lrndat^)«.)
39. številka.
V Trstu, v soboto dno 31. marca 1894.
Tečaj XIX.
nlDINMT"
iihaj* po trikrat na teden t ieatili ii-danjih nb torkih, AatPtklh in aobotah. Zjutranj« izd.<njo izhaja ob ti. uri zjutraj, vefi-rno pa ob 7. uri j!Yo<*or. — Obojim izdanje stane : c« Jeden meneč . f. —.»t, izven Avstrije f. 1.4« z« tri DiMac, , „ 2.SU , ,	4,—
z« pol leta . . . b — . . . 8.— za ve« leto . . . 10.— ... 1«.—
Na aarečbs brez (.riloisas nsroisiss m r.s Jemlje ezir.
Poaaraične številke te dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trttu po a nvi., v Goriri po s nvč. Sobotno vefierno izdanje v Irttu S ni., v Gorici 4 ni.
EDINOST
Gl&allo slovenskega političnega druitva za Primo
Ojflaai ae rakune po tarifu v petitu; za na-dovr z debelimi frkami se plačuje |iro»tor, kolikor obloga i avadtiih »rutic. IVlaua onmrtn ee In javnuzahvale, domači oglasi itd. *e računajo po pogodbi.
Viti do piti naj se pošiljajo uredništvu : ulica ruaerma št. 13. V »it ko pi»iuo mora hiti frank orano, kur nefrankovana »e ne »proj ,'inajo. Rokopisi ho ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglaao *pro-jeraa Hpravniitvo ulica Canerma 18. Odprte reklamacije io prost« poštnine.
Mesto tržaško in država.
Avstrijska država narasla j« te korakoma do sedanje veličine. Te driave niao dozidali smagonoani vojskovodje, ampak dežele, sestavljajoče nato cesarstvo, ibirale ao prosto-▼oljno, po pogodbah; pod okriljeai iesla Haba-burgov. In tato imenujejo Avstrijo po vsej praviet konglomerat različnih deiela in narod* nosti. Kasumno je aamo ob aebi, da imajo te railične deželo in narodnosti tuđi povsem railične interese, tako v duševnem kolikor t gmotnem pogledu. V nekaterih krajih je poite-vati isključno le gospodarske in kmetijske koriati, v drugih krajih prevladuje sopet industrija in obrtnija, po nekod sta industrija in kmetijstvo tajedno na prilično visoki sto« pinji raivitka, in slednjič je pri nas v Trstu poitevati v prvi vrsti koristi velike svetovne trgovine. Mimo tega treba pomisliti, da se posamične pokrajine oziroma narodnosti niao
—	ker se niso mogle — raivijale jednako« merno v duievnem pogledu; kajti nekatere pokrajine — kakor n. pr. naš avatrijaki jug
—	so bite bolj ispostavljene vihram burnih časor, nego drage. A ne le viharni Saši, ampak tudi zgreiena politika avstrijske birokracije je kriva, da so nekatere narodnosti saostale v kulturi. Hoteli so mm namreč umetnim potom ustvariti jednotno — seveda nemlko državo in tej namiiljeni nemlki jed-notnosti so žrtvovali blaginjo in napredek posamičnih pokrajin oziroma narodnosti. Se* veda ao napravili grosen fiaico ae svojimi nesmiselnimi napori t Avstrija je Že danes skupina rasnih narodnosti, kakor je bila pred 100 in 200 leti, in kakor ostane tudi v bodoče.
Zbok raanovratnosti semljepiane lege in naravnih evojatvi posamičnih pokrajin na jedni atrani in napačnega postopanja naiih državnikov glede na rasna, slasti slovanska plemena, na drugi strani, se morajo krilati du-ievne in gmotue koristi posamičnih deiela in nsrodnosti. Sleharna seja nafa poslanske sborniee nam je živa priča o tej istini.
Ta različnost v interesih je neusahljiv vir naj mnogo vratnejiim tožbam, jadikovanjem in — zavisti. Kar je jednemu prav in ljubo, to isto bftde v oči drugega. Ko gre sa skupne, v prvi vrsti pa dioastične interese, tedaj so pač navadno jedini sastopniki rasnih dežela; ali kakor hitro zahtevajo česa sastopniki do-sedaj v vaakem pogledu zanemarjenih dežel in narodnosti, tedaj je gotovo upor od strsni zastopnikov dragih srečnejiih pokrajin.
V tem hitanju, v teh večnih borbah in
PODLISTEK.
Kmetski upor. <8)
Zgodovinska povest Aestnajstega veka
Spisal Avgtut Štnoa. Prtloiil 1. P, Pkmintki.
(Dalje.)
