v svoji zdravici ob tej priliki podčrtal bratstvo v orožju med Italijo in Madžarsko v skupni borbi proti boljševikom. Madžarska ne bo nikoli poza-
bila, da je bil Duce prvi v Evropi, ki se je zavzemal za pravice okrnjene Madžarske. Italijanska finančna politika v vojni je lahko zgled drugim državam. Eksc. di Revel je v odgovoru poudaril, da čedalje tesnejši odnošaji med Budimpešto in Rimom koristijo interesom obeh držav. Evropa bo po vojni ustvarila novo gospodarstvo in mlade države bodo pri tem sodelovale z vsemi svojimi silami.
Minister di Revel je bil v spremstva Italijanskega poslanika Anfusa tudi pri predsedniku vlade Kallavu. Z njim se je dolgo in prisrčno razgovarjal. Di Revel se je kon-Čno Že raz^ovp.rjal s finančnim ministrom Remeniv Schnellerjcm.
Vojna na morju
Berlin, 28. maja. s. Iz poblaščenega vira se je izvedelo, da so Anglosasi 24. maja razen petih trgovinskih ladij, kaJtor je bilo objavljeno, utrpeli še druge hude izgube. Potopljene so bile še tri nadaljnje ladje s
skupno 12.240 tonami in sicer ena nizozemska in ena norveška ladja, ki ju je Anglija zaplenila, ter neka. večja ameriška ladja, natovorjena s suroviriami.
Izgube danske mornarice
Rodanj. 28. maja., s. Ministrstvo za trgovino uradno poroča, da je Danska v sedanji vojni izgubila predlanskim 54, lani pa 51 ladij s skupno 144.000 tonami. Trgovinsko broJovje Danske je štelo ob" koncu pretekJeg-a leta 1986 ladij, in sicer 392 parilikov, 15S1 motornih ladij in 12 jadrnic
s skupno 1.100.000 tonami ter še mnogo
ribiških ladij.
Tnriki izdatki za
Ankara, 28. maja. d. Iz proračunskega načrta, ki ga je turski finančni minister Faud Ali predložil v odobritev turški narodni skupščini, je razvidno, da je Turčija ponovno zelo povišala izdatke za oborožitev. Proračunski načrt za novo finančno leto določa za narodno obrambo 394 milijonov turških funtov, 84 milijonov funtov več, kakor je bilo določenih za tekoče leto. Razen tega je v izrednem proračunu dolcn
čen nadaljnji visoki kredit za oborožitev. Proračunski načrt namreč pooblašča vlado, da sme najeti za kritje dodatnih kreditov za narodno obrambo posojilo 120 milijonov turških funtov.
Neuspel atentat
Berftn, 28. majo. s. V Pragi je bilo uradno objavljeno, da je bil včeraj izvržen atentat na namestnika državnega projektorja Češke in Moravske, višjega skupinskega poveljnika Hevdricha. Določena je bila nagrada 10 milijonov kron tistemu, ki bi mu uspelo izslediti atentatoTJa. DNB poroča, da je bil Hevdrich ranjen, vendar ie izven
nevarnosti.
Telefonska kontrola
v Zedinjenih državah
Buenos Aires, 28. maja. s. Iz Washing-tona poročajo, da je zbornica dovolila zveznim preiskovalnim agentom kontrolo nad telefonskimi razgovori v primerih, ko bi ti lahko škodovali narodni varnos-ti. Kontrolni posli so bili poverjeni agentom zveznega preiskoval nega urada ter rKvmorske fn vojaške tajne službe. Razen telefonske kontrole bodo agenti pregledovali rudi kablo-grame, radiograme in brzo:avke ter vsa druga obvestila, ki bi jim lahko služila pr' preiskavi sabotažnih dejanj in špijonaže ka j kor rudi v primerih kakršnega koli drugač nogr. ogražanja narodne varaos^,
Strmu 2
»SLOVENSKI NASODc, četrtek, 28. maja 1942-XX.
Stev. 121
Naredbe Visokega komisarja
Predpisi o ureditvi preskrbe z vinom
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-xix št. 291 in smatrajoč za potrebno Izdati predpise o ureditvi preskrbe z vinom, odreja:
člen 1. Trgovci na drobno in na debelo ter upravitelji hotelov, restavracij, gostiln, krčem in podobnih gostinskih obratov morajo v 10 dneh prijaviti vse zaloge vina kakršne koli vrste, kakovosti in letnika, ki jih imajo na dan. ko stopi ta naredba v veljavo.
lata obveznost velja tudi za druge osebe, ki imajo več ko 5 hI vina; prijaviti se mora celotna množina.
Člen 2. Prijava se mora vložiti pri občini, na katere ozemlju je vino. ki ga Je treba prijaviti ločeno po vrsti in kakovosti.
Občine morajo poslati prijave s preglednim seznamom Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu preko okrajnih načelstev.
Člen 3. Vino. ki je pri trgovcih na debelo in pri pridelovalcih, se sme prodajati samo po predhodni odobritvi Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda.
Člen 4. Pokrajinski prehranjevalni zavod sme postaviti prj vseh imetnikih. izvzem-ši razpečevalce na drobno, pod zaporo tiste količine vina, ki bi bile potrebne za oskrbo pokrajine.
Ne morejo se postaviti pod zaporo tiste količine, ki so potrebne imetnikom za potrebe družine in osebja pridelujočega gospodarstva, največ do enega hektolitra letno na osebo.
člen 5. Oddajanje za potrošnjo množin vina, ki jih določi ministrstvo za kmetijstvo in gozdove, se uredi s posebnimi predpisi, ki jih izda Pokrajinski prehranjevalni zavod.
člen 6. Razveljavljene so vse določbe, ki kakor koli nasprotujejo določbam te naredbe.
člen 7. Kršitelji določb te naredbe in odredb,   ki   jih   v  izvrševanju podeljenih
pooblastil izda Pokrajinski prehranjevaln* zavod, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, po postopku Iz naredbe z dne 26. januarja 1942-xx št. 8 denarno do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V hujših primerih se poleg denarne kazni izreče lahko tudi zapor. Odrediti se sme začasni odvzem ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice. Vselej pa se odredi zaplemba proizvoda.
člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 22. maja 1942-xx. I ..>..ki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Maksimalni cenik za čevljarska ročna dela
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 in smatrajoč za potrebno urediti cene za čevljarska ročna dela in za popravila, odreja:
člen 1. Maksimalne cene za čevljarska ročna dela in za popravila se določajo takole:
MošAra obutev
^komjf: iz boksa: prva številka velja za delo šivanih, druga pa zbitih L 216. 177: kompletna obutev šivanih ali zbitih L 760. 721; iz kravme ali kroma 216, 177; komp. SCO. 791; iz teletine 216 177; komp. 750. 711.
Popravila: s polovičnimi podplati in petami 67, oG; komp. 225. 214; s celimi podplati in petami 86. 64; komp. 310. 288.
Gorski čevlji: gorski ali smučarski čevlji 140, 115; komp. 500, 475; gorski čevlji, novj podplati neokovani L 50, —; komp. 150, —; gorski čfvlji. templanci In pete L 35. —; komp. 90. —.
Visoki čevlji: iz boksa L 130. 110: komp. 350. 330; iz teletine aH kravlne L 130, 110;
komp.   3*0. 360.
Nizki čevlji: iz bok*a L 120. lOO; komp. 330. 310.
Popravila: polni čevlji iz boksa ali teletine L 70. 60; komp. 180, 170; templanci in pete 30 24; komp. 65, 59; samo pete —. 10: komp. —, 25.
Ženska obutev Skomjt:  iz  boksa  L 212,  170; komp. 710. 668
Oorski čevlji; gorski ali smučarski čevlji L 130. 99; komp. 430. 399; gorski čevlji, novi podplati neokovani 45. —; komp. 130. —; gorski čevlji, templanci ln pete 30, —;
i komp   85. —; iz boksa 115, 100; komp.
300. 265.
Popravila: poinovi čevlji iz boksa ali teletine L 60. 50: komp. 150. 140: templanci in pete (široke) 24. 20: komp. 50. 48: templanci in pete (ozke) —, 15; komp. — 40; pete široke —, 5—6; komp. —, 15; pete kuba —, 4; komp. —, 12: pete ozke —, 2; komp. —. 8; čisto nove pete iz usnja —, 6; komp. —, 30; čisto nove lesene pete —, 8; komp. —, 25.
Obutev za deklice, dečke in otroke
Gorski ali smučarski čevlji št. 30—-35 L 100. 90; komp. 300. 290: čevlji iz črnega boksa: št 21—23 L 80. 70; komp. 170. 160: št. 24—26 L 80. 70; komp. 180. 170: št. 27—29 L 80, 70; komp. 200, 190; št. 30—33 l 80, 70; komp. 230. 220.
Popravila: templanci in pete do St. 35 L 15, 12; komp. 40, 37; samo pete —, 5—6; komp. —, 15.
V ceni za delo so obsežni stroški za dreto. vof;ek. polituro, smolo, apreturo, vezalke, sukanec, klej ln nnčiee.
Imetniki obrtov morajo imeti cene lz-vesene v obratovalnici v obliki cenika na dobro vidnem mestu.
člen 2. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-xx št. 8 v denarju do 5000.— lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Tudi se sme izreči začasni ali predlagati trajni odvzem obrtne pravice.
Člen 3. Ta naredba »topi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 15. maia 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
rt na rji ob izvozu   v  inozemstvo  za vsak
železniški voz posebej, se nalepi na izvirno besedilo kolek za L. 50.— in na prevod potrdila v tuj jezik kolek za L. 10.—.
Taksi niso zavezana veterinarska potrdila o izvoru in zdravosti živalskih proizvodov, če teža izvozne pošiljke ne presega 5 kg (pripomba 2. k tar. post. 212. zakona o taksah) in če jih izdajo veterinarji uradno.
Takse iz številk 2. in 3. se plačujejo a pokrajinskimi  kclki,  ki  se   nalepi . uničujejo  na  vrhu   potnega  lista oziroma na overitveni   pripis  ob  stroških tistega, kateremu se je žival prodala ali oddala.
člen 3. Osebe, katerim je poverjeno pobiranje taks, ki pa prekršijo taksne predpise iz člena 2.. se kaznujejo denarno s petkratnim zneskom takse, ki bi jo morali pobrati. Prav tako se kaznuje ne glede na veterinarsko-poliejske kazni iz člena 32. pravilnika o živinskih potnih listih z dne 25. avgusta 1939 kdor v nasprotju s predpisom člena 11. tega pravilnika ne placa dolgovanega zneska. ,
Kazni se Izrekajo po postopku iz zakona o taksah z dne 25. junija 1927.
člen 4. Občinska taks« se pobira v naslednji višini in takole:
1. za  izdajo živinskega potnega
lista ........lir 1.50
2. za prenos lastništva na živinskem potnem  listu    ...   lir 1.—
3. za obnovitev potrdila o zdravju  živali ......lir 1.—
4. za  spremembo namembnega
kraja .......,   lir   1.—
5 za pregled živali     ....   tir 0.50
Takse iz št. 1, 2, 3 in 4 se plačuje.'o za vsak posamezni potni list v tamkaj navedeni višini, ne glede na število glav. navedeno v posameznih potnih listih. Plačujejo ae z občinskimi kolki, ki se nalepljajo in uničujejo  na zadevnih listinah.
Takse iz št. 1, 3, 4 in 5 plača lastnik živali, takso iz št. 2 pa tisti, na katerega se prenese lastništvo.
Kolki so za vse cbčine v pokrajini enaki in imajo natisnjeno volovsko glavo z besedilom »občinska taksa« in z navedbo vrednosti; dobavlja jih Visoki kcmisariat, kateremu plačajo občine stroške natiska.. Dobavljanje, razdeljevanje   in nadzorovanj«
Taksne spremembe za
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na 7 d sta vi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na tar. post. 110 tarife zakona o taksah bivše kraljevine Jugoslavije z dne 27. junija 1927, spremenjene z uredbo z dne 21. decembra 1940. glede na člen 30 pravilnika o ž:vln-5k h potnih listih z dne 25. avgusta 1939, glede na 5 5 91. ln 92. pravilnika o proračunu bivše dravske banovine za 1. 1941. in na § 95 zakona o občinah oz. na § 116. zakena o mestnih občinah in smatraioč za umestno, da se priravnajo takse za živinske potne liste novi finančni upravi ln spravijo v sklad s potrebami pokrajine in občin, odreja:
člen 1. Odpravljajo se vse takse, ki se
pobirajo za živinske potne liste po določbah, navednih v zaglavju. tn sicor: državna taksa po zakonu o taksah, banovinska taksa po pravilniku o proračunu bivše dravske banovine, taksa za vetprinarski ln živinorejski 'klad po pravilniku o živinskih potn;h listih m občinske takse po proračunskih pravilnikih za posamezne občine.