— Mej tem, ko se je veliki konjuinik, držeč aastavo, na konji potil in od podagre nekako mrko gledal, prijaha na vranei „judex curiae", moj gospodar, rekoč gospodu Frančišku : „Da si mi sdrav, brate Frančišek, za Boga od kedaj se nisva videla. Ti čepii kakor star puščavnik v svojem zatiiji mej Dravo in Savo. Kako ae kaj imaS 1* — „Nič kaj ne, brate kraljevi sodnik." — „Pa kakova krivica ti je P* — »Troje nadlog je prišlo nad me, brate Andrej. Najprej podagra, katera me straianako muči, potem Turki, ki vedno bliže pritiskajo, a tretjič moj mili avak Nikola Zrinjski. Poklonil je avoji noatri Jeleni Đožjakovino, a letos ae mu jo zazdelo, pa je vrgel mene in sestro na polje. Lep brat je to, je-li P Nikola je hujši od Turčina." — »Vem za to vašo pravdo. E, Nikola je Nikola, io kralj se boji teh Zrinjskih. A kje živii navadno ?" — »Danes tukaj, jutri tam,
pojavih nevoičljivosti, savzimlje nale mesto Tržaiko neko posebno, ugodno staliičo. Za rasvoj naiega mesta, odnosno povzdigo naie trgovine so — vsi. Kdo ne ve, koliko milijonov je že potrosila naša država v prid Trstu, kdo ne ve, koliko denarja je poirla gradnja nove luke in javnih ekladiič ; kdo ne ve, kako brižno se poteza naia vlada za naie veliko parobrodno društvo, avstrijski Lloyd ?! Mnogokatero ostro in — kdo bi hotel to tajiti P — opravičeno besedo je bilo sicer, sosebno v poslednji dobi, Čitati v rasnih časopisih o razmerah Tržaških, ali v tem so vsi jedini, da ta Trst treba skrbeti, ne le zsradi Trsta same?s, ampak sarsdi državnih koristi. Govoreč o vpraianju naiih javnih skladiič, rekla je uprav te dni Praika „Politika", da gre tu sicer sa ponesrečeno špekulacijo občine in trgovinske zbornice Tržaiko, ali zajedno tudi za razovit največega pomorskega pristaniiča monarhije, in s tega staliiča — pravi omenjeni list — ni možno ugovarjati namerovani državni pomoči javnim skladiščem. Dalje pravi „Politika", da je Tržaško pristanišče velikan-ske važnosti za vso državo in tudi Čoska se mora sanimati za razvoj Trata. Praiki li«t opisuje na to, kako da ogrska vlada skrbi za Reko, da more to mesto tekmovati s Trstom. Ogrske državne železnice ao Uvele akoro neverojetno nizke tarife, da le navajajo promet na Reko. Tako j« n. pr. prevažanje blaga iz Prage preko Budimpešte na Reko o e n e j e nego is Prage v Trst. Zato pa — zaključuje omenjeni list — nimamo nič proti temu, ako Avstrija stori vse mogoče zapovsdigo Trata in njegovega pristaniiča.
Tu vidimo toro j zopet, da naii su državljani ne poznajo zavisti z ozirom na naje mesto; vidimo, da prevladuje dobra volja na vseh straneh za povzdigo trgovine in žnjo tesno spojenega blagostanja v mestu Tržaškem. Nadejamo se, da tako državni kolikor parlamentarni činitelji ne zapno svojih žopov, ako bode razvoj iržaike trgovine zahteval novih žrtev. Saj gre tu — kakor se tudi na-glaia v obče — sa koristi vse države, sa oživljenje in ukrepčanje glavno žile vsej tgovini države avstrijske.
Na drugi strani pa tudi naie mesto ne sme pozabljati na svoje dolžnoti do države in ne sme — kakor se je dosedaj dogajalo le prorado — drsno prezirati onih ozirov, koje mu nalaga dolžua hvaležnost do vsob davkoplačeval-
kakor cigan. Sedaj v Mojmorji, sedaj v Za-blači, sedaj na gradu Stettenbergu na Št irskem, sedaj zopet na evoji pusti v Burenji. Imam hvala Bogu tudi brez Božjakovino dovolj, ali nikjer si ne morem napraviti pravega gnezda in moja goapa Jelena se jezi brez konca in kraja." — Zdajci Bator nekoliku pomisli in deje tako v šali: „Brate, ali imač kaj novcev P1 — „Bi ae že dobil, hvala Bogu, kak gro ič pri meni, pravi Tahi." — „Ćuj me, reče Bator, jaz imam polovico dveh posestev doli na kraji sveta, Sosed in Stobico. Sosed stoji ob Savi, ravno sredi Štireke in Šomodja. Teh dvoje posestev kakor da je Bog vnt varil zate. Meni ne koristite tu nogo, daleč ste. Raje bi ai kupil tu kako posestvo. Kupi Soaod in Stobico." — „Za koliko daš avoj del P" praia Tahi. — „Po ceui, vse dam za petdeset tiaoč ogrskih forintov." Tahi nekako zavrti glavo in hoče nekaj odgovoriti, ali trobente zatrobijo, mladi kralj gre na liolm in zastavonosci se zbirajo. Moj gospodar, videč, da se sedaj pri tem vpitji ni moči raz-govarjati, zakliče Tuhiju pri slovesi : „Pridi nocoj k meni, da se pogodiva I1 Slu sta VBuk-eobi, drugi dan pa mi je povedal moj gospodar, da jo Frančišku Tahiju prodal polo-
cev brez razlike narodnosti, kateri poslednji morajo posesati globoko v svoje žepe v Tržjiko korist.
Oni naii Tržaiki avtonomni činitelji pa, ki se neprestsno love sa svojimi nedosežoimi „idejali", naj se savedo vendar enkrat, ds od tam, ksmor le preradi obračajo svoje oči, more priti le — propad naiemu mestu, ab-dikaoija kot svetovno tržiiče.
Kakor kličemo mi avstrijsko drŽavo na pomoč v svojih stiskah, tako mora tudi mesto Tržaiko jodnako merno služiti sobi in avstrijski državi ter negovati pravi avstrijski duh — duh spoitovanja in ljubezni do vseh narodnosti. Ako ne stori tega, pokaže le, da ni vredno toli zaželjene podpore.
Politiške vesti.
Znamenito odlikovan)«. Kakor je izvedela Dunajska „Politnche Corresp." dno 21. r. m., podelil je Njeg. Vel. cesar predsedniku francoske republike Carnotu veliki križec Štefanovega roda. Avstrijski odposlanik v Parizu, grof Hoyos, dobil je baje nslog, ds izroči Carnotu dostojanstvena znamenja tega reda. — Kakor doznamo pozneje, vaprejel je Carnot dne 29. t. m. odpoalanca grofa IIo-yosa v službeni audijenciji. Grof Hoyos izročil je Carnotu o tej priliki znamenja Štefanovega teda. Odposlanec zagotovljal je Carnotu, da je bil cesar jako zadovoljen o svojem bivanju v Sv. Martinu (Mentonu). Carnot je naprosil odposlanca, da sporoči Nj. Vel. oe-sarju Carnotovo najiskrenejio zahvalo. — Tega odlikovanja so veselimo tudi mi prav odkritosrčno, kajti isto je jamstvo prijateljskih odnošajov med glavama dveh mogočnih držav: Avstrije in Francije. Ako poitevamo k temu še približanje Avstrijo k Rusiji vsted nove trgovinske pogodbe, potem pač lahko uvidi vsakdo v novi evropski konstolaciji novo jamstvo sa ohranitev miru. To je vsekakor blažilna tolažba proti Tulooskemu znanemu računu: „1-J-1 = 3", kajti sedaj ne stojiti več na jedni strani Francija in Rusija, na drugi pa trosvesa, ampak vsaj Nemčija in Avstrija približali sti se Rusiji in poslednja s tem odlikovanjem tudi Franoiji.
Skupno miniatorako posvetovanja končalo je dne 29. t. m. Delegacije skličejo se koncem maja meseoa. — Ogrski ministerski predsednik baron Wekerle vrnil se je v Budimpešto.
Shod socijalnih demokratov na Dunaju
odobril je dne 29. t. m. štrajk, katerega je
vioo svojih hrvatskih posestev sa petinitiri-doaet tiso5 ogrskih forintov. Kaj pravite, amice kanonik P
Gospod Štefan se Lekako zamišljen prijemlje za nos.
—	Veste, kaj pravim, izpregovori naposled, da bi se utegnilo velike sitnosti napraviti iz tega P
—	Zakaj, admodum reverende srnice P
—	Ker sedi na pragu Soseda gospa Urša, in je baba zobata kakor smaj. Kako is-ročii posestvo gospodu konjuSniku P Ilenin-govci smatrajo to za rodbinsko posestvo iure baeriditario, katero mora na vsak način ostati v obitelji, in bi mogol svoj delež samo sorodnikom prodati. Gospa Uršula se bo branila z nohti.
—	Nič no deje, nasmeje se porogljivo Madjar; jas ne vom, da ste vi Hrvatje tako čudni svatje. Kaj jo prav P Vse je prav, eamo pripravno formulo aioraš dobiti, S formulo po našem zakonu lahko vso opravičiš.
—	Da čujemo, rečo Štefan.