Namesto njih »e uvajata pokrajinska taksa in občinska taksa.
člen 2. pokrajinski taksa se pobira v naslednji višini in takole:
1. Za Izdajo živinskega petnega lista, ki se nanaia:
a) ca drobnico,  (ovne. koze ln
potne liste
svinje), od glave ....   lir 050
b) na konje in goveda z vsemi mlečnimi sekalci in na osle, mule in  mezge ne glede na
njih starost, od glave .  .  Ur  3.—
c) na konje in goveda z enim ali več stalnimi sekalci, od glave .......lir   5.—
To takso plačuje s porabo pokrajinskega kolkovnega papirja (golica, na kateri je vtisnjena vrednost takse) lastnik živali, za katere se izdaje potni list.
če se izda za več glav drobnice en sam potni list. se mora nalepiti za vsako po toliko kolkov za L. 0.50 več. Za sesajoča teleta in žrebeta. ki se odpremljajo skupaj z materjo, se nalepi na potni Ust dopolnilni kolek za L. 0.50.
2. Na živinske potne liste, ki se nanašajo na prenos lastništva, se naleplja^p tile kolki:
a) za drobnico (ovce, koze ln svinje), od glave      ...   lir   3.—
b) za konje in goveda z vsemi mlečnimi sekalci in za osle, mule in mezge ne glede na
njih starost, od glave      .   lir 10.—
c) za konje in goveda z enim ali   več  stalnimi   sekalci, od
glave........lir 15.—
3. Za overitev potrdil o izvoru in zdravju živali in potrdil o izvoru in zdravosti živalskih proizvodov, ki jih izdajajo vete-
teh kolkov se urede s posebnimi predpisi.
Donos občinskih taks se steka v občinski veterinarski sklad kraja, k;er se je sklenila prodaja :n se uporabi po polovici za razne veterinarsko-policijske ukrepe in po drugi pokrvici za povzdigo živinoreje na občinskem ozvmlju.
člen 5. Kršitelji določb o taksah iz člena 4. se kaznujejo, ne glede na veterinarsko-policijske kazni iz člena 32. pravilnika o živinskih potnih listih z dne 25. avgusta 1939 po kazenskih predpisih glede taks v izvršilnih pravilnikih za izvrševanje posameznih občinskih proračunov.
Kazni izreka župan ln se stekajo v občinski veterinarski sklad.
člen 6. Ta naredba stopa v veljavo na dan 1. julija 1942-XX.
Ljubljana, dne 21. maja 1942-Xx. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Maksimalne cene za stroj ene ovčje in svinjske kože za obutev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 26. septembra 1941-XIX št. 112 o maksimalnih cenah za usnje in strojne kože in smatrajoč za potrebno določiti cene za ovčje stroj ene kože, uvožene v surovem stanju in za svinjske st rojene kože, določene za izdelovanje obutve, odreja:
člen 1. Člen 1. naredbe z dne 26. septembra 1941-XIX št. 112 se dopolnjuje takole:
t) kromovo ovčje usnje iz uvoženih kož L 1 dm2 lir 2.30; u) svinjsko usnje za obutev, rastlinsko st rojeno, mazano in egalizi-rano: cepljeno 1 dm- L 1.90. necepljeno 1 dm- L 2.—, cepljeno barvano 1 dm- L 1.95. necepljeno barvano 1 dm2 L 2.10; v) svinjsko usnje za obutev, kombinirano strojeno s kromom, egalizirano: cepljeno 1 dm2 L 215. necepljeno 1 dm2 L 2.30.
Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 18. maja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
na racnn
štirje so se hoteli ukradenih 600 lir
Mladostne zablode Janka, Stanka, Lojzeta in Jožeta — Najbolj prevejan in predrzen med njimi je bil Lojze, ki ima veliko veselje do tuje lastnine
Lojze in Peter v neki hiši, kjer ni bilo gospodarja doma, izmaknila par popolnoma novih čevljev. Se predno so jih potem utegnili zamenjati za živež, jim Je bil okradeni kmet že za petami in »nakupovanja« je bilo konec.
Vsi obtoženci so dejanja odkritosrčno priznavali, izgovarjajoč se večinoma na stiiJco in lakoto. Lojze je bil zarad; vseh treh dejanj obsojen na 4 mesece strogega zapora :ri 60 lir denarne kazni. Obenem bo moral prestati tudi enomesečni zapor, ki je bil nanj lani pogojno obsojen. Jože je za lažno prijavo dobil 2 meseca strogega zapora in 60 lir denarne kazni pogojno za dobo 3 let. Peter za tatvino čevljev 1 mesec strogega zapora pogojno za 2 leti. Pavel je bil oproščen.
S surovim maslom se je hotel
založiti
Prem/kača K. in V. sta marca odkrila v nekem odprtem vagonu zaboj surovega masla. Bilo ga je 50 zavitkov. Ker se jima je zde!o, da bi se mogla brez nevarnosti založiti z njim vsaj za domače potrebe, sta se zvečer vtihotapila v vagon in načela zaboj. Ko je K., ki je nosil aktovko v roki. skoči iz vagona, ga je za-sač l železniški mličnik in oddal karabi-nierjem. Njegov tovariš pa se je potuhnil v vagonu in so ga šele kasneje odkrili. Ker je poskusil pobegniti, so streljali za njim in ga ranili v roko.
Preiskava je ugotovila, da je iz zaboja zmanjkalo že 9 zavitkov surovega masla. Včeraj se je zaradi poskusa tatvine moral zagovarjati K., med tem ko je bčlo postopanje proti V., kri je v bolnici, izločeno. Obtoženec je dejanje v bistvu priznal, trdil je le, da s tovarišem nista imela namena odnesti vsega masla, pač pa nekaj zavitkov. BI je obsojen na 3 mesece strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Kazen je sprejeL
Ljubljana, 27. maja. Janko in Stanko sta še ljudskošolska učenca, Ze delj časa sta velika prijatelja in v njunih kodrolasih glavah se je sprožala že marsikatera vesela ali pa žalostna, kakor je pač naneslo vsakdanje življenje, ki sta zanj še premlada, da bi mu dogledala nevarne vrtince. Okoli božiča in novega leta sta se zelo navdušila za fotografske aparate, ki so se jima zdeli silno imenitna čarovnija. Obletala sta vse izložbe prodajaln s fotografskimi aparati, strmela v majhne Črne skrinjice, občudovala svetle kovinske dele, leče... Joj, kako so ju mikali! Naperiš, pritisneš, — med tem te tovariši strme občudujejo in ti zavidajo — in že je slika gotova. Na vsak način zelo privlačna igrača. Toda, kako priti do nje?
Take mogočne želje so nevaren kamen preizkušnje mladega, še povsem mehkega
človeka, posebno če živi v razmerah, kakršne so Jankove in Stankove. Beseda je dala besedo ;n v Jankovi glavi se je za-biiskala rešitev, ki jo je prvi hip sicer takoj zavrgel, kasneje pa jo le zaupal prijatelju Stanku. Brat ima doma shranjenih 600 lir. Kaj ko bi mu jih izmaknil, saj ne bo vedel, da mu j:h je on. Stanko, ki se mu zadeva zanj ni zdela prav nič nevarna, je bil takoj soglasen in kolikor se je Janko še obotavljal, mu je prigovarjal tako dolgo, da ga je nazadnje le nagovoru.
Popoldne pred Tremi kralji, ko imajo otroci po novem pravico do obdaritve, je bil denar že v Jankovem žepu in čeprav mu je bdlo maio tesno pri srcu, je v Stankovi družbi hitro pozabil na vse očitke, ki so se mu zbujali. Sla sta v mesto naravnost k trgovini, kjer sta vdela lep fotografski aparat za ceno, ki jima je bila s prisvojenim denarjem dosegljiva. Sredi mesta pa ju je nenadoma zmotila neka druga privlačna izložba: za visokim oknom je stala v ravni vrsti kakor vojaki vrsta bleščečih se popolnoma novih smuči. Od majhnih do velikih. Fotografski aparat je bil nenadoma pozabljen, želja, da bi imela deške smuči, primerne za njuno starost, se jima je tako razrasla, da ji nista mogla odoleti. Stopila sta drug za drugim v trgovino.
Kakor sta mlada in neizkušena, v vsako
Dekle na vrtu
V trenutku, ko je prikol^vratil počasi po cesti, se je pojavilo na vrtu brhko dekle s svežnjem spojk, vrvo za obešanje perila in podnožnikom. Obstal je. se naklonil na popotno palico in začel prijazno opazovati dekle. Na sebi je imela svetlo modro platneno obleko in tudi sicer je bila r?a moč dražestna in prikupljiva. Toplo južno vreme ;e prinašalo v deželo pomlad, ki je morala bi*J sedemnajsta v dekletovem življenju.
I>ek!e se je torej pustilo mirno opazovati, njega pa sploh ni opazilo, čeprav je bil v splošnem prav čeden fant. Njegovim hlačam in vsej obleki so se poznali sledovi dolse poti. toda za klobukom je Imel zataknjeno ve ico cvetočih mačic in to je zakrivalo  vso oguljenost  njegove obleke.
Dekle je odvilo vrv. postavilo podnoznik h kolu in stopilo nanj. Vse to je delalo nekoliko domišljavo ln nakičeno. kakor pav* rada delajo dekleta, če so stara sedemnajst let in če jih opazujejo tuji fantje.
Kar se je pogreznil podnoznik z eno nogo v krtino tako, da se je prevrnil ln dekle se je zavalilo tako rekoč skupaj s svojo domišljavostjo in platneno obleko v travo. Mladenič je brž stopil k ograji in se celo naslonil z obema rokama na n1o. Dekle bi »e bilo najraje udrlo v zemljo, toda v resnici je raje vstalo in zardelo od sramu.
Znano je. da poetarrejo fantje pogumni, če se dekleta snamujejo. posebno lakote Okrog p mladi. Tisti pri ograji tudi ni
bil nič boljši, ka;ti zasmejal se ji je z vso » svojo brezskrbnostjo v obraz. Ker pa sicer ni ničesar storil, niti pripomnil, a nekdo je moral prvi izpregovoriti. je dejala naenkrat strupeno:
— Menda nimate drugega dela kakor postopati tu okoli.
— Ne, gospodična, zaenkrat res ne. SIcer vam pa moram povedati, da imam zelo mnogo prostega časa. Lahko bi vam malo pomagal, če bi hotel.
— Tako, ta je pa lepa! Če bi hoteli. . . Gotovo iščete zaposlitve.
— No. ne morem trditi, da bi bilo to res. gospodična. Mislil sem bolj zaradi krtine in lepe modre obleke.
— Ah, da — vi! Malo prej ste se mi pa se posmehovali.
— A če bi vam samo napel vrv, kaj bi dobil za to?
— Kaj bi pa radi? Morda dva. tri obložene hlebčke ali kaj podobnega?
— Dobro! Toda samo s suho klobaso ln šunko. Vel^a, gospodična.
In prestopil je ojgrajo. zataknil palico v zemljo, obesil klobuk na njo in začel stro-kovnjaško napenjati vrv križem krazem po vrtu.
Dekle ga je nekaj časa gledalo, mimogrede se je tudi zasmejalo njegovemu posrečenemu dovtlpu, drugače je pa ves čas mahalo z vrečico, polno spojk. Kar se je spomnilo, da je sobota. Odšlo je in privleklo veliko košaro perila.