—	Kakov jus haoreditarium P Kralj je poklonil posestvo na j.o| Ileningovcein, na pol Batorovcem. Kralj torej lahko dovoli, da moj gospodar svojo polovico komu drugemu
PS^IOt
„V «4tawM J« moit'
napovedalo 150 delnvcov plinarne v predmestju Dobling. Štrajk se je razširil skoraj na vse Dunajsko plinarne, toda inte preskrbele so si takoj drugih delavcev. Neredov o tem štrajku ni bilo. — O popoludanskem zborovanju istega dne rszpravljalo se je o praznovanju 1. maja. Prvi je spregovoril nemški delegat Singer. Rekel je, da jo praznovanje 1. maja za avstrijske, kakor za nemške do-lavco važno že zaradi tega, ker a tem praznovanjem dokazujo delavski stan svojo trdno voljo, da hoče doseči splošno volilno pravo in pa 8urno delo. V tem, roknl je govornik, ko agitujemo sa razširjenje volilneg* prava, protestujemo zajedno proti privilegijam gospo-dujočih slojev, avstrijski delavci pa protestu-jejo s tem proti oelokupni sestavi sedanjega socijalnega reda, katero se oslanja na nasil-stvo meščanstva. Nadalje izrazil je sočustro nemških delavcev za avstrijske, izjavljajoč, da nemiki delavci niso ie dosegli vsega, kar jim gre, a ako bi se jim hotelo odvzeti to, kar so dosegli doslej, bile bi cesto kmalo posute z mrliči (I), Zahtevajo splošno volilno pravo tudi za žensko in za vsakega posa-mičnika od 20 let nsproj. Boj za o»lobojenjo proletarijata da je svet in mednaroden.
RazpuMen občinski svet. Kakor poroča „Hlaa Naroda" v svoji številki z dno 29. t, m., razpustla jo vladu občinski svet v Lnm-ničih radi zborovanja Mladočehnv na minolo nedeljo, pri katerem zborovanju jo med ostalimi govoril tudi v rszpravi proti „Omladini" obsojeni Sokol, kakor smo bili nporočili tudi mi.
Mednarodni zdravnlikl shod v Rimu. Do
sodaj vpiaalo so jo k udiležitvi shoda 6000 oseb, med katerimi je 1140 ženskih. — Ob odprtju, katerega bo jo udoležila, kakor smo bili že sporočili, italijanska kralj, dvojica, bilo je splošno navdušenje. Zatorej jo bilo slišati govornike le slabo. Govorili so: Zi Avstrijo Nothuegel, za Belgijo Croeg, za Dansko Salomson, za Egipt Ilasan pasa, za Francijo Couchard, za Nemčijo Monoser, za Anglijo lfac Ormuc, za Meksiko Lavista, za Norveško Laache, za Nizozemsko Stucies, za Portugalsko Roche, za Romunsko Elevorano, za Rusijo Šilikov, za Španjsko Ford. y Aro, za Škotsko Ilongreen, za Švio Koker, za Ogrsko Csatary. — Rasprave pričele so včeraj.
Različne vosti.
Cesarja V Opatiji. K obširnejšima brzojavnima poročiloma o sprejemu Nj. Vel, co-
izroči. Ferdinand je mojemu gospodarju velik prijatelj, takisto tudi Tahcmu, kor ve, da more ogrski prestol le po Batorji postati varno sedlo mlademu Maksu. Na pol mu jo to že obljubil. In kar se dostaje izročitve posestva P Menda veste, kaj je vis legnlis ? Z Uršulo sem sklenil pogodbo, evo je. In l'allfy vzamo polo iz neder, jo poda kanoniku in pripomni smeje se : Čitajte, kanonik ! Jo-li modro P Zet stare, Konjski, jo je Bpisal. Čuden človek ! Namazal sem mu dolge hrvatsko brke z medom svojih besedij, in to hribovsko budalo mi je vso verjelo. O Tahem seveda nisem niti črhnil. Vašega brata sem, to so umejo, grdil tako na videz, češ, da ga takoj uklonim. To jo oba omamilo, to je starki godilo, Uršula pojde odslej stanovat v goro, na Stobico. Sosed bo čist. Dombroja sem ie navadil, kako ee mu je vesti. Klanjati so jo treba starki, sem mu dejal, da se ne izmisli kaj nespametnega — potem pa kar iznenada konjušniku izročiti posestvo.
— Ali, dejo kanonik vračaje pismo, po zakonu kraljevine Sluvonijo bi se morala pogodba proglasiti v stanovskem zboru, in siocr vpričo bana.
(Dalje prih.)
sarj* (v večernem izdanju .Edinosti* i dne
t. in.) dodajemo A« tr-1* podrobnosti : Nj Vel. cesar odklonil je obftirnejai službeni vspr< jun. le ces. nanitstnik Rinaldini a predsedniškim tajnikom iva okrajnim glavarjem Fabiunijem pričakovali so v svečani aluibeni cp: 11 vi Nj. Vel. na postaji t Matuljah. Ko »o jo pripeljal ob 8. uri 40 min. nemiki oe-sar na postajo, nag« voril je vit. Rinaldinija, kateri ji predstavil cesarju okrajnega glavarja. Nemški cesar razgovarjal se je t vitezem RlnalJinijfm nad četrt ure; iijavil se je jako p'ihvaln o o Opatiji. Točno ob 9. uri dospel je dvoriti vlak s ootarjeui Franjom Josipom. Vladarja sta se objela in poljubila. Tttđi nal cesar nagovoril jo milostno viteza Rinaldinija. Vožnjo v Opatijo opisali amo v navedenih brzojavnih poročilih. Pri ubodu v hotel „Štefanih* zbrali so 89 : nadvojvoda Josip z Reke, dež. glavar istrski dr. Campitelli, kontreadmiral Seema nn, poveljnik nerusko vojno ladije „Moltke" kapetan Koch, vodstvo kopelji in več drugih dostojanstvenikov. Cesar Fran Josip vstopil je v avoje sobe, injim nemiki cesar. Vladarja razgovarjala sta se blizo četrt ure. Potem je vspejel Nj. Vel. ce«ar nadvojvodo in za njim viteza Rinaldinija in ostala dostojanstvenike v posebni avdijencij'. Ko se je cesar vrnil od obiska pri nadvojvodinji Tosk ariski, oglodal si je vojalko kopelj, kjer se je milostno razgovarjal z bolnimi častniki.