Izkazalo se je, da ji ni pomagal samo zaradi borega plafflla, temveč da *e bil poleg tega zelo dober fant in tudi malo
kavalirja. Celo perilo je razobesil namesto nje. Nji ni bilo treba opraviti drugega dela, razen da je stala pri njem in mu podajala spojke, će se ji je pri tem nasmehnil, se je zasmejala tudi ona. Smejala se je tako dolgo, dokler se nista oba nekoliko v zadregi zopet ozrla gori na vrv ali še više na sinje nebo. preko katerega je gnal veter bele pomladne oblačke.
Kar se je presenečeno ozrla. Bila sta okrog in okrog zakrita s perilom.
— Ah, križ božji, vi pa obežate vse perilo v krogu.
— Ne, vsega ne, gospodična. Tu je še ena luknja, to bo treba tudi zamašiti.
— Da, toda ... #
Ni pa prijel samo spojke, temveč tudi njeno roko. In ker je sploh stala tako sveža, mlada in privlačna pred njim. se ni mrgel premagati, da bi je ne prijel še za drugo roko. Potem jo je pa privil k sebi. Toda zdaj se ni več smehljal, temveč je bil postal naenkrat čudno resen. Stala je čisto blizu pod njegovim obrazom in prvič je opazila, da ima zelo svetle modre oči, še svetlejše od jasnega pomladnega neba nad njim. To je bilo zadnje, kar je videla, preden je zatisnlla oči.
Ko se je zopet zavedla, je bil že davno na cesti. Stopal je dolgih korakov in samo enkrat se je ozrl, ko je bil že zelo daleč.
Videl jo je Se vedno pri ograji. Stala je nepremično in oči vidno je bila nekoliko presenečena. Njena platnena obleka je pa lahno vihrala v vetru liki majhna sinja pomladna zastava.
zanko pa ju le ni bilo mogoče ujeti. Trgovec se je začudil, odkod jima toliko denarja. Stanko je imel takoj pri roki odgovor: »Mama nama je umrla in da bi se razvedrila in pozabila na hudo izgubo, nama je oče podaril denar, da si kupiva smuči.« Trgovec sicer ni bil popolnoma prepričan, smuči jima pa je le prodal za za 322 lir.
Janko in Stanko vsak s svojim parom smuči na rami sta se takoj napotila nazaj v svoj okraj, kjer imata dosti znancev, ki jim je treba pokazati novo pridobitev. Na poti — in tu se začne prvi zapietljaj usode ukradenih 600 lir — ju sreča 18 letni Lojze, ki ima za seboj že tri leta poboljševalnice. Lojze je takoj zavohal, da s fantoma in njunimi smučmi
nekaj ni povsem v redu. Ko ju je občudovaje mimogrede vprašal, kje sta jih dobila, mu je Stanko dejal, da sta bila na kolodvoru in da so jih tam odvrgli prešerni ljudje, ki so imeli cele kupe takih smuči. Lojze je takoj potegnil iz žepa neko legitimacijo in jima rekel, da je zastopnik rniadinske organizacije, ki ji pripadajo smuči, in da jih bo zato zaplenil. Tako sta morala Janko in Stanko v obrambi ubrati drugo pot, da bi se rešila nasilnega Lojzeta.
Janko mu je zaupal, da ni res, da bi dobila smuči na kolodvoru, pač pa da sta v Zvezdi našla 500 i:r in si z njimi kupila smuči. Toda usoda smuči je bila že zapečatena za oba mlada grešnika. Lojze, ki je videl njuno stisko in prikrito bojazen, je trdil, da je on izgubil tistih 500 lir in da ju bo naznanil policiji, če mu ne izročita takoj smuči. To se je res tudi takoj zgodilo, ostanek denarja pa je Lojze Janku sam iztrgal iz žepa. Ostalo jima je še 100 lir, ki sta jih imela shranjene v drugem žepu. Te sta kasneje potrošila nekaj za kostanj nekaj za druge slaščice.
Tako se je končalo prvo poglavje zgodbe o ukradenih 600 lirah. Epilog za Janka in Stanka je nedvomno še sledil, toda o njem naša zgodba diskretno molči. Sedaj je bil na vrsti Lojze. Smuči mu niso mogle služit, nesel jih je nazaj trgovcu in mu rekel, naj mu vrne kupnino, ker so bile kupljene za njegov izgubljeni denar. Trgovec, da si prištedi sitnosti, mu je denar res vmU in Lojze ga je kmalu nerešljivo zapravil.
Za Lojzetov podvig je kmalu zvedel po bratu od Stanka delavec Jože. Tudi njega je premamila misel, da bi si denar on prisvojil in se tako kot tretji vtaknil v usodo teh 600 lir. Ker je mislil, da ima Lojze še denar, je šel na policijo in tam prijavil, da je zgubil v Zvezdi 500 lir, ki jih je baje našel Lojze. Toda v tem je stvar že bila skoro v celoti odkrita in ko jo je policija zagrabila prav pri začetku, je postalo Jožetu vroče. Ko so ga poklicali na policijo, da bi pojasnil svojo prijavo, je skesano priznal, da se je zlagal. Izgovarjal se je, da ga je k temu nagovori Stankov brat in mu zato obljubil, če dobi denar nazaj, 30 lir.
Tako Lojze kot Jože sta se morala zaradi teh svojih prestopkov zagovarjati pred sodniki. Lojzetu, ki kaže, da ga oče ne zna krotiti, in da je že na najbolj gotovi poti v krinvnal, pa so očitali še druge grehe. Neka agencija ga je zaposlila kot slugo. Z razmerami se je že prvi teden dodobra spoznal in čutil se je čisto domaČega. Začel je odnašati razne dragocene predmete, jih neitaj prodal, nekaj pa jih je, kakor se je sam zagovarjal, vzel na posodo. Ves »sposojeni« in prodani plen je bil vreden okoli 7000 lir.
Razen Jožeta sta sedela z Lojzetom na zatožni klopi tudi Peter in Pavel. Februarja se je zgodilo, da njihovih staršev nenadoma nj bilo iz mesta domov. Fantje so bili lačni in šli so v bližnje vasi, da bi dobili kaj za pod zob. Kmetje pa bi bili pripravljeni dati le proti zamenjavi za obleko in čevlje. V zadregi sta
eznt c€M
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 28. maja: Avguštin, Viljem
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Princezina ljubezen Kino Sloga: Onkraj teme Kino Union: Kapitan Francassa Razstava Omersa-Putrlh v galeriji Ober-
snel na Gosposvetski cesti, odprta od 9.
do 13. in od 15. do 18.
DE S URNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-
koczy ded., Mestni trg 4, Ustrr, šelenbur-
gova ulica 7.
Iz Spodnje štajerske
— Kolesarski nesreči. 511etna uslužbenka Karolina Pach iz Graza se je pripeljala s kolesom v Maribor, kjer je pa tako nesrečno padla, da je zadobila precej težke poškodbe. Na strmi cesti je padel s kolesa 561etni uslužbenec nekega mariborskega gradbenega podjetja Franc Kokol in si zlomil desno roko. V nedeljo se je nenadoma zgrudila na cesti llletna učenka Marija Valenta in se onesvestila. Vse tri so prepeljali v bolnico.
— Predavanje o raku. O zgodovini raka, različnih oblikah te bolezni in možnostih njenega zdravljenja ter izgledih na bodočnost je predaval v torek v Celju primarij dr. Wesely iz Ptuja. Predavanje je bilo v Nemškem domu in med Celjani je vzbudilo veliko pozornost.
— Poroka. V Vitanju se je poročil brivec Josip Lipovšek s trgovsko uslužbenko Her-to  Šavperl.    Njuni  poroki  je prisostvoval
tudi skupinski vodja štajerskega Heimat-bunda.
— Rojstva, poroke in novi grobovi. Od 11. do 17. t. m. je bilo rojenih v Ptuju 6 otrok. Umrla je v tem času Ana Gosnik. V Teharjih je bilo rojenih v istem času fl otrok. Poročili so se pa Brich Edmund Hainscbek z Marijo Verbič in Martin šo-her z Berto Vizjak. V Rogaški Slatini sta bila rojena od 11. do 17. maja 2 otroka, umrli pa so v tem času Martin Plemenltaš, Marija Strniša, Josip Kidrič ln Elizabeta Vidovič. V Slov. Bistrici so bili rojeni v tem času 4 otroci, novih grobov je bilo pa 5. Poročila sta se Franc Rebernjak in Ana Skerbinek.
— Novi grobovi. V Mariboru so trm rti bivši mesarski pomočnik Gottfried Horvat, star 36 let; žena strojnega delavca Roza Furek, stara 31 let; sinček ključa\Tdčar-skega pomočnika Vincenc Mam in starostna rentnica Marija Ferš, stara 76 let.
— Potujoči zvočni kino v ptujskem okrožju. Potujoči zvočni kino štajerskega Heimatbunda je povsod dobroiošel kamor prispe njegov avto. V ptujskem okrožju se je ustavil že v 66 trgih in vaseh, kjer je priredil po dve ali tri predstave v enem dnevu. Gledalcev je imel nad 32.000.
— Mati z 21 otroki. Na letošnji proslavi materinskega dne v Celju je vzbujala največjo pozornost Marija Gaberšek iz Celja, ki je rodila 21 otrok. Stara je 69 let, pa še vedno pridno dela doma in na polju. Rojena je bila leta 1873., poročila se je leta 1894. in rodila je 13 sinov in 8 hčera. 16 otrok ji je že umrlo, dva njena sinova sta padla v prvi svetovni vojni.
— Velik uspeh konjskih dirk v Ljutomeru. Na binkostno nedeljo so bile prirejene v Ljutomeru velike konjake dirke. Na dirkališču se je zbralo nad 5000 prijateljev konjskega sporta. Dirkam so prisostvovali tudi predstavniki oblasti. Priprave je vodil znani strokovnjak Franc Konig Iz Celja. Razpisane so bile štiri nagrade in sicer štajerskega Heimatbunda v znesku 700 mark, nagrada štajerske v znesku 500 mark, nagrada Alfrela v on Rosmanitha v znesku 500 mark in nagrada Rudolfa Waaren-Lip-pitta tudi v znesku 500 mark. Poleg tega je pa razpisal štajerski Heimatbund se posebno nagrado v znesku 1.000 mark za najboljšega dirkača.
— Dve avtomobilski nesreči. Pri Mednem se je pripetila na cesti Kranj — St. Vid težka a\ftomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Na službeni vožnji je zdrvel avto s 6 potniki na ozkem ovinku čez cesto, se prevrnil in pokopal pod seboj potnike. 40 letni orožniški straž-mojster Johan Kasler je obležal mrtev, drugi potniki so bili pa težje ali lažje poškodovani, razen šoferja, ki je ostal nepoškodovan. Druga avtomobilska nesreča se je pripetila blizu Fale. Okrožni zdravnik dr. Julius Maier iz Ruš se je peljal k bolniku na Falo. Nesreča je pa hotela, da je zavozil njegov avto v avtobus, ki je vozil proti Mariboru. Zdravnikov avto je odletel s ceste. Dr. Maier je zadobil precej težke poškodbe na glavi in po telesu. Avto je zmečkalo, da ni mogel nadaljevat; vožnje.
iter. 121
»SLOVENSKI NAROD«, četrtek, W. maja 194200L
Stran 8
Malo gospodarstvo — toda na čigav račun
Organizacije rejcev inatili živali naj bi rirale tudi dobavo zelene krme, da se y istošenje travnikov
da,
Ljubljana. 27. maja Pobuda pridobiti za rejo malih živali vse tiste, katerih premoženje ne zadostuje za rejo velikih, je pn nas začela uspevat; čim so se lotili potrebnega dela neutrudni in v stroki razgledani ljudje sistematično ln izrabljajoč v propagandne namene vsako priložnost. Nosile: te nove, razmeroma važne gospodarske panoge naj bi bili predvsem delavci, obrtniki, uradnik, in vsi, ki imajo svoj skromen dom zraven pa Še Sekaj sve'a. Na tej zemij: pač vedno zraste toliko zelenjave in druge krme. da zadostuje morda tudi za rej o koze. če ne pa vsaj za rejo zajcev, aii pa je toliko prostora, da *e lahko redijo kokoši, golobi in podobno.