Ob 1. uri Acl jo naš cesar na sajutrek k ncuiški cesarski dvojici v letovišče Amalija, potem pa sta so vkrcala vladarja s spremstvom na jahto .Chriatabel", katera je od-peljala visoke izletnike od Lovrana do Mo-ščonic. Pozneje stopila je najviia in visoka gospoda na nemiko Indijo „Moltke" na čaj. Povabljenih je bilo 60 oseb. — Ko je gospoda stopila na h uho, podal je cesar Fran JoBip nemški cesarici roko in jo spremil do letovišča „Amaliji*. Ob uri podal ne je cesar zopet k nemški cesarski dvojici na večerjo. Kadarkoli sta so pokazala vladarja, pozdravljalo ju jo ljudstvo z viharnimi šivio-klici. Večerjo so so udeležili poleg Nj. Veličanstev povabljeni gostjo: glavni pobočnik Krof Paar in krilna pobočnika, vite* Rinal-dini, odposlanec grof Eulenburg, kapetan Koch, dvorni propovednik dr. Frommel in spremstvo nemške cesarsko dvojico.
Ob uri zvočer odpeljal se je nai cosar od lotovUfo „Atnalia* naravnost na kolodvor, spremljal ga je nemiki cesar. Vitez Rinaldini vozil so je kakih 100 korakov pred cesarskim vozom. Mnogoštevilno občinstva pozdravljalo jo cesarja ob odhodu ie burnejše kakor o prihodu. Na kolodvoru pričakovala Hta Nj. Vel. dež. glavar Campitelli in okr. glavar Fablani. Nj. Vel. cosar izrekel je vitezu Rinaldiniju svojo zaduvoljnost o navdušenem sprejemu ter mu naročil, da iireče patrijotiskemu prebivalstvu Najvišjo »hvalo. Med viharnimi „živio"-klici pred kolodvorom /.brano množice odpeljal so je dvorni vlak ob 0. uri zvečer
Dodati nam je ie, da je priredilo o mraku patrijotiško prebivalstvo sijajno razsvetljavo v Opatiji, na Voloakero in v Mitu ljuh. Cesta iz Opatijo do kolodvora v Matu-ljah bila jo obrobljena z razsvitljenimi lam-pijoni, na gorovju pa so plamteli kresovi. Prizor bil je prokraBon. Tudi na pomolu Roškega pristanišča, ki se vidi ii Opatije, gord jo volikansk kres.
Nemiki cesar na Dunaju. Kakor poročajo dnp 29. t. m. z Dunaja, vrne nemški oosar načetim cesarju obisk, ko so bode vračal iz Opatije v Berolin. Cosar Viljelm bode o tej priliki stanoval v cesarjevem gradu v Schonbrunnu pri Dunaju. Njemu v čast priredi sn slavnostna predstava v opornem gledališču.
Naučni minister vitez Madsjski obiskal jo dno 28. t. m. pomorsko akademijo v Ma-lom Loiinju. Izprane val je gojence iz matematike, nemškega in anglcikega jezika. Ču-j.-nio, da obišče minister pred svojim odhodom na Dunaj tudi Gorico,
Premeščena konzula. Italijanski podkon-zul v Tunizu, odvetnik Girotti, premeščen jo v Trat, na njegovo mesto pride iz Trsta konzul grof Romano.
Naša javna skladiiča so se otvoriia — kakor znano — dne 1. julija 1891. V nabavo naložno glavnico najelo so jo dvojno posojilo : jodno od 800.000 gld., drugo od okroglih 10 milijonov. Od začetka do dancB jo izkazalo to podjetje slelnirno lut<> deficit ali pri-
maokljaj. V letu 1891 je bilo priiaankljaja 113.000 gld., v letu 1892 169.000 gld. in v letu 1893 kakih 155.000 gld.; ukupno tur«j 437.000 gld.
Ta svotica ni kar ai bodi. In kmalu je savladalo obče prepričanje — tudi naj onimi, ki so zavosili to podjetje —, da tako ni mogoče dalje, ter da je ni reftitve, alto ne priskoči država na pomoč. Seveda so ai tržalki zastopniki mislili to pomoč drugače nego si jo miilimo mi in s nami vsi tisti, kateri res žela trajnega poboljšanja. Oni so želeli, da nsj vlada kar jednostavno prevzame ves deficit na svoje rame ter da naj podjetju javnih akladiSč mimo tega zagotovi tolike in tu|iko obreati, prepustivŠi je sedenji upravi. Tej želji vlada nikakor ne more in ne sme vstreči ampak jej ne preostaja drugega nego, da vzame upravo skladišč v svoje lastne roke.
Triaika posojilnica In hranllnioa, regi. strovana aadruga s omejenim poroitvotu, bode imela prihodnjo nedeljo svoj II. redni občni ■bor po Že objavljenem vsporedu. Iz letnega poročila posnemljemo, da je ta nai prepc-trebni zavod vrlo napredeval v drugem letu svojega obstanka. Skupni promet je snaial 119.877 gld. 61 nvč. in se je torej povita! v primeri a prometom leta 1892 aa 52%. V minolem letu je pristopilo na novo 87 ia-druinikov in je posojilnica prejela 2386 gld. 10 nvč. na novo u plačan i h deležov. Hranilnih ulog je prejela 23.236 gld. 1 nvč. Ta svota pa je gotovo veliko premajhna, ako pomislimo, koliko denarja znosijo naši poali in delavci ▼ tuje savnde. V minolem letu je dovolila posojilnica posojil proti uknjižbi na posestva 14.130 gld., na monjioe pa 12.585 gld. Obresti so se plačevalo jako točno, kajti koncem leta 1893 je bilo tirjati le 5 gld. 98 nvč. na zaostalih obrestih in 6 gld. 3 nvč. na zaostalih uradnih stroških Čistega dobička je bilo 639 gld. 26 nvč., to je, kakih 12% zadružnega kapitala. Z oiirom pa na okolnost, da je ta nai zavod še mlad ter da ga treba kolikor mogoče ukrepiti, predlaga na-čelniitvo, da se izplača zadružnikom za leto 1893 le 57. dividenda; ostali dobiček pa naj se pridene rezervnemu zakladu. Poslednji zaklad pomnožil se je tekom leta 1893 na 379 gld. 52 nvč., h kateri svoti bode prišteti še oni del dobička, katerega določi občni zbor.
Za danes naj zadoščajo ti le podatki, ker nam bode itak po občnem »boru obširneje spregovoriti o tem zavodu. Opozarjamo aaino io čestite zadružnike, da ae v velikem številu udeleže zborovanja, katero se prične v nedeljo ob 10. uri predpotudne v prostorih ,Del. podp. društva".
Istrska posojilnica V PulJI imela je v minolem letu skoro 260.000 gld. prometa, torej dan z dnevom pieko 700 gld. Promet se je povečal v primeri a prejšnjim letom za 95.915 gld. 33 nč. Posojilnica je dovolila v minolem letu posojil na hipoteke, menjioe in navrdne zadolžnioe gld. 60,392 477,. Vrnonih je dobila posojil gld. 29.708 21. Čistega dobička je imela gld. 518-90V,.
Veselica pevskega društva .Hajdrlh" na Prosoku vršila se bode jutri, v nedeljo dne 1. aprila t. 1. pri vsaksm vremenu, po že priobčenem programu.
Policijsko. 40letnoga čevljarja Ifihalja M., stanujoč^ga pri sv. Ivanu hšt. 119, zaprli so zaradi nevarnega groženja. M, je namreč,
pijan, ustavil nekega dočka, ki je vozil kamenje, ter ga silil, naj pusti voz in naj gre rajie injim v krčmo. Ko je prostraien deček klical na pomoč, ozmerjal je U. prihitevše stražarje, kateri so ga hoteli pomiriti. — Predvčerajšnjem popoludne vstopil je polic, oficijal g. Titz s štirimi polio, agenti v kavarno „Specchi" na Velikem trgu, kjer jo naprosil nekega elegantno opravljenega go-spodiča, da ga spremi na policijo. Dotičnoga gospodiča išče namreč mestni magistrat na Reki, ker je tam ukradel nekemu Schnei-derju znesek 105 gld. Tat na Reki se je zval Ferd. Vritz, dotični goapodič v kavarni pa ni hotel ničesar znati o Vritzu, ampak protestoval je energično proti Titzovemu pozivu, roteč ae, da so imenuje Fritz Ilaupt-stein, da je llemik podanik ter da ga naj le spremijo na nemški konzulat. Toda vse ro-tenje mu ni pomagalo. Policijski uradniki spremili so ga tje, kamor so bili že prej namenjeni spremiti ga in tam ho lepo preiskali gospodičove žepe. „Navadni" lopovi so skoraj vedno brez legitimacij, toda ,fini•, kakor je