Gospodarsk: pomen te akcije nikakor ne smemo podcenjevati. Njeno vrednost je jarko osvetlila zlast: sedanja vojna Ce so bil: prej ljudje, ki so na vsa vabila pro-pagatorjev reje malih živali odgovarjali s prezirljivim nasmehom. j:h danes vsaj v bližani mesta gotovo m več. Nasprotno potreba je prisilila, da so se lotili reje malih živali tudi ljudje, ki n so izpolnili osnovnega pogoja, ki nimajo niti pedi svoje zemlje Kokoši in zajci so dobili domovinsko pravico celo sredi mesta, v stanovanjih, kleteh, na podstrešjih in na strehah. Meščani so začeli pravilno cen:t važnost in uporabljivost kuhinjskih odpadkov, ki jih je v vtalEj malo večji družini tolko, da je z njimi mogoče prered ti vsaj eno kokoš al: pa zajca.
Tak preokret je s stališča prehranitve-ne »avtarkijec meščanov važen m treba je tud: tem rejcem pomagati, kolikor se pač da. Rejske organizacije to že uspešno opravljajo in bi le želeli, da bi imele čim bolj srečno roko v »odkrivanju« virov za nabavo potrebne žitne m rastlinske krme Mnogo zas'ug so si pr dobile zlasti jeseni in pozimi z organizacijo oskrbe suhe krme, ki je marsikomu omogočila, da je čez zimo priredil večje število žvali.
Reja rr.a^Ji živali brez zadostne lastne zemlje pa kaže sedaj tud- svojo senčno stran, ki je treba nanjo opozorit;. Menimo da bi jo b:Io mogoče ured t; zadovoljivo za vse prizadete. Je precej takih rejcev, ki so zelo vneti za rejo tolikšnega števila malih živali, da daleč presega njihove vire in zaloge krme. Ne bomo ugotavljali, ai: ;e tej vnem: vzrok lastna potreba ali
stremljenje po zaslužku, dejstvo je, da so O njihovem obstoju se lahko vsak prepriča. Treba je le iti proti večeru malo delj iz središča, pa jih bo srečal, kako s srp: in vrečami iščejo priložnost in primeren prostor, da se založijo s travo. ^Naprednejši« so ugotovili, da je v ta namen zelo uporaben tricikel. Pripelješ se z nedolžnim obrazom in vrečo skrito v zaboju, naglo presodiš položaj, nakosiš in če t groz; nevarnost tudi naglo izgineš. Videl: smo takega podjetneža. k; s; je sTed; travnika I nakosil kar za dve velik: vreči trave. Na-slednj večer je bržkone pofkuisl zopet drugje svojo srečo. Da se s takim zalaganjem povzroča lastnikom travnikov škoda daleko preko mere. ki jo je vsak voljan glede na današnje ča>e dobrovoljno utrpeli, je razumljivo. Tembolj, ker pač nihče ni dolžan, da b: redil drugemu brezplačno celo farmo zajcev, kakor nam je znan prmer iz bližnje mestne okolice.
Naglasimo naj, da to niso osamljeni primeri in da ne gre za nekaj pesti ali šopov trave. O tem se lahko prepričate, če povprašate lastnike travnikov, k; to zaradi oddaljenosti od h še goj^podarja brez stalnega nadzorstva. Pokazali vam bodo ponekod prave »pleše« sredi najbujneiše trave. Zato bi bilo umestno, da se takim rejcem, ki nimajo dovolj na razpolago zelene krme na svojih tleh, priskoči na pomoč.
Morda bi bilo mogoče reš ti ta problem tako, da bi rejske organizacije vzele v najem bodisi večji trav-nik bodisi druge prostore in bi organiz rale za vse meščane, ki bi se priglasili kot reflektanti, vsakodnevno dobavljanje krme za majhno, znosno odškodnino Tako bi odpravili krajo trave, omogočil, redno in nemoteno nabavo krme. lastnike travnikov pa rešili znatne škode, ki je tem bolj obžalovanja vredna, ker se pri takem nabiranju trave, kakor ga opravljajo nekaleri rejci sedaj, mnogo trave brez haska uniči.
Pomisl.t: pa je treba končno, da bo v bližnji bodočnosti vsa trava pokošena in da jo potem delj časa ne bo »na razpolago« za tiste, ki nimajo svojega sveta. Organizirano dobavljanje krme s pomočjo v zakup vzetega travnika bi pa lahko premostilo tud. tako težavo. Knr^tno bi bilo na vse strani, če bi preizkusili, al: je zami-, sel izvedljiva.
DNEVNE VESTI
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, št. 42 z dne 27. maja 1942-X.\ K. F. objavlja predpise o ureditvi presKrbe z vinom, maksimalni cenik za čevljarska ročna dela, maksimalne cene za strojene ovčje in svinjske kože za obutev, taksne spremembe za živinske potne liste, maksimalni cenik št. 6 in cenik za zelenjavo ln sadje St. 15.
—Iz trgovinskega registra. V* trgovinski register je bila vpisana trgovina z lesom na debelo Mlchersich Paolo, Parmska ulica o.
— Iz zadružnega registra. Kreditna zadruga uslužbencev železničarskih gospodarskih ustanov, zadruga z om. jamstvom v Ljubljani: izbrišejo se člani upravnega odbora Gasparič Ignac, Perovič Jože in Premrl Franc, vpišejo pa se člani upravnega odbora: Leder Stane. Trošt Ivan in Keržič Viktor, vsi v Ljubljani. Okrajna posojilnica, zadruga z neom. jam. v Mokronogu: izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Sladic Janez, vpisal pa novoizvoljeni član upravnega odbora Strupek Anton, posestnik iz Slapška in pooblaščeni uradnik Sladic Janez, župnik v Mokronogu. Po končani likvidaciji je bila izbrisana Splošna gospodarska zadruga r. z. z. o z. v likvidaciji v Žužemberku.
— Petrolejka j> eksplodirala. 55-letna zasebnica Tereza Candiotto v Sil vest rij u pri Castelf rancu Venetu si je svetila v staji s petrolejko, ki je naglo pojemala, ker ;e zmanjkalo petroleja. Hoteč v naglici priliti novega petroleja ni pazila na goreči stenj, tako da ji je naenkrat z močnim pokom razneslo petrolejko. Plamen je zajel njeno obleko in dobila je po vsem telesu nevarne poškodbe. V bolnišnici so ugotovili, da je njeno življenje v nevarnosti.
— SSOO stotov rib 90 razprodali v enem tedna. Generalni komisarijat za ribolov ▼ Rimu je sporočil predsedstvu ministrskega sveta, da so bile v tednu od 17. do 23. maja dobavljene naslednje količine rib na večja tržišča v državi: v Rim 1106 90 stota, Milan '1090, Torino 444.74. Bologno 316.63 in Firenze 372.89 stota. Skupno je bilo prodano 3300 stotov rib.
— Tekme golobov. Na b in koši ni ponedeljek so bile s »startom« v Parmi prve letošnje tekme golobov. L*godni zračni pogoji so omogočili sijajne uspehe. Golobi so preleteli 270 km dolgo razdaljo od Parme do Torino v slabih treh urah in dosegli tako povprečno hitrost nad 70 km na uro.
— Nove vrate tatvina. V Cavagliu Spoc-eii pri Verbanii so odkrili nove vrsto tatvino. 441etni posestnik Vfktor Ferrari je že nekaj časa vsako jutro, ko je prišel v hlev. da bi pomolzel svoje krave, opažal, da je to opravil nekdo že pred njim. Ker »i verjel v uroke, se je neko noč skril v hlevu, da bi zasačil tatu. Uspelo mu je pa to šele po večdnevni straži in videl je. da ima pred seboj 391etnega že večkrat kaznovanega Attilia Grassija Med obema se ;e razvila borba in Grassi]u se je posrečilo pobegniti. Kasneje so ga aretirali karabini e rji.
— Dodatne nakaznice «av racionlr*«* »vila. pristojni činitelji v Rimu so p reci-adrali. da smejo izdajati dodatne nakaznice upravičencem samo tiste občine, ki so jim izdale tudi osnovne nakaznice. Ce so delavci zaposleni v drugi občini, se jih mora prevpisati v imenik zaposlitvene občine. Le tako jim sme ta občina izdati potem tudi dodatne nakaznice.
— Otvoritev prenovljenega univerzitetnega poslopja v Padovi. V navzočnosti ministra za narodno vzgojo Bottaia in za-
stopnikov univerz v Torinu. Ferrari, Trie-stu, Bologni, Modeni, Pavli in Napoliju ter nemških, romunskih, bolgarskih in madžarskih delegatov so v ponedeljek dopoldne v Padovi svečano otvorili prenovljeno poslopje padovanske univerze. Ministra Bottaia je navdušeno sprejela akademska mladina. V senatni sobi ga je v prisotnosti vseh profesorjev in povabljencev nagovoril rektor, nakar se je minister vpisal v knjigo obiskovalcev. V slavnostni dvorani se je nato začela svečanost.
— Med sprehodom *»ta zaljubljenca padla v morje. V nedel'O zjutraj se je mudilo nekaj ribičev na morju v bližini obale pri Genovi. Naenkrat so zaslišali klice na pomoč prihajojoče od bližnjih čeri. V vsej naglici so zaveslali proti kraju in opazili mladega moškega in žensko, ki sta se obupno borila z valovi. Potegnili so ju v svoje čolne in ju skušali z umetnim diha-nem spraviti k zavesti. To se jim je posrečilo glede moškega, 20-letnega Ivana Ghiglina, med tem ko je bil trud pri Ženski 24-letni Cesarini Cappellijevi že zaman in je čez nekaj trenutkov umrla. Ghiglina je povedal karabinjerjem. da sta med sprehodom nenadno padla v morje.
— Nevsakdanji primer oslepitve. 201etna Dorina Turri iz La^osanta je plela krompir v Valle Isoli. Stala je nekaj ur globoko sklonjena nad zemljo, ko pa se je zravnala, je nenadoma ugotovila, da je popolnoma oslepela. Ko jo je pregledal domači zdravnik, so jo prepeljali na očesni oddelek bolnišnice v Ferrari, kjer so zdravniki glede njene ozdravitve zelo rezervirani. Izjavili so, da gre za vodenično oteklino mrežnice, ki je zelo redek povod oslepitve.
— Razstava sanitetnega materiala. V zvezi s kongresom vojnih kirurgov je bila v Rimu otvorjena tudi posebna razstava sanitetnega materiala. Na otvoritvi so sodelovali vsi gostje in organizatorji kongresa.
— Prodaja mesa v milanski pokrajini. Milanski prehranjevalni urad je takole razdelil prodajo mesa: govedina ob sobotah, svinjina ob ponedeljkih, torkih in sredah, grvejsko drobovje ob sredah in četrtkih, salame ob ponedeljkih in torkih, vampi cb ponedeljkih, torkih in sredah.
— Trije trjrovei obsofeni na 20 let ječe. Izredno sodišče za zaščito države v Rimu je sodilo nekaj trgovcev in izdelovalcev salam iz milanske pokrajine, obtoženili, da so odtegnili rednemu prometu ve*je število praSičev in jih skrivaj razprodajah po znatno zvišan ih cenah. Trije trgovci so bili obsojeni vsak na 20 let ječe, štirje obtoženci na 4 oziroma 5 let ječe in na 5000 lir globe, devet pa na manjše kazni.
— Smrt napolijskega pesnika L?bera Bovi». Po daljši bolezni je v starosti 56 let umrl v Napoliju Libero Bo vio, pesnik m pisec mnogih znanih gledaliških del. Udejstvoval se je tudi kot novinar.
— Razpisana zdravniška služba. Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika specialista za očesne bolezni v Ljubljani z mesečnim honorarjem 1465.13 lire za dve uri dnevne ordinacije. Prošnje je treba oddati blagajni najkasneje do 20. junija.
— Nemški optanti iz Ljubljane. Za preselitev v Nemčijo so zaprosili na podlagi italijansko-nemškega sporazuma z dne 20. oktobra 1941-XXX: Korn Herman, Valentan Janez, Meden Kari, Korn Marija roj. Gader, Korn Helena, Jerin Bruno, Weich-sel Marija por. Jerin ter njuna sinova Bruno in Vladimir.