Haupfstein ali Vritz, imajo legitimacij na izbero. Čujte, kaj so našli v gospodičevih žepih: avstrijaki popotni list na ime Emil Jarmulski, gozdar iz Ustroua v Sleziji ; legitimacijo na imo Oakar Matthies, agent zavarovala« družbe »Victoria* v Đerol'nu ; vojaik popotni liat na ime Friderik Viljelm Haupt-stein iz Frankobroda ; avstrijski vojašk popotni list na ime Emil Jarmulski, Želcznišk uradnik it Novega Tišina na Moravskem; potrdilo ta prosto vožnjo na južni železnici nn ime Vili m Lukainger io še več drugih legitimacij, katere so pa bržkone vse ponarejene. Ta junak nastanil se je v hotelu „della Ville* pod imenom Karol Paškena. Iz tega je razvidno, da mora biti „gospod* Vritz-IIaupstein-Jarmutski-Matthiea-Luksinger-Paikens slepar prve vrsto. Esaume se aamo ob sebi, da ga čuvajo na policiji liki biser. — Predvčeranjem prijel je polic, nsdzomik g. Nučič 191etnega slikarja Ernvstu M. Schroj lu iz Saksonske, baš ko se je vrnil na parniku od izleta v Koper. Schropel je brez legitimacij ; (kak6 lahko bi mu gornji lopov posodil kake štiri!), a pri njem našli so samo 5 zlatov po 20 mark, 4„ gld. v avstrijskih bankovcih in drugih vrednostnih predmetov, o katerih revie ne zna, kako so prišli v njegovo žepe. Na Schropla pazila je tržaška policija že nekoliko dnij, ker je veselo živel v družbi raznih tr-žaških „devic", katerim je podaril mnogo vrednostnih predmetov. Zaprli ho tudi njegovo družico „devico" Josipino Stefanutti, kateri je Schropel podaril več zlatnine.
Nsnadna »mrt. 50letni kurjač pri državni železnic" Ivan Primožič odpeljal se je v četrtek popoludne v službi a vlakom v Her-pelje. Ko je vlak prispel ob 61/, uri na postajo Borit, bilo je Primožiču tako slabo, da je moral zapustiti vlak. Železniški uradniki so ga spravili pod streho in brzojavili na po-stajo pri sv. Andreju v Trstu po sdravnika. Ko je pa prihitel železniški zdravnik g. dr. Mandič v BorSt, bil je PrimoiiS že mrtev. Pokojni bil je bolan na srcu in bil je poslednji čas v sdravniškl obskrbi. Truplo so prepeljali v Trst, kjer so je iiročili tu biva-joči rodbini pokojnikovi.
Sodnljlko. 40ietni izvošček Ivau Bitjak iz Planine, dobil je zaradi težkega telesnega poškodovanja 2 meseca ječe. — lGletni mesarski vajenec Peter Trani in njegov 16letni drug Anton Corsi iz Pirana, dobila sta zaradi hudodelstva tatvine prvi 3 in drugi 4 mesece zapora.
Ponsiroćin zrakoplovac. Is Pariza javljajo, da so je nedavno i akoploveo Wilton vzdignil s avojim zrakoplovom pri mestu Caunos (južna Francija) kakih 500 m. visoko. Wi|ton ni maral čolniča pod srakoplovom, ampak držal se je le za vrvi pod istim, da s tem pokale avoj pogum. Kar mu je pri manjkalo moči in nesrečnež padel je iz te ogromne visočine na semljo. Njegovo truplo našli so na obrežju sredosemskega morja grozno strto.
Kolsdar. Danes (31.): Amos, p.; Mo-dest, šk. — Jutri (1. aprila): 1. povelikon. (bela) nedelja. Hugon, šk. — V ponedeljek (2): Frančišek Pavi., op.j Apijan, m. — Zadnji krajec. — Solnoe izide ob 5. uri 49 min., latoni ob 6. uri 20 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 13 7 stop,, ob 2. pop. 16-5 atop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 30. Cesar vrnil su je ob 9. uri 40 min. iz Opatije.
Dunaj 30. V vseh plinarnah zagotovljeno je nadaljevanje dela, ker bo najele pomočnih duiuv cov. Doslej ni bilo izgredov.
Dunaj 30. Shod socijalnih demokratov sklenil jo, da ne odstopi od demonstracij dne 1. maja ter da pozove 1. maja avstrijsko vlado v demonstrativnih shodih, da prične razpravo z drugimi obrtnimi državami zaradi mednarodne ustanovitve 8urnega dela. Najprvo se v Avstriji mora priboriti 8urno dolo ta rudarje.
Zagreb 80. Nadškofom v Zagrebu imenovan jo škof v Senju, msgr. Juraj Posilovič,
Budimpsita 30. Vsi vlaki privajajo na tisoče ljudij. Mesto jo v žalnih »astavah, kolodvor zapadne železnico je preprežen s črnim suknom. V Čakaturuu, Kaniži in drugih mestih, mimo katerih ide vlak s Košutovim truplom, zbranega je mnogo ljudstva in razne dooutflci jo.