— Osi jedki Zid je na prisilnem dela. Policijsko ravnateljstvo v Osijeku je odredi-
L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAF
Predstave ob delavnikih ob 16. in iS.15. ob nedeljah in praznikih ob
10.30, 14.30,  16.30 in 18.30
KINO MATICA — TELEFON 22-41 \eiika ljubeteaafca rrodht oa rvtfcem eanfcem dvoru
Princezina ljubezen
Uitsa Ker-ua. CUudio Gora. Lam Noco Rfžj;a   Aleksander Volkov
KINO  l*N ION   —  TELEFON 22-21
rim  ka\ alTT^tva.   vittttva. napetih >h?bavnip spletk
Capitan Fracassa
»   davnih  vtoc.-Ji:  Elsa d« Gtorsi, dara O.  Valenti in drugi.
KINO SLOGA  — TELEFON  27-SO
Film  velike požrtvovalnosti in globoke ljubezni do dekleta., ki je po nesreči izgubila vid oči.
Onkraj teme
Robert Tavior in Irena Dunne
lo.   da se morajo javiti vsak dan na delo
pri gradnji židovske naselbine v bližini m^-sta vsi židje v starosti 15 do 55 in vse neporočene Židinje od 14. leta.
— Zborovanje nemške mladine na Hrvatskem. Na binkeštno nedeljo je zborovala na Hrvatskem nemška mladina. Prirejenih je bilo več športnih tekem. Popoldne je bilo pa slavnostno zborovanje. ki je doseglo svoj višek z govorom skupinskega vodje Altgaverja. Z mimohodom na Paveličevem trgu je bila manifestacija zaključena.
— Nesreče. Včeraj so bili v ljubljansko bolnico na kirurški oddelek sprejeti naslednji ponesrečenci. Ana Hladnik. 50-Iet-na žena uradnika iz Ljubljane, si je pri padcu poškodovala desnico. — Štefan Zdravje, 17-letni dijak iz Ljubljane, je cepil drva in tako nesrečno zamahnil s sekiro, da se je močno usekal v levico. — Antonija Krašovec. 57-letna žena posestnika iz Lukovice pri Brezovici, je padla doma pri hiši in si zlomila levo nogo. — Ivan Scbal, 22-letni delavec iz Ljubljane, je vozil pesek; ko ga je notel sesuti z voza in je dvignil zgornji del voza. se je pre-vzdiirnil ter si poškodoval hrbtenico. — Leopold Pajk. 9-letni sin posestnika z Rakeka, je padel na skednju in si zlomU levico.
Iz Ljubljane
Nova podružnica Banco di Roma v Ljubljani
V soboto 23. maja se je otvorila v Ljubljani nova podružnica Banco di Roma.
Odkar je bila vključena Ljubljanska pokrajina v novo politično območje, ;e stalno predmet vseh ukrepov, potrebnih za njen prčevit v okviru gospodarske celote Italije. Ljubljana je trgovinsko in industrijsko središče največje važnosti, pomembno zveza na z Nemčijo. Hrvatsko, Madžarsko in Dalma-ci;o, pa seveda tudi z Italijo, ter bo v novem gospodarskem redu vsekakor črpala koristi iz bančne ureditve, kakršno ji zdaj Banco di Roma stavlja na razpolago.
S podružnicami v Fiumi, Triestu. Udinu in Veneciji, ki so tako rekoč pred vrati Ljubljanske pokrajine, z urejenim defova-niem tega zavoda na obeh jadranskih obalah in z njegovo s«redn;emorsko-vzho<ino organizacijo, i/popolnjeno že preko 35 let, bo Banco di Roma nedvomno nudila novi pokrajini Italije obširno kreditno pomoč, ki bo v stanju mo-gočno ojaćiti njen gospodarski vzpon.
9
—Ij Core!I\ Beethoven. Skerjanc in Novak, so na sporedu jutrišnjega komornega koncerta, ki ga bo izvajal pod okriljem Glasbene Matice. Ljubljanski komorni tro. Tako bomo slišali dela 4. literatur, in sicer iz staroklasične italijanske literature. Corellijevo Sonato za tri instrumente, ki je ena prvih sonat sploh v glasbeni zgodovini. Nato delo mladega Beethovna, ki še močno spominja na glasbo v Mozartovem načinu. Beethovnu sledi Skerjanc s svojim triom, ki je bil že ponovno javno izvajan, doma in v tujini. Delo je najboljše te vrste v naši Lteraturi. Končno bomo slišali tud- Novakov trio, delo znamenitega češkega skladatelja in naj odličnejšega poznavalca slovaško-moravske folklore. Spored je izredno lep, bogat in zanimiv, izvajal; ga bodo domači umetn-ki: Der-meij, Šedlbauer, Lipovšek, zato opozarjamo in vabimo na jutrišnji koncert ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v Knjigami Glasbene Matice.
—lj Umetnostna razstava v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti je dogodek našega kulturnega življenja^ Najnovejše umetnine akademskega kiparja Karla Pu-triha in akademskega slikarja Nikolaja Omerze so boljše kakovosti in vredne, da si jih ogleda vsakdo. Ker bo zdajšnja razstav trajala le še kratek Čas, opozarjamo občinstvo naj pohiti z ogledom. Razstava Omerza—Putrih je odprta vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 18.
—lj Ureditev otroškega Igrišča. Pri novem otroškem igrišču v Tivoliju redno nadaljujejo delo. Zaposleni so le pri zemeljskih delih, uravnavanju tal za prostor igrišča, ki bo imelo obliko kroga. Rob tega kroga sega na zahodni strani pri Podturno tako visoko pod vznožje hriba, da je nastalo precej veliko pobočje in zato so morali tudi odrezati precej prečne poti. Zožena pot bi bila preozka, zato so jo na zgornji strani začeli razširjati, tako g<* bo nekoliko preložena.
—lj Interesenti za semenski krompir, ki so že vložili prošnje zanj, a Se niso prišli po nakaznice, naj pridejo ponje v petek in soboto 29. in 30. L m. v sobo št. 35 mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7. Tisti interesenti, ki pa se niso prosili za semenski krompir, naj pa vlože prošnje v tem uradu tudi v petek in soboto, po nakaznice naj pa pridejo v torek 2. junija 1.1. od 8. do JI. ure.
—lj Zabojčke s smetmi nekateri večkrat tudi po več dni puste čakati pred niso na smetarja, da se na smeteh zbirajo muhe ter se iz zabojčka razširjajo vonjave po gnilobi. Zabojčki s smetmi pa nikakor niso za okras, še manj pa pospešujejo dobro zdravje našega mesta, pri sosedih pa zbujajo razne pikro opazke o redoljubnoati gospodinj, ker se po več dni ne brigajo za
smeti. Toda ljubljanske gospodinje so bile te večkrat opominjane, da morajo smeti sežigati ter dele pepel odpadkov in izgor-
ke oddajati smetarju. Prav tako vse hiše natanko vedo, kdaj voz za smeti pride v
ulico, zato pa nikakor ni treba, da bi za-bojčki po več dni škodili dobremu glasu Ljubljane, da je snažno mesto polno samih gospodinj, ki do skrajnosti ljubijo red. Kuhinjski in drugi odpadki morajo biti sežgani, zabojčke s pepelom in izgorki je pa dovoljeno postavljati na določene prostore šele tisto jutro, ko pride voz za smeti k hiši. Ce pa površne gospodinje svojih pomočnic ne bodo naučile reda. bo mestni fizikat prisiljen predpisati zaprte smetar-ske zabojčke.
—lj Nov grob. Umrla je snoči v visoki starosti 85 let gospa Apolonija Karlin. profesorjeva vdova. Zapušča hčer Davorino, vdovo po profesorju dr. P. Grošlju, in tri sinove, dr. Ivana Karlina. svetnika Visokega komisariata, dr. Pavla Karlina, profesorja, in dr. Mirka Karlina. zdravnika, ter številno sorodstvo. Pokojni blagi gospe ohranimo svetel spomin, žalujočim nase iskreno sožalje!
Nase gledališče
DRAMA
Četrtek 28   maia ob 17.30   Sola za žene Red A
Petek. 29  maja: zaprto (Generalka) Sobota. 30  maja ob 17.: Romeo in Julija.
Prvič v letošnji sezoni. Red Premierski Nedelja. 31. maja ob 14.: Konto X. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: šola za žene. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol
J. P. Mollčre: »ftola za žene«. Petdejan-?ka komedija iz baroka, ki se odigrava na dvanajstih prizoriščih. Vsebinsko prikazuje zmago zdravega čustvovanja nad razumskimi ugibanji meščana, ki si hoče po sili vzgojiti miado dekle v vzorno zakonsko ženo. Igrali bodo: Arnolpha — Gregorin, Agnezo — Levarjeva, Horaca — Nakrst. Chrysa!da — V. Skrblnšek. Oronta — M. Skrbinšek,  Alaina  — Potokar. Georgetto
— Kraljeva. Režiser ln inscerator: Inž B. Stupica. Muzikalne intermezze igra pianist Bojan Adamič.
Shakesponrjeva Igra »Romeo In Julija«, ki je doživela lani največji ur.peh v sezoni, bo igrana tudi letos za vse abonmaje Prva letešnja predstava bo v soboto za red Premierski ln sicer bo začetek ob 17. url. na kar posebej opozarjamo. Naslovni vlogi, ki sta ju podala lani z odličnim Igralskim uspehom V. Juvanova in Jan. bosta tudi letos v isti zasedbi. Režiser: dr. Kreft, in-scenator: ing. E. Franz.
OPERA
Četrtek 28   maja ob  16.30- Carmen Red Četrtek   GoFtnvanie  Elze Karlovčeve. Petek  29  maja ob 17 : Boccaccio. Red B Sobota,  30.  maja  ob 17.:   Prijatelj Frlc. Red A
Nedelja, 31. maja ob 15.: Boccaccio. Opereta. Izven
Franz v. Suppe: »Boccaccio«. Opereta v treh dejanjih bo igrana v petek za red B, v nedeljo pa Izven abonmaja. Peli jo bodo v sledeči zasedbi: Boccaccio — Mlej-nikova, Lotheringhi — Anžlovar, Lamber-tuccio — Zupan. Scalza — M. Sancin, Leo-netto — B. Sancin, Fiametta — Barbičeva, Beatrice — Polajnarjeva, Peronella — Po-ličeva, Izabella — Španova, Pietro — Dre-novec. kolporter — Dolničar, majordom — M. Gregorin. Filipa — Koširjeva. Dirigent: R. Simonitl. režiser: C. Debevec.
Pietro Mascagni: »Prijatelj Frlc«. Opera v treh dejanjih. Zasedba partij je naslednja: Suza — Viđali jeva. Frlc — Franci, cigan — Golobova. doktor — Popov, Ha-nez — Dolničar. Friderik — Kristančič. Katarina — Pollčeva. Dirigent: D. 2ebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simonitl.
G. Bliet: »Carmen«. Opera v petih dejanjih Peli bodo: naslovno partijo Elza Karlovčeva kot gost. Joseja — Franci. Escamilla — Primožič, Dancaira — B. Sancin. Remendada — M. Sancin, Zunigo
— Lupša, Moralesa — Anžlovar, Micaelo
— Ribičeva, Frasqulto — Polajnarjeva. Mercedes — Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simo-niti, koreograf: inž. P. Golovln.
Pojasnila k racionirani prodaji tekstilnega blaga
Z okrožnico od 20. maja je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednja navodila.
Prodaja netipiziranih izdelkov med trgovci prepovedana
Promet   z   netipiziranim   blagom med
grosisti je od 16. aprila naprej prepovedan in je razveljavljeno dovoljenje za ta promet, ki je bilo dano z okrožnico Visokega kom sarijata z dne 24. XI. 1941. Prav tako je prepovedan promet z netipiziranim blagom med detajlisti, ki je bil dovoljen z okrožnico z dne 3. I. 1942.
Dovoljen pa je še promet med detajlisti in obhodnimi prodajalci (po okrožnici z dne 17. XII. 1941). vendar pa obhodni prodajalec ne sme v nobenem primeru prodajati tekstilnih in oblačilnih izdelkov dražje kakor to blago prodajajo detajlist: s stalnim obratom v kraju, kjer vrši prodajo obhodni prodajalec
Potrjuje se, da si smejo obhodni trgovci in detajlisti, ki imajo nabavnice izdane od trgov-nsko industrijske zbornice, nakupiti blago naravnost pr; veletrgovcih ali proizvajalcih. Po gornjem pojasnilu pa je še dovoljena prodaja tipiziranih izdelkov v medsebojnem grosistovskem in medsebojnem detajlistovskem prometu, če le ostane nespremenjena prodajna cena za potrošnika, čeprav bi blago večkrat prešlo iz rok enega trgovca v roka drugega Da ne bo pomot bo trgovinsko industrijska zbornica ob izdaji nabavnic v smislu okrožnice z dne 3. januarja 1941. (prodaja detajlista deta j listu) pripisala opombo »velja samo za tipizirane izdelke«.
Ukradeno, izgubljeno ali uničeno blaga
Z nadaljnjo okrožnico z dne 18. maja j«
Visoki komiseriat podal še nasifdnja pojasnila o tem. kako morajo ravnati proizvajalcu izdelovalci konfekcije k.; ne prodajajo občinstvu, trgovci na debelo in drobno, ki so postali žrtev tatvin, tzgub aii uničenja racioniranega manutakturnega blaga giede morebitne dopolnitve točk m odpisa bLatja. ki je bilo izgubljene ali uničeno.
Za racionirano manufakturno blago, ki je bilo ukradeno med prevozom po državnem prevoznem podjetju (državne železnice, pošta ali plovbena družba), tmajo prizadete tvrdkc pravico do dopolnitve točk. Zadevno prošnjo naslovijo na Trgovinsko industrijsko zbornico in ji priloži;o izjavo državne prevozne ustanove o tatvini * aii izgubi.
Za racionirano manufakturno blago ki je bilo ukradeno ali pa se je izgubilo med prevozom, ki ga j» izvršilo zasebno prevozno podjetje, ali s« je izgubilo na drug način« prizadete tvrdke nimajo pravice do ilopolnitve točk. V tem primeru ima naroČi lec pravico, da v svoji prejemni in oddajni knjigi ali v svoji prodajni knjigi, 6e jo ima. odpiše toliko točk, kolikor jih odpade na izgubljeno blago. Kot od pisno dokazno listino mura hraniti izjavo o tatvini ali izgubi, ki ga je zadela, podpisano od javnega varnostnega oblastva. Kr. karabi-nerjev ali županstva.
Ce se ukradeno ali izgubljeno blago kasneje najde, ga mora prizadeta stranka takoj vpisati v knjigo, in mora v petih dneh o izsleditvi blaga obvestiti Trgovinsko-indu-strijsko zbornice.
Za manufakturno blago, ki je bilo uničeno zaradi vojnega stanja, imajo prizadeti pravico do ustrezajoče dopolnitve točk. S prošnjo se obrnejo na Trgovinsko-lnduatrij-sko zbornieo, pri čemer morajo predložiti izjavo pristojnega oblastva, ki potrjuje izgubo.
Za drugačno uničenje ali popolno okvaro manufakturnega blaga prizadeti nimajo pravice dQ dopolnitve točk. SIcer pa bo v svoji prejemni in oddajni knjigi ali v svoji prodajni knjigi upravičeni odpisati toliko točk, kolikor jih odpade na uničeno ali popolnoma pokvarjeno in za prodajo neuporabno blago. Kot dokazilno listino mora hraniti primerno izjavo oblastva javne varnosti, Kr. Karabinjerjev ali županstva.
Rumunska centrala za uvoz
Na se; i rum unske vlade pod predsedstvom namestnika ministrskega predsednika Miha Ha Anton esca je bilo sklenjeno ustanoviti centralo za ves uvoz. Njena naloga bo, skrbeti za nemoteno nabavo in prevoz inozemskega blaga. Mihai! Antonescu je odobril seznam nujno potrebnega uvoznega blaga in odredil, da mora biti rumun-&ki izvoz v bodoče vezan na izpolnjevanje pogodb o uvozu v Rumunijo. Za povzdigc* domače proizvodnje je bilo sklenjeno, da se ustanovita pri oboroževalnem in gospodarskem ministrstvu dva stalna odbora. Prvi bo tehnični, drugi pa gospodarski, ki se bo pečal s posredno in neposredno preskrbo kreditov za pospeševanje proizvodnje.
Ministrski svet je dalje odobril zvišanje plač zasebnim uradnikom in delavcem, kolikor se proizvodi poedinih podjetij zaradi tega ne bodo podražili. Obenem je bila določena za podpiranje delavstva višina neobdavčenih dohodkov na 3600 lej. Končno so bile gozdarske zadruge pooblaščene izsekati za prihodnje leto določene količine lesa že le*os. in sicer v 60 dneh. da bo prebivalstvo pravočasivj preskrbljeno za zimo s kurivom.
Radio Lfublfana
PETEK, 29. MAJA 1942/XX 7.30: Poročilo v slovenščina. 7.45: Lahka glasba. — V osmoru (8.00): Napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert tenorista Janeza Lipusčka (pri klavirju Marijan Lipovšek). 12.35: Koncert Tria Emone. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 1317: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester vodi dirigent Zeme. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. fiijanec. 17.45: Komorna glasba. 19.00: Govorimo italijansko — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45:Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogolkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Orgelski koncert Pavla Rančdgaja. 21.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodelujeta sopranistka Pavla LovSe-tova in basist Tone Petrovčič. — Pesmi in romance. 21.50: Koncert saksofonista Miloša Ziherla. (Pri klavirju M. Lipovšek.) 22.10: Koncert sopranitke M. T. Pediconi. 22.45: Poročila v italijanščini.
SILCOLOR
Prodocto    per tiogere stoffe   lo   ca*a. Cereasi rtpprescnraate Slovcnia* Croatia.
SILCOLOR
proizvod    n barvanje blagi   ▼   hiši. Hčemo »stopntka  a Slovenijo to Hrvatsko.
Cajella T-H36, Uoione Pubbiiciti Italianm, Como.
Inserirajte v
,Slov* Narodu4
DOLGO STAROST
boste učakall, če boste uživali medico, ki razkraja škodljive klice, pospešuje prebavo in odstranjuje razne biološke motnje. Pristno Ambroževo medico dobite le v Medarni — Ljubljana — Židovska ul. 6.
Praska domača mast
CISTI EN ZDRAVI RANE DOBI SE V  VSEH LEKARNAH
SPALNICA
rabljena, lz trdega lesa, prepleakana orehovo — naprodaj za Lit 3150. Celovška 67, dvorišče.
CEDESI IMP1ANTO FORZA MOTRI CE E LUCE, composto dl DUE MOTORI DIESEL HP 10/11 cad-. Dinamo Pu-ieggie ecc — Rivolgersl:
NAPRODAJ CENTRALA NA MOTORNI POGON IN RAZSVETLJAVO, sesteječa iz dveh Dieselovih motorjev, vsak po 10/n HP, dinamo jermenice itd. Oglasite se:
F ALEGN AMERIA   GUAZZOTTI   —  ALESSANDRIA-CRI8TO
9tna 4
»SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, ». maja
121
Ali hočete varčevati s kurivo
Nove vrste kuhalnik — Nekdanji kuhalniki aH nSamokfitelntH^ praktični — Prihranek na krrivn in času
bili
f Ljubljana. 27. maja.
Dandanes menda ni treba se priporočati gospodinjam, naj varčujejo s kurivom. Sleherna gospodinja bi rada varčevala, toda varčevanje ima tudi avo> meje. Kako aktualno je varčevanje «= kurivom, »previdimo že iz tega. da zadnje čase mnoge gospodinje zelo povprašujejo po električnih kuhalnikih. Vprašali se pa boste, ali je kuhanje z elektriko ceneje kakor z drvmi. Nimamo pri rokah kalkulacije, kaj je ce-ne je. drva aH električni tek. Hočemo pa le reči. da gospodinje iščejo izhod ia svojih zadreg na razne načine. Zato so se tudi •pomnile tnko zvanih tamokuhalnikov, ki ao »e precej razširili med prvo svetovn > vojno. Začele so iskati navodila za sestavo samokuhalnikov. Cital? smo tudi ie. kako si lahko naredimo samokuhalnik sami. Kljub temu se pa samokuhalnlhi staneta tipa ne morejo razširiti.
Kaj je samokuhalnik
Gospodinjam, ki ne znajo, kaj je prav za prav samokuhalnik. tega ne smemo niti šteti v zlo. Samokuhalnik je zelo dobra irmajdba v vrsti pripomočkov za izpopolnitev in olnjšnnje gospodinjskega dela. a doslej mu nismo pesvečali dovolj pozornosti. Zato je bilo tudi še sorazmerno malo napisanega o nj< m. tako da se vse gospodinje nismo moglo poučiti. Gospodine pa. ki so že čitale o samokuhalniku. se niso dobro poučile o njem. če si ga že niso poskrbele. Mislile so menda, da gre za kdo ve kakšno ropotijo in da se za vsem skriva le reklama. Mnogim se je zdelo neveriet-to, da je mogoče kuhati brez ognja, v nekakšnem zaboju. Prav je torej, da kratko opišemo princip samokuhalnika. Samokuhalnik je v načelu zelo preprosta naprava: vsak dobro izoliran prostorček, dovolj velik, da lahko van; postavimo pesodo za kuhanje, je samokuhalnik. Seveda pa ni vsak zaboj dober samokuhalnik. zlasti samokuhalniki starejšega tipa niso bili posebno pr.Vktifni. zato ce niso bolj razširili. Dober samokuhalnik je hkrati tudi dober hladilnik. To se pravi, da so njegove tite-ne slab prevodnik toplote. Posoda s hrano se ne sme dolgo ohladiti, tako da ostane temperatura vode v posodi ves čas pri vrelišču, dokrer hrana ni skuhana. Samokuhalnik lahko primerjamo s termovko. Dobra termovka drži dolgo toploto, v slabi se pa pijača kmalu ohladi, odnosno sc precej izenači z zunanjo temperaturo. Pri samokuhalniku gre v glavnem torej za način izdelave, da je čim  boljši izolator.
Stari kuhalniki z nepremakljivo posodo
Samokuhalniki stare vrste so sicer tudi služili svojemu namenu, vendar niso bili vzorni. Največja pomanjkljivost je bila, da je bilo kuhanje mogoče le v posodi strogo določene velikosti. Posoda je bila tesno vdelana v zaboj, tako rekoč zazidana med izolacijske stene. Zato je pa bilo mogoče kuhati navadno le v eni sami posodi. Vstavljanje posode, odnosno nalivanje kakor tudi prozmtev. je bilo zelo težavno. Tako je bil samokuhalnik sčasom polit in več ali manj nesnažen. Vsekakor ni bil higieni-čen. G:5podinje so sicer rade priznale, da je samokuhalnik zelo priporočljiv, ker omogoča varčevanje s kurivom in ker gospodinja lahko prihrani tudi precej časa. saj se je ni treba bati, da se bo jed pri-smodila ali povrela v samokuhalniku — toda odločale so tudi pomanjkljivosti. Redke gospodinje so prejšnje čase kuhale le eno samo jed. Ce pa že gospodinja kuha le eno jed. ne more več posebno mnogo prihraniti na kurivu, saj mora v vsakem primeru začeti kuhati na ognjišču (štedilniku). Vendar je nekatera živila, četudi kuhamo le eno jed. vendar priporočljivo tudi kuhati v samokuhalniku. n. pr. fižol. Gospodinje so pa tožile: >Samo, da bi bile te škatle bolj priročne!<
Redke gospodinjske iznajdbe
V gospodinjstvih bi lahko še marsikaj izboljšali. V novejšem času so se vsaj nekatere mestne gospodinje seznanile s celo vrsto novosti: nekatere se relo praktična.
sicer pa preproste, pravo Kolumbovo ja;-rP Clcvek se čudi. da pri gospodinjskem d*»lu tako po< asi prod:r,i napretek in da je sorazmerno tako malo praktičnih iznajdb. Tako n: bil zelo dolgo izpopn1: tudi samokuhalnik. čeprav »e nam zdi zda i. ko poznam, - vrsto, rešitev : iko pi -prosta. Gospodinje so zelo iznadljivc pt i sestavljanju kuharskih receptov, pri nakupovanju živil, pri organizaciji gospodinjstva dela itd., zato sc nam pa zdi tem bolj čudno, da same n? iznajdejo tudi raznih tehničnih pripomočkov, orodja in priprav, kj hi jim olajšala delo. Mo^ki n:SD tako tesno v stiku z delom v kuhinji, zato jim tudi ne smemo zameriti, če ne iščejo raznih rešitev, ki si jih gespodinje žele vsaj podzavestno, če ne zavestno- Vendar jc čudno, da ni bil tako dolgo sestavljen res praktičen samokuhalnik. ki bi se lahko razširil v meščanskih gospodinjstvih.
Preprost samokuhalnik, serijski izdelek
Iznajdba rrreprcstcga, cenega. res priročnega samokuhalmka je dandanes izrednega pomena, čim imamo model dobrega samokuhalnika, ki se bo lahko razširil, je tudi mogoča serijska izdelava. Izdelek bo lahko poceni, tako da si ga bodo preskrbele tudi revne družine, kar je najvažnejše; prav v revnejših družinah moiajo najbolj varčevati s kurivom. Samokuhalnik pa mora biti tudi tako preprosta priprava, da ni nobena umetnost kuhati v njem. Kakor vse kaže, je zdaj takšen samokuhalnik že iznajden. Razlikuje se tako od samokuhalnikov prejšnjega tipa, da bi zaslužil tudi drugo ime. To ni neokreten zaboj, kakršni so povzročali gospodinjam nejevoljo ter jezo. da so jih nazadnje vrgle v staro šaro. Samokuhalnik nove vrste, ki ga je izdelal po zamisli zagrebškega tovarnarja Mosta rja — ki se je zdaj preselil v Italijo — m po svojih izkušnjah viški mizarski mojster Fr. Korn jak, je sorazmerno lahka in majhna naprava. Podoben je nekoliko, vsaj po obliki, pokrovu pisalnega stroja ali zabojčku za radio: kocka velikosti 28X28x24 cm. Ta lesen pokrov, kakršnega nam prikazuje slika, ima prostornino 24x24X20 cm. Spodaj je kocka odprta; pokrov kratkomalo povezneš na posodo z zavrelo jedjo, zato oblika posode ni strogo določena. Posodo postaviš na leseno, premakljivo dno, ki nanj položiš kos blaga, na. pr. ostanek starega koca, nanj pa še kos časopisnega papirja, nakar pokriječ vse s samokuhalnikoni. Ta samokuhalnik lahko postaviš kjer koli
— toda seveda ne na štedilniku samem — bodisi na mizi ali na tleh: zavzema zrlo malo prostora. Razen tega je pa tudi ličnr? oblike, da jc na zunaj le kos pohištva. Gospodinja nima nobenih preglavic s kuhanjem, ker pokrov brez vseh težav dvigne r -Kusi jed. če je že kuhana. Sicer je pa preizkušeno, kako dolgo jc treba kuhati posamezne jedi.
Kuhanje
Najdalje se kuha fižol, zlasti stari. Fižol mora vreti 30 minut na ognjišču, nakar ga pokrijemo s samokuhalnikom. V 2 do treh urah se skuha, če ni prestar. Stari fižol pa naj vre na ognjiSču 40 minut, v .-amokuhalniku se pa bo skuhal v 4 do 4 in pol urah. Kislo zelje kuhamo na ognjišču 10 minut, potem pa v samokuhalniku 3 ure. Prav tako kislo repo. Gospodinja, ki pojde zjutraj na trg. postavi na ognjišče govejo juho. čez četrt ure pa postavi lonec pod samokuhalnik. Ko se bo vrnila čez tri ure s trga, bo juha skuhana. Lahko kuha več jedi hkrati v samokuhalniku, ker je pokrov tako visok, da postavi posodo na posodo. Ce postavi le eno posodo z jedjo v samokuhalnik, je priporočljivo, da podstavi posodo s kropom ali z vročo opeko, čim toplejši je zrak pod pokrovom, v samokuhalniku, tem hitreje se jed skuha. Pcsode pa morajo biti seveda pokrite z navadnimi pokrovi kakor na štedilniku. Stene samokuhalnika so zelo dober izolator. V njih sta dve izolacijski plasti iz posebnega izolacijskega materiala. Zunaj jc samokuhalnik prevlečen z vezanimi (tro-les) luženimi bukovimi ploščami. Stene so debele 4 cm. Zato je pa tudi samokuhalnik dovolj težak, da že njegova teža sama na sebi pritiska ob dnu primerno, tako da topel zrak ne more uhajati. Doslej so bili narejeni samokuhalniki dveh velikosti. Večji samokuhalnik ima malo več prostornine, v izmeri 26X26X30 (višina) cm, tako da je mogoče vanj postaviti večje posode. Samo po sebi se razume, da je samokuhalnik s svojimi izvrstnimi izolacijskimi stenami tudi dober hladilnik, tako da gospodinja lahko v njem poleti tudi hrani živila, ki bi se sicer pokvarila. V tem hladilniku ostane led dolgo ohranjen. Manjši samokuhalnik tehta 6 kg, večji je pa približno 2 kg težji. Samokuhalnik je torej tudi lahko prenosljiv, zlasti še, ker ima ročaj. Glavno pa je, da samokuhalnik nove vrste ni drag. Manjši menda ne bo veljal več kaker 125 L., večji pa 160 L. Izdelovalec si je prizadeval, da bi bili stroški čim manjši. Temu namenu tudi najbolje ustreza oblika samokuhalnika, kakor tudi velikost. Dosedanji preizkusi so bili zelo uspešni.
Pomanjkanje v deželi izobilja
Tudi Amerika je bila prisiljena omejiti potrošnjo življenjskih potrebščin
Med Nemci, ki so se vrnili nedavno iz Amerike, od koder so bili izgnani, je tudi bivši gospodarski referent pri nemškem poslaništvu v VVashingtonu dr. Wilhelm Tannenberg, ki je dal novinarjem zanimivo izjavo o gospodarskem položaju Amerike.
V Združenih državah bi radi zdaj d c hiteli, kar so po mnogih letih zamudili — je dejal dr. Tannenberg. Vsaka pametna mera državnih dolgov je bila prekoračena. Bremena, naložena prebivalstvu z odobritvijo kongresa, so ogromna. Zato je nastala zdaj zelo težka in ostra reakcija v prvi vrsti nevarnost porasta cen. Glavni problem je nedvomno nevarnost inflacije. Do konca letošnjega leta je treba računati v Ameriki s ponovnim porastom cen in sicer z 100* c v primeri s cenami pred vojno. Kmetijski pridelki so ge ž^ podražili od 30 do 40°',.  Mo"ka  se je podražila za 25.
slanina za 70. maslo za 2~rr, tekstilno blago za 23° o. še bolj so se pa podražili vsi luksusni predmeti.
Kako nezadostni so vsi ukrepi vlade proti inflaciji, dokazujejo statistični podatki. Vedno znova je vpliv finančnikov onemogočil ureditev vprašanja cen in plač. Težkoče z maksimiranjem cen postanejo z napovedanimi novimi omejitvami v uporabi življenjskih potrebščin za civilno pre-b valstvo še večje. Zaradi nevarnosti inflacije in grozečega pomanjkanja blaga se je zelo razpaslo verižništvo. Navzlic omejitvi proizvodnje narašča promet po trgovinah. Val draginje, ki je zajel Združene države z izbruhom vojne, morajo zdaj prenašati v prvi vrsti široki sloji. Gospodarski pritisk se je še povečal s tem, da se je zvišal davek od malih plač in dohodkov. Vladni ukrepi so zadeli zlasti manjše letne  dohodke  med 3000  in  5000 dolarji.
Najbrž ni venč daleč čas, ko bo država obdavčila te dohodke s 50°. o, da bo mogla kriti vojne stroške. Vlada je odredila, da se mora zvišati davčni donos za 7.6 milijard dolarjev. Zato bodo morali plačevati dvakrat toliko uslužbenskega davka in dohodnine kakor doslej tudi tisti Američani, ki zaslužijo letno manj kakor 2500 dolarjev, a teh je 7S■■ „.
Z denarjem, ki še ostane malemu človeku v Ameriki, si ne more več kdo ve kaj kupiti. Industrija je ustavila izdelovanje zasebnih avtomobilov, hladilnikov, radijskih aparatov, kovinskega pohištva, razn;h gospodinjskih potrebščin itd. Za sto in sto potrebščin je prepovedana uporab železa in jekla. Poraba električnega toka je bila znatno omejena. Industrija konzerv je morala zelo skrčiti obratovanje zaradi pomanjkanja pločevine. Racio-nirano je celo železo. Tudi v preskrbi prebivalstva s tekst In mi izdelki je deživela velike orne itve posebno v pogledu voln^ in sile. Krojači ne smejo več izdelovati oblek s telovnikom, niti klač z našivi. Tako hočejo prihraniti več mllijan^v funtov za vojsko.
Tako je postala Amerika, ki jo je občudoval ves swt kot deželo izebilja. kar čez noč dežela omejitev in pomanjkanja. Mali človek v Ameriki mora na lastni koži izkusiti da je sedanja vojna bistveno različna od prejšnjih.
j Za prvo filatolistično razstavo jo izdala slovaška poštna uprava serijo štirih znamk z motivi iz življenja filatelista. Vsak pose-t-nik dobi  eno serijo  obenem z vstopnico.
; Ka/stava jc nameščena v poslopju poljedelskega muzeja oh donavskem kanalu.
Umetna gnojila
na Madžarskem
Madžarsko poljedelstvo je bilo v primeri s poljedelstvom zapadmh držav dolgo na slabšem, ker je porabljalo manj umetnih gnojil. Na eni strani je bilo to utemeljeno v rodovitnosti zemlje, na drugi strani pa v konkurenci drugih agrarnih dižav z rjižjimi produkc;jsk:mi stroški ali večjim kapitalom. Letos je pa povpraševanje po umetnih gnojilih na Madžarskem zelo veliko. Prej so gnojili madžarski kmetje zemljo večinoma s superfosfatom, dočim se zdaj zanimajo najbolj za umetna gnojila, obsegajoča nitrogen. kalij in soliter. Nitrogen vsebujoča umetna gnojila imajo proti superfosfatu to prednost, da jih laMco uporabljamo spomladi. Superfosfat mora Madžarska uvažati iz inozemstva in zato ne more v večji meri proizvajati iz njega umetnih gnojil, dočim ima sirovine za nitrogen vsebujoča umetna gnojila doma.
Pred vojno je proizvajala Madžarska 3.600 vagonov nitrogen vsebujočih umetnih gnojil. Od tega je šlo 3.000 vagonov v Egipt. Zdaj pa proizvaja 4.200 vagonom letno in še tega je premalo za domačo porabo. Precejšnje težkoče so bile tudi s preskrbo vreč, kjer jutinih vreč na Madžarskem ni več na razpolago. Pomagajo si s papirnatimi vrečami, ki so znotraj namazane z razstopino bitumna in tako dobio izolirane.
Filatelist Ična razstava
V soboto je bila v Bratislavi otvor j ena prva filatelistična razstava neodvisne Slovaške. Otvoril jo ic prometni minister Stano. Na nji razstavljajo svoje zbirke vsi filatelisti Slovaške ne glede na narodnost Slovaška poštna uprava je pa razstavila lepo zbirko osnutkov, poskusnih tiskov, barvnih poskusov in drugega zanimivega filatelistič-nega gradiva. Prva slevaška poštna znamka je nastala šc pred ustanovitvijo neodvisne Slovaške. Ob svečani otvoritvi slovaškega parlamenta 18. januarja 1939 je bita namreč izdana spominska poštna znamka s tem da je bila pretiskana v prometu nahaia;oča sc lOkronska češkoslovaška znamka na vrednost 3 slovaških kron.
Štefanikova serija je bila zaradi tehnične pogreške v prodaji pri poštnih okencih ob spominskem dnevu 4. maja 1°39 samo nekaj ur potem so pa vzeli to serijo znamk iz prometa in jo dali v juliju 1939 na razpolago filatelistom. Dne 12. septembra istega leta ;e slovaški narod počastil spomin izumitelja na polju brezžičnega brzojava Mur-gasa. Ob tej priliki sta bili izdani dve spominski znamki. Lani ie izdala slovaška poštna uprava tako imenovane memorandne znamke s slikami narodnih voditeljev Dax-nerja in škofa .Movzesa, ki sta sestavila leta 1861 v Sv. Martinu osvobodilno spomenico. Slovaška ima že od leta 1939 tudi zelo lepe letalske znamke. Najprej so bile izdane letalske znamke nizke vrednosti, z motivi iz Tatre in sliko letala, v novembru 1939 pa še znamke višje vrednosti. Na teh ie slika letala, nad katerim plava slovaški orel. Slovaške znamke so izdelane na bakrotisk. razen ene serije časopisnih znamk. Uporabljal sc je različen domač in uvožen papir.
Ogromen angleški deficit
Vojna jc prinesla Angliji poleg težkih porazov na bojišču tudi hude gospodarske in finančne udaree, kakršnih angleški svetovni imperij še ni doživel. Na eni strani naraščajo dolgovi, ki jih nalagajo vojni stroški angleškemu državnemu proračunu, na drugi strani pa propada imperij, ki naj bi te dolgove plačeval. Anglija je že izgubila važne kolonije kakor Malaja, Singapur in Honkong, z njimi pa bogate vire dohodkov, kar seveda ne more ostati brez težkih posledic za vse njeno gospodarsko življenje.
Za naraščanje angleških vojnih bremen in dolgov je značilno naraščanje državnih izdatkov in primanjkljajev v državnem proračunu. Tudi proračunsko leto v Angliji poteče vedno z 31. marcem in se prične s 1. aprilom. V proračunskem letu 1939 40 so znašal: državni izdatki 1810 milijonov funtov, v proračunskem letu 1940 41 so narasli že na 3867, v tekočem proračunskem letu bodo pa znašali po prehodni cenitvi 5385 milijonov, še bolj narašča pri-manjkljaj v angleškem državnem proračunu. V proračunskem letu 1939 40 je znašal 761 milijonov funtov šterlingov. v proračunskem letu 1940 41 2458 milijonov, v proračunskem letu 1941 42 že 2700 milijonov, za tekoče proračunsko leto je pa napovedal finančni minister Kingslev \Vood najmanj 3.000 milijonov funtov šterlingov. Porast angleških državnih dolgov zaradi primanjkljaja v državnem proračunu je dosegel že ogromen znesek blizu 9 milijard funtov šterlingov.
Bolgarski promet po Donavi
Tovorni promet po Donavi igra v sedanji vojni vedno pomembnejšo vlogo. Po uradnih podatk'h je šlo od leta 1939. po Donavi letno 8 do 12 milijonov ton blaga, za kar je bilo potrebnih 2881 tovornih ladij z 1.68 milijonov brt in 4S0 vlačilcev. Do leta 1938. je imela Bolgarija na Donavi 12 motornih ladij in parnikov, 27 tovomh ladij in 12 petrolejskih ladij, s skupno tonažo 26.000 brt. Na Bolgarijo je odpadla 1J5% celokupne tonaže na Donavi. Ol leta 193H. pa vozijo med Bolgarijo in Nemčijo tudi brzotovorni parniki.
Za povečanje tovornega prometa med Bolgarijo in Nemčijo je potrebnih v prvi vrsti več ladij. Zato je bolgarska paroplov-na družba pripravila poseben načrt, ki predvideva v petih letih zgraditev 50 nov b tovornih ladij, 5 vlačilcev, 2 manjših potniških ladij. Poleg tega namerava Bolgarija zgraditi na Donavi dok za popravila. Dela se prično takoj, stroški bodo znašali okrog 700 milijonov levov. S priključitvijo Dobrudže je pripadel Bolgariji tudi odgovarjajoči del Donave s pristaniščrma Tut-rakan in Silistrija. Med večjimi pristanišči ob Donavi bo uveden zdaj brzopamiški promet in v manjših pristaniščih se parniki ne bodov če ustavljali.
„Yokusan Seijikai"
V Tokiu je bil oni dan ustanovni občni zbor političnega društva Yokusan Seijikaj, kar pomeni službe narodu. Razen mornariškega ministra so se uzleleždli zborovanja vsi člani vlade, dalje general Abe, 66 ustanovnih članov nove politične organizacije, dalje člani obeh zbornic, zastopniki finančnih krogov in tiska ter raznih drugih organizacij in društev. Po odobritvi pravil, ciljev in sklepov je bil izvoljen za predsednika general Abe. V zahvalnem govoru je naglašal pomen in naloge novega političnega društva. Odgovoril mu je viceadmiral Godo, ki je govoril v imenu članov društva, Za njim je pa spregovoril ministrski predsednik Tojo. Ustanovitev nove politične organizacije smatra za dokaz trdnega sklepa vsega japonskega naroda zmagati v sedanji vojni.
Barve neba
će gledamo nebo z zemlje se nam vidi večinoma sinje ali sivo. Raziskovalci stratosfere pa vedo, da so njene barve v raznih višenah različne. Do 8.500 m je ozračje svetlomodro, v višini 11.000 m temno-modro, 13.000 m visoko je že vijoličasto, v višini 22.000 m pa skoraj črno.
Inseriraj v „Slov. Narodu11
D. Du Maurier:
Prva
Roman
Se danes jo vidim, kakor da je bilo včeraj, ko je tistega nepozabnega popoldneva sedela na svoji ljubljeni zofi v prehodu in se pripravljala za naskok. Po naglici njenih kretenj, po načinu, kako se je trkljala z lornjonom po zobeh, bi bila prisegla, da snuje naklep. Vedela sem. da je bila pustila sladko jed in hlastno pogoltnila sadje, samo da bi opravila kosilo prej kakor novi gost in ga prestregla tam. kjer je moral neogibno priti mimo nje. Mahoma se je obrnila k meni, in drobne oči so se ji zaiskrile.
»Hitro skočite na vrh in poiščite pismo mojega nečaka. Saj veste, tistega, ki mi ga je pisal z ženi-tovanjskega potovanja, s fotografijami... Prinesite mi ga takoj.«
Uganila sem, da je načrt določen in da ji bo nečak sredstvo za vsiljivi podvig. Saj me ni prvič silila igrati poniževalno vlogo. Kakor hitroprstniška pomočnica sem ji morala podajati predmete, ki so spadali k igri, ter nemo in pazljivo čakati besede značnice. Da novi došlec te vsiljivosti ne bo vesel, sem biia prepričana. Po tistih nekaj drobtinicah, ki sem jih bila pri kosilu zvedela o njem in ki jih je bila gospa Van Hopper pred desetimi meseci pobrala iz dnevnikov in spravila aa porabo pri ugodni pri-
liki, sem si vkljub svoji mladosti in majhni življenjski izkušenosti že naprej zamišljala, kako zoprn mu bo ta brezobzirni poseg v njegovo samoto. Zakaj je bil prišel v Monte Carlo, nama ni bilo nič mar; njegova notranja vprašanja so zadevala izključno nj?ga samega, in vsak razen gospe Hopperjeve bi bil to razumel. Ona pa ni vedela, kaj je obzirnost, in je živela ob čenčah; zato ji je pomenil tujec samo gostijo za nasičenje radovednosti. Pismo sem našla v predalčku pisalne mize; nekaj hipov sem se obotavljala, preden sem se vrnila dol. Kdo ve kak brezumen vzgib mi je zbujal občutek, da s tem podarim neznancu se kak trenutek miru.
Ko bi se bila upala, bi bila rajši krenila po stranskih stopnicah pa skozi restoran in ga posvarila pred zasedo. Toda čut za ustanovljeno šego je bil v meni še tolikanj močno zakoreninjen, da najbrže niti ne bi bila našla primernih besed. Nič drugega nisem mogla kakor potuhniti se v senco gospe Van Hopperjeve. ko bo ta nalik velikemu, hinavskemu pajku predla svojo širno in odurno mrežo okrog tujca.
Zamudila sem se bila dalj, nego sem mislila, kajti ko sem se vrnila v prehod, sem videla, da je bil tujec že zapustil obednico: in gospa Van Hopper-jeva je bila v strahu, da ji ne bi ušel, nesramno tvegala predstavi jen je na svojo pest.
Zdaj je že sedel zraven nje na zofi. Pristopila sem in ji brez besede podala pismo. On je takoj vstal, med tem ko je gospa Van Hopper, vsa rdeča od radosti nad uspehom, malomarno pokazala name in zamrmrala moje ime.
-Gospod de VVinter bo pil kavo z nama, stopite pa recite natakarju, naj prinese še eno skodelico,« je dejala z brezbrižnim glasom, ki je že na prvi mah pribijal moj družabni položaj. Ta glas je pomenil, da sem mlada, brezpomembna osebica in da me ni prav nič treba pritezati k razgovoru. Tako je govorila z menoj vselej, kadar je hotela napraviti vtis; zanjo je bil ta način predstavljanja nekakšna samoobramba, kajti nekoč se je bilo zgodilo, da so me imeli za njeno hčer, kar naju je spravilo obe v mučno zadrego. Pomenil je, da me lahko mirno spregledajo; gospe so me nato običajno počastile s kratkim naklonom glave, ki je bil hkratu pozdrav in slovo, moški pa so z velikim olajšanjem spoznali, da se lahko pogreznejo v globok naslanjač, ne da bi prekršili pravila vljudnosti.
Presenetilo me je, da je ostal ta neznanec pokonci in celo sam mignil natakarju.
v Zal mi je, da se moram upreti,« je rekel. »Vidve, moji dami, bosta pili kavo z menoj.c In preden sem utegnila kaj reči, je že sedel na mojem neudobnem stolu, jaz pa na zofi zraven gospe Van Hopperjeve.
Za hipec je bilo videti, da ji to ni všeč: tako si stvari pač ni bila zamislila. Nato se je hitro zbrala, vrinila svojo obilnost med mene in mizico in se iztegnila proti stolu.
»Spoznala sem vas tisti mah, ko ste stopili v restoran!« Govorila je razburjeno, kar preglasno, in mahala s pismom. »Pa sem si dejala: ,Kaj, ali ni to gosod de Winter, Billvjev prijatelj? Oh, vse-kako mu moram pokazati fotografije Billvja in nje-
gove ženice v medenih tednih . •.' in evo, tukajle
so. To je Dora. Kaj ni ljubka? Ta osji stas___in
te velike oči... Solnčita se v Palm Beachu. Billy je vanjo blazno zaljubljen; lahko si mislite! Še preden jo je poznal, je priredil v Claridgeu tisto zabavo, kjer sva se srečala... A kje bi se sporni-« njali uboge starke, kakršna sem!«
Izzivalno ga ie pogledala in blisr.ila z zobmi.
»Narobe, prav dobro se spominiam.« Preden ca ie utegnila prekanieno zvabiti v spomine na niu-no prvo srečanje, ji ie pomolil odprto cigaretnico, in prižiganje cigarete io je za trenutek udržalo. »Ne verjamem, da bi mi Palm Beach zelb ugajal,« ie nadalieval ter upihnil vžigalico; in ko sem ga kradoma pogledala, mi je prišlo na misel, kolikanj neresničen bi se moral zdeti na floridskem ozadiu. Ta mož ie spadal v kako utrjeno mesto XV. stoletja, v mesto s samimi tesnimi učilnicami, kamenitim tlakom in tenkimi zvoniki, kjer bi prebivalci nosili šiliaste čevlie in volnene nogavice, spletene na roko. Imel ie čutljiv, zavzeten obraz, v katerem ie bilo nekai povsem srednjeveškega; spominial me je portreta »Neznanega plemiča«, ki sem ga bila videla v neki galeriji, ne vem več, kje. Če bi mu bil vzel obleko iz angleškega tvveeda in ga preoblekel v črno, s čipkastim kreželjcem in čipkastimi zapestnicami, bi bil zrl na naju, sredi najinega novega sveta, kakor iz davne preteklosti; iz dni, ko so se ljudje ponoči zavijali v. plašče in se skrivali v senci starih hodnikov, iz dni ozkih polžastih stopnic in mračnih zaporov, iz dni vzdihov v temi, bliskanja golih ostrin in tihe, izbrane udvorljivosti.
Urejuje Josip Zupančič —
Za Narodno tiskarno Pran Jeran
— Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič —
Vsi v Ljubljani