Trgovinski bnojavl.
Budlmpsita. Plenica za spomlad T 30-7-81, m jenen 7 51 — 7 58. Koruza za maj-juni 508 do 504 —' - Oves zs upom lud 7 28 do 7 30.
Plenica nov« od 77 kil. f. 7*30—7 35, od 78 kil. f. 7-40-7 45, ud 79 kil. t. 7 50-7;V>, od 80 kit. f. 755-7 «5, od 81 kil. for. 7 65-7 70, R* 5 55-5*75; oves nnvi «95 740.
Ječmen «-65-925; proso 4— 40.
Slabe ponudlie plenice, ludi povpraševanje omejimo. Prodalo «e je 8.000 met. »t., mirno, ali po stalnih, od Tieraj 5 nS, dražjih cenah
Praga. Nernfinirnni sladkor : malo posla, /.a marc 1(1-70, april 16-70. Za maj 16 65. Nora roba H»p-t.mber 15-80.
Budimpsita. Špirit, 19.50-17--.
Havrs. Kava Bantos good averng* ca marc 108- za juli 100 25 mirno.
Hamburg. Han to* good average m marc f. 83-75. maj 82 75, september 78 75, mirno.
Dunajska bovta 30. maroa H
Državni dolg v papirju . . „ v srebru
Avstrijska renta v zlatu .	„ v kromth
Kreditu« akcije . . . .
London 10 Lst.....
Napoleoni......
100 inark......
loO i t hI], lir.....
danes
.	98-30
.	98-10
.	119 55
.	97-95
.	870 10
.	124.56 1-90'/,
včeraj
»8-30 9610 119-50 97 85 970 50 124 55 990
61* - 60 97«/, 43-40 43-40
ZAHVALA.
Podpisano predaedništvo izreku g. lflnku ivranilću svojo zahvalo, da je preskrbel ter plaral vesiinje 7 knjig povesti „Tisofi in ena nofl" ter da je podaril ve£ snopifev tega dela. V Trstu dne 20. marca 1894. „Delalsko podporno drn^tvo." Predsednik :	Tajnik :
M. Mandič.	Stjepan Gfivit.
SVOJI K SVOJIM!
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne „PabrisH, priporoča su Hlovencem r mestu in na deioli. Točijo se izborna vin* iHtotuko Ju kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino n* dobolo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
»Pri dvanajstih murvah14, priporoma se sliivuoinu hI ivon^icoinu občimivu ta obilen obisk. — Točila so bodo samo de* maAa lavrstna vina. 104
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hifti Jakoba Brunnorja it. 5 (Piaiza Ponterosso), Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr. liter no-dosrodno is Št. Petra, sveia (friina) smetana.
Pia<za S. Oiovanni St. 1. ima trgovino z mnogovrstnim losnnim, boleznim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Martin Krže,
POKOVf Naznanjam si. občinstvu, da ^	• som odprl Via Lamrstto
vecohio it, 12 prodajalnloo sadja in Mlanjava. Prodajam tudi vino v staklan'oah, mlako, smotano i. t d. Obetam dobro postrežbo, ker imam veliko zalogo blaga !. vrsto. Priporočam «e si. občinstvu za obilen obisk. Z valepoito>anj«m
52-27	Matov* FuMan.
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Joiaf Govno Plana della Cassrau it. 1 (uhod Via Ghega).	Cl.
»Oommovofto* in ,T«dasoo'
v ulici Ca-orma, glavni shajaliiči triaftkih Slovencev Viieh stanov. Nj razpolago so čanopisi v raznih slovanskih jozikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk ss priporoča Anton Šorli, Cl	kavarnar.
B. Modic in Grebene, Vfcffi
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duliovičlno na svojo zalogo porcelanskega, ste klenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašunjo grobnih spomenikov. Cl.
II
vpU&un sudruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre-Kicrbljeno
(v ulici Bolvudore št. 8) pristopno zadružnikom in nesadružnikom, koji prvi so deležni letnogn čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertvforo) 10 minut oddaljouo od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dioranuini, kjer se t čijo izborna domaća vina, teran, (»Ivo v
steklenioah itd. Točna poatrožba t gor-kimi in mrzlimi jedili, Priporoča tudi svojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer se prodaja goveje in telečje mv*o, po najnižjih tržnih cenah Priporoča so slavnemu ob' Činstvu in udom.
Novi člani
ho fte vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od <>—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—6
Gostilna „Pri lepem razgledu"
Gregorja Čeliorina pri sv. Alojziju so priporoča nnjtopleju slavnomu občinstvu. Toči so prav dobro črno vino po 32 in 78 nvč. in bolo sladko po 40 nč.
liter.	(20)
Lastnik politično druitvo ,Edinost" — Izdavatelj in odgovorni urednik : Maks Cotič. — Tisku Tiskarr.a Dolenc v Trstu